FAKULTETA ZA INFORMACIJSKE ŠTUDIJE V NOVEM MESTU DIPLOMSKA NALOGA UNIVERZITETNEGA ŠTUDIJSKEGA PROGRAMA PRVE STOPNJE GREGOR DOLINŠEK

Velikost: px
Začni prikazovanje s strani:

Download "FAKULTETA ZA INFORMACIJSKE ŠTUDIJE V NOVEM MESTU DIPLOMSKA NALOGA UNIVERZITETNEGA ŠTUDIJSKEGA PROGRAMA PRVE STOPNJE GREGOR DOLINŠEK"

Transkripcija

1 FAKULTETA ZA INFORMACIJSKE ŠTUDIJE V NOVEM MESTU DIPLOMSKA NALOGA UNIVERZITETNEGA ŠTUDIJSKEGA PROGRAMA PRVE STOPNJE GREGOR DOLINŠEK

2

3 FAKULTETA ZA INFORMACIJSKE ŠTUDIJE V NOVEM MESTU DIPLOMSKA NALOGA ŠIROKOPASOVNA OMREŽJA NA PODEŽELJU DOLENJSKA Mentor: doc. dr. Dušan Caf Novo mesto, oktober 2013 Gregor Dolinšek

4 IZJAVA O AVTORSTVU Podpisani Gregor Dolinšek, študent FIŠ Novo mesto, v skladu z določili statuta FIŠ izjavljam: da sem diplomsko nalogo pripravljal samostojno na podlagi virov, ki so navedeni v diplomski nalogi, da dovoljujem objavo diplomske naloge v polnem tekstu, v prostem dostopu, na spletni strani FIŠ oz. v digitalni knjižnici FIŠ (obkroži odločitev): o takoj, o po preteku 12 mesecev po uspešnem zagovoru, o ne dovoljujem objave na spletni strani oz. v elektronski knjižnici FIŠ zaradi prepovedi organizacije, v sklopu katere je bil pripravljen empirični del naloge. da je diplomska naloga, ki sem jo oddal v elektronski obliki identična tiskani verziji, da je diplomska naloga lektorirana. V Novem mestu, dne Podpis avtorja

5 ZAHVALA Zahvaljujem se: mentorju doc. dr. Dušanu Cafu za vso strokovno pomoč in nasvete pri izdelavi diplomske naloge. staršem, ki sta mi s svojo pomočjo omogočila študij in me ves čas podpirala na poti. prijateljem, ki so mi leta in leta stali ob strani in me spodbujali v dobrih in slabih časih.

6 POVZETEK Cilj diplomske naloge je pregledati trenutno stanje uporabe širokopasovnega interneta v Sloveniji z večjim poudarkom na podeželju, predvsem v jugovzhodnem delu Slovenije. Ministrstvo za gospodarski razvoj in tehnologijo je do sedaj objavilo dva razpisa za pridobitev sredstev iz Evropskega sklada za regionalni razvoj. Na obeh razpisih je bilo izbranih 35 občin, ki so lahko začele z gradnjo odprtega širokopasovnega omrežja z evropskimi sredstvi in sredstvi javno-zasebnih partnerjev. S strukturiranim intervjujem za občine jugovzhodne Slovenije smo ugotovili, da si vse občine aktivno prizadevajo za razvoj širokopasovnih omrežij in so se zato tudi prijavile na javni razpis za pridobitev sredstev, a izbranih je bilo le devet občin. Izvajalca gradnje sta bila Tritel, d. o. o., in GVO, d. o. o., ki sta bila tudi soinvestitorja projekta. Druge občine, ki niso bile izbrane na javnem razpisu za pridobitev sredstev, si bodo tudi v prihodnje prizadevale za boljšo širokopasovno infrastrukturo in čakale na dodatni javni razpis za pridobitev sredstev ali pa bodo za lažjo izvedbo gradnje širokopasovne infrastrukture uporabile drugi model financiranja. KLJUČNE BESEDE: širokopasovno omrežje, operater, uporabnik, naročnik, krajevna zanka, krajevna podzanka ABSTRACT The aim of the thesis is to examine the current status of broadband Internet in Slovenia, with a greater emphasis on rural areas, especially in the south-eastern part of Slovenia. The Ministry of Economic Development and Technology has so far launched two calls for funds from the European Regional Development Fund. On both calls were selected 35 municipalities, which they could started with the construction of an open broadband network using European funds and funds of public-private partners. With the help of a structured interview for county of southeastern Slovenia it was seen that all municipalities actively work towards the development of broadband networks, that's why they declared the public tender for the acquisition of assets but only nine municipalities were selected. Contractor of construction were Tritel d. o. o. and GVO d. o. o. which were also co-investor project. Other municipalities that were not chosen in a public tender for the acquisition of assets, will continue in the future to strive for better broadband and waited for another public tender for the acquisition of assets or use different model of funding to help implement the construction of broadband infrastructure. KEYWORDS: broadband network, operator, user, subscriber, local loop, local sub-loop

7 KAZALO 1 UVOD CILJI, POTEK IN METODA DELA Cilji raziskave Potek dela Hipoteze Metoda dela OPREDELITEV POJMOV Širokopasovno omrežje Komunikacija po bakrenih kablih Kabelska omrežja Komunikacija po elektroenergetskih vodih Optična omrežja Brezžične tehnologije Operater Operater omrežja Operaterski dostop Uporabnik Naročnik Krajevna zanka Krajevna podzanka Vrste poseljenosti v Sloveniji STANJE ŠIROKOPASOVNIH OMREŽIJ V SLOVENIJI Razvitost širokopasovnih omrežij v Sloveniji Razvitost širokopasovnega omrežja na podeželju Prvi javni razpis GOŠO

8 4.2.2 Drugi javni razpis GOŠO Digitalna agenda Stanje širokopasovne infrastrukture na Dolenjskem Dodeljevanje državne pomoči za regionalni razvoj Smernice Evropske unije za pravilno uporabo državne pomoči Novi pristopi sofinanciranja in gradnje širokopasovnih omrežij REZULTATI Analiza širokopasovnega stanja v občinah dolenjske regije Analiza intervjuja z Direktoratom za informacijsko družbo RAZPRAVA ZAKLJUČEK LITERATURA IN VIRI... 47

9 KAZALO GRAFOV Graf 4.1: Število gospodinjstev po dostopu do interneta glede na vrsto poseljenosti Graf 4.2: Delež uporabljenih storitev v gospodinjstvih v letu Graf 4.3: Delež fiksnih širokopasovnih tehnologij glede na število priključkov. širokopasovnega dostopa v letu Graf 4.4: Delež operaterjev omrežij in izvajalcev storitev širokopasovnega dostopa po. priključkih v letu Graf 4.5: Delež priključkov širokopasovnega dostopa glede na hitrost dostopa v letu Graf 4.6: Delež priključkov xdsl širokopasovnega dostopa do interneta po operaterjih Graf 4.7: Delež ponudnikov optike glede na število priključkov širokopasovnega dostopa do interneta Graf 4.8: Delež ponudnikov mobilnega širokopasovnega dostopa do interneta Graf 4.9: Delež slovenskih uporabnikov po regijah KAZALO SLIK Slika 3.1: Prikaz gostote poseljenosti v Sloveniji KAZALO TABEL Tabela 4.1: Število gospodinjstev po dostopu do interneta glede na vrsto poseljenosti Tabela 5.1: Odziv občin na intervju Tabela 5.2: Število gospodinjstev s širokopasovnim priključkom Tabela 5.3: Prijava na javni razpis za pridobitev sredstev, uspešno ali neuspešno... 37

10 1 UVOD Razvoj informacijske družbe predstavlja enega od glavnih družbenih in ekonomskih izzivov Slovenije in drugih držav (Ministrstvo za izobraževanje, znanost in šport, 2013). Družbeni in ekonomski razvoj je vse bolj odvisen od inovativne uporabe tehnologij. Ena od teh tehnologij so tudi telekomunikacije, ki so ena najhitreje rastočih in najbolj donosnih gospodarskih dejavnosti na svetu. Z uporabo interneta lahko hitreje pridemo do katerih koli podatkov, po internetu lahko poslujemo, se izobražujemo in opravimo veliko drugih storitev. Prav zato je iz leta v leto več uporabnikov interneta. Ker je internet danes tako pomemben, je zato pomembna tudi njegova hitrost. Hitrost dostopa do interneta je dejavnik družbene vključenosti, podjetjem pa omogoča enakopravno delovanje na svetovnih trgih. Zato je pomembno, da imajo podjetja, javna uprava in druge organizacije ter gospodinjstva dostop do čim hitrejših širokopasovnih povezav. V Sloveniji so še območja, ki nimajo dostopa niti do osnovnih širokopasovnih povezav. Ponekod imajo še zmeraj zagotovljen zgolj zakonsko določen funkcionalni ali le nekaj hitrejši dostop do interneta, ki pa že dolgo več ne ustreza današnjim potrebam. Hitrost dostopa do interneta postaja pomemben dejavnik družbene vključenosti in pri podjetjih konkurenčnost. Poleg same hitrosti pa sta pomembna dejavnika tudi cena in kakovost storitev. Osnovni pogoj za dostop do hitrega interneta je dobro razvita širokopasovna infrastruktura. Ta je najbolj razvita v urbanih območjih, kjer je gostota poseljenosti največja. Manj razvita je v primestnih območjih z manjšo gostoto poseljenosti in najmanj razvita na redko poseljenem podeželju. Medtem ko lahko prebivalci gosto in srednje poseljenih območij izbirajo ponudnika in tehnologije za širokopasovni dostop, so ljudje na podeželju prikrajšani za kakršen koli širokopasovni dostop. Za enakomerni razvoj države ter družbeno vključenost podeželja in posameznih socialnih skupin je pomembno, da je tudi na podeželju zagotovljen dostop do hitrega interneta po dostopnih cenah. Operaterji omrežij doslej niso kazali zadostnega komercialnega interesa za gradnjo širokopasovnih omrežij na podeželju, zato je izgradnja fiksnih omrežnih sistemov v podeželskem okolju za zasebne vlagatelje ekonomsko neupravičena, brezžične tehnologije pa lahko nudijo optimalno razmerje med investicijo in številom pokritih uporabnikov (Vidmar in drugi, 2009). Za gradnjo tovrstnih omrežij so zato pomembni viri iz državnega proračuna in 1

11 strukturnih skladov Evropske unije. Drugi mehanizmi, ki zahtevajo večjo zasebno pobudo, so za operaterje in še posebej za občine manj zanimivi. V svoji nalogi se bomo osredotočili na dostop do hitrega interneta na Dolenjskem. Proučili bomo stanje razvitosti širokopasovnih omrežij, koliko je trenutno odprtih projektov gradnje tovrstnih omrežij, kdaj se bodo ti projekti izvajali oziroma kdaj se bodo zaključili, kateri so glavni viri financiranja projektov, koliko v razvoj širokopasovne infrastrukture prispeva sama občina in koliko druge institucije, predvsem pa, kako na Dolenjskem poteka sofinanciranje gradnje omrežij in kaj mora občina narediti, da sploh lahko pridobi dodatna sredstva za razvoj širokopasovne infrastrukture na podeželju. Pogledali bomo, kakšna je vloga operaterjev, občin in uporabnikov pri razvoju širokopasovne infrastrukture na podeželju. 2 CILJI, POTEK IN METODA DELA 2.1 Cilji raziskave Cilj raziskave je opraviti pregled dostopnosti širokopasovnih omrežij v Sloveniji, zlasti na podeželju, s posebnim poudarkom na Dolenjski. Osredotočili se bomo na projekte gradnje širokopasovnih omrežij na Dolenjskem zaključene, v teku ali v pripravi. Pri tem bomo skušali ugotoviti, kje se bodo projekti izvajali, kdo so bili njihovi glavni pobudniki in katere institucije imajo ključno vlogo v projektih (občine, operaterji, drugi itd.). Cilj raziskave je tudi ugotoviti, kateri so glavni viri sredstev za izvedbo projektov razvoja širokopasovnih omrežij, koliko pri razvoju širokopasovne infrastrukture na podeželju prispeva občina in koliko druge institucije, zato bo tukaj opisano, kako poteka sofinanciranje razvoja širokopasovne infrastrukture na podeželju. Posebno pozornost bomo namenili tudi stroškom gradnje. 2.2 Potek dela Najprej bomo pridobili podatke o razvitosti širokopasovnih omrežij v Sloveniji, s posebnim poudarkom na razvitosti podeželja in še posebej Dolenjske. Prav tako bomo pridobili splošne 2

12 gospodarske in demografske podatke. Na osnovi teh podatkov bomo ugotovili stanje na Dolenjskem in potencial za gradnjo širokopasovnih omrežij. Nato bomo sestavili vprašalnik za občine, operaterje in ministrstvo, s katerim bomo skušali pridobiti podatke o razvitosti posameznih občin, razširjenosti širokopasovnih omrežij, tekočih in načrtovanih sredstvih gradnje omrežij. Identificirali bomo različne možnosti gradnje in ocenili višino potrebnih sredstev za gradnjo širokopasovnih omrežij za doseganje ciljev evropskega in nacionalnega razvoja informacijske družbe. 2.3 Hipoteze Hipoteza 1: Prebivalci Dolenjske nimajo ustreznega dostopa do širokopasovnih omrežij in hitrega interneta. Pričakujemo, da bomo na osnovi raziskave ugotovili, da prebivalci Dolenjske nimajo ustreznega dostopa do širokopasovnih omrežij in hitrega interneta. Pri tem ne gre zgolj za fizični dostop, ampak tudi za ustrezno hiter in kakovosten dostop po sprejemljivih cenah. Hipoteza 2: Dolenjske občine se zavzemajo in si aktivno prizadevajo za razvoj širokopasovnih omrežij, saj želijo svojim prebivalcem zagotoviti prednosti, ki jih prinaša boljša informacijska razvitost. Širokopasovni dostop je dandanes ključnega pomena za razvoj, tako v smislu podjetništva kot ohranitve poseljenosti podeželja (Kvas, 2011). Občine želijo biti danes čim bolj informacijsko razvite, osnovni pogoj za to pa je dostop do hitrih širokopasovnih omrežij. Preverili bomo, kaj so občine doslej že naredile za izgradnjo hitrih širokopasovnih omrežij in s čim se trenutno ukvarjajo. Prav tako bomo preverili uspešnost dosedanjih projektov in ugotovili, kateri projekti se še oziroma že izvajajo in kateri se šele pripravljajo. Hipoteza 3: Dolenjske občine za razvoj širokopasovne infrastrukture na podeželju potrebujejo dodatna finančna sredstva, saj lastni finančni viri občin ne zadoščajo. Preverili bomo, kakšen je interes operaterjev za vlaganje v izgradnjo novih ali nadgradnjo obstoječih širokopasovnih omrežij v dolenjskih občinah. Nato bomo preverili, kakšen potencial za vlaganje imajo občine in katere vire financiranja imajo na voljo. Občine na 3

13 Dolenjskem izvajajo mnogo projektov, zato so njihova sredstva in možnosti za gradnjo širokopasovnih omrežij na podeželju zelo omejene. Občine morajo zato iskati druge vire za sofinanciranje gradnje na območjih, kjer ne obstaja komercialni interes za gradnjo tovrstnih omrežij (Kvas, 2011). Preverili bomo, kako uspešno občine na Dolenjskem pridobivajo finančna sredstva za razvoj širokopasovnih omrežij na podeželju in kakšne možnosti za to imajo. 2.4 Metoda dela Naše raziskovanje bo temeljilo na metodi zbiranja podatkov, in sicer na analizi dokumentov ter na kvalitativni metodi. Relevantne pojme bomo opredelili na osnovi analize sekundarnih virov, strokovne literature in spletnih virov. V analizi dokumentov bomo proučili različne članke, povezane s tematiko širokopasovnih omrežij, ter z uporabo strokovne literature in spletnih virov s tem povezane novice. Prav tako bomo analizirali statistične in druge podatke, pridobljene od slovenskih in evropskih organov, na osnovi katerih bomo lahko ugotovili razvitost širokopasovnih omrežij v Sloveniji in na Dolenjskem. O načrtih in možnostih razvoja širokopasovnih omrežij na podeželju bomo povprašali operaterje, občine in ministrstvo. Poudarek bo na občinah. Podatke bomo pridobili s kratkim strukturiranim intervjujem z vnaprej pripravljenimi vprašanji. Osebe, s katerimi bomo opravili intervjuje, bodo zaposleni na občini, na oddelku, kjer skrbijo za razvoj občine. Število intervjuvancev bo odvisno od tega, koliko občin se bo pozitivno odzvalo na našo prošnjo za sodelovanje v raziskavi. Število bo omejeno na jugovzhodno Slovenijo, kjer je 21 občin, katere bomo intervjuvali. Intervju se bo nanašal na razvoj širokopasovnega omrežja v občini, koliko projektov se je v zvezi z razvojem širokopasovnega omrežja že izvajalo ali se še bo in kakšne metode financiranja so bile ali bodo uporabljene. Kratek strukturiran intervju bomo pripravili tudi za operaterje in Direktorat za informacijsko družbo, kjer bomo poskušali izvedeti, kakšne načrte imajo v prihodnosti glede razvoja širokopasovnega omrežja in predvsem kakšne modele financiranja bodo pri tem uporabili. 4

14 3 OPREDELITEV POJMOV 3.1 Širokopasovno omrežje Širokopasovno omrežje je javno komunikacijsko omrežje, ki omogoča prenos podatkov z veliko hitrostjo (Zakon o elektronskih komunikacijah(zekom-1), 2012). Z razvojem tehnologije se povečuje tudi hitrost prenosa podatkov, zato je tudi nemogoče določiti spodnjo mejo hitrosti podatkov pri širokopasovni povezavi. Širokopasovna omrežja omogočajo uporabniku stalno vključenost in veliko odzivnost pri interaktivni uporabi večpredstavnih programov, storitev in vsebin, ki so v praktični uporabi (Strategija razvoja širokopasovnih omrežij v Republiki Sloveniji, 2008, str. 8). Tehnologije širokopasovnih dostopovnih omrežij lahko glede na medij razdelimo v dve skupini na žične in brezžične. Pri žičnih tehnologijah poznamo komunikacijo po bakrenih kablih, kabelska omrežja, komunikacijo po elektroenergetskih vodih in optična omrežja. Brezžične tehnologije pa delimo na tehnologije z daljšim, srednjim in kratkim dometom (Klančnik in Blažič 2009, str. 2) Komunikacija po bakrenih kablih Bakrene telefonske napeljave dandanes uporabljajo predvsem za telefonijo ali podatkovno komunikacijo, ki zmore prenos 56 Kb/s in izrablja le del zmogljivosti celotne napeljave. Za komunikacijo po bakrenih kablih pa se uporablja tudi tehnologija ADSL in njej sorodne različice xdsl. Tehnologije xdsl za prenos podatkov izkoriščajo širše frekvenčno območje in zmorejo skozenj prenašati do 60 Mb/s. Različice xdsl, ki jih poznamo, so IDSL, HDSL, SDSL, S-HDSL, ADSL, VDSL in VDSL2. Vse te tehnologije se razlikujejo po hitrosti prenosa podatkov in po razdalji, po kateri lahko prenašajo s čim večjo hitrostjo (Košenina, 2013). Najnovejše tehnologije, ki razvijajo velike hitrosti prenosa podatkov po bakrenih kablih, so: Vectoring VDSL.vector uporablja postopek izločanja motenj daljnega presluha FEXT (Far End Crosstalk). Prenosni sistem sicer uporablja enak postopek modulacije kot starejši sistemi DSL. Izboljšava prenosnega sistema VDSL2 se odraža na povečanju prenosne 5

15 kapacitete in dosega povezav. Prenosna kapaciteta VDSL.vector je 100 Mbit/s na razdalji 400 metrov, kar je približno dva- do trikrat več kot pri VDSL2. Glavna prednost uporabe izločanja FEXT ni samo povečanje prenosne kapacitete, ampak tudi zmanjševanje variacij prenosnih kapacitet zaradi nepredvidljivega sluha. VDSL.vector zato omogoča ne le hitrejšo, ampak tudi bolj stabilno povezavo (Umek, 2013, str. 2). Bonding Prenosne kapacitete sistemov VDSL je mogoče še dodatno povečati z nekaj komplementarnimi tehnikami. V mnogo primerih je do mesta naročnika priključen kabel z dvema paroma. Uporaba drugega neizkoriščenega para lahko podvoji kapaciteto povezav ob ustreznem združevanju podatkovnih pretokov (Umek, 2013, str. 2). Phantom mode Phantom mode je osnovan na konceptu analogne telefonije, zato da obstane bakrena parica. Phantom mode signali se lahko uporabljajo v kombinaciji z vectoring in bonding za povečanje kapacitete enega komunikacijskega kanala z uporabo več bakrenih paric. Tak pristop se imenuje Phantom mode (Ftth Council Europe, 2013, str. 13). Skrajševanje krajevne zanke Krajevna zanka je komunikacijski vod, ki povezuje omrežno priključno točko na naročnikovi strani z najbližjim glavnim razdelilnikom ali drugo enakovredno napravo v fiksnem javnem telefonskem omrežju (Zakon o elektronskih komunikacijah, 2012). S storitvijo dostopa do bakrene krajevne podzanke je Telekom Slovenije v okviru vzorčne ponudbe operaterjem omogočal dostop na vmesno točko dostopovnega kabelskega omrežja, kjer so za to razpoložljivi tehnični pogoji. S tem se je operaterjem zagotavljalo skrajševanje razdalje bakrenih krajevnih zank (Telekom 2011, str. 63) Kabelska omrežja Kabelsko komunikacijski sistemi imajo vse pomembnejšo vlogo pri razvoju telekomunikacijske infrastrukture. Storitve v kabelskih omrežjih lahko v grobem razdelimo na osnovne televizijske in radijske storitve ter na podatkovne oziroma interaktivne storitve. Na televizijskem in radijskem področju kabelski operaterji svojim naročnikom trenutno nudijo v povprečju okoli 100 televizijskih satelitskih in zemeljskih programov. Druga storitev je 6

16 kabelski internet. V Sloveniji so ga uvedli leta 1996, kar je Slovenijo uvrščalo med prve v Evropi. Kabelski internet, s katerim označujemo dostop do interneta po kabelskem omrežju, danes v Sloveniji trži že več kot 25 operaterjev. Hitrost kabelskega omrežja je pogojena s ceno, kar pomeni, da se z večjo hitrostjo povečuje tudi cena storitve. Kabelsko omrežje pa lahko dandanes dosega do 100 Mb/s hitrosti prenosa podatkov (Perko in Debevc, 2007, str. 5). Danes imajo kabelski operaterji večinoma hibridna optična koaksialna omrežja HFC (angl. Hybrid Fibre-Coax), ki so sestavljena tako, da imamo center, od katerega potekajo optične povezave do večjih naselij oziroma vozlišč, od tu naprej do uporabnika pa povezave potekajo po koaksialnih kablih. Največji ponudnik kabelskih storitev v Sloveniji Telemach, d. o. o., uporablja za hitri kabelski internet standard EuroDocsis 3.0. Operater Telemach, d. o. o., lahko s tehnologijo EuroDocsis 3.0 strankam ponuja pakete prenosa podatkov s hitrostjo do 120/10 Mb/s (Krotko 2013, str. 1). Za izboljšanje hitrosti prenosa podatkov po kabelskih omrežjih se pripravlja naslednja generacija standarda, DOCSIS 3.1. Namen standarda DOCSIS 3.1 je doseči hitrost prenosa podatkov 5/1 Gb/s. Trenutno najvišja frekvenca večine kabelskih omrežij je 750 MHz. Pri nekaterih novejših omrežjih je zgornja meja dvignjena na 860 MHz in le malo je tistih, pri katerih je meja 1000 MHz. DOCSIS 3.1 ima cilj to mejo zvišati na 1150 MHz in jo čez čas tudi dvigniti do 1,7 GHz (Ftth Council Europe 2013, str. 15) Komunikacija po elektroenergetskih vodih Danes je električno omrežje dostopno praktično vsakemu uporabniku, zato je eden od načinov dostopa do interneta tudi uporaba elektrodistribucijskega omrežja. Ideja izrabe energetskih vodov za potrebe telekomunikacije PLC (Power Line Communications) je že dolgo prisotna, saj je razširjenost energetskih vodov večja od telefonske infrastrukture. Tehnologije PLC omogočajo širokopasovni dostop do vseh uporabnikov električne energije. Na voljo so različne širokopasovne storitve, kot so internet, telefonija, televizija itd. Širokopasovni standard PLC pokriva funkcionalnost z namenom interoperabilnosti v dostopovnem omrežju in znotraj hiše, podobno kot je na področju naprav xdsl. Komunikacije po napetostnih vodih delimo na komunikacije po visokonapetostnih vodih ter komunikacije po nizko- in srednjenapetostnih vodih. Visokonapetostne komunikacije PLC niso novost in pokrivajo potrebe elektrogospodarstva. Uporabljajo se za nadzor in upravljanje 7

17 elektroenergetskega sistema. Za delovanje interneta se uporabljajo nizkonapetostne komunikacije PLC. Tehnologija PLC prinaša alternativo drugim telekomunikacijskim medijem, katera bo našla svoje mesto med xdsl in brezžičnim dostopom (Zajc in drugi 2005, str. 1) Optična omrežja Optika temelji na optičnih vlaknih za namen povezave velikih hitrosti prenosa podatkov. Obstajajo različne vrste omrežnih tehnologij, ki se uporabljajo za prenos podatkov iz enega kraja v drugega, ampak optično omrežje zagotavlja do tega trenutka najhitrejši prenos podatkov (Wifinotes, 2013). Optična vlakna so izredno tanka steklena vlakna, po katerih lahko pošiljamo laserske impulze na velike razdalje z izredno majhnimi izgubami. Revolucionarni razvoj komunikacijskih ter informacijskih sistemov in prenosa sporočil na velike razdalje je omogočil predvsem razvoj optičnih vlaken oziroma visoko zmogljivih tehničnih vlaken, v katerih signalov ne prenašajo elektroni, temveč svetloba. Zaradi posebnih optičnih lastnosti omogočajo prenos svetlobnih signalov na velike razdalje. Kabli iz optičnih vlaken rešujejo problem velike gostote podatkov in problem slabljenja signalov zaradi upornosti bakrenih žic (Tritel, 2013). Poleg teh prednosti pred žičnimi kabli imajo še celo vrsto drugih prednosti (Breščak, 2013): seveda najbolj pomembna prednost je hitrost prenosa podatkov med razdaljama. Koaksialni kabli, ki so med najbolj razširjenimi, so tudi uporabljeni za prenos podatkov, vendar hitrost prenosa je veliko počasnejša kot pri optičnih vlaknih; zavzema manj prostora, ker je optično vlakno tanko kot las in lahko prenaša enako količino podatkov kot več sto telefonskih kablov; imajo zelo majhno energijsko izgubo pri prenosu svetlobe, kar je posledica velike čistoče kremenčevega stekla in zato minimalne absorpcije; optični kabel je veliko cenejši od bakrenega. Ceno sistema dviguje druga oprema in cena namestitve. Pri daljših razdaljah pride nižja cena kabla do veljave; optična vlakna so idealna za prenos digitalnih signalov med digitalnimi sistemi; optična vlakna lahko imajo višjo nosilno frekvenco, kar pomeni, da omogočajo večjo gostoto sporočil in ob tem tudi majhne izgube. Pri koaksialnem kablu pomeni višja nosilna frekvenca tudi večje izgube v mediju in hitrejše pojemanje signala. 8

18 Optično vlakno do x je rodovni pojem za vsako zgradbo omrežja, ki za elektronske komunikacije uporablja optična vlakna kot zamenjavo v celotni optični zanki ali v njenem delu. Načine širokopasovnega optičnega dostopa lahko razdelimo na (Ftth Council Europe 2013, str. 7): FTTH Fibre to the home Vlakno do doma je oblika arhitekture omrežja, pri kateri je zadnji del povezave do vsakega naročnika izveden z optičnimi vlakni, kar pomeni, da je vsaka optična povezava namenjena samo enemu naročniku; FTTB Fibre to the building Vlakno do zgradbe je oblika arhitekture omrežja, pri kateri je glavnina povezave izvedena z optičnimi vlakni, zadnji del povezave pa je izveden po bakrenih paricah ali po lokalnem omrežju. Posamezno optično vlakno je namenjeno povezavi enega objekta in več potencialnih naročnikov v njem; FTTC Fibre to the curb Vlakno do zadnjega razdelilnega jaška je oblika povezave, pri kateri je do razdelilnega jaška speljano optično vlakno, do posameznega naročnika, ki od jaška ni oddaljen več kot 300 metrov, pa je speljano optično vlakno ali pa je dostop omogočen po bakreni parici ali koaksialnem kablu; FTTN Fibre to the node Vlakno do zadnjega vozlišča je oblika arhitekture, ki je zelo podobna FTTC, le da je razdalja do končnega uporabnika od vozlišča lahko bistveno večja. Optična omrežja delimo tudi na aktivna optična omrežja in pasivna optična omrežja. Tako aktivna kot pasivna optična omrežja ponujajo možnost ločevanja podatkov in njihovo preusmeritev na pravo mesto. Vsako ima svoje prednosti in pomanjkljivosti v primerjavi z drugim. Enako kot v primeru običajnega ethernet prenosa podatkov se tudi pri aktivnem optičnem omrežju (angl. AON) stalno oziroma neprekinjeno prenašajo podatki. Namesto običajnih delilnikov se uporabljajo optična ethernet stikala za aktivno razdelitev in distribucijo signalov. Aktivno optično omrežje uporablja za prenos downstream valovno dolžino 1550 nm pri prenosni hitrosti 100 Mbit/s in 1490 nm pri prenosni hitrosti 1 Gbit/s. Pri prenosu podatkov upstream se uporablja valovno območje 1260 nm in 1360 nm. Pri pasivnih optičnih omrežjih (angl. PON) se distribucija signalov ne dogaja kot pri aktivnem optičnem omrežju. Distribucija je določena s standardi IEEE in pripadajočimi specifikacijami za ethernet ter s specifikacijami International Telecommunication Union. Valovni pasovi pri 9

19 pasivnem optičnem omrežju so isti kot pri aktivnem optičnem omrežju. Dodatni razširitveni pas od 1530 nm do 1580 je rezerviran za dostopna omrežja naslednje generacije, ki se po potrebi lahko razširi do 1625 nm (Tritel, 2013). Poznamo več standardov PON (Ftth Council Europe 2013, str. 17): APON (ATM Passive Optical Network) spada med prve standarde v pasivnem optičnem omrežju. Hitrost prenosa podatkov je imel do 155 Mbit/s; BPON (angl. Broadband Passive Optical Network) je standard, ki temelji na standardu APON. Služi kot podpora WDM, velike upstream propustnosti in dostavljanju podatkov. S tem standardom je kreiran upravljavski vmesnik, poznan kot OMCI, med enote OLT in ONU/ONT, ki omogoči realizacijo zunanjih omrežij; EPON ali GEPON (angl. Ethernet Passive Optical Network) je bolj poznan kot standard IEEE 802.3ah za upravljanje in prenos paketnih podatkov; GPON (angl. Gigabit Passive Optical Network) je evolucija standarda BPON, katerega lastnost so zelo velike hitrosti prenosa podatkov. Temelji na gigabitni pasovni optični omrežni tehnologiji; 10G-EPON (angl. 10 Gigabitni Ethernet Passive Optical Network) je poboljšan Ethernet standard s hitrostmi prenosa podatkov do 10 Gbit/s; 10G-GPON (angl. 10 Gigabitni Passive Optical Network) je standard, ki ponuja 10Gbit/s Downstreama in 2,5 Gbit/s Upstreama; NG-PON2 je standard, ki še ni uveljavljen. Omogočal bi hitrosti Downstreama 40 Gbit/s in Upstreama 10 Gbit/s Brezžične tehnologije V Sloveniji se vse bolj uveljavljajo brezžične tehnologije, predvsem mobilne, saj se nenehno pojavljajo standardi, ki omogočajo vedno večje prenosne hitrosti. Brezžični dostop se razlikuje po enostavni priključitvi na omrežje, saj fizična povezava s kovinskim ali optičnim vodnikom ni potrebna. Brezžična omrežja nas privlačijo zato, ker brezžične komponente omogočajo podporo na že obstoječa omrežja, omogočajo različne vrste prenosa, razprostirajo omrežja čez meje fizičnega povezovanja. Brezžično omrežje se dandanes uporablja že vsepovsod, pri uporabnikih, ki so redno na poti, v zgradbah, doma in zunaj, kjer koli se lahko priključimo na brezžično omrežje. 10

20 Brezžična omrežja se delijo na tri kategorije, ki so zasnovane po njihovi tehnologiji, in sicer lokalna omrežja (angl. LAN), razširjena lokalna omrežja in mobilna omrežja. Prenosne tehnike, ki se uporabljajo za prenos podatkov pri brezžičnem omrežju, so infrardeč prenos, laserski prenos, radijski prenos po določeni frekvenci in radijski prenos po več frekvencah. Vsa infrardeča brezžična omrežja delujejo z uporabo infrardečih svetlečih diod, ki prenašajo podatke od enega uporabnika do drugega. Takšni sistemi morajo proizvajati močan infrardeč signal, saj je šibak hitro prekinjen. Infrardeče omrežje omogoča tipičen prenos podatkov s hitrostjo približno 10 Mb/s. Največja slabost tega prenosa je sama razdalja, ki mora biti med dvema napravama zelo kratka. Pri laserskem prenosu je prenos enak kot pri infrardečem le v primeru povezave v vidni črti. Ko je ta vidna črta prekinjena, bo tudi prenos podatkov prekinjen. Pri radijskem prenosu gre za princip delovanja radijske postaje. Oddajnik in sprejemnik morata biti nastavljena na točno določeno frekvenco, po kateri bosta komunicirala. Radijski prenos se uporablja do razdalje treh kilometrov. Primer za to je mobilno omrežje, ki deluje na principu radijskega prenosa podatkov (Breščak, 2013). Mobilni širokopasovni internet je tako v Sloveniji zelo razširjen, dostikrat med uporabniki mobilnega interneta tudi zato, ker nimajo širokopasovne infrastrukture, zato je hitrost prenosa podatkov pomembna tudi pri mobilnih omrežjih. Širokopasovni mobilni internet je oznaka za tehnologijo, ki podpira hitri prenos podatkov v mobilnih omrežjih. Uporabnik lahko dostopa do interneta, če uporablja mobitel oziroma podatkovno napravo, ki podpira katero od širokopasovnih tehnologij in se nahaja na območju s širokopasovnim signalom. V Sloveniji poznamo širokopasovne mobilne tehnologije: LTE (angl. Long Term Evolution) je širokopasovna mobilna tehnologija, ki prinaša hitrejše in odzivnejše mobilne širokopasovne podatkovne storitve. Glavna prednost omrežja LTE so velike hitrosti prenosa podatkov. Glede na širino kanala za prenos podatkov lahko LTE omogoča hitrosti prenosa do uporabnika do 100 Mb/s in 50 Mb/s v smeri od uporabnika (GSMA, 2013a); HSDPA (angl. High Speed Download Packet Access) je tehnologija tretje generacije. Tehnologija HSDPA omogoča hitrosti prenosa podatkov do potencialnih 10 Mb/s (ETSI, 2013a); HSPA (angl. High Speed Packet Access) je nadgradnja omrežij tretje generacije in se razlikuje od HSDPA zgolj po večji hitrosti prenosa podatkov od uporabnika v omrežje. V večini omrežij HSPA ima lahko vsak končni uporabnik hitrost prenosa 11

21 podatkov vsaj 1 Mb/s. Hitrost prenosa podatkov pri HSPA lahko doseže 14,4 Mb/s v smeri proti uporabniku in 5,7 Mb/s v smeri od uporabnika (GSMA, 2013b); HSPA+ je zadnja stopnja razvoja omrežij tretje generacije. UMTS. HSPA+ omogoča hitrosti prenosa podatkov teoretično največ 42 Mb/s v smeri proti uporabniku in največ 5,76 Mb/s v smeri od uporabnika (GSMA, 2013b); EDGE (angl. Enhanced Data Rates for Global Evolution) omogoča osnovne hitrosti do 384 kb/s. Tehnologijo EDGE pa podpirajo skoraj vsi mobiteli in podatkovne naprave, ki so v Sloveniji v prodaji od leta 2005 (ETSI, 2013b). 3.2 Operater Operater je operater omrežja oziroma izvajalec storitve. Fizična ali pravna oseba, ki omogoča brezplačen dostop do interneta in pri tem nima pridobitnega namena ter zagotavljanje dostopa do interneta ni del njene pridobitne dejavnosti, ni operater (Zakon o elektronskih komunikacijah, 2012). 3.3 Operater omrežja Operater omrežja je fizična ali pravna oseba, ki zagotavlja javno komunikacijsko omrežje ali pripadajoče zmogljivosti ali je obvestila pristojni regulativni organ o nameravanem zagotavljanju javnega komunikacijskega omrežja ali pripadajočih zmogljivosti (Zakon o elektronskih komunikacijah, 2012). 3.4 Operaterski dostop Operaterski dostop pomeni zagotovitev razpoložljivosti naprav oziroma storitev drugemu operaterju pod določenimi pogoji, bodisi na izključni ali neizključni osnovi. To zajema dostop do omrežnih elementov in pripadajočih zmogljivosti, ki lahko vključuje tudi priključitev opreme s fiksnimi in nefiksnimi sredstvi, dostop do fizične infrastrukture, vključno s stavbami, kanali in drogovi, dostop do ustreznih sistemov programske opreme, vključno s sistemi za obratovalno podporo, dostop do informacijskih sistemov ali podatkovnih zbirk za 12

22 prednaročanje, zahteve za vzdrževanje in popravilo ter zaračunavanje, dostop do pretvorbe številk ali do enakovrednega delovanja, dostop do fiksnih in mobilnih omrežij, dostop do sistemov s pogojnim dostopom za digitalne televizijske storitve in dostop do virtualnih omrežnih storitev (Zakon o elektronskih komunikacijah, 2012). 3.5 Uporabnik Uporabnik ali uporabnica je fizična ali pravna oseba, ki uporablja ali zaprosi za uporabo javno dostopne elektronske komunikacijske storitve (Zakon o elektronskih komunikacijah, 2012). Uporabnike pri uporabi komunikacijskega omrežja lahko delimo na zasebne in poslovne uporabnike. Zasebni uporabniki komunikacijskih omrežij so gospodinjstva, ki imajo dostop do komunikacijskega omrežja in ga uporabljajo v svoje namene. Poslovni uporabniki so podjetja, ki imajo komunikacijsko omrežje, omrežje strogo uporabljajo samo za poslovno uporabo v podjetju (APEK 2010, str. 3). 3.6 Naročnik Naročnik ali naročnica je vsaka fizična ali pravna oseba, ki z izvajalcem javno dostopnih elektronskih komunikacijskih storitev sklene pogodbo o zagotavljanju takih storitev (Zakon o elektronskih komunikacijah, 2012). Izvajalcu komunikacijskih storitev lahko rečemo tudi operater. Tako kot uporabnike lahko tudi naročnike delimo na zasebne in poslovne (APEK 2010, str. 3). 3.7 Krajevna zanka Krajevna zanka je fizični vod, ki povezuje omrežno priključno točko z glavnim razdelilnikom ali enakovredno napravo v fiksnem javnem elektronskem komunikacijskem omrežju (Zakon o elektronskih komunikacijah, 2012). 13

23 3.8 Krajevna podzanka Krajevna podzanka pomeni delno krajevno zanko, ki povezuje omrežno priključno točko v prostorih naročnika na koncentracijsko točko ali točno določeno vmesno dostopovno točko v javnem telefonskem omrežju (Splošni akt o elementih vzorčne ponudbe za razvezan dostop do krajevne zanke, 2004). 3.9 Vrste poseljenosti v Sloveniji V Sloveniji delimo območja poseljenosti glede na gostoto poselitve (glej Sliko 3.1). Delimo jih na tri vrste poselitve, to so gosto poseljena območja, vmesna območja in redko poseljena območja. Gosto poseljeno območje je povezan sklop lokalnih območij s skupno populacijo vsaj prebivalcev, pri čemer gostota poselitve lokalnega območja presega 500 prebivalcev/km 2. Vmesno območje je povezan sklop lokalnih območij, ki ne pripadajo gosto poseljenemu območju, vendar imajo gostoto poselitve vsaj 100 prebivalcev/km 2. Celotna populacija območja presega prebivalcev ali pa je blizu gosto poseljenega območja. Pri redko poseljenem območju imamo povezan sklop lokalnih območij, ki ne pripadajo niti gosto poseljenemu območju niti vmesnemu območju. Sklop lokalnih območij, ki je manjši od 100 km 2 in nima zahtevane gostote poselitve, vendar pa v celoti obdaja gosto poseljeno območje, naj bi pripadal temu območju. Če tako gosto poseljeno območje obdaja vmesno območje, spada k vmesnemu območju (RIS, 2012). 14

24 Slika 3.1: Prikaz gostote poseljenosti v Sloveniji Vir: Senegačnik (2013) 4 STANJE ŠIROKOPASOVNIH OMREŽIJ V SLOVENIJI V tem poglavju bomo predstavili, kakšno je trenutno stanje širokopasovnih omrežij v Sloveniji. Poudarek bo predvsem na razvitosti širokopasovnih omrežij na podeželju, še posebej na Dolenjskem, kakšna je trenutna razvitost širokopasovnega omrežja na podeželju v Sloveniji in še bolj točno na Dolenjskem, kar je tudi glavni namen te naloge. Pri opisu razvitosti širokopasovnih omrežij bomo predstavili tudi, kateri projekti so se izvajali v dolenjski regiji v zadnjih letih, in s tem tudi, kako uspešno. Predstavljena je statistika razvitosti širokopasovnega dostopa za leto Razvitost širokopasovnih omrežij v Sloveniji Statistiko razvitosti širokopasovnega omrežja v Sloveniji izvaja Statistični urad Republike Slovenije. V Sloveniji so storitve širokopasovnega dostopa dostopne po različnih omrežjih, 15

25 zato je uporaba storitev v Sloveniji zelo različna. Uporaba širokopasovnega dostopa je najbolj razvita v gosto poseljenih območjih, kjer je tudi veliko več uporabnikov, ki povprašujejo po čim boljšem širokopasovnem dostopu. Manj razvit je širokopasovni dostop na primestnih območjih in še manj na redko poseljenem podeželju. Tabela 4.1: Število gospodinjstev po dostopu do interneta glede na vrsto poseljenosti Gosto poseljena območja Vmesna območja Redko poseljena območja Gospodinjstva, ki imajo širokopasovno internetno povezavo Gospodinjstva, ki nimajo širokopasovne internetne povezave (samo ozkopasovno povezavo) / Gospodinjstva, ki nimajo dostopa do interneta Gospodinjstva, ki nimajo dostopa do interneta, ker ni na voljo širokopasovne internetne povezave Vir: SURS (2013) Graf 4.1: Število gospodinjstev po dostopu do interneta glede na vrsto poseljenosti Gospodinjstva, ki imajo širokopasovno internetno povezavo Gospodinjstva, ki nimajo širokopasovne internetne povezave (samo ozkopasovno povezavo) Gospodinjstva, ki nimajo dostopa do interneta Gosto poseljena območja Vmesna območja Redko poseljena območja Gospodinjstva, ki nimajo dostopa do interneta, ker ni na voljo širokopasovne internetne povezave Vir: SURS (2013) 16

26 V letu 2012 je bilo v Sloveniji skupaj gospodinjstev, od tega jih je bilo na gosto poseljenih območjih, na vmesnih območjih in na redko poseljenih območjih. Število gospodinjstev v gosto poseljenih območjih, ki so imela širokopasovni dostop, je bilo (glej Tabelo 4.1), gospodinjstvo ni imelo širokopasovnega dostopa in 693 gospodinjstev sploh ni imelo na voljo širokopasovnih povezav. Pri tem vidimo, da je v gosto poseljenem območju najbolj razširjen širokopasovni dostop (glej Graf 4.1), kakor tudi na vmesnih območjih in redko poseljenih območjih. Ker se število gospodinjstev enakomerno povečuje od gosto do redko poseljenega območja, se tudi enakomerna uporaba širokopasovnega omrežja, ozkopasovnih storitev in neuporaba interneta, ker to ni mogoče. Res je, da imamo največje število gospodinjstev, ki uporabljajo širokopasovno omrežje v redko poseljenih območjih, ampak imamo tudi največje število tistih gospodinjstev, ki uporabljajo ozkopasovno povezavo, nimajo interneta in ne morejo dostopati do širokopasovnih tehnologij. V Sloveniji je skupaj gospodinjstev, ki ne dostopajo do širokopasovnih tehnologij, to je skoraj 30 % vseh gospodinjstev v Sloveniji (SURS, 2013). Graf 4.2: Delež uporabljenih storitev v gospodinjstvih v letu xdsl kabelski dostop optično omrežje satelitski dostop, WiFi Mobilni telefon 3G (UMTS, HSDPA) Modem 3G ISDN GPRS, EDGE Vir: SURS (2013) V letu 2012 so bile v gospodinjstvih najbolj uporabljene tehnologije xdsl in tehnologije kabelskega omrežja (glej Graf 4.2), in sicer 33 % uporabe tehnologij xdsl in 32 % uporabe kabelskega omrežja. Nato takoj sledijo mobilne tehnologije za dostop do interneta s 23 %. 17

27 Optično omrežje, ki zagotavlja največje hitrosti prenosa podatkov, je še dokaj nerazvito. Najbolj razvito je v gosto poseljenih področjih, kjer je povpraševanje po tehnologiji optike bistveno večje in s tem je večja tudi zavzetost operaterjev, da uporabnikom omogočijo dostop do optičnega omrežja (SURS, 2013). Graf 4.3: Delež fiksnih širokopasovnih tehnologij glede na število priključkov širokopasovnega dostopa v letu xdsl Kabelski modem Optika Druge tehnologije /1q 2012/2q 2012/3q 2012/4q Vir: APEK (2013) V Sloveniji se je leta 2012 na fiksnih lokacijah najbolj uporabljala tehnologija xdsl za širokopasovni dostop (glej Graf 4.3). Tehnologije xdsl uporabljajo bakrene krajevne zanke javnega telefonskega omrežja. Odstotek uporabe tehnologije xdsl v Sloveniji se je čez leto počasi zmanjševal, pa vendar je uporaba tehnologije xdsl še vedno nad 50 %. Povečeval se je delež uporabnikov, ki dostopajo do tehnologije širokopasovnega dostopa po kabelskem modemu, na 28,8, % in tehnologija širokopasovnega dostopa optike na 17,4 %. Počasi se je povečeval tudi delež uporabnikov drugih tehnologij, kot so ethernet, fiksni brezžični dostop, dostop po zakupljenih vodih itd. (APEK, 2013). 18

28 Graf 4.4: Delež operaterjev omrežij in izvajalcev storitev širokopasovnega dostopa po priključkih v letu Telekom Slovenije T-2 Telemach Amis Telemach Rotovž Elektro Turnšek Telemach Tabor Tušmobil Drugi Vir: APEK (2013) Telekom Slovenije je vodilno podjetje v Sloveniji po pokritosti širokopasovnega dostopa. V Sloveniji pokriva skoraj 40 % širokopasovnega omrežja, uporabljajo ga tako zasebni kot poslovni uporabniki (glej Graf 4.4). Drugi najbolj uporabljan operater v Sloveniji je T-2, ki pokriva dobrih 17 % širokopasovnega omrežja, takoj za njim sledita Telemach in Amis s 14 in 11 % pokritosti. Vsi drugi operaterji imajo dosti manjšo pokritost širokopasovnega dostopa v Sloveniji. Glede na število širokopasovnih priključkov dostopa do interneta ima Slovenija na evropski ravni zelo visok delež operaterjev, ki nudijo širokopasovni dostop (APEK, 2013). 19

29 Graf 4.5: Delež priključkov širokopasovnega dostopa glede na hitrost dostopa v letu do manj kot 2 Mb/s 2 Mb/s do manj kot 10 Mb/s 10 Mb/s do manj kot 30 Mb/s nad 30 Mb/s /1q 2012/2q 2012/3q 2012/4q Vir: APEK (2013) Prejšnja tabela nam kaže, da je vse več uporabnikov, ki se odločajo za večje prenosne hitrosti, kar jim omogoča kakovostnejše storitve. Za končne uporabnike so bile najbolj zanimive prenosne hitrosti dostopa do širokopasovnega dostopa do interneta, ki se gibljejo v hitrostnem razredu od 2 Mb/s do manj kot 10 Mb/s, s čimer imajo tudi večji tržni delež, čeprav se je ta proti koncu leta 2012 zmanjšal (glej Graf 4.5). Pri koncu opazovanega četrtletja znaša okoli 47 % in se tudi konstantno znižuje. Vse več je uporabnikov, ki se odločajo za prenosne hitrosti od 10 Mb/s do manj kot 30 Mb/s, in tistih, ki se odločajo za prenosne hitrosti nad 30 Mb/s (APEK, 2013). 20

30 Graf 4.6: Delež priključkov xdsl širokopasovnega dostopa do interneta po operaterjih Telekom Slovenije Amis T-2 Tušmobil Drugi /1q 2012/2q 2012/3q 2012/4q Vir: APEK (2013) Največ priključkov xdsl je v letu 2012 zagotavljal Telekom Slovenije, ob koncu leta kar 63,2 % vseh priključkov xdsl v Sloveniji (glej Graf 4.6). Od začetka pa do konca leta se je počasi povečeval delež priključkov xdsl ponudnika Amis in je imel na koncu leta 19,6 % priključkov xdsl v Sloveniji. Pri ponudniku T-2 je bil delež priključkov xdsl v Sloveniji čez vse leto isti, in sicer 16,5 % priključkov xdsl v Sloveniji. Veliko razliko so občutili pri Tušmobilu, ki jim je delež priključkov xdsl z 2,1 padel na 0,3 %. To je večinoma posledica prehajanja k drugim ponudnikom. Vsi drugi ponudniki so imeli le 0,3 % priključkov xdsl v Sloveniji (APEK, 2013). 21

31 Graf 4.7: Delež ponudnikov optike glede na število priključkov širokopasovnega dostopa do interneta T-2 Telekom Slovenije Amis Drugi /1q 2012/2q 2012/3q 2012/4q Vir: APEK (2013) Po številu priključkov širokopasovnega dostopa do interneta po optiki je v Sloveniji trenutno najbolj razširjen ponudnik T-2 (glej Graf 4.7). Čez leto se mu delež števila priključkov optike konstantno zvišuje. Ob koncu leta je imel 52 % vseh priključkov širokopasovnega dostopa do interneta po optiki. Delež števila priključkov optike se je povečeval tudi ponudniku Amis, ki je imel ob koncu leta 6,6 % vseh priključkov optike do doma in je na tretjem mestu ponudnikov do doma. Na drugem mestu je Telekom Slovenije, pri katerem pa je opaziti upadanje števila priključkov optike. Ob koncu leta je imel 36,8 % vseh priključkov širokopasovnega dostopa do interneta po optiki in je po ponudnikih na drugem mestu. Vsi drugi ponudniki so imeli čez vse leto isti delež priključkov širokopasovnega dostopa do interneta po optiki (APEK, 2013). 22

32 Graf 4.8: Delež ponudnikov mobilnega širokopasovnega dostopa do interneta Telekom Slovenije Simobil Tušmobil T-2 Debitel Izi mobil /1q 2012/2q 2012/3q 2012/4q Vir: APEK (2013) V Sloveniji je leta % gospodinjstev uporabljalo širokopasovni mobilni internet. Od ponudnikov mobilnega interneta v Sloveniji je sedem najbolj razširjenih ponudnikov. Družba Telekom Slovenije, d. d., z 42,6-odstotnim deležem ostaja vodilna med ponudniki mobilnega širokopasovnega dostopa do interneta (glej Graf 4.8), čeprav se je v četrtletjih njihov delež počasi zmanjševal. Z 31,3 % sledi družba Si.mobil, ki je pri uporabnikih mobilnega širokopasovnega omrežja v letu 2012 ostala na približno enaki ravni. Sledijo ji Tušmobil, T-2 in Debitel, ki so bili v Sloveniji razširjeni med uporabniki s 5 do 10 % (APEK, 2013). Mobilni širokopasovni internet je tako v Sloveniji zelo razširjen, med uporabniki mobilnega interneta dostikrat tudi zato, ker nimajo širokopasovne infrastrukture, ki bi jim dovoljevala imeti fiksne širokopasovne tehnologije, kot so tehnologije xdsl in optike. Zato je tudi pri mobilnem širokopasovnem internetu pomembna hitrost prenosa podatkov. Najbolj razširjeno mobilno omrežje v Sloveniji je omrežje 3G. Omrežje 3G uporablja več kot 90 % prebivalstva v Sloveniji. Operaterji mobilnih širokopasovnih povezav imajo za dostop do mobilnih omrežij več vrst modemov. Razlika teh modemov je v ceni in v dopuščanju teoretičnih hitrosti interneta (Si.mobil, 2013). V Sloveniji se uveljavlja omrežje četrte generacije LTE. Mobilno omrežje omogoča teoretične hitrosti do 100 Mb/s v smeri proti uporabniku in do 50 Mb/s v smeri od uporabnika. Velika 23

33 hitrost in velika odzivnost prinašata hitrejše prikazovanje spletnih vsebin, tekoče prikazovanje HD-videovsebin, tekoče igranje spletnih iger in hitri prenos velikih datotek. Za uporabo omrežja 4G pa potrebujejo tudi določeno mobilno napravo, ker trenutno večino mobilnih naprav podpira le omrežje 3G in ne tudi omrežje 4G, ter modem 4G, ki podpira povezavo z omrežjem 4G. Trenutno je v Sloveniji pokritost omrežja 4G zelo slaba, saj je njena pokritost trenutna le v mestih ali večjih vaseh. Frekvenca, na kateri deluje omrežje LTE/4G, je 1800 MHz (Mobitel, 2013). 4.2 Razvitost širokopasovnega omrežja na podeželju V Sloveniji lahko prebivalci urbanih področij izbirajo ponudnika širokopasovnih tehnologij neomejeno, medtem ko so ljudje na podeželju prikrajšani za kateri koli širokopasovni dostop. Izgradnja fiksnih omrežnih sistemov je v podeželskem okolju za zasebne vlagatelje ekonomsko neupravičena, brezžične tehnologije pa lahko nudijo le optimalno razmerje med investicijo in številom pokritih uporabnikov (Vidmar in drugi 2009, str. 1). Gradnja žičnih rešitev v hribovitih, težje dostopnih predelih je zelo draga in tudi zahteva veliko več časa, obojega pa za izpolnitev ciljev strategije primanjkuje (Vidmar in drugi 2009, str. 1). V Sloveniji je gospodinjstev na redko poseljenih območjih oziroma na podeželju (glej Tabela 4.1). Od tega je gospodinjstev, ki nimajo dostopa do širokopasovnih tehnologij. Razlog za to je nerazvita širokopasovna infrastruktura, ki bi lahko omogočala dostop do širokopasovnih tehnologij. Zato ta gospodinjstva uporabljajo ozkopasovne povezave, katerih hitrosti so do 56 Kb/s, kar pomeni, da je delo z ozkopasovno povezavo zelo oteženo in omejeno. Zaradi majhne hitrosti prenosa podatkov so omejene tudi dejavnosti, ki jih lahko izvajamo pri uporabi ozkopasovne povezave. Med gospodinjstvi, ki nimajo širokopasovnega dostopa, so tudi gospodinjstva, ki ne potrebujejo širokopasovnega omrežja, in so tudi gospodinjstva, ki bi imela širokopasovni dostop, pa ga ne morejo imeti, saj nimajo dovolj razvite širokopasovne infrastrukture. Gospodinjstev, ki ne morejo imeti širokopasovnega omrežja, je v Sloveniji Zraven lahko prištejemo še gospodinjstva, ki imajo ozkopasovno povezavo, saj imajo tudi slabo razvito širokopasovno infrastrukturo (SURS, 2013). 24

34 Razni operaterji so do sedaj skušali odpraviti problem slabo razvite infrastrukture na več načinov. Telekom je svojim uporabnikom pripravil možnost širokopasovnega dostopa po satelitu. Storitev je primarno namenjena prebivalcem tistih krajev, kjer zagotavljanje širokopasovnih tehnologij ni možno. Večina takšnih območij je na podeželju, storitev pa se lahko uporablja tudi v urbanih naseljih. Ponudba interneta po satelitu uporabnikom zagotavlja zanesljivo delovanje, stabilne hitrosti in enostavno namestitev opreme (Telekom, 2013). Si.mobil je leta 2011 temeljito prenovil svoje omrežje. Omrežje je prenovil s podporo tehnologije UMTS 900, ki je širokopasovni mobilni internet pripeljal tudi na podeželje. Cilj Si.mobila je bil pripeljati širokopasovni internet do 85 % prebivalstva. Prenova je zajemala 40 % omrežja GSM, ki je bilo nadgrajeno na UMTS 900. Tehnologija je omogočala prenose do 21 Mb/s (Connect, 2011). Z namenom zmanjševanja digitalne vrzeli med podeželjem ter urbanimi in suburbanimi naselji je Ministrstvo za gospodarstvo leta 2008 pripravilo koncept gradnje odprtih širokopasovnih omrežij na območjih, kjer operaterji niso izrazili interesa za gradnjo. Že v letu 2006 je bil po naročilu ministrstva narejen zemljevid belih lis, to je območij brez kakršnih koli možnosti za priključitev v širokopasovno omrežje. Zemljevid belih lis se stalno posodablja glede na podatke, ki jih posredujejo lokalne skupnosti Prvi javni razpis GOŠO 1 Ministrstvo za gospodarski razvoj in tehnologijo je do sedaj objavilo dva razpisa za pridobitev sredstev gradnje odprtega širokopasovnega omrežja, tako imenovanega GOŠO. Na prvem javnem razpisu GOŠO 1, ki je bil objavljen leta 2007, je bilo vloženih nekaj več kot 45 milijonov evrov javnih sredstev, pri čemer je 85 % sredstev prispevala Evropska unija, 2,4 milijona evrov je bilo soudeležbe države, zasebniki pa so vložili 15,6 milijona evrov. V tem razpisu so izbrali 12 vlog lokalnih skupnosti in dveh konzorcijev občin. V prvem konzorciju, v katerega je bilo združenih sedem občin, je imela nosilno vlogo občina Slovenj Gradec. V drugem konzorciju, kjer je imela vodilno vlogo občina Ormož, pa so bile združene tri občine. Med posameznimi občinami so bile izbrane Železniki, Semič, Postojna, Velike Lašče, Dolenjske Toplice, Loški Potok, Vitanje, Gorenja vas - Poljane, Krško in Komen (Finance, 2012). 25

Darko Pevec 1.a Informatika

Darko Pevec 1.a Informatika Darko Pevec 1.a Informatika Kazalo KAZALO...2 UVOD...3 DANAŠNJE RAZMERE...4 DSL...4 TEHNOLOGIJE XDSL...4 UPORABA HITRIH POVEZAV...5 PASOVNA ŠIRINA PRENOSA...6 NAČIN DELOVANJA XDSL TEHNOLOGIJ...6 TEHNOLOGIJA

Prikaži več

OBVESTILO O GRADNJI IN OBRATOVANJU JAVNEGA TELEKOMUNIKACIJSKEGA OMREŽJA

OBVESTILO O GRADNJI IN OBRATOVANJU JAVNEGA TELEKOMUNIKACIJSKEGA OMREŽJA Priloga Obrazec za obvestilo o zagotavljanja javnih komunikacijskih omrežij oziroma izvajanju javnih komunikacijskih storitev Izpolni agencija Vpisna št. v ur. evidenco operaterjev Osnovni podatki o operaterju

Prikaži več

Cenik Cenik paketov, ki niso več v prodaji Skupine Telemach Paketi Analogni Dvojčki (paketi niso več v prodaji) Mesečna naročnina v EUR DUO INT S....2

Cenik Cenik paketov, ki niso več v prodaji Skupine Telemach Paketi Analogni Dvojčki (paketi niso več v prodaji) Mesečna naročnina v EUR DUO INT S....2 paketov, ki niso več v prodaji Paketi Analogni Dvojčki (paketi niso več v prodaji) DUO INT S....26,75 KTV paket L 1 + internet (6 Mbps/1 Mbps) DUO INT M...37,94 KTV paket L 1 + internet (13,3 Mbps/1,5

Prikaži več

Poročilo o izpolnjevanju obveznosti za 900 MHz pas in nad 1 GHz ter pokritost s storitvami mobilnih tehnologij v začetku leta 2019 Ljubljana, julij 20

Poročilo o izpolnjevanju obveznosti za 900 MHz pas in nad 1 GHz ter pokritost s storitvami mobilnih tehnologij v začetku leta 2019 Ljubljana, julij 20 Poročilo o izpolnjevanju obveznosti za 900 MHz pas in nad 1 GHz ter pokritost s storitvami mobilnih tehnologij v začetku leta 2019 Ljubljana, julij 2019 Predmetno poročilo je informativne narave. Vsebuje

Prikaži več

Program dela in finančni načrt

Program dela in finančni načrt Agencija za pošto in elektronske komunikacije Republike Slovenije Stegne 7, p. p. 418 1001 Ljubljana telefon: 01 583 63 00, faks: 01 511 11 01 e-naslov: info.box@apek.si, http://www.apek.si davčna št.:

Prikaži več

Mesečni izdatki gospodinjstev za storitve elektronskih komunikacij - poročilo - Valicon, 2012

Mesečni izdatki gospodinjstev za storitve elektronskih komunikacij - poročilo - Valicon, 2012 Mesečni izdatki gospodinjstev za storitve elektronskih komunikacij - poročilo - Valicon, 2012 Naročnik APEK Agencija za pošto in elektronske komunikacije Republike Slovenije Izvajalec Valicon d.o.o. Kopitarjeva

Prikaži več

Diapozitiv 1

Diapozitiv 1 Vhodno-izhodne naprave naprave 1 Uvod VIN - 1 2018, Igor Škraba, FRI Vsebina 1 Uvod Signal električni signal Zvezni signal Diskretni signal Digitalni signal Lastnosti prenosnih medijev Slabljenje Pasovna

Prikaži več

innbox_f60_navodila.indd

innbox_f60_navodila.indd Osnovna navodila Komunikacijski prehod Innbox F60 SFP AC Varnostna opozorila Pri uporabi opreme upoštevajte naslednja opozorila in varnostne ukrepe. Da bi v največji meri izkoristili najnovejšo tehnologijo

Prikaži več

Združenje za informatiko in telekomunikacije Dimičeva Ljubljana T: (01) , F: (01) , (01) www

Združenje za informatiko in telekomunikacije Dimičeva Ljubljana T: (01) , F: (01) , (01) www Agencija za komunikacijska omrežja in storitve RS Stegne 7 1000 Ljubljana Ljubljana, 23. 05. 2016 Pripombe SOEK na Analizo storitve priključitve na javno komunikacijsko omrežje in dostopa do javno dostopnih

Prikaži več

INFORMACIJSKO KOMUNIKACIJSKE TEHNOLOGIJE ŠTUDIJ INFORMACIJSKO KOMUNIKACIJSKIH TEHNOLOGIJ

INFORMACIJSKO KOMUNIKACIJSKE TEHNOLOGIJE ŠTUDIJ INFORMACIJSKO KOMUNIKACIJSKIH TEHNOLOGIJ INFORMACIJSKO KOMUNIKACIJSKE TEHNOLOGIJE ŠTUDIJ INFORMACIJSKO KOMUNIKACIJSKIH TEHNOLOGIJ Border Memorial: Frontera de los Muertos, avtor John Craig Freeman, javno umetniško delo obogatene resničnosti,

Prikaži več

Cenik storitev KRS Analogna televizija Mesečna naročnina za paket * Cena / mesec Osnovna zelena KTV naročnina 16,53 Osnovna zelena KTV naročnina-nekod

Cenik storitev KRS Analogna televizija Mesečna naročnina za paket * Cena / mesec Osnovna zelena KTV naročnina 16,53 Osnovna zelena KTV naročnina-nekod Cenik storitev KRS Analogna televizija * Osnovna zelena KTV naročnina 16,53 Osnovna zelena KTV naročnina-nekodiran rumen paket DTV brez opreme 19,90 Naročnina osnovna analogna in digitalna TV-nekodiran

Prikaži več

Postavka Naziv storitve Enota mere Cenik velja od dalje. Cena v EUR brez davka z davkom Stopnja davka 1. Poslovni paketi in dodatne storitv

Postavka Naziv storitve Enota mere Cenik velja od dalje. Cena v EUR brez davka z davkom Stopnja davka 1. Poslovni paketi in dodatne storitv Postavka Naziv storitve Enota mere Cenik velja od 1. 8. 2019 dalje. Cena v EUR brez davka z davkom Stopnja davka 1. Poslovni paketi in dodatne storitve 1.1. Poslovni net paket 1.1.1. Naročnina 32,790 40,00

Prikaži več

Diploma.dvi

Diploma.dvi UNIVERZA V LJUBLJANI EKONOMSKA FAKULTETA DIPLOMSKO DELO PONUDBA ŠIROKOPASOVNEGA DOSTOPA DO INTERNETA V SLOVENIJI Ljubljana, julij 2006 KATJA MIHELIČ IZJAVA Študent/ka Katja Mihelič izjavljam, da sem avtor/ica

Prikaži več

Mesečni izdatki gospodinjstev za storitve elektronskih komunikacij končno poročilo - Valicon, 2015

Mesečni izdatki gospodinjstev za storitve elektronskih komunikacij končno poročilo - Valicon, 2015 Mesečni izdatki gospodinjstev za storitve elektronskih komunikacij - končno poročilo - Valicon, Naročnik AKOS Agencija za komunikacijska omrežja in storitve Republike Slovenije Izvajalec Valicon d.o.o.

Prikaži več

Cenik storitev KRS Analogna televizija Mesečna naročnina za paket * Cena / mesec Osnovna zelena KTV naročnina 16,53 Osnovna zelena KTV naročnina-nekod

Cenik storitev KRS Analogna televizija Mesečna naročnina za paket * Cena / mesec Osnovna zelena KTV naročnina 16,53 Osnovna zelena KTV naročnina-nekod Cenik storitev KRS Analogna televizija * Osnovna zelena KTV naročnina 16,53 Osnovna zelena KTV naročnina-nekodiran rumen paket DTV brez opreme 19,90 Naročnina osnovna analogna in digitalna TV-nekodiran

Prikaži več

(Microsoft Word - BRO - objava \350istopis - javna.doc)

(Microsoft Word - BRO - objava \350istopis - javna.doc) Vzorčna ponudba za širokopasovni dostop z bitnim tokom Objavljena dne 13.11.2018 Veljavnost od dne 13.12.2018 KAZALO 1. UVOD... 4 1.1. PRAVNA PODLAGA...4 1.2. SPLOŠNA NAČELA IN OMEJITVE VZORČNE PONUDBE...4

Prikaži več

dopisni list_AKOS 2

dopisni list_AKOS 2 38243-5/2019/1 UNIVERZALNA STORITEV ANALIZA STORITVE PRIKLJUČITVE NA JAVNO KOMUNIKACIJSKO OMREŽJE IN DOSTOPA DO JAVNO DOSTOPNIH TELEFONSKIH STORITEV NA FIKSNI LOKACIJI DOKUMENT ZA JAVNO RAZPRAVO Ljubljana,

Prikaži več

ADSL trojcek brosura_mail

ADSL trojcek brosura_mail Julij 2013 ADSL TROJČKI Telemachovi trojčki tudi pri vas doma! Vse tri storitve v enem paketu. Da bi vam zagotovili paketno storitev, ki vam je prek lastnega omrežja do sedaj nismo mogli, smo oblikovali

Prikaži več

Kratka navodila za uporabo razširjevalnika dosega WiFi AC750 model EX3800

Kratka navodila za uporabo razširjevalnika dosega WiFi AC750 model EX3800 Hiter začetek Razširjevalnik dosega WiFi AC750 Model EX3800 Začetek uporabe Razširjevalnik dosega WiFi NETGEAR doseg omrežja WiFi poveča tako, da okrepi obstoječi signal WiFi in izboljša splošno kakovost

Prikaži več

2

2 LETNO POROČILO O KAKOVOSTI ZA RAZISKOVANJE ČETRTLETNO STATISTIČNO RAZISKOVANJE O ELEKTRONSKIH KOMUNIKACIJSKIH STORITVAH (KO-TEL/ČL) IN LETNO STATISTIČNO RAZISKOVANJE O ELEKTRONSKIH KOMUNIKACIJSKIH STORITVAH

Prikaži več

Naziv storitve Enota mere Tarifa Cena brez davka v EUR Cena z davkom v EUR Stopnja davka MOBILNI NAROČNIŠKI PAKETI IN STORITVE Cene veljajo od

Naziv storitve Enota mere Tarifa Cena brez davka v EUR Cena z davkom v EUR Stopnja davka MOBILNI NAROČNIŠKI PAKETI IN STORITVE Cene veljajo od Naziv storitve Enota mere Tarifa Cena brez davka v EUR Cena z davkom v EUR Stopnja davka MOBILNI NAROČNIŠKI PAKETI IN STORITVE Cene veljajo od 19.4.2016 dalje. Enotni paket Naročnina 3,22 3,93 22% 9,89

Prikaži več

Microsoft Word - BRO - objava - javna doc

Microsoft Word - BRO - objava - javna doc Vzorčna ponudba za širokopasovni dostop z bitnim tokom Telekom Slovenije, d.d. Objavljena dne 20.6.2011 KAZALO 1. UVOD... 4 1.1. PRAVNA PODLAGA...4 1.2. SPLOŠNA NAČELA IN OMEJITVE VZORČNE PONUDBE...4 1.3.

Prikaži več

Microsoft Word - BRO - objava javna.doc

Microsoft Word - BRO - objava javna.doc Vzorčna ponudba za širokopasovni dostop z bitnim tokom Objavljena dne 28.10.2016 Veljavnost od dne 1.12.2016 KAZALO 1. UVOD... 4 1.1. PRAVNA PODLAGA...4 1.2. SPLOŠNA NAČELA IN OMEJITVE VZORČNE PONUDBE...4

Prikaži več

(Microsoft Word - Zadovoljstvo odjemalcev ss\232pvs-koncna verzija.doc)

(Microsoft Word - Zadovoljstvo odjemalcev ss\232pvs-koncna verzija.doc) UNIVERZA NA PRIMORSKEM FAKULTETA ZA MANAGEMENT KOPER Dodiplomski visokošolski strokovni študijski program Management Diplomska naloga ZADOVOLJSTVO ODJEMALCEV S STORITVAMI PONUDNIKOV ŠIROKOPASOVNIH POVEZAV

Prikaži več

PRILOGA 2 Minimalni standardi kakovosti oskrbe za izbrane dimenzije kakovosti oskrbe in raven opazovanja posameznih parametrov kakovosti oskrbe 1. NEP

PRILOGA 2 Minimalni standardi kakovosti oskrbe za izbrane dimenzije kakovosti oskrbe in raven opazovanja posameznih parametrov kakovosti oskrbe 1. NEP PRILOGA 2 Minimalni standardi kakovosti oskrbe za izbrane dimenzije kakovosti oskrbe in raven opazovanja posameznih parametrov kakovosti oskrbe 1. NEPREKINJENOST NAPAJANJA 1.1. Ciljna raven neprekinjenosti

Prikaži več

Slide 1

Slide 1 Poročilo December Analiza stanja povpraševanja po višjih hitrostih dostopa do interneta in e-vsebinah Naročnik: Agencija za komunikacijska omrežja in storitve Republike Slovenije Stegne 7 1000 Ljubljana

Prikaži več

Optični priključek zasebni uporabniki Cenik Telemach Rotovž d.d. Telemach Tabor d.d. Paketi INTERNET OPTIKA MIX Mesečna naročnina v EUR OPTIKA NET S 6

Optični priključek zasebni uporabniki Cenik Telemach Rotovž d.d. Telemach Tabor d.d. Paketi INTERNET OPTIKA MIX Mesečna naročnina v EUR OPTIKA NET S 6 Paketi INTERNET OPTIKA MIX OPTIKA NET S 6 Mb / 6 Mb 18,30 OPTIKA NET M 12 Mb / 12 Mb 25,42 OPTIKA NET L 25 Mb / 25 Mb 33,55 OPTIKA NET XL 50 Mb / 50 Mb 45,75 OPTIKA NET XXL 80 Mb / 80 Mb 81,33 OPTIKA NET

Prikaži več

BRO_objava_31_1_2008

BRO_objava_31_1_2008 Vzorčna ponudba za širokopasovni dostop z bitnim tokom Telekom Slovenije, d.d. Objavljena dne 31.1.2008 KAZALO 1. UVOD... 4 1.1. PRAVNA PODLAGA...4 1.2. SPLOŠNA NAČELA IN OMEJITVE VZORČNE PONUDBE...4 1.3.

Prikaži več

NACIONALNO POROČILO O NEVTRALNOSTI INTERNETA

NACIONALNO POROČILO O NEVTRALNOSTI INTERNETA POVZETEK Poročilo o izvajanju Uredbe (EU) 2015/2120 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 25. 11. 2015 o določitvi ukrepov v zvezi z dostopom do odprtega interneta. NACIONALNO POROČILO O NEVTRALNOSTI INTERNETA

Prikaži več

kodeks_besedilo.indd

kodeks_besedilo.indd Samoregulacijski kodeks ravnanja operaterjev mobilnih javnih elektronskih komunikacijskih storitev o varnejši rabi mobilnih telefonov s strani otrok in mladostnikov do 18. leta Izdal in založil Gospodarska

Prikaži več

Številka:

Številka: Agencija za pošto in elektronske komunikacije Republike Slovenije Stegne 7, p. p. 418 1001 Ljubljana telefon: 01 583 63 00, faks: 01 511 11 01 e-naslov: info.box@apek.si, http://www.apek.si davčna št.:

Prikaži več

Cenik Telemach d.o.o. Digitalna kabelska televizija Mesečna naročnina v EUR Začetni paket 1 17,40 Osnovni paket 1 20,90 Razširjeni paket 1 24,90 Premi

Cenik Telemach d.o.o. Digitalna kabelska televizija Mesečna naročnina v EUR Začetni paket 1 17,40 Osnovni paket 1 20,90 Razširjeni paket 1 24,90 Premi Digitalna kabelska televizija Začetni paket 1 17,40 Osnovni paket 1 20,90 Razširjeni paket 1 24,90 Premium paket 1 (paket ni več v prodaji) 30,90 Dodatne storitve Paket HD 2 6,00 Paket HBO in HBO Comedy

Prikaži več

Linksys PLEK500 User Guide

Linksys PLEK500 User Guide Uporabniški priročnik Linksys PLEK500 Omrežni vmesnik Powerline Vsebina Pregled............... 2 Funkcije..................... 2 Kako deluje omrežje Powerline 3 Primer namestitve 3 Namestitev omrežja Powerline.....

Prikaži več

Microsoft PowerPoint - UN_OM_G03_Marketinsko_raziskovanje

Microsoft PowerPoint - UN_OM_G03_Marketinsko_raziskovanje .: 1 od 10 :. Vaja 3: MARKETINŠKO KO RAZISKOVANJE Marketinško ko raziskovanje Kritičen del marketinškega informacijskega sistema. Proces zagotavljanja informacij potrebnih za poslovno odločanje. Relevantne,

Prikaži več

ZDRad-Word

ZDRad-Word Na podlagi druge alinee prvega odstavka 107. člena in prvega odstavka 91. člena Ustave Republike Slovenije izdajam U K A Z o razglasitvi Zakona o digitalni radiodifuziji (ZDRad) Razglašam Zakon o digitalni

Prikaži več

(Microsoft Word - Vzor\350na ponudba za medomrezno povezovanje_Tusmobil_ doc)

(Microsoft Word - Vzor\350na ponudba za medomrezno povezovanje_Tusmobil_ doc) Vzorčna ponudba za medomrežno povezovanje z javnim telefonskim omrežjem družbe Tušmobil d.o.o. Velja od 01.07.2012 Tušmobil d.o.o. Kazalo UVOD... 3 I. Splošna določila in pogoji... 3 II. Tehnični pogoji

Prikaži več

Poročilo o razvoju trga elektronskih komunikacij za drugo četrtletje 2018 Ljubljana, september 2018 Predmetno poročilo je informativne narave. Vsebuje

Poročilo o razvoju trga elektronskih komunikacij za drugo četrtletje 2018 Ljubljana, september 2018 Predmetno poročilo je informativne narave. Vsebuje Poročilo o razvoju trga elektronskih komunikacij za drugo četrtletje 2018 Ljubljana, september 2018 Predmetno poročilo je informativne narave. Vsebuje podatke pridobljene skozi četrtletna zbiranja ali

Prikaži več

Modem in krajevno omrežje Uporabniški priročnik

Modem in krajevno omrežje Uporabniški priročnik Modem in krajevno omrežje Uporabniški priročnik Copyright 2008 Hewlett-Packard Development Company, L.P. Informacije v tem priročniku se lahko spremenijo brez prejšnjega obvestila. Edine garancije za HP-jeve

Prikaži več

Base NET.cdr

Base NET.cdr Rešitev fiksnega radijskega odčitavanja Delovanje BaseNet je način odčitavanja porabe vode, toplote, elektrike, plina in delilnikov toplote v fiksnem radijskem omrežju. Merilnike v Sensus Base sistemu

Prikaži več

MIX OSO Pivka_mail

MIX OSO Pivka_mail Paketi D3i OŠO MIX Pivka Že od 31,90 EUR/mesec November 2013 Najboljša izkušnja pred televizorjem. Več kot 120 TV programov Več kot 50 radijskih programov Najboljši nabor športnih lig Programi v visoki

Prikaži več

D3 V2 brosura net

D3 V2 brosura net Oktober 2012 Najboljša televizija v visoki ločljivosti. Na pogled POPOLNA. Na dotik ENOSTAVNA. Občutno PRIJAZNA. Najboljša izkušnja pred televizorjem. Zavedamo se, da dobra televizijska vsebina običajno

Prikaži več

Cenik Telemach Tezno d.d. Digitalna kabelska televizija Mesečna naročnina v EUR Začetni paket 1 17,40 Osnovni paket 1 20,90 Razširjeni paket 1 24,90 P

Cenik Telemach Tezno d.d. Digitalna kabelska televizija Mesečna naročnina v EUR Začetni paket 1 17,40 Osnovni paket 1 20,90 Razširjeni paket 1 24,90 P Digitalna kabelska televizija Začetni paket 1 17,40 Osnovni paket 1 20,90 Razširjeni paket 1 24,90 Premium paket 1 (paket ni več v prodaji) 30,90 Paketi Digitalni trojček MIX MIX S 29,90 DTV začetni paket

Prikaži več

(Microsoft Word - Vzor\350na ponudba za medomrezno povezovanje_Tusmobil_ doc)

(Microsoft Word - Vzor\350na ponudba za medomrezno povezovanje_Tusmobil_ doc) Vzorčna ponudba za medomrežno povezovanje z javnim telefonskim omrežjem družbe Tušmobil d.o.o. Velja od 01.11.2014 Tušmobil d.o.o. Kazalo I. UVOD... 3 Splošna določila in pogoji... 3 Tehnični pogoji...

Prikaži več

PowerPoint-Präsentation

PowerPoint-Präsentation ENERGETSKO POGODBENIŠTVO (EPC) V JAVNIH STAVBAH Podpora pri izvajanju energetske prenove stavb na lokalni ravni z mehanizmom energetskega pogodbeništva 12.10.2016, LJUBLJANA NIKO NATEK, KSSENA Projekt

Prikaži več

Optični priključek zasebni uporabniki Cenik Telemach Pobrežje d.d. Paketi GOLD OPTIKA Mesečna naročnina v EUR SILVER OPTIKA 32,50 DTV začetni paket +

Optični priključek zasebni uporabniki Cenik Telemach Pobrežje d.d. Paketi GOLD OPTIKA Mesečna naročnina v EUR SILVER OPTIKA 32,50 DTV začetni paket + Paketi GOLD OPTIKA SILVER OPTIKA 32,50 DTV začetni paket + digitalni sprejemnik 1 + Funkcija ZAMUJENO 72h 4 + internet (do 8 /8 Mbps) + telefonija osnovni paket 2 + D3 GO + WiFi SILVER OPTIKA (od 15. 7.

Prikaži več

M-Tel

M-Tel Poročilo o meritvah / Test report Št. / No. 16-159-M-Tel Datum / Date 16.03.2016 Zadeva / Subject Pooblastilo / Authorization Meritve visokofrekvenčnih elektromagnetnih sevanj (EMS) Ministrstvo za okolje

Prikaži več

Številka:

Številka: Agencija za pošto in elektronske komunikacije Republike Slovenije Stegne 7, p. p. 418 1001 Ljubljana telefon: 01 583 63 00, faks: 01 511 11 01 e-naslov: info.box@apek.si, http://www.apek.si davčna št.:

Prikaži več

EVROPSKA KOMISIJA Bruselj, C(2019) 4922 final Agencija za komunikacijska omrežja in storitve Republike Slovenije (AKOS) Stegne Ljublj

EVROPSKA KOMISIJA Bruselj, C(2019) 4922 final Agencija za komunikacijska omrežja in storitve Republike Slovenije (AKOS) Stegne Ljublj EVROPSKA KOMISIJA Bruselj, 25.6.2019 C(2019) 4922 final Agencija za komunikacijska omrežja in storitve Republike Slovenije (AKOS) Stegne 7 1000 Ljubljana Slovenija Naslovnica: Tanja Muha direktorica Telefaks:

Prikaži več

dopisni list_AKOS 2

dopisni list_AKOS 2 Številka: 0073-13/2017/15 Datum: 5.6.2018 Zadeva: Povzetek pripomb in predlogov iz javne razprave o Splošnem aktu o minimalnih zahtevah pri načrtovanju dostopovnih in razdelilnih točk ter dogovori agencije

Prikaži več

Hiter začetek Razširjevalnik dosega WiFi N300 Model EX2700

Hiter začetek Razširjevalnik dosega WiFi N300 Model EX2700 Hiter začetek Razširjevalnik dosega WiFi N300 Model EX2700 Začetek uporabe Razširjevalnik dosega WiFi NETGEAR doseg omrežja WiFi poveča tako, da okrepi obstoječi signal WiFi in izboljša splošno kakovost

Prikaži več

BDV-N890W/BDV-N790W

BDV-N890W/BDV-N790W Sistem za domači kino s predvajalnikom Blu-ray Disc /DVD BDV-N890W BDV-N790W SI Začnite tukaj Kratka navodila za postavitev in uporabo BDV-N790W BDV-N890W 1 Vsebina embalaže/nastavitev zvočnikov BDV-N890W

Prikaži več

Protokoli v računalniškem komuniciranju TCP, IP, nivojski model, paket informacij.

Protokoli v računalniškem komuniciranju TCP, IP, nivojski model, paket informacij. Protokoli v računalniškem komuniciranju TCP, IP, nivojski model, paket informacij. Protokoli - uvod Protokol je pravilo ali zbirka pravil, ki določajo načine transporta sporočil po računalniškem omrežju

Prikaži več

Microsoft Word - Splosni pogoji za uporabnike storitve_ONA_ doc

Microsoft Word - Splosni pogoji za uporabnike storitve_ONA_ doc Splošni pogoji in navodila za uporabnike storitev ONA V veljavi od 25.08.2015 1. Splošne določbe Splošni pogoji in navodila določajo način uporabe storitev ONA, ki jih nudi tehnični izvajalec (v nadaljevanju

Prikaži več

(Microsoft Word - BRO O\212O GVO - objava javna.doc)

(Microsoft Word - BRO O\212O GVO - objava javna.doc) Vzorčna ponudba za širokopasovni dostop do končnih uporabnikov preko odprtega širokopasovnega omrežja upravitelja GVO Objavljena dne 10.5.2016 Veljavnost od dne 9.6.2016 KAZALO 1. UVOD... 4 1.1. PRAVNA

Prikaži več

ZEKOM final

ZEKOM final KAZALO... 1 ZAKON O ELEKTRONSKIH KOMUNIKACIJAH (ZEKom-1)... 8 I. SPLOŠNE DOLOČBE... 8 II. III. 1. člen (vsebina zakona)... 8 2. člen (namen zakona)... 8 3. člen (uporabljeni izrazi)... 9 POGOJI ZA ZAGOTAVLJANJE

Prikaži več

Microsoft Word - vprasalnik_AZU2007.doc

Microsoft Word - vprasalnik_AZU2007.doc REPUBLIKA SLOVENIJA Anketa o zadovoljstvu uporabnikov statističnih podatkov in informacij Statističnega urada RS 1. Kako pogosto ste v zadnjem letu uporabljali statistične podatke in informacije SURS-a?

Prikaži več

Caterpillar Inc. 100 NE Adams Street, Peoria, IL ZDA Št. gradiva U9NT8460 Operativni dokument Dodatne informacije Informacije o skladnosti s pre

Caterpillar Inc. 100 NE Adams Street, Peoria, IL ZDA Št. gradiva U9NT8460 Operativni dokument Dodatne informacije Informacije o skladnosti s pre Operativni dokument Dodatne informacije Informacije o skladnosti s predpisi Za sestavne dele sistema GRADE 1 Kazalo vsebine stran Varnostni znaki in oznake... 3 Varnostna sporočila... 4 Druge nalepke...

Prikaži več

NAVODILA ZA UPORABO K01-WIFI Hvala, ker ste se odločili za nakup našega izdelka. Pred uporabo enote skrbno preberite ta Navodila za uporabo in jih shr

NAVODILA ZA UPORABO K01-WIFI Hvala, ker ste se odločili za nakup našega izdelka. Pred uporabo enote skrbno preberite ta Navodila za uporabo in jih shr NAVODILA ZA UPORABO Hvala, ker ste se odločili za nakup našega izdelka. Pred uporabo enote skrbno preberite ta in jih shranite za prihodnjo rabo Vsebina 1. Pregled 2. Sistem 3. Prednosti 4. Upravljanje

Prikaži več

Prodajna ponudba fiksnih storitev na OŠO _

Prodajna ponudba fiksnih storitev na OŠO _ Prodajna ponudba fiksnih storitev na odprtih širokopasovnih omrežjih (OŠO) Številka ponudbe: 94/2019 Veljavnost: od 6. 8. 2019 do 28. 8. 2019 Področja veljavnosti prodajne ponudbe Prodajna ponudba fiksnih

Prikaži več

untitled

untitled EVROPSKA KOMISIJA Bruselj, 16.12.2014 C(2014) 9982 final IZVEDBENI SKLEP KOMISIJE z dne 16.12.2014 o odobritvi nekaterih elementov Operativnega programa za izvajanje Evropske kohezijske politike v obdobju

Prikaži več

Cenik Elektro Turnšek d.o.o. Digitalna kabelska televizija Mesečna naročnina v EUR Začetni paket 1 18,50 Osnovni paket 1 22,50 Razširjeni paket 1 26,5

Cenik Elektro Turnšek d.o.o. Digitalna kabelska televizija Mesečna naročnina v EUR Začetni paket 1 18,50 Osnovni paket 1 22,50 Razširjeni paket 1 26,5 Digitalna kabelska televizija Začetni paket 1 18,50 Osnovni paket 1 22,50 Razširjeni paket 1 26,50 Premium paket 1 (paket ni več v prodaji) 33,00 1 V ceno je vključen digitalni sprejemnik (za dodatni sprejemnik

Prikaži več

Navodila za izdelavo diplomske naloge

Navodila za izdelavo diplomske naloge Aleš Gošek IZVEDBA ŠIROKOPASOVNIH DOSTOPOVNIH OMREŢIJ NA PODEŢELSKIH IN ODDALJENIH OBMOČJIH Diplomsko delo Maribor, januar 2011 I Diplomsko delo univerzitetnega študijskega programa IZVEDBA ŠIROKOPASOVNIH

Prikaži več

EVROPSKA KOMISIJA Bruselj, C(2018) 7597 final IZVEDBENA UREDBA KOMISIJE (EU) / z dne o vzpostavitvi začasnega neposrednega stati

EVROPSKA KOMISIJA Bruselj, C(2018) 7597 final IZVEDBENA UREDBA KOMISIJE (EU) / z dne o vzpostavitvi začasnega neposrednega stati EVROPSKA KOMISIJA Bruselj, 21.11.2018 C(2018) 7597 final IZVEDBENA UREDBA KOMISIJE (EU) / z dne 21.11.2018 o vzpostavitvi začasnega neposrednega statističnega ukrepa za izkazovanje izbranih vsebin popisa

Prikaži več

5GVAR-IR2-R V01

5GVAR-IR2-R V01 5G Varnost - 1. faza Industrijska raziskava, podfaza IR.2 Ključne tehnologije v sklopu 5GSafety Rezultat IR.4 taska T.2.2 Študija tehnologij za kritično uporabo Tip dokumenta Zapis v arhivu Narejeno za

Prikaži več

NETGEAR R6100 WiFi Router Installation Guide

NETGEAR R6100 WiFi Router Installation Guide Blagovne znamke NETGEAR, logotip NETGEAR in Connect with Innovation so blagovne znamke in/ali registrirane blagovne znamke družbe NETGEAR, Inc. in/ali njenih povezanih družb v ZDA in/ali drugih državah.

Prikaži več

VHF1-VHF2

VHF1-VHF2 VHF BREZŽIČNI MIKROFONSKI KOMPLET VHF1: 1 CHANNEL VHF2: 2 CHANNELS NAVODILA ZA UPORABO SLO Hvala, ker ste izbrali naš BREZŽIČNI MIKROFONSKI KOMPLET IBIZA SOUND. Za vašo lastno varnost, preberite ta navodila

Prikaži več

(Microsoft PowerPoint - MBTLO17_Razvr\232\350anje WDM [Compatibility Mode])

(Microsoft PowerPoint - MBTLO17_Razvr\232\350anje WDM [Compatibility Mode]) 1 Valovno razvrščanje Multipleksiranje WDM Mobitel d.d., izobraževanje 1. 10. 2010, predavanje 17 Prof. dr. Jožko Budin Vsebina 2 1. Valovno (barvno) razvrščanje: 2-WDM, CWDM, DWDM, UDWDM (po gostoti optičnih

Prikaži več

MB_Studenci

MB_Studenci RAZISKOVALNI PROJEKT TRAJNE MERITVE ELEKTROMAGNETNIH SEVANJ V SLOVENSKIH OBČINAH Mestna občina Maribor (Mestna četrt Studenci) 13.12. - 15.12. 2009 MERILNA KAMPANJA OBČINA MARIBOR (MČ STUDENCI) stran 2

Prikaži več

Območna zbornica za severno Primorsko E.I.N.E. Sektor Informacijsko komunikacijskih Tehnologij v Sloveniji

Območna zbornica za severno Primorsko E.I.N.E. Sektor Informacijsko komunikacijskih Tehnologij v Sloveniji Območna zbornica za severno Primorsko E.I.N.E. Sektor Informacijsko komunikacijskih Tehnologij v Sloveniji Vsebina 1 VLOGA IKT Z NACIONALNEGA VIDIKA... 3 1.1 UGODNA DEJSTVA... 3 1.2 DRSENJE NAVZDOL...

Prikaži več

Microsoft Word - polensek-1.doc

Microsoft Word - polensek-1.doc Spletna učilnica športne vzgoje res deluje? Janja Polenšek OŠ Dobje janja.polensek@gmail.com Povzetek S pospešenim uvajanjem informacijsko-komunikacijske tehnologije v proces izobraževanja na OŠ Slivnica

Prikaži več

Microsoft Word - pravilnik diploma_1.doc

Microsoft Word - pravilnik diploma_1.doc Na podlagi Statuta Univerze v Ljubljani in 42. člena Pravil o organiziranosti in delovanju Visoke šole za zdravstvo je senat Univerze v Ljubljani Visoke šole za zdravstvo na 38. redni seji dne 16. 10.

Prikaži več

Številka:

Številka: Agencija za pošto in elektronske komunikacije Republike Slovenije Stegne 7, p. p. 418 1001 Ljubljana telefon: 01 583 63 00, faks: 01 511 11 01 e-naslov: info.box@apek.si, http://www.apek.si davčna št.:

Prikaži več

Poročilo o razvoju trga elektronskih komunikacij za prvo četrtletje 2010

Poročilo o razvoju trga elektronskih komunikacij za prvo četrtletje 2010 Poročilo o razvoju trga elektronskih komunikacij za četrto četrtletje 2013 Ljubljana, februar 2014 Predmetno poročilo je informativne narave. Vsebuje podatke pridobljene skozi četrtletna zbiranja ali drugače

Prikaži več

Priprava prispevka za Elektrotehniški vestnik

Priprava prispevka za Elektrotehniški vestnik ELEKTROTEHNIŠKI VESTNIK 83(3): 87-92, 2016 PREGLEDNI ZNANSTVENI ČLANEK Pasivna optična dostopovna omrežja z valovnodolžinskim multipleksiranjem odtočnega in pritočnega prometa uporabnika Vesna Eržen, Boštjan

Prikaži več

dopisni list_AKOS 2

dopisni list_AKOS 2 Številka: 0073-10/2018/11 Datum: 29.1.2019 Zadeva: Povzetek pripomb in predlogov iz javne razprave o Splošnem aktu o elementih vzorčne ponudbe za veleprodajni lokalni dostop na fiksni lokaciji ter odgovori

Prikaži več

Cenik ES_spremembe_marec2013_ČISTOPIS_Sprememba_

Cenik ES_spremembe_marec2013_ČISTOPIS_Sprememba_ Cenik elektronskih storitev Na podlagi 332. člena Zakona o trgu finančnih instrumentov in 34. člena Statuta Ljubljanske borze vrednostnih papirjev, d. d., Ljubljana z dne 27.5.1997, z zadnjimi spremembami

Prikaži več

Hiter začetek Razširjevalnik dosega WiFi N300 Model WN2000RPTv3

Hiter začetek Razširjevalnik dosega WiFi N300 Model WN2000RPTv3 Hiter začetek Razširjevalnik dosega WiFi N300 Model WN2000RPTv3 Začetek uporabe Razširjevalnik dosega WiFi NETGEAR doseg omrežja WiFi poveča tako, da okrepi obstoječi signal WiFi in izboljša splošno kakovost

Prikaži več

Regionalni razvoj: včeraj danes jutri dr. Damjan Kavaš, Inštitut za ekonomska raziskovanja, Ljubljana

Regionalni razvoj: včeraj danes jutri dr. Damjan Kavaš, Inštitut za ekonomska raziskovanja, Ljubljana Regionalni razvoj: včeraj danes jutri dr. Damjan Kavaš, Inštitut za ekonomska raziskovanja, Ljubljana Ali je zemlja ploščata? Vir: http://www.publishwall.si/stoychi./post/149158/planet-zemlja-ni-to-kar-so-nas-ucili-v-soli.

Prikaži več

SAR DO VAS HITREJE TAKRAT, KO VSAKA MINUTA ŠTEJE SL

SAR DO VAS HITREJE TAKRAT, KO VSAKA MINUTA ŠTEJE SL SAR DO VAS HITREJE TAKRAT, KO VSAKA MINUTA ŠTEJE SL COSPAS-SARSAT Zmogljivosti SAR v okviru sistema Galileo so vključene v mednarodni program COSPAS-SARSAT, tj. satelitski program za zaznavanje klicev

Prikaži več

Microsoft Word - UNI_Markusic_Mladen_1982_

Microsoft Word - UNI_Markusic_Mladen_1982_ Mladen Markušić RAZVOJ APLIKACIJE SPEEDTEST ZA MERJENJE HITROSTI V OMREŽJU 3,5G Diplomska naloga Maribor, september 2009 I Diplomska naloga univerzitetnega študijskega programa RAZVOJ APLIKACIJE SPEEDTEST

Prikaži več

VETRNO KOLO

VETRNO KOLO VETRNO KOLO KAZALO: Zgodovina Razvoj vetrnic Vrste vetrnic Značilnosti Uporaba Sestavni deli Delovanje Animacije Prednosti in slabosti Viri in literatura ZGODOVINA: Ljudje izkoriščamo energijo vetra že

Prikaži več

give yourself a digital makeover

give  yourself  a digital  makeover Prenos znanja v praksi in projekti pametne vasi prof. dr. Janez Bešter 33. Posvet Javne službe kmetijskega svetovanja, 26.11.2018, Thermana, Laško Načrti in primeri AKIS Od načrtov v izvedbo in praktično

Prikaži več

Microsoft Word - Intervju_Lebar_SID_banka

Microsoft Word - Intervju_Lebar_SID_banka INTERVJU: Leon Lebar, direktor oddelka za zavarovanje kreditov in investicij SID banke, d.d. G. Leon Lebar je bil kot gost iz prakse letos povabljen k predmetu Mednarodno poslovanje. Študentom je na primerih

Prikaži več

VIN Lab 1

VIN Lab 1 Vhodno izhodne naprave Laboratorijska vaja 1 - AV 1 Signali, OE, Linije VIN - LV 1 Rozman,Škraba, FRI Laboratorijske vaje VIN Ocena iz vaj je sestavljena iz ocene dveh kolokvijev (50% ocene) in iz poročil

Prikaži več

A5-AVM-Layout DIN Next

A5-AVM-Layout DIN Next Koniguracija in upravljanje Seznam vsebine Seznam vsebine Splošno... 8 Varnostna navodila... 9 Navodila in pomoč... 12 Uporabljeni simboli... 14 Podatki o napravi na tipski ploščici... 15 Vsebina paketa...

Prikaži več

PowerPoint Presentation

PowerPoint Presentation Podnebni in energetski občine Simona Pestotnik Predstavitev za javnost: Koliko nas stane ogrevanje z Zemljino toploto? Kakšne so perspektive za občino Cerkno? Cilji občine in razumevanje aktivnosti na

Prikaži več

Na podlagi 2. točke 17. člena Zakona o športu (Uradni list RS, št. 29/2017), 2. in 6. člena Pravilnika o sofinanciranju letnega programa športa v Mest

Na podlagi 2. točke 17. člena Zakona o športu (Uradni list RS, št. 29/2017), 2. in 6. člena Pravilnika o sofinanciranju letnega programa športa v Mest Na podlagi 2. točke 17. člena Zakona o športu (Uradni list RS, št. 29/2017), 2. in 6. člena Pravilnika o sofinanciranju letnega programa športa v Mestni občini Maribor (MUV, št. 2/2010, 15/2015, 512016,

Prikaži več

Microsoft Word doc

Microsoft Word doc SLO - NAVODILO ZA NAMESTITEV IN UPORABO Št. izd. : 973911 www.conrad.si OJAČEVALNIK SIGNALA NETGEAR WN2000RPT Št. izdelka: 973911 1 KAZALO 1 OBSEG DOBAVE... 3 2 LED PRIKAZI OJAČEVALNIKA SIGNALA... 3 3

Prikaži več

Microsoft Word - ~

Microsoft Word - ~ Agencija za pošto in elektronske komunikacije Republike Slovenije Stegne 7, p. p. 418 1001 Ljubljana telefon: 01 583 63 00, faks: 01 511 11 01 e-naslov: info.box@apek.si, http://www.apek.si davčna št.:

Prikaži več

Microsoft PowerPoint - 14 IntrerspecifiOna razmerja .ppt

Microsoft PowerPoint - 14 IntrerspecifiOna razmerja .ppt IV. POPULACIJSKA EKOLOGIJA 14. Interspecifična razmerja Št.l.: 2006/2007 1 1. INTERSPECIFIČNA RAZMERJA Osebki ene vrste so v odnosih z osebki drugih vrst, pri čemer so lahko ti odnosi: nevtralni (0), pozitivni

Prikaži več

dopisni list_AKOS 2

dopisni list_AKOS 2 Na podlagi petega odstavka 6. člena, tretjega odstavka 60. člena in tretjega odstavka 74. člena Zakona o elektronskih komunikacijah (Uradni list RS, št. 109/12, 110/13, 40/14 - ZIN-B, 54/14 - odl. US,

Prikaži več

OBČINA BOVEC Trg golobarskih žrtev 8, Bovec III. ZAKLJUČNI RAČUN NAČRT RAZVOJNIH PROGRAMOV PU\ PPP\ GPR\ PPJ\ VIR\ PP\ Naziv v EUR do

OBČINA BOVEC Trg golobarskih žrtev 8, Bovec III. ZAKLJUČNI RAČUN NAČRT RAZVOJNIH PROGRAMOV PU\ PPP\ GPR\ PPJ\ VIR\ PP\ Naziv v EUR do OBČINA BOVEC Trg golobarskih žrtev 8, Bovec III. ZAKLJUČNI RAČUN 2016 - NAČRT RAZVOJNIH PROGRAMOV 2016-2019 1003 ŽUPAN 04 SKUPNE ADMINISTRATIVNE SLUŽBE IN SPLOŠNE JAVNE STORITVE 0403 Druge skupne administrativne

Prikaži več

Microsoft PowerPoint - Kokolj

Microsoft PowerPoint - Kokolj REPUBLIKA SLOVENIJA MINISTRSTVO ZA KMETIJSTVO, GOZDARSTVO IN PREHRANO Sektor za strukturno politiko in podeželje RAZVOJ PODEŽELJA ELJA Ljubljana, 13.2. 2006 Janja Kokolj Prošek I. NAČRTOVANJE II. RAZVOJNI

Prikaži več

Prodajna ponudba paketa Druga številka Številka ponudbe: Veljavnost: od Splošno Telekom Slovenije, d.d., novim ali obstoječim naroč

Prodajna ponudba paketa Druga številka Številka ponudbe: Veljavnost: od Splošno Telekom Slovenije, d.d., novim ali obstoječim naroč Prodajna ponudba paketa Druga številka Številka ponudbe: 188.36 Veljavnost: od 19. 3. 2019 Splošno Telekom Slovenije, d.d., novim ali obstoječim naročnikom mobilnih storitev Telekoma Slovenije, ki imajo

Prikaži več

Področje uporabe

Področje uporabe Regulator Področja uporabe Regulator DIALOG EQ je namenjen predvsem vodenju in nadziranju sistemov ogrevanja in hlajenja, lahko pa se uporabi tudi na različnih področjih avtomatizacije in inteligentnih

Prikaži več

DTV izobrazevalna julij_mail

DTV izobrazevalna julij_mail Julij 2013 Preklopite na digitalno. Brezplačno. Na digitalni smo gledalci gospodarji. Gledamo točno to, kar želimo, in točno takrat, ko imamo čas. Preklop na digitalno pomeni, da izberete enega izmed paketov

Prikaži več

Razpis - podiplomski študij

Razpis - podiplomski študij RAZPIS ZA VPIS V DOKTORSKA ŠTUDIJSKA PROGRAMA 3. STOPNJE UNIVERZE NA PRIMORSKEM PEDAGOŠKE FAKULTETE V ŠTUDIJSKEM LETU 2016/2017 Za vpis v podiplomske doktorske študijske programe 3. stopnje v študijskem

Prikaži več

Postavka Naziv storitve Enota mere Cena brez davka v EUR Cena z davkom v EUR Stopnja davka Redni cenik Velja od dalje. Akcijske ponudbe so

Postavka Naziv storitve Enota mere Cena brez davka v EUR Cena z davkom v EUR Stopnja davka Redni cenik Velja od dalje. Akcijske ponudbe so Postavka Naziv storitve Enota mere Cena brez davka v EUR Cena z davkom v EUR Stopnja davka Redni cenik Velja od 2. 7. 2019 dalje. Akcijske ponudbe so opredeljene v prodajnih ponudbah fiksnih storitev in

Prikaži več

Uradni list RS - 12(71)/2005, Mednarodne pogodbe

Uradni list RS - 12(71)/2005, Mednarodne pogodbe PRILOGA 3 Osnovne značilnosti, ki se sporočajo za usklajevanje 1. Zgradba podatkovne zbirke Podatkovno zbirko sestavljajo zapisi, ločeni po znakovnih parih "pomik na začetek vrstice pomik v novo vrstico"

Prikaži več