Microsoft Word - EV,N_Poglavje o modulacijah.doc
|
|
- Hedvika Sušnik
- pred 4 leti
- Pregledov:
Transkripcija
1 E,VN- Elektronska vezja, naprave 8 MODULACIJSKE TEHNIKE Modulacijske tehnike 8.1 SPLOŠNO O MODULACIJAH Modulacija je postopek, ki omogoča zapis koristnega signala na nosilni signal. Za nosilni signal je značilno, da ima neko specifično lastnost (npr. sposobnost širjenja elektromagnetnih valov v okolico, prenos videosignala na trak v videorekorderju -FM), ki omogoča, da ga je možno prenašati po ustreznih prenosnih poteh ( elektromagnetno valovanje, infrardeča svetloba, ultrazvok, mikrovalovne zveze, optični prenos, ). Različne vrste modulacij omogočajo različne načine prenosa informacijskega signala, kar je odvisno od vrste in zahtevnosti informacijskega signala, razdalje, hitrosti prenosa, prisotnosti motenj, kvalitete prenosa in drugih dejavnikov. Informacijski (koristni) signal je lahko analogen, digitalen ali pa kombinacija obeh. Moduliranim signalom se tekom prenosa pridružijo še motnje, ki znižujejo kvaliteto prenesenega signala in otežujejo postopek demodulacije oz. rekonstrukcije. Digitalne modulacije imajo v primerjavi z analognimi bistveno prednost, saj je možno signal med samim prenosom večkrat ojačiti ali rekonstruirati, ter ga prenesti do sprejemnika brez napake oz. vpliva motenj. Modulator modulira koristni signal (informacijski signal) na signal nosilne frekvence, ki je lahko sinusne ali impulzne oblike. Na izhodu modulatorja nastane kot modulacijski produkt novi signal, ki poleg informacije vsebuje še specifične lastnosti. Po uspešnem prenosu je potrebno signal ponovno pretvoriti v prvotno obliko z demodulatorjem. Postopka modulacije in demodulacije sta vmesna člena pri prenosu informacijskega signala od izvora do sprejemnika. Blokovna shema prenosa informacijskega signala informacija električni signal modulirani signal modulirani signal z motnjami demodulirani signal z motnjami informacija z motnjami Izvor informacije pretvornik informacije pretvornik signala prenosni medij kabel, optika,rf pretvornik informacije pretvornik signala Sprejemnik informacije Izvor motenj modulacija (oddajnik) modulacija (sprejemnik) Blokovna shema prenosa informacijskega signala Splošni pojmi: Sporočilo ali informacija: Pretvornik informacije: vsaka oblika sporočila katerega želimo pošiljati (npr. govor, slike, podatki, text, izmerjene vrednosti,..) pretvarja katerokoli fizikalno veličino izvora električni Signal (npr. mikrofon, merilni pretvornik,..) Pretvornik signala(modulacija) Če signala iz pretvornika ni mogoče pošiljati direktno kot je npr. možno pri hišni govorni napravi, je potreben postopek modulacije.v splošnem velja, da je potrebno sporočilo pretvoriti v obliko, ki je primerna za prenos naprej ( npr. radijske signale je možno oddajati samo, če jih pretvorimo na višje frekvence, v telefoniji je možna večkratna uporaba prenosnega medija s pomočjo modulacije). 1
2 Modulirani signal Prenosni kanal ali linija Izvor motenj Pretvornik signala Sprejemnik informacije Razvrstitev modulacij Pri modulaciji se pretvorniku signala eden od parametrov nosilnega signala (npr. frekvenca, amplituda, faza,..) spreminja glede na modulacijski signal. Vsak prenosni medij (npr. kabel,brezžični prenos, optični vodnik,..) s karakterističnimi značilnostmi (npr. slabljenje, pasovna širina, itd..). Vsak izvor, k lahko v katerikoli točki vzdolž prenosne poti dodaja-povzroča moteče signale kot so npr. šum, prasketanje, stikalne motnje, inducirane napetosti, itd.. Sprejemnik, ki rekonstruira originalni (modulirajoči) signal skupaj z motnjami. Vsak uporabnik sporočila kot npr. uho, oko, regulator, merilna naprava, 8.2 RAZVRSTITEV MODULACIJ Pri modulacijah lahko vplivamo na spreminjanje različnih lastnosti nosilnega signala (sinusni ali impulzni), kar ima za posledico številne vrste modulacij. Te imajo kot rezultat modulirane signale z različnimi lastnostmi. Pri sinusnem nosilcu lahko vplivamo na frekvenco, amplitudo in fazo pri impulznem pa na amplitudo, fazo, frekvenco, širino, polariteto in kodo. V grobem lahko modulacije razdelimo na tiste s sinusnim nosilcem in tiste z impulznim nosilcem. Modulacije na osnovi sinusnega nosilnega signala 2
3 Razvrstitev modulacij Modulacije na osnovi impulznega nosilnega signala 8.3 MODULACIJE NA OSNOVI SINUSNEGA NOSILNEGA SIGNALA Pri teh modulacijah lahko modulirajoči signal nosilcu spreminja amplitudo (AM), frekvenco (FM) in fazo (PM). Modulacijske postopke je možno na istem signalu vršiti večkrat in tudi kombinirano (npr. moduliranje stereo signala). V splošnem lahko zapišemo izraz: lahko vplivamo na: U v dobimo amplitudno modulacijo AM f v dobimo frekvenčno modulacijo FM φ dobimo fazno modulacijo PM Obročni modulator U = U cos( 2π f t+ ϕ) v v na podlagi katerega pri modulaciji Vezje obročnega modulatorja Pojasnitev delovanja obročnega modulatorja U i - modulirajoči signal U T - signal nosilne frekvence 3
4 8.3.1 AMPLITUDNE MODULACIJE Navadna AM modulacija Amplitudno modulacijo lahko realiziramo z obročnim modulatorjem, pri čemer je na enem vhodu signal nosilne frekvence in na drugem vhodu modulirajoči signal, kateremu je pripeta še enosmerna komponenta. Od amplitude nosilne frekvence oz. amplitude modulirajočega signala je odvisna velikost modulacijskega faktorja m. Spektralni diagram navadne amplitudne modulacije vsebuje nosilno frekvenco in oba bočna pasova (LSB, USB). Matematični zapis za navadno AM je: Upp m= Upp max max Amplitudne modulacije Upp + Upp min min Izračun modulacijskega faktorja u m = [ f ( t) + U ] sin nωt n c DSB- dvobočna AM Frekvenčni spekter pri navadnem amplitudno moduliranem signalu (primer za telefonski standard) Dvobočna AM modulacija nastane, če pri AM modulaciji odstranimo enosmerno komponento v modulirajočem signalu. V tem primeru v signalu na izhodu modulatorja ni nosilne frekvence, kar omogoča boljši izkoristek saj je moč odvisna le od velikosti modulirajočega signala. Oscilogram in frekvenčni spekter DSB signala (nosilne frekvence NI, prisotna pa sta OBA bočna pasova) Spodnji bočni pas je LSB (Lower Side Band); zgornji bočni pas je USB (Upper Side Band) SSB- enobočna AM Če DSB signalu odstranimo en bočni pas nastane SSB (Single Side Band) signal za katerega je poleg zelo dobrega izkoristka značilna še ozka pasovna širina, ki je potrebna za prenosni kanal. Slabo stran predstavlja zahtevnejši demodulator. Demodulator je koherentni saj potrebuje poleg diodnega usmernika z filtrom še interni oscilator za nosilno frekvenco in seštevalnik signala. Oscilogram in frekvenčni spekter SSB signala (nosilne frekvence NI, prisoten pa je LE EDEN od obeh bočnih pasov) 4
5 Kotne modulacije KOTNE MODULACIJE Frekvenčna modulacija Pri frekvenčni modulaciji (FM) se spreminja frekvenca nosilnega signala v odvisnosti od trenutne napetosti modulirajočega signala. V primeru digitalnega modulirajočega signala zavzema frekvenca FM signala na izhodu samo dve vrednosti-fsk. Nosilna frekvenca je v nekaterih primerih lahko tudi impulzne oblike-pfm. Bistvena prednost FM modulacije je v neobčutljivosti na motnje, slabost pa predstavljajo številne harmonske komponente v FM signalu, kar zahteva večjo pasovno širino. Za trenutno vrednost FM signala lahko zapišemo matematičen izraz: uv = U v sin( ω ct+ msinω nt) pri čemer predstavlja U v amplitudo nosilnega signala, ω v =2πf v, ω n =2πf n in m - indeks modulacije. Frekvenčna deviacija je razlika med nosilno in najvišjo oz. najnižjo frekvenco v FM signalu in je odvisna od amplitude modulirajočega signala. Izračunamo jo po obrazcu: f max f f = min 2 Indeks modulacije je: m= f f n Višina amplitude in število harmonskih komponent, ki so prisotne je odvisna od indeksa modulacije in frekvenčnega spektra modulirajočega signala. Izračunamo jih preko Besselovih funkcij n-tega reda in m-tega argumenta. Velikost harmonskih komponent v odvisnosti od indeksa modulacije lahko izračunamo na podlagi Besselovih funkcij Fazna modulacija Fazna modulacija je v bistvu frekvenčna modulacija pri kateri je frekvenčna deviacija odvisna od trenutne napetosti in od trenutne frekvence modulirajočega signala. Modulator je v bistvu FM modulator z na vhodu dodanim CR vezjem, ki višje frekvence bolj prepušča, nižje pa manj. Na ta način dobimo visoke frekvence modulirane močneje, nižje pa manj (preemphasis), kar je zaželjeno npr. pri postopkih zniževanja šuma v signalu. 5
6 ASK modulacija MODULACIJE Z DIGITALNIM SIGNALOM ASK modulacija Pri ASK modulaciji se signal nosilne frekvence amplitudno modulira v odvisnosti od bitov v podatku. Glede na to, da se amplituda skokoma spreminja, vsebuje modulirani signal velik spekter harmonskih komponent. V smislu zmanjšanja harmonskih komponent je v uporabi metoda s katero digitalni signal frekvenčno omejimo, da so prehodi stanj bolj zaobljeni. Na ta način ni več ostrega prehoda, in posledično se tudi v moduliranem signalu amplituda postopoma zvišuje oz. znižuje (soft keying metoda). ASK modulacija lahko vsebuje še dodatno amplitudno modulacijo z analognim signalom (toned keying). Časovni diagrami pri ASK modulaciji Učinek»soft keying metode«v časovnem in frekvenčnem prostoru FSK modulacija Slabost ASK modulacije je, da v enem od obeh stanj ni signala. To stanje lahko povzroči prekinitev na prenosni liniji. To slabost odpravlja FSK modulacija (2-FSK), pri kateri se dve nosilni frekvenci izmenjujeta med določenima vrednostima, ki pripadata logičnima nivojema (po CCITT velja 1300Hz za logično»1«in 2100Hz za logično»0«). Modulirani signal zahteva frekvenčno območje od 900Hz do 2500Hz. Povprečna vrednost obeh frekvenc je definirana kot navidezna-virtualna nosilna frekvenca f T, poleg tega pa so podobno kot pri frekvenčni modulaciji definirani nekateri parametri značilni za FSK modulacijo: f 0 + f f 1 T = 2 f = f 0 f 1 2 f η = 2 2 f S Časovni diagrami pri FSK modulaciji f T - virtualna nosilna frekvenca; f 0 - frekvenca za nivo»0«; f 1 - frekvenca za nivo»1«η- modulacijski indeks; f S frekvenčni korak; f-frekvenčna deviacija Podobno kot pri ASK se uporablja tudi pri FSK modulaciji metoda»soft keying«za omejitev višjih harmonskih komponent. 6
7 Kotne modulacije PSK modulacije (Phase Shift Keying) Metoda modulacije faznega premika sinusnega nosilnega signala omogoča različne izvedbe PSK modulacij. Med značilnejše spadajo: 2-fazna PSK modulacija..(2psk) 4-fazna PSK modulacija...(4psk) 8-fazna PSK modulacija...(8psk) 16-fazna PSK modulacija.(16psk) 16-fazna kvadraturna modulacija (16QAM) Modulacija 16 QAM je sestavljena iz amplitudne in fazne, vendar so fazne lastnosti bolj izrazite kot amplitudne. Modulacije 2 PSK, 4 PSK, 8 PSK in 16 PSK pripadajo modulatorjem tipa BPSK (Binary Phase Shift Key), modulacija QAM pa QPSK (Qadrature Phase Shift Key) modulatorjem. Značilni pojmi pri PSK modulacijah Simbol- modulirana sprememba, ki pripada določeni bitni kombinaciji Število simbolov v sekundi -S (hitrost), ki jo zmore modulator je definirana kot: D S = (simbolov/s) n D podatkovna hitrost (b/s) ; n število bitov za simbol Število različnih simbolov -M, ki jih omogoča modulacija je podano z izrazom: n M = 2 Fazna razlika -P med sosednjima simboloma je podana z izrazom: 360 2π P= = ( rad) M M Največja hitrost vhodnih podatkov-c (za modulator) je podana z izrazom: = B log M B pasovna širina kanala 2 - fazna PSK modulacija Ta modulacija temelji na faznem premiku 180. Bit»1«ne obrača faze nosilca, bit»0«pa povzroči fazni premik za 180. Za modulator je lahko uporabljen kar obročni modulator. Edina razlika med AM oz. ASK modulatorjem in 2PSK modulatorjem je, da je nosilna frekvenca zamenjana z digitalnim modulacijskim signalom. Digitalni modulacijski signal odpira ustrezen par diod, kar omogoča, da je sinusni nosilec enkrat v sofazi in drugič v protifazi. C 2 Časovni diagrami pri 2- fazni PSK modulaciji 7
8 Kotne modulacije Glede na to, da se PSK modulacija pogosto uporablja za prenos po telefonskih linijah, katere imajo po standardu frekvenčno območje od 300Hz do 3400Hz, bomo v nadaljevanju računali hitrost prenosa za to pasovno širino (3100Hz). 1. Vsak podatkovni bit vpliva na menjavo faze na 0 ali 180, kar pomeni n =1 in M=2 2. Hitrost simbolov pri hitrosti podatkov D02400bit/s znaša D/n = 2400 simbolov/s 3. Fazni premik je P=360 / 2=180, kar pomeni samo dva vektorja v izhodnem signalu 4. Glede na pasovno širino B=3100Hz, lahko izračunamo največjo hitrost modulacije podatkov kar znaša C=B log 2 M=3100 log 2 2=3100b/s. To pomeni, da bi višja hitrost podatkov na vhodu povzročila napake pri moduliranju. 4 - fazna PSK modulacija Pri 4PSK modulaciji sta dva bita vhodnega podatka modulirana istočasno s samo eno menjavo faze. Premik faze je po 90, kar omogoča štiri simbole. Ker je izhodna hitrost sprememb nižja od vhodne, ta modulacija zahteva nižjo pasovno širino kot 2PSK. Na ta način je pri isti pasovni širini (3100Hz) dosežena dvakrat višja dovoljena hitrost podatkov, kar znaša 6200 b/s. Blokovna shema modulatorja 4 faznega PSK signala Ponazoritev položaja kazalcev pri 4 fazni PSK modulaciji Slika prikazuje poenostavljeno vezje modulatorja, ki je sestavljen iz vhodnega delilnika ali multipleksorja, dveh obročnih modulatorjev in faznega obračalnika za 90. Vsaka dva bita v podatkovnem signalu postavita izhoda multipleksorja v ustrezen nivo, kar pomeni ustrezno obračanje faze. Zgornji modulator obrača signal nosilne frekvence za 0 oz. 180, spodnji pa za 90 oz. 270, kar je odvisno od stanja na vhodu. Glede na to sta kazalca zgornjega modulatorja na X-osi, kazalca spodnjega pa na Y-osi faznapsk modulacija V tem primeru se modulirajo istočasno štirje biti, kar pomeni, da vsakemu simbolu pripadajo 4-biti. Glede na to, da je n =4 in M=16 znaša pri podatkovni hitrosti 2400b/s hitrost na izhodu S= D/n = 600 simbolov/s, kar je le četrina vhodne frekvence. Za isti primer pasovne širine 3100Hz lahko izračunamo največjo hitrost podatkov na vhodu, ki v tem primeru znaša C= 3100 log 216=12400b/s. Med dvema sosednjima kombinacijama bitov znaša pri tej modulaciji fazni kot samo 22,5. Slika prikazuje fazne razmere za vse možne kombinacije štirih bitov na vhodu. Lege kazalcev pri 16PSK signalu 8
9 16 fazna QAM (kvadraturna modulacija) Za kvadraturno modulacijo je značilno, da se lahko istočasno spreminjata faza in amplituda sinusnega nosilca. Bita A in C določata v katerem kvadrantu se bo kazalec nahajal, bita B in D pa določata pozicijo znotraj kvadranta. Bit A je MSB in bit D je LSB. Ta metoda je boljša kot 16PSK modulacija. Modulator Vezje modulatorja se sestoji iz štirih enakih obročnih modulatorjev. Nosilna frekvenca spodnjih dveh je premaknjena za 90. Modulatorja zgoraj skupaj določata komponento po X-osi, modulatorja spodaj pa skupaj komponento po Y-osi. Glede na predznak se deleža enkrat seštevata (npr.+3v), drugič pa odštevata (npr. +1V). Horizontalna vsota in vertikalna vsota komponent določata smer vektorja in velikost nosilne frekvence. Kotne modulacije Lege kazalcev glede na 4-bitno vhodno kombinacijo (konstelacijski diagram) 8.4 DIGITALNE MODULACIJE PAM in PCM MODULACIJA Metoda pretvarjanje analognega signala v digitalno obliko je še posebno pomembna pri večkanalnem prenosu v telefonskem sistemu. Glede na to se bomo omejili na Evropski standard za katerega je značilen frekvenčni pas prenosa od 300Hz do 3400Hz (pasovna širina 3100Hz). Za pretvorbo analognega signala v digitalno obliko je potreben postopek vzorčenja (kvantiziranje), ki omogoča A/D pretvorniku začasno nespremenljivo napetost. Frekvenca vzorčenja je odvisna od frekvence najvišje harmonske komponente za katero še želimo, da bo zastopana digitalnem podatku. Večinoma velja, da je pretvorba dovolj dobra, če je frekvenca vzorčenja vsaj dvakrat višja od te frekvence v signalu (Shanonov teorem). Glede na določen frekvenčni pas npr. v telefoniji ( f max = 3,4kHz) bo izračunana frekvenca vzorčenja 6,8 khz, vendar je po CCITT priporočilih izbrana frekvenca 8kHz. Pri večkanalnem PCM (Pulse Coded Modulation) prenosu se poslužujemo časovnega multipleksiranja signalov (TDM-Time Division Multiplex) pri čemer je še vedno potrebno upoštevati kriterij vzorčenja, katerega frekvenca mora biti zaradi multiplexa višja. Rezultat multipleksiranja je multipleksirani PAM Prikaz prenosa signalov z multipleksiranim PAM signalom signal, ki vsebuje kratkotrajne spremembe vseh zastopanih signalov. PAM signal zaradi spreminjajoče se amplitude v času impulza ni primeren za A/D pretvorbo, zato je potreben še postopek vzorčenja, ki se mora izvajati sinhrono z multipleksiranjem. Po postopku vzorčenja (SH-Sample &Hold) dobimo signal stopničaste oblike (S/H signal), katerega pa lahko A/D pretvornik sinhrono pretvarja. Po A/D pretvorbi je potrebno podatek večinoma pretvoriti v serijsko obliko in ga opremiti s sinhronizacijskim in drugimi kontrolnimi impulzi. Podatkovni biti za posamezen signal so grupirani v skupine (npr. po 8-bitov.), ki si sledijo ena za drugo in tvorijo okvir- frame. Glede na Evropski standard vsebuje okvir- frame 30 govornih in dva pomožna kanala. Frami so lahko grupirani naprej v Multiframe (slika na naslednji strani). 9
10 8.4.2 PDM, PFM in PPM MODULACIJE Pulznoširinska (PDM, PWM) modulacija se uporablja najpogosteje za krmilni signal tranzistorjev pri stikalnih napajalnikih, regulatorjih moči pri enosmernih motorjih, pri daljinskem krmiljenju (radijsko vodenje). Glede na to jo bomo obravnavali v poglavju močnostne elektronike. Za pulznofrekvenčno (PFM) modulacijo je značilno, da trajanje impulza ni odvisno od frekvence zato je integral napetostnih impulzov linearna funkcija. Zaradi tega to modulacijo pogosto srečamo v»taho«generatorjih, inkrementalnih dajalnikih, frekvenčnih demodulatorjih, analognih merilnikih vrtljajev in podobnih napravah. Pri pulzno pozicijski (PPM) modulaciji se frekvenca normalno ne spreminja. V odvisnosti od vhodnega signala se spreminja lega impulza glede na položaj pri nosilni frekvenci. Obraten postopek se dogaja npr. pri faznem primerjalniku v PLL vezju. Primer za evropski standard PCM prenosa Kotne modulacije Časovni diagrami pri generiranju multipleksiranega PAM signala Predstavitev Frame in Multiframe podatkovne strukture za 30/32 kanalni PCM sistem 10
Diapozitiv 1
Vhodno-izhodne naprave naprave 1 Uvod VIN - 1 2018, Igor Škraba, FRI Vsebina 1 Uvod Signal električni signal Zvezni signal Diskretni signal Digitalni signal Lastnosti prenosnih medijev Slabljenje Pasovna
Prikaži več10. Meritev šumnega števila ojačevalnika Vsako radijsko zvezo načrtujemo za zahtevano razmerje signal/šum. Šum ima vsaj dva izvora: naravni šum T A, k
10. Meritev šumnega števila ojačevalnika Vsako radijsko zvezo načrtujemo za zahtevano razmerje signal/šum. Šum ima vsaj dva izvora: naravni šum T A, ki ga sprejme antena in dodatni šum T S radijskega sprejemnika.
Prikaži večVIN Lab 1
Vhodno izhodne naprave Laboratorijska vaja 1 - AV 1 Signali, OE, Linije VIN - LV 1 Rozman,Škraba, FRI Laboratorijske vaje VIN Ocena iz vaj je sestavljena iz ocene dveh kolokvijev (50% ocene) in iz poročil
Prikaži večDiapozitiv 1
Vhodno izhodne naprave Laboratorijska vaja 5 - LV 1 Meritve dolžine in karakteristične impedance linije VIN - LV 1 Rozman,Škraba, FRI Model linije Rs Z 0, Vs u i u l R L V S - Napetost izvora [V] R S -
Prikaži večCelotniPraktikum_2011_verZaTisk.pdf
Elektrotehniški praktikum Osnove digitalnih vezij Namen vaje Videti, kako delujejo osnovna dvovhodna logi na vezja v obliki integriranih vezij oziroma, kako opravljajo logi ne funkcije Boolove algebre.
Prikaži večMicrosoft Word - ELEKTROTEHNIKA2_11. junij 2104
Šifra kandidata: Srednja elektro šola in tehniška gimnazija ELEKTROTEHNIKA PISNA IZPITNA POLA 1 11. junij 2014 Čas pisanja 40 minut Dovoljeno dodatno gradivo in pripomočki: Kandidat prinese nalivno pero
Prikaži večNaloge 1. Dva električna grelnika z ohmskima upornostma 60 Ω in 30 Ω vežemo vzporedno in priključimo na idealni enosmerni tokovni vir s tokom 10 A. Tr
Naloge 1. Dva električna grelnika z ohmskima upornostma 60 Ω in 30 Ω vežemo vzporedno in priključimo na idealni enosmerni tokovni vir s tokom 10 A. Trditev: idealni enosmerni tokovni vir obratuje z močjo
Prikaži večDelavnica Načrtovanje digitalnih vezij
Laboratorij za načrtovanje integriranih vezij Univerza v Ljubljani Fakulteta za elektrotehniko Digitalni Elektronski Sistemi Zaporedni vmesniki Zaporedni (serijski) vmesniki Zaporedni (serijski) vmesniki
Prikaži več(Microsoft PowerPoint - MBTLO17_Razvr\232\350anje WDM [Compatibility Mode])
1 Valovno razvrščanje Multipleksiranje WDM Mobitel d.d., izobraževanje 1. 10. 2010, predavanje 17 Prof. dr. Jožko Budin Vsebina 2 1. Valovno (barvno) razvrščanje: 2-WDM, CWDM, DWDM, UDWDM (po gostoti optičnih
Prikaži večMicrosoft Word - ELEKTROTEHNIKA2_ junij 2013_pola1 in 2
Šifra kandidata: Srednja elektro šola in tehniška gimnazija ELEKTROTEHNIKA PISNA IZPITNA POLA 1 12. junij 2013 Čas pisanja 40 minut Dovoljeno dodatno gradivo in pripomočki: Kandidat prinese nalivno pero
Prikaži večDiapozitiv 1
Vhodno izhodne naprave Laboratorijska vaja 4 - AV 4 Linije LTSpice, simulacija elektronskih vezij VIN - LV 1 Rozman,Škraba, FRI LTSpice LTSpice: http://www.linear.com/designtools/software/ https://www.analog.com/en/design-center/design-tools-andcalculators/ltspice-simulator.html
Prikaži večDarko Pevec 1.a Informatika
Darko Pevec 1.a Informatika Kazalo KAZALO...2 UVOD...3 DANAŠNJE RAZMERE...4 DSL...4 TEHNOLOGIJE XDSL...4 UPORABA HITRIH POVEZAV...5 PASOVNA ŠIRINA PRENOSA...6 NAČIN DELOVANJA XDSL TEHNOLOGIJ...6 TEHNOLOGIJA
Prikaži večDES11_realno
Laboratorij za načrtovanje integriranih vezij Univerza v Ljubljani Fakulteta za elektrotehniko Digitalni Elektronski Sistemi Delovanje realnega vezja Omejitve modela vezja 1 Model v VHDLu je poenostavljeno
Prikaži večVHF1-VHF2
VHF BREZŽIČNI MIKROFONSKI KOMPLET VHF1: 1 CHANNEL VHF2: 2 CHANNELS NAVODILA ZA UPORABO SLO Hvala, ker ste izbrali naš BREZŽIČNI MIKROFONSKI KOMPLET IBIZA SOUND. Za vašo lastno varnost, preberite ta navodila
Prikaži več1. Električne lastnosti varikap diode Vsaka polprevodniška dioda ima zaporno plast, debelina katere narašča z zaporno napetostjo. Dioda se v zaporni s
1. Električne lastnosti varikap diode Vsaka polprevodniška dioda ima zaporno plast, debelina katere narašča z zaporno napetostjo. Dioda se v zaporni smeri obnaša kot nelinearen kondenzator, ki mu z višanjem
Prikaži večAnaliza vpliva materiala, maziva in aktuatorja na dinamiko pnevmatičnega ventila
Programsko orodje LabVIEW za kreiranje, zajem in obdelavo signalov (statične in dinamične karakteristike hidravličnih proporcionalnih ventilov) Marko Šimic Telefon: +386 1 4771 727 e-mail: marko.simic@fs.uni-lj.si
Prikaži večDES11_vmesniki
Laboratorij za načrtovanje integriranih vezij Univerza v Ljubljani Fakulteta za elektrotehniko Digitalni Elektronski Sistemi Vmesniki in sekvenčna vezja Zaporedna in vzporedna vodila 1 Vmesniki in vodila
Prikaži večVaje pri predmetu Elektronika za študente FMT Andrej Studen June 4, marec 2013 Določi tok skozi 5 V baterijo, ko vežemo dva 1kΩ upornika a) zap
Vaje pri predmetu Elektronika za študente FMT Andrej Studen June 4, 2013 5.marec 2013 Določi tok skozi 5 V baterijo, ko vežemo dva 1kΩ upornika a) zaporedno ali b) vzporedno Določi nadomestno upornost
Prikaži večMicrosoft Word - Avditorne.docx
1. Naloga Delovanje oscilatorja je odvisno od kapacitivnosti kondenzatorja C. Dopustno območje izhodnih frekvenc je podano z dopustnim območjem kapacitivnosti C od 1,35 do 1,61 nf. Uporabljen je kondenzator
Prikaži večFIZIKA IN ARHITEKTURA SKOZI NAŠA UŠESA
FIZIKA IN ARHITEKTURA SKOZI NAŠA UŠESA SE SPOMNITE SREDNJEŠOLSKE FIZIKE IN BIOLOGIJE? Saša Galonja univ. dipl. inž. arh. ZAPS marec, april 2012 Vsebina Kaj je zvok? Kako slišimo? Arhitekturna akustika
Prikaži večMicrosoft Word - M
Državni izpitni center *M773* SPOMLADANSKI IZPITNI ROK NAVODILA ZA OCENJEVANJE Četrtek, 4. junij SPLOŠNA MATRA RIC M-77--3 IZPITNA POLA ' ' Q Q ( Q Q)/ Zapisan izraz za naboja ' ' 6 6 6 Q Q (6 4 ) / C
Prikaži večBesedilo naloge:
naliza elektronskih komponent 4. Vaja: Preverjanje delovanja polprevodniških komponent Polprevodniške komponente v močnostnih stopnjah so pogosto vzrok odpovedi, zato je poznavanje metod hitrega preverjanja
Prikaži večUvodno predavanje
RAČUNALNIŠKA ORODJA Simulacije elektronskih vezij M. Jankovec 2.TRAN analiza (Analiza v časovnem prostoru) Iskanje odziva nelinearnega dinamičnega vezja v časovnem prostoru Prehodni pojavi Stacionarno
Prikaži večUniverza v Ljubljani FAKULTETA ZA RAČUNALNIŠTVO IN INFORMATIKO Tržaška c. 25, 1000 Ljubljana Realizacija n-bitnega polnega seštevalnika z uporabo kvan
Univerza v Ljubljani FAKULTETA ZA RAČUNALNIŠTVO IN INFORMATIKO Tržaška c. 25, 1000 Ljubljana Realizacija n-bitnega polnega seštevalnika z uporabo kvantnih celičnih avtomatov SEMINARSKA NALOGA Univerzitetna
Prikaži večVARIMOT® in pribor
Pogonska tehnika \ Avtomatizacija pogonov \ Sistemska integracija \ Storitve *2593728_0119* Popravki Variatorska gonila s protieksplozijsko zaščito VARIMOT in pribor Izdaja 01/2019 2593728/SL SEW-EURODRIVE
Prikaži večM-Tel
Poročilo o meritvah / Test report Št. / No. 16-159-M-Tel Datum / Date 16.03.2016 Zadeva / Subject Pooblastilo / Authorization Meritve visokofrekvenčnih elektromagnetnih sevanj (EMS) Ministrstvo za okolje
Prikaži večUvodno predavanje
RAČUNALNIŠKA ORODJA Simulacije elektronskih vezij M. Jankovec Pomagala za hitrejšo/boljšo konvergenco Modifikacija vezja s prevodnostimi Med vsa vozlišča in maso se dodajo upori Velikost uporov določa
Prikaži večUniverza v Ljubljani
Univerza v Ljubljani Fakulteta za elektrotehniko Jernej Plankar IR vmesnik za prenos zvoka Seminarska naloga pri predmetu Elektronska vezja V Ljubljani, avgust 2011 Jernej Plankar IR prenos zvoka 2 1 UVOD
Prikaži večSlikovne transformacije_2017_18_DKT
DEJAVNIKI KAKOVOSTI V TISKU Deja Muck Pri obdelavi digitalnih slik se večinoma srečujamo s slikami v prostorski domeni, a določeni postopki, npr. filtriranje, lahko potekajo tudi v t. i. frekvenčni domeni.
Prikaži večMicrosoft Word - CNC obdelava kazalo vsebine.doc
ŠOLSKI CENTER NOVO MESTO VIŠJA STROKOVNA ŠOLA STROJNIŠTVO DIPLOMSKA NALOGA Novo mesto, april 2008 Ime in priimek študenta ŠOLSKI CENTER NOVO MESTO VIŠJA STROKOVNA ŠOLA STROJNIŠTVO DIPLOMSKA NALOGA Novo
Prikaži večMicrosoft PowerPoint - OVT_4_IzolacijskiMat_v1.pptx
Osnove visokonapetostne tehnike Izolacijski materiali Boštjan Blažič bostjan.blazic@fe.uni lj.si leon.fe.uni lj.si 01 4768 414 013/14 Izolacijski materiali Delitev: plinasti, tekoči, trdni Plinasti dielektriki
Prikaži večUradni list RS - 12(71)/2005, Mednarodne pogodbe
PRILOGA 3 Osnovne značilnosti, ki se sporočajo za usklajevanje 1. Zgradba podatkovne zbirke Podatkovno zbirko sestavljajo zapisi, ločeni po znakovnih parih "pomik na začetek vrstice pomik v novo vrstico"
Prikaži večSlide 1
Zaščina ehnika in avomaizacija Diskreni Fourierev ransform Digialna zaščia Razvoj numeričnih meod Upoševanje višjih harmonskih komponen, šuma, frekvence odbiih valov, Za pravilno obdelavo signalov je ključna
Prikaži večČlen 11(1): Frekvenčna območja Frekvenčna območja Časovna perioda obratovanja 47,0 Hz-47,5 Hz Najmanj 60 sekund 47,5 Hz-48,5 Hz Neomejeno 48,5 Hz-49,0
Člen 11(1): Frekvenčna območja Frekvenčna območja Časovna perioda obratovanja 47,0 Hz-47,5 Hz Najmanj 60 sekund 47,5 Hz-48,5 Hz Neomejeno 48,5 Hz-49,0 Hz Neomejeno 49,0 Hz-51,0 Hz Neomejeno 51,0 Hz-51,5
Prikaži večMicrosoft PowerPoint - NDES_8_USB_LIN.ppt
Laboratorij za na rtovanje integriranih vezij Fakulteta za elektrotehniko Univerza v Ljubljani ndrej Trost artovanje digitalnih el. sistemov Komunikacijski vmesniki UB in LI http://lniv.fe.uni-lj.si/ndes.html
Prikaži večEquation Chapter 1 Section 24Trifazni sistemi
zmenicni_signali_triazni_sistemi(4b).doc / 8.5.7/ Triazni sistemi (4) Spoznali smo že primer dvoaznega sistema pri vrtilnem magnetnem polju, ki sta ga ustvarjala dva para prečno postavljenih tuljav s azno
Prikaži večDES
Laboratorij za načrtovanje integriranih vezij Univerza v Ljubljani Fakulteta za elektrotehniko Digitalni Elektronski Sistemi Model vezja Računalniški model in realno vezje Model logičnega negatorja Načini
Prikaži večSTAVKI _5_
5. Stavki (Teoremi) Vsebina: Stavek superpozicije, stavek Thévenina in Nortona, maksimalna moč na bremenu (drugič), stavek Tellegena. 1. Stavek superpozicije Ta stavek določa, da lahko poljubno vezje sestavljeno
Prikaži več17. Karakteristična impedanca LC sita Eden osnovnih gradnikov visokofrekvenčnih vezij so frekvenčna sita: nizko-prepustna, visoko-prepustna, pasovno-p
17. Karakteristična impedanca LC sita Eden osnovnih gradnikov visokofrekvenčnih vezij so frekvenčna sita: nizko-prepustna, visoko-prepustna, pasovno-prepustna in pasovno-zaporna. Frekvenčna sita gradimo
Prikaži večPRILOGA II Obrazec II-A Vloga za pridobitev statusa kvalificiranega proizvajalca elektri ne energije iz obnovljivih virov energije 1.0 Splošni podatki
PRILOGA II Obrazec II-A Vloga za pridobitev statusa kvalificiranega proizvajalca elektri ne energije iz obnovljivih virov energije 1.0 Splošni podatki o prosilcu 1.1 Identifikacijska številka v registru
Prikaži večUniverza v Ljubljani
Univerza v Ljubljani Fakulteta za elektrotehniko Mario Trifković Programljivi 6 Timer Seminarska naloga pri predmetu Elektronska vezja V Ljubljani, junij 2009 Mario Trifković Programljivi 6 Timer 2 1.
Prikaži večLogični modul LOGO!
Logični modul LOGO! LOGO! Siemensov univerzalni logični modul LOGO! vsebuje: Krmilno enoto Enoto za prikaz in tipkovnico Napajalno vezje Vmesnik za spominski modul in PC kabel Funkcije, pripravljene za
Prikaži večREALIZACIJA ELEKTRONSKIH SKLOPOV
Načrtovanje zaemc = elektronike 2 1 Katedra za elektroniko 2 Čemu? 3 Kdo? Katedra za elektroniko 4 Izziv: DC/DC stikalni napajalnik navzdol U vhod Vhodno sito Krmilno integrirano vezje NMOSFET NMOSFET
Prikaži večDelavnica Načrtovanje digitalnih vezij
Laboratorij za načrtovanje integriranih vezij Univerza v Ljubljani Fakulteta za elektrotehniko Digitalni Elektronski Sistemi Osnove jezika VHDL Strukturno načrtovanje in testiranje Struktura vezja s komponentami
Prikaži večKdo lahko prelomi špaget na dva dela
ZNANOST IN TEHNIKA POMAGATA MEDICINI Polžev vsadek, ki nam lahko povrne sluh Jerneja Vrhovec Si predstavljate, da bi se nekega jutra zbudili brez nadležnega zvoka budilke? To verjetno sploh ne bi bilo
Prikaži večOsnovne informacije o harmonikih Fenomen, ki se je pojavil v zadnih nekaj desetletjih, to je harmonski tokovi v električnih inštalacijah, postaja vedn
Osnovne informacije o harmonikih Fenomen, ki se je pojavil v zadnih nekaj desetletjih, to je harmonski tokovi v električnih inštalacijah, postaja vedno večji problem. Kot družba se moramo prilagoditi prisotnosti
Prikaži večseminarska_naloga_za_ev
Univerza v Ljubljani Fakulteta za elektrotehniko Matevž Seliger 8-kanalni Lightshow Seminarska naloga pri predmetu: V Horjulu, junij 2008 Kazalo: 1 Uvod... 3 1.1 Namen in uporaba izdelka... 3 2 Delovanje...
Prikaži večTrLin Praktikum II Lastnosti transmisijske linije Uvod Visokofrekvenčne signale in energijo večkrat vodimo po kablih imenovanih transmisijske linije.
Lastnosti transmisijske lije Uvod Visokofrekvenčne signale energijo večkrat vodimo po kablih imenovanih transmisijske lije. V fiziki pogosto prenašamo signale v obliki kratkih napetostnih ali tokovnih
Prikaži večVgrajeni sistemi Uvod & ponovitev C
Analogno-digitalna pretvorba Vgrajeni sistemi 2015/16 Rok Češnovar STM32F4 in ADC imamo 3 ADC naprave (ADC1, ADC2, ADC3) vsaka naprava ima 16 vhodov 8 vhodov je vezanih na vse 3 naprave 8 vhodov je vezanih
Prikaži večMicrosoft Word - M docx
Š i f r a k a n d i d a t a : ržavni izpitni center *M15178112* SPOMLNSKI IZPITNI ROK Izpitna pola 2 Četrtek, 4. junij 2015 / 90 minut ovoljeno gradivo in pripomočki: Kandidat prinese nalivno pero ali
Prikaži večUPS naprave Socomec Netys PL (Plug in) UPS naprava Socomec Netys PL moč: 600VA/360W; tehnologija: off-line delovanje; vhod: 1-fazni šuko 230VAC; izhod
UPS naprave Socomec Netys PL (Plug in) UPS naprava Socomec Netys PL moč: 600VA/360W; tehnologija: off-line delovanje; vhod: 1-fazni šuko 230VAC; izhod: 1-fazni 230VAC; 4 šuko vtičnica preko UPS-a; 2 šuko
Prikaži večUNIVERZA V LJUBLJANI EKONOMSKA FAKULTETA MAGISTRSKO DELO EVALVACIJA NOVEJŠIH TEHNOLOGIJ ZA RAZŠIRITEV ZMOGLJIVEJŠIH OPTIČNIH OMREŽIJ Ljubljana, oktobe
UNIVERZA V LJUBLJANI EKONOMSKA FAKULTETA MAGISTRSKO DELO EVALVACIJA NOVEJŠIH TEHNOLOGIJ ZA RAZŠIRITEV ZMOGLJIVEJŠIH OPTIČNIH OMREŽIJ Ljubljana, oktober 2005 MARKO ROŽMAN IZJAVA Študent Marko Rožman izjavljam,
Prikaži večMicrosoft Word doc
SLO - NAVODILO ZA NAMESTITEV IN UPORABO Št. izd. : 510834 www.conrad.si ADAPTER 206 ZA MAJHNE AVTOMOBI LSKE PORABNIKE, STABILIZIRAN Št. izdelka: 510834 1 KAZALO 1 UVOD... 3 2 NAMEN UPORABE... 4 3 ELEMENTI...
Prikaži večELEKTRIČNI NIHAJNI KROG TEORIJA Električni nihajni krog je električno vezje, ki služi za generacijo visokofrekvenče izmenične napetosti. V osnovi je "
ELEKTRIČNI NIHAJNI KROG TEORIJA Električni nihajni krog je električno vezje, ki služi za generacijo visokofrekvenče izmenične napetosti. V osnovi je "električno" nihalo, sestavljeno iz vzporedne vezave
Prikaži večUNIVERZA V LJUBLJANI
UNIVERZA V LJUBLJANI Fakulteta za elektrotehniko Admir Avdić PRILAGODLJIVO OPTIČNO PRENOSNO OMREŽJE DIPLOMSKO DELO VISOKOŠOLSKEGA ŠTUDIJA Mentor: doc. dr. Boštjan Batagelj Ljubljana, 2015 ZAHVALA Rad bi
Prikaži večMicrosoft Word doc
SLO - NAVODILO ZA NAMESTITEV IN UPORABO Št. izd. : 943577 www.conrad.si SISTEM BREZŽIČNEGA VIDEO PRENOSA PHILIPS SLV4200 Št. izdelka: 943577 1 KAZALO 1 POMEMBNE INFORMACIJE... 3 1.1 Priključitev na električno
Prikaži večModem in krajevno omrežje Uporabniški priročnik
Modem in krajevno omrežje Uporabniški priročnik Copyright 2008 Hewlett-Packard Development Company, L.P. Informacije v tem priročniku se lahko spremenijo brez prejšnjega obvestila. Edine garancije za HP-jeve
Prikaži večMicrosoft Word doc
SLO - NAVODILO ZA NAMESTITEV IN UPORABO Št. izd. : 122383 www.conrad.si ROČNI OSCILOSKOP VELLEMAN HPS140 Št. izdelka: 122383 1 KAZALO 1 MED UPORABO... 3 2 LASTNOSTI IN TEHNIČNI PODATKI... 3 3 OPIS SPREDNJE
Prikaži večVPRAŠANJA ZA USTNI IZPIT PRI PREDMETU OSNOVE ELEKTROTEHNIKE II PREDAVATELJ PROF. DR. DEJAN KRIŽAJ Vprašanja so v osnovi sestavljena iz naslovov poglav
VPRAŠANJA ZA USTNI IZPIT PRI PREDMETU OSNOVE ELEKTROTEHNIKE II PREDAVATELJ PROF. DR. DEJAN KRIŽAJ Vprašanja so v osnovi sestavljena iz naslovov poglavij v učbeniku Magnetika in skripti Izmenični signali.
Prikaži večLINEARNA ELEKTRONIKA
Linearna elektronika - Laboratorijske vaje 1 LINERN ELEKTRONIK LBORTORIJSKE VJE Priimek in ime : Skpina : Datm : 1. vaja : LSTNOSTI DVOVHODNEG VEZJ Naloga : Za podano ojačevalno stopnjo izmerite h parametre,
Prikaži večŠolski center celje
ŠOLSKI CENTER CELJE Gimnazija Lava DVORIŠČNA VRATA NA DALJINSKO UPRAVLJANJE MENTOR: Matjaž Cizej, univ. dipl. inž. AVTOR: Roman Leban, L-4.F Celje, marec 2010 KAZALO VSEBINE 1 POVZETEK /SUMMARY... 1 2
Prikaži več5 Programirljiva vezja 5.1 Kompleksna programirljiva vezja - CPLD Sodobna programirljiva vezja delimo v dve veliki skupini: CPLD in FPGA. Vezja CPLD (
5 Programirljiva vezja 5.1 Kompleksna programirljiva vezja - CPLD Sodobna programirljiva vezja delimo v dve veliki skupini: CPLD in FPGA. Vezja CPLD (angl. Complex Programmable Logic Device) so manjša
Prikaži večMicrosoft Word - D1_D8_Prakticno_izobrazevanje_PRI.doc
KATALOG ZNANJA 1. IME PREDMETA PRAKTIČNO IZOBRAŽEVANJE (PRI) 2. SPLOŠNI CILJI Študent: - spozna realno delovno okolje, - si pridobi praktična znanja in izkušnje za delo na področju elektronike, - si pridobi
Prikaži večMicrosoft Word doc
SLO - NAVODILA ZA UPORABO IN MONTAŽO Kat. št.: 51 08 22 www.conrad.si NAVODILA ZA UPORABO Vtični napajalnik Dehner SYS1308 15~24 W Kataloška št.: 51 08 22 Osnovne informacije Država proizvajalka:... Kitajska
Prikaži večMicrosoft Word - avd_vaje_ars1_1.doc
ARS I Avditorne vaje Pri nekem programu je potrebno izvršiti N=1620 ukazov. Pogostost in trajanje posameznih vrst ukazov računalnika sta naslednja: Vrsta ukaza Štev. urinih period Pogostost Prenosi podatkov
Prikaži večMicrosoft Word - M docx
Državni izpitni center *M77* SPOMLADANSK ZPTN OK NAVODLA ZA OCENJEVANJE Petek, 7. junij 0 SPLOŠNA MATA C 0 M-77-- ZPTNA POLA ' ' QQ QQ ' ' Q QQ Q 0 5 0 5 C Zapisan izraz za naboj... točka zračunan naboj...
Prikaži večUniverza v Ljubljani Fakulteta za elektrotehniko Mitja Smešnik Kompenzacija harmonikov v omrežju industrijskega porabnika s pomočjo aktivnega filtra M
Univerza v Ljubljani Fakulteta za elektrotehniko Mitja Smešnik Kompenzacija harmonikov v omrežju industrijskega porabnika s pomočjo aktivnega filtra Magistrsko delo Mentor: izr. prof. dr. Boštjan Blažič,
Prikaži več2
Drsni ležaj Strojni elementi 1 Predloga za vaje Pripravila: doc. dr. Domen Šruga as. dr. Ivan Okorn Ljubljana, 2016 STROJNI ELEMENTI.1. 1 Kazalo 1. Definicija naloge... 3 1.1 Eksperimentalni del vaje...
Prikaži večBase NET.cdr
Rešitev fiksnega radijskega odčitavanja Delovanje BaseNet je način odčitavanja porabe vode, toplote, elektrike, plina in delilnikov toplote v fiksnem radijskem omrežju. Merilnike v Sensus Base sistemu
Prikaži večMicrosoft Word - Varnostna navodila - ucilo2.doc
www.ps-log.si PS, d.o.o., Logatec Kalce 38b 1370 Logatec Asinhronski motor s frekvennim regulatorjem SKLOP: Elektromotorni pogoni, regulatorji, merilniki Navodila za varno delo Logatec, november 2007 KAZALO
Prikaži večPoročilo o praktičnem usposabljanju z delom - PUD DIJAK: Ime in priimek: Naslov: Elektronski naslov: Telefon: Izobraževalni program (obkroži): - tehni
Poročilo o praktičnem usposabljanju z delom - PUD DIJAK: Ime in priimek: Naslov: Elektronski naslov: Telefon: Izobraževalni program (obkroži): - tehnik računalništva - elektrotehnik Razred: Šolsko leto:
Prikaži večMicrosoft PowerPoint _12_15-11_predavanje(1_00)-IR-pdf
uporaba for zanke i iz korak > 0 oblika zanke: for i iz : korak : ik NE i ik DA stavek1 stavek2 stavekn stavek1 stavek2 stavekn end i i + korak I&: P-XI/1/17 uporaba for zanke i iz korak < 0 oblika zanke:
Prikaži večMicrosoft Word - Pravila - AJKTM 2016.docx
PRAVILA ALI JE KAJ TRDEN MOST 2016 3. maj 5. maj 2016 10. 4. 2016 Maribor, Slovenija 1 Osnove o tekmovanju 1.1 Ekipa Ekipa sestoji iz treh članov, ki so se po predhodnem postopku prijavili na tekmovanje
Prikaži večOBVESTILO O GRADNJI IN OBRATOVANJU JAVNEGA TELEKOMUNIKACIJSKEGA OMREŽJA
Priloga Obrazec za obvestilo o zagotavljanja javnih komunikacijskih omrežij oziroma izvajanju javnih komunikacijskih storitev Izpolni agencija Vpisna št. v ur. evidenco operaterjev Osnovni podatki o operaterju
Prikaži večPoskusi s kondenzatorji
Poskusi s kondenzatorji Samo Lasič, Fakulteta za Matematiko in Fiziko, Oddelek za fiziko, Ljubljana Povzetek Opisani so nekateri poskusi s kondenzatorji, ki smo jih izvedli z merilnim vmesnikom LabPro.
Prikaži večNavodila za uporabo Mini snemalnik
Navodila za uporabo Mini snemalnik www.spyshop.eu Pred vami so navodila za pravilno uporabo mini snemalnika in opis funkcionalnosti. Lastnosti snemalnika: Naziv Mere Teža Kapaciteta spomina Snemanje Format
Prikaži večMB_Studenci
RAZISKOVALNI PROJEKT TRAJNE MERITVE ELEKTROMAGNETNIH SEVANJ V SLOVENSKIH OBČINAH Mestna občina Maribor (Mestna četrt Studenci) 13.12. - 15.12. 2009 MERILNA KAMPANJA OBČINA MARIBOR (MČ STUDENCI) stran 2
Prikaži večInducirana_napetost(11)
Inducirana napetost Equatio n Section 11 Vsebina poglavja: Inducirana napetost izražena s časovno spremembo magnetnega pretoka (sklepa) skozi zanko (tuljavo), inducirana napetost izražena z lastno ali
Prikaži večMicrosoft PowerPoint - ads
Novosti pri analogni video-nadzorni opremi Junij 2012 1. Dnevno/nočna kamera ADS-CAM-K2DNC 2. Snemalniki ADS-LIGHT: ADS-0404DH ADS-0804DH ADS-1604DH ADS-0404HED ADS-CAM-K2DNC Dnevno / nočna kamera z IR
Prikaži večresitve.dvi
FAKULTETA ZA STROJNISTVO Matematika Pisni izpit. junij 22 Ime in priimek Vpisna st Navodila Pazljivo preberite besedilo naloge, preden se lotite resevanja. Veljale bodo samo resitve na papirju, kjer so
Prikaži večMicrosoft Word - CENIK_OZ _2_.doc
RADIOTELEVIZIJA SLOVENIJA javni zavod, LJUBLJANA OE ODDAJNIKI IN ZVEZE C E N I K STORITEV OE ODDAJNIKI IN ZVEZE LJUBLJANA, 01.06.2010 VSEBINA 1. UVOD 2. OPIS STORITEV 3. CENIK KOMPLETNIH STORITEV 4. CENIK
Prikaži večInstallation manual
EKRTR EKRTETS 1 2 1 2 3 60 87 170 161 ±1.5 m >0.2 m 3 5 4 34 125 4 5 28 50 EKRTR EKRTETS Vsebina Pred zagonom naprave pozorno preberite ta priročnik. Ne zavrzite ga. Spravite ga na varno mesto, ker ga
Prikaži večEinsatzgrenzendiagramm
Tehnični podatki LA 6ASR Informacije o napravi LA 6ASR Izvedba - Izvor toplote Zunanji zrak - Različica - Reguliranje - Mesto postavitve Zunanje - Stopnje moči Meje uporabe - Min. temperatura vode / Maks.
Prikaži večDelavnica Načrtovanje digitalnih vezij
Laboratorij za načrtovanje integriranih vezij Univerza v Ljubljani Fakulteta za elektrotehniko Programirljivi Digitalni Sistemi Digitalni sistem Digitalni sistemi na integriranem vezju Digitalni sistem
Prikaži večUčinkovita izvedba algoritma Goldberg-Tarjan Teja Peklaj 26. februar Definicije Definicija 1 Naj bo (G, u, s, t) omrežje, f : E(G) R, za katero v
Učinkovita izvedba algoritma Goldberg-Tarjan Teja Peklaj 26. februar 2009 1 Definicije Definicija 1 Naj bo (G, u, s, t) omrežje, f : E(G) R, za katero velja 0 f(e) u(e) za e E(G). Za v V (G) definiramo presežek
Prikaži večDES
Laboratorij za načrtovanje integriranih vezij Univerza v Ljubljani Fakulteta za elektrotehniko Digitalni Elektronski Sistemi Digitalni sistemi Vgrajeni digitalni sistemi Digitalni sistem: osebni računalnik
Prikaži večEVROPSKA KOMISIJA Bruselj, XXX [ ](2013) XXX draft DIREKTIVA KOMISIJE.../ /EU z dne XXX o spremembi prilog I, II in III k Direktivi 2000/25/ES Evropsk
EVROPSKA KOMISIJA Bruselj, XXX [ ](2013) XXX draft DIREKTIVA KOMISIJE.../ /EU z dne XXX o spremembi prilog I, II in III k Direktivi 2000/25/ES Evropskega parlamenta in Sveta o ukrepih, ki jih je treba
Prikaži več101353_-an-01-sl-_vbodni_termometer
SLO - NAVODILO ZA NAMESTITEV IN UPORABO Št. izd. : 101353 www.conrad.si TFA LT-102 VBODNI TERMOMETER Št. izdelka: 101353 1 KAZALO 1 LASTNOSTI...3 2 LCD ZASLON...3 3 ZAČETEK OBRATOVANJA...3 4 UPRAVLJANJE...4
Prikaži večIme in priimek
Polje v osi tokovne zanke Seminar pri predmetu Osnove Elektrotehnike II, VSŠ (Uporaba programskih orodij v elektrotehniki) Ime Priimek, vpisna številka, skupina Ljubljana,.. Kratka navodila: Seminar mora
Prikaži večPowerPoint Presentation
Lasersko obarvanje kovin Motivacija: Z laserskim obsevanjem je možno spremeniti tudi barvo kovinskih površin, kar odpira povsem nove možnosti označevanja in dekoracije najrazličnejših sestavnih delov in
Prikaži večUradni list Republike Slovenije Št. 17 / / Stran 2557 Verzija: v1.0 Datum: Priloga 1: Manevri in tolerance zadovoljive izurjeno
Uradni list Republike Slovenije Št. 17 / 10. 4. 2017 / Stran 2557 Verzija: v1.0 Datum: 26.07.2016 Priloga 1: Manevri in tolerance zadovoljive izurjenosti V nadaljevanju je opisan programa leta in s tem
Prikaži večMicrosoft Word doc
SLO - NAVODILO ZA NAMESTITEV IN UPORABO Št. izd. : 343712 www.conrad.si RADIO BUDILKA SANGEAN RCR-3 Št. izdelka: 343712 1 KAZALO 1 POMEMBNI VARNOSTNI NAPOTKI...3 2 UPRAVLJALNI ELEMENTI...4 3 LCD ZASLON...6
Prikaži večinnbox_f60_navodila.indd
Osnovna navodila Komunikacijski prehod Innbox F60 SFP AC Varnostna opozorila Pri uporabi opreme upoštevajte naslednja opozorila in varnostne ukrepe. Da bi v največji meri izkoristili najnovejšo tehnologijo
Prikaži večMicrosoft Word doc
SLO - NAVODILO ZA MONTAŽO IN UPORABO : št. art. : 90 79 14 www.conrad.si Zvočniki Hercules XPS 2,1 20 Gloss Št. izdelka: 90 79 14 Navodila za uporabo so sestavni del izdelka. Vsebujejo pomembne napotke
Prikaži večMicrosoft Word - Navodila_NSB2_SLO.doc
Borovniško naselje 7 1412 Kisovec Slovenija Tel.: +386(0) 356 72 050 Fax.: +368(0)356 71 119 www.tevel.si Lastno varni napajalnik Tip NSB2/xx (NAVODILA ZA UPORABO) Navodila_NSB2_SLO.doc2/xx Stran 1 od
Prikaži večMicrosoft Word - Korelic_Disertacija_R2g
Fakulteta za elektrotehniko, računalništvo in informatiko Smetanova ulica 17 2000 Maribor, Slovenija Doktorska disertacija NAPREDNI 50 kva DVOSMERNI AKTIVNI TRIFAZNI IGBT AC/AC PRETVORNIK Z VISOKO PREKLOPNO
Prikaži večSlide 1
Tehnike programiranja PREDAVANJE 10 Uvod v binarni svet in računalništvo (nadaljevanje) Logične operacije Ponovitev in ilustracija Logične operacije Negacija (eniški komplement) Negiramo vse bite v besedi
Prikaži večPrekinitveni način delovanja PLK Glavni program (OB1; MAIN) se izvaja ciklično Prekinitev začasno ustavi izvajanje glavnega programa in zažene izvajan
Prekinitveni način delovanja PLK Glavni program (OB1; MAIN) se izvaja ciklično Prekinitev začasno ustavi izvajanje glavnega programa in zažene izvajanje prekinitvene rutine Dogodek GLAVNI PROGRAM (MAIN-OB1)
Prikaži več1 Tekmovanje gradbenih tehnikov v izdelavi mostu iz špagetov 1.1 Ekipa Ekipa sestoji iz treh članov, ki jih mentor po predhodni izbiri prijavi na tekm
1 Tekmovanje gradbenih tehnikov v izdelavi mostu iz špagetov 1.1 Ekipa Ekipa sestoji iz treh članov, ki jih mentor po predhodni izbiri prijavi na tekmovanje. Končni izdelek mora biti produkt lastnega dela
Prikaži večMicrosoft Word - M docx
Državni izpitni center *M7773* SPOMLDNSKI IZPITNI ROK NVODIL Z OCENJEVNJE Četrtek,. junij 07 SPLOŠN MTUR Državni izpitni center Vse pravice pridržane. M7-77--3 IZPITN POL W kwh 000 W 3600 s 43, MJ Pretvorbena
Prikaži več