Microsoft Word - VIS_Arh_Podkoritnik_Janja_1979_

Velikost: px
Začni prikazovanje s strani:

Download "Microsoft Word - VIS_Arh_Podkoritnik_Janja_1979_"

Transkripcija

1 Diplomsko delo visokošolskega strokovnega študija Organizacija in management kadrovskih in izobraževalnih procesov TRG ELEKTRIČNE ENERGIJEE V SLOVENIJI Mentor:doc.dr. Aleš Novak Kandidatka: Janja Arh Podkoritnik Kranj, april 2012

2 ZAHVALA Zahvaljujem se mentorju doc. dr. Alešu Novaku za pomoč pri usmerjanju in izdelavi diplomske naloge. Hvala bratu Simonu Podkoritniku za pomoč pri zbiranju gradiva in urejanju diplomske naloge, prav tako bi se zahvalila tudisodelavki in prijateljicipoloni Osovnikar za praktično pomoč. Zahvala tudi lektorici Tanji Muhvič, ki je lektorirala diplomsko nalogo. Nazadnje bi se zahvalila tudi svoji družini, ki mi je vseskozi stala ob strani in me spodbujala ter podpirala.

3 POVZETEK V zadnjih nekaj letih se je na področju trga z električno energijo veliko spremenilo. Pomemben mejnik je bilo leto 2001, ko se je v Sloveniji odprl trg z električno energijo. Pred tem smo imeli zaprt sistem in popoln nadzor države. V teh nekaj letih se je veliko spremenilo predvsem na področju cene električne energije, ki ima ključen pomen pri odprtju trga. Pri sami diplomski nalogi smo predstavili trg in njegove značilnosti, pri čemer smo se ukvarjali s cenami električne energije tako na trgu na debelo kot na drobno. Namen praktičnega diplomskega dela je ugotoviti, kakšne so povezave nekaterih, v glavnem makroekonomskih kazalnikov, s cenami električne energije. V analizi smo zajeli bruto domači proizvod, inflacijo, število menjav dobaviteljev in porabo električne energije v Sloveniji. KLJUČNE BESEDE Električna energija Cena Trg Kazalniki

4 ABSTRACT In the last few years there have been many changes in the field of the electric power market in Slovenia. A very important turning point was the year 2001 when Slovenia opened its electric power market. Before that it was a closed market and fully controlled by the state. In recent years there have been changes in pricing of electric power which is the key to an open trade. In the diploma work we have presented the market and its characteristics in which we have analysed the electricity prices on the wholesale market and as well as on the retail market. The purpose of practical part of this diploma work was to find out the correlation between some mainly macroeconomic indicators and the price of electric power. In the analysis we have included the gross domestic product, inflation, the number of changes of the suppliers and the consumption of electric power in Slovenia. KEY WORDS Electric power Electricity prices Market Indicators

5 KAZALO 1 UVOD ELEKTRIČNA ENERGIJA KOT TRŽNO BLAGO OSKRBA Z ELEKTRIČNO ENERGIJO Splošne značilnosti Proizvodnja električne energije Fizični prenos električne energije v letu LIBERALIZACIJA TRGA IN ODPRJE TRGA Z ELEKTRIČNO ENERGIJO 8 5 TRG Z ELEKTRIČNO ENERGIJO INŠTITUCIJE NA TRGU Z ELEKTRIČNO ENERGIJO Regulator Netržne javne inštitucije Tržne institucije VRSTE TRGOV Z ELEKTRIČNO ENERGIJO Bilateralni trg Trg OTC Borze ORGANIZATOR TRGA Z ELEKTRIČNO ENERGIJO V SLOVENIJI BORZA SOUTHPOOL (SLOVENSKA BORZA Z ELEKTRIČNO ENERGIJO) TRGOVANJE Z ELEKTRIČNO ENERGIJO NA BORZI EEX (NEMŠKA BORZA) OBLIKOVANJE CENE ELEKTRIČNE ENERGIJE ODJEMALCI, DOBAVITELJIIN KONKURENCA NA MALOPRODAJI POVEZANOST NEKATERIH KAZALNIKOV S CENAMI ELEKTRIČNE ENERGIJENA MALOPRODAJNEM TRGU Poraba električne energije v GWh Poraba električne energije na prebivalca BDP na prebivalca BDP in stopnja inflacije... 40

6 13.5 Cene električne energije za negospodinjske odejmalce Cene električne energije za gospodinjske odejmalce Deleži dobaviteljev električne energije Število menjav dobavitelja pri gospodinjskih odjemalcih Število menjav dobavitelja pri negospodinjskih odjemalcih Povezave med različnimi kazalniki in cenami električne energije ZAKLJUČEK... 50

7 1 UVOD Slovenija je z vstopom v Evropsko unijo doživela različne reforme in spremembe, ki so bile nujne za zagon trga z električno energijo. Skozi desetletno obdobje se je spremenilo veliko stvari, kar se predvsem odraža na večji konkurenčnosti in ceni električne energije. Električna energija je specifično blago, ker se ga ne da skladiščiti. To je pomemben dejavnik, ki spremlja trg z električno energijo. Električna energija je blago, ki pomembno vpliva na standard družbe in razvoj gospodarstva, zato je njena cena bistvenega pomena. V preteklosti so imele monopolni položaj družbe v državni lasti, ki so regulirale cene. To pomeni, da se cene niso oblikovale glede na ponudbo in povpraševanje. Z liberalizacijo so se pojavili novi dobavitelji, ki so spodbudili konkurenco. V svoji nalogi ugotavljamo, kaj poleg ponudbe in povpraševanja še vpliva na ceno električne energije na maloprodajnem trgu in kaj to pomeni za nas v prihodnosti.uporabili smo določene gospodarke kazalnike kot so BDP, inflacija, poraba električne energije in število menjav dobaviteljev električne energije. Pri izdelavi diplomskega dela smo se naslonili na podatke Agencije Republike Slovenije za okolje, Statistični urad Republike Slovenije in Eurostat. Diplomsko delo je sestavljeno iz 12 poglavij.v zadnjem poglavju smo pripravili analizo vpliva različnih kazalnikov na ceno električne energije na maloprodajnem trgu. Janja Arh Podkoritnik: Trg električne energije v Sloveniji stran 1

8 2 ELEKTRIČNA ENERGIJA KOT TRŽNO BLAGO Energija obstaja v različnih oblikah. Električna energija je sekundarni energijski vir, saj je proizvedena s pretvorbo ostalih energijskih virov, kot so kemijska energija premoga, naravni plin in nafta. Ostali primarni viri energije, kot sta sonce in veter, se vedno bolj uporabljajo pri proizvodnji električne energije. (AEMO, 2010, str.3) Električno energijo lahko obravnavamo kot tržno blago, ker se njena cena določa na osnovi ponudbe in povpraševanja. Od ostalega tržnega blaga se razlikuje po specifiki, da se je ne da skladiščiti, kar pomeni, da morata biti proizvodnja in poraba usklajeni.cena električne energije se nenehno spreminja in je v veliki meri odvisna od obsega porabe. Pomembno je tudi dejstvo, da je njen prenos omejen s prenosnimi zmožnostmi na omrežju. Električna energija je zelo uporabna vrsta energije, ker jo enostavno prenašamo na velike razdalje in pretvarjamo v druge oblike energije za uporabo doma ali v industriji. V elektrarnah se ustvarja električno energijo iz primarnih virov energije: fosilni viri (premog, nafta, zemeljski plin), vodni viri, jedrska energija, alternativni viri energije (energija vetra, biomasa, sončne celice, morski valovi, plimovanje, geotermalna energija.proizvodnja električne energije mora biti sposobna, da se hitro odzove na kratkoročna gibanja povpraševanja, kar zahteva različne vrste elektrarn, ki so se sposobne odzvati nihanju povpraševanja. Za pokrivanje povpraševanja po pasovni energiji so najpomembnejše jedrske elektrarne, ki proizvajajo neprestano večino leta, razen ob remontih. Jedrske elektrarne imajo zelo visoke stroške izgradnje, toda nizke mejne stroške.za pokrivanje povpraševanja po trapezni energiji (produkt s katerim se trguje na borzi in obsega ure 6-22),so najprimernejše termoelektrarne na premog. Te imajo nižje stroške izgradnje njihov večkratni zagon in zaustavitev pa ne predstavlja večjih problemov. (Hunt, 2002, str. 123) Električna energija močno vpliva tudi na delovanje gospodarstva in s tem na življenjski standard prebivalcev. Zagotovo bi lahko trdili, da višje cene povzročijo višji strošek izdelka in poslabšanje konkurenčnosti nekega gospodarstva. Iz tega pa je že razvidna želja po čim nižjih cenah električne energije, ki je privedla do liberalizacije in odprtje trga z električno energijo. Energetski zakon (EZ, Ur.l. Rs, št. 27/07) na področju elektroenergetike uvaja načela prostega trga. Janja Arh Podkoritnik: Trg električne energije v Sloveniji stran 2

9 3 OSKRBA Z ELEKTRIČNO ENERGIJO 3.1 SPLOŠNE ZNAČILNOSTI Elektroenergetski sistem (EES) delimo glede na smer pretoka energije na proizvodnjo, prenos in distribucijo električne energije. Proizvodnja električne energije zajema proizvodnjo električne energije v elektrarnah, to je v hidroelektrarnah, termoelektrarnah, nuklearnih elektrarnah, itn. Samo omrežje pa se deli na prenosno omrežje in distribucijsko. Prenosno omrežje vključuje visokonapetostne daljnovode in objekte 400, 220 in 110 kv, povezuje proizvajalce elektirčne energije z omrežjem distribucijskih podjetij in je povezano z omrežji sosenjih držav. Distribucijko omrežje je sestavljeno iz visoko, srednje in nizko napetostnih daljnovodov in objektov z 110, 20 in 0,4 kv, namenjeno pa je oskrbi končnih odjemalcev. (Rojko, 2006, str.4) Z razpadom bivše države se je slovenski elektro energetski sistem osamosvojil in uspel zagotavljati zanesljivo in kvalitetno oskrbo z električno energijo.najbolj bogata obdobja z izgradnjami objektov za proizvodnjo električne energije v Sloveniji sta bila 80-ta in začetek 90-ih let. Gradili so se veliki objekti za takrat skupni sistem, saj je poraba električne energije hitro naraščala. Dinamični gradnji so sledila leta brez omembe velikih novogradenj. Sledile so večje ekološke sanacije v Šoštanju, revitalizacije hidroelektrarn na Dravi ter manjše druge posodobitve.(elektro Inštitut Milan Vidmar, 2003, str. 7-8) Danes je v elektrarnah nameščeno 2708 MW električne moči na pragu, pri čemer je upoštevana celotna moč NEK, od tega je 1/3 v hidroelektrarnah.zadnjih nekaj let je Slovenija izpeljala liberalizacijo trga z električno energijo. Odpiranje trga se prvenstveno kaže na cenovnem pritisku uvožene energije, ki se izvaja predvsem na domače proizvajalce električne energije.slovenija uvozi približno 3 % električne energije.podobno velja tudi za druge članice Evropske unije. Energetska odvisnost je bila leta %, največ pa leta 2008 s 53 % deležem. To nam nakazuje, da se je v teh letih uvoz zaradi pomanjkanja lastnih virov proizvodnje električne energije poviševal. Z leti smo zmanjševali odvisnost od tuje proizvodnje, a je le-ta še zelo visoka in znaša približno tretjino vse porabe električne energije. 3.2 PROIZVODNJA ELEKTRIČNE ENERGIJE Proizvodnja električne energije na generatorjih vseh elektrarn na ozemlju Republike Slovenije znaša letno nekje ,8 GWh. Po oddaji polovice proizvodnje NEK Republiki Hrvaški (2695 GWh na pragu 1 ), Sloveniji ostane na razpolago 13091,8 GWh.Od tega termoelektrarne prispevajo 6024,5 GWh (46 %), hidroelektrarne 4099,5 GWh (31 %)NEK 2963,4 GWh (22,6 %) in fotonapetostne sončne elektrarne 1 Na pragu ali izhodu iz elektrarne nam pove, koliko moči (v MW) nam elektrarna daje v omrežje. Janja Arh Podkoritnik: Trg električne energije v Sloveniji stran 3

10 (SE) 4,4 GWh (0,4 %). Bruto poraba električne energije v Sloveniji znaša ,8 GWh. (Energetska bilanca 2010, str. 21) 3.3 FIZIČNI PRENOS ELEKTRIČNE ENERGIJE V LETU 2010 V letu 2010 je prevzem električne energije na prenosnem in distribucijskem omrežju znašal ,6 GWh in je bil za 10,5 % višji kot v letu Proizvodnja v Sloveniji je zagotavljala ,3 GW oz. 64 % in uvoz 8.599,3 GWh oz. 36%vsega prevzema električne energije na prenosnem in distribucijskem omrežju. Prevzem od proizvodnje električne energije v Sloveniji sestavlja prevzem od proizvodnje na prenosnem omrežju ,6 GWh oz. 60,9 % in prevzem od proizvajalcev na distribucijskem omrežju 733,7 GWh oz. 3,1 % vse prevzete električne energije. Uvoz električne energije je bil v glavnem zagotovljen preko fizičnih pretokov iz tujine na prenosno omrežje v višini 8.599,2 GWh oz. 36 % vse prevzete električne energije, saj je bilo preko distribucijskega omrežja uvoženo samo 0,019 GWh. Slika 1: Poraba električne energije na področju Balkana v letu 2008 ( Slika 1 prikazuje porabo električne energije v letu 2008, kjer je razviden upad porabe na področju Balkana. Janja Arh Podkoritnik: Trg električne energije v Sloveniji stran 4

11 Slika 2: Poraba električne energije na področju Balkana v letu 2010 ( Slika 2 prikazuje porabo električne energije v letu 2010, kjer lahko opazimo porast porabe v večini držav, kar lahko pripišemo ponovni rasti in stabilizacijigospodarstva. Prevzem električne energije pomeni, koliko se le-te prevzame v Sloveniji od proizvodnje (elektrarne), medtem ko je uvoz vse tisto, kar je potrebno za pokrivanje ostale porabe, ki je sami z lastnimi viri ne moremo pokrivati. Razmerje med uvozom električne energije in prevzemom električne energije znaša 3:1.Prevzem električne energije v letu 2010 je omogočal neto porabo v Sloveniji v višini ,5 GWh oz. 51 %, izvoz ,8 GWh oz. 45 % bruto porabe, ter kritje izgub v prenosnem in distribucijskem omrežju 843,2 GWh oz. 3,7 % prevzete električne energije. Neto poraba v Sloveniji v letu 2010 je poraba neposrednih odjemalcev na prenosnem omrežju 1.398,8 GWh oz. 5,9 % in poraba distribucijskih odjemalcev10.514,6gwh oz. 44,1 % bruto porabe električne energije in poraba Črpalne hidroelektrarne Avče (ČHE)245,1 GWh oz. 1 % bruto porabe. Po osamosvojitvi Slovenije in delnem pretrganju prenosnih in prodajnih povezav, je prišla do izraza dokaj neugodna struktura proizvodnih zmogljivosti, ki se v pogojih odprtega trga odražajo v velikem razkoraku med cenami električne energije v času dnevnih konic in v času nizke porabe ter v skokih cen električne energije ob nenadnih izpadih večjih proizvodnih enot. Posledica neugodne strukture proizvodnje električne energije so tudi nočni viški električne energije, ki se v tujino prodajajo po nizkih cenah.opisane razmere v slovenskem elektroenergetskem sistemu so privedle do izgradnje črpalne hidroelektrarne, ki v času nizkih cen električne energije (ponoči, vikendi) to porabiza črpanje v akumulacijski bazen, v času visokih cen električne Janja Arh Podkoritnik: Trg električne energije v Sloveniji stran 5

12 energije (konice ob delavnikih) pa tako akumulirano vodo porablja za proizvodnjo električne energije. ( Slika 3: Proizvodnja in prevzem električne energije iz prenosnega omrežja za leto: 2011(ELES, 2012, Slika 4: Proizvodnja in prevzem električne energije iz prenosnega omrežja za dan: (ELES, 2012, Poraba električne energije se je v letu 2010 v primerjavi z letom 2009zmanjšala pri izvozu električne energije za 1,5 %. V primerjavi z letom 2009 se je sicer poraba Janja Arh Podkoritnik: Trg električne energije v Sloveniji stran 6

13 električne energije povečala pri neposrednih odjemalcih na prenosnem omrežju za 27,8 %, pri distribucijskih odjemalcih za 3,7%, pri neto porabi v Sloveneniji za 8,2 % in pri skupni neto porabi za 3,4%. Pri porabi ČHE Avče se poraba poveča za skoraj devetidvajsetkrat. Višina izgub v prenosnem in distribucijskem omrežju je bila v letu 2010 za 13,3 % višja kot v letu (Poslovanje elektrogospodarstva in premogovništva Slovenije 2010, 2011, str ) Slika 5:Slovenski elektroenergetski sistem (Poročilo Energija v Sloveniji, 2008, str.8) Janja Arh Podkoritnik: Trg električne energije v Sloveniji stran 7

14 4 LIBERALIZACIJA TRGA IN ODPRJE TRGA Z ELEKTRIČNO ENERGIJO Leto 2001 je za slovensko elektro gospodarstvo velika prelomnica v smislu odpiranja trga slovenskega elektroenergetskega sistema. Na zahtevo Evropske unije je sledila zahtevam štirih temeljnih procesov: reorganizaciji, deregulaciji, liberalizaciji in privatizaciji. Reorganizacija pomeni spreminjanje organizacijskih in ekonomskih odnosov v sistemu, s ciljem zmanjševanja stroškov poslovanja in povečevanja učinkovitosti. Deregulacija je sinonim za ukinjanje elementov državne regulacije in nadzora delovanja tržišča. (Gubina, 2008, str. 8-9) N A Proizvodnja D Z O Prenos R D R Distribucija Ž A V Poraba A Slika 6: Regulacija elektroenergetskega sistema (Gubina, 2008, str.3) Janja Arh Podkoritnik: Trg električne energije v Sloveniji stran 8

15 PROIZVAJALCI N A D Z O R R E G U L A ORGANIZIRAN TRG ELEKTRIČNE ENERGIJE SISTEMSKI OPERATER OMREŽJA SISTEMSKI OPERATER DISTRIBUCIJSKEG A OMREŽJA D R Ž T O R DOBAVITELJ A V UPRAVIČENI ODJEMALCI GOSPODINJSTVA Slika 7: Deregulacija EES (Gubina,2008, str.4) Kot navaja Gubina (2008) gre pri liberalizaciji trga za svobodo izbire dobavitelja električne energije. Odjemalci imajo na liberaliziranem trgu svobodo izbirati svojega dobavitelja električne energije, vendar je potrebno poudariti, da je stopnja liberalizacije različna po posameznih državah. Eden izmed načinov liberalizacije trga z električno energijo je ustanovitev organiziranega trga z električno energijo oziroma borze. Za dobro delovanje trga z električno energijo je potrebno izpolnjevati nekaj načel: jasna pravila delovanja trga, višina uporabe prenosnega omrežja ne sme biti odvisna od razdalje, porabniki energije morajo imeti zagotovljen enakopraven dostop do omrežja, neodvisen organ, ki regulira trg in v celoti odprt trg električne energije. (Kokol, 2002, str. 5) Ključni cilji procesa deregulacije in liberalizacije trga z električno energijo so povečanje učinkovitosti elektroenergetskih podjetjih, uvedba konkurence na proizvodnem trgu (tako na debelo kot na drobno), znižanje cene električne energije,zagotovitev varne dobave električne energije, pritegnitev znanja in tujega kapitala v panogo, zmanjšanje prevelikega nadzora države nad sektorjem ter uvedbo novih storitev za podporo novi ureditvi. V zadnjem desetletju je prišlo pod okriljem Evropske komisije do obsežnega prestrukturiranja energetskega sektorja, s ciljem Janja Arh Podkoritnik: Trg električne energije v Sloveniji stran 9

16 omogočiti prost pretok električne energije med državami članicami, ne glede na državne meje. V končni fazi naj bi se s to energijo trgovalo na prosto konkurenčnih trgih, kjer bo vsak kupec imel možnost izbirati svojega dobavitelja. Obstajajo trije pogoji za liberalizacijo: Povpraševanje -konkurenca na strani porabe. Odjemalci morajo imeti pravico, da sami izbirajo dobavitelja električne energije. Ponudba -konkurenca na strani ponudbe. Poleg nekdanjih monopolistov morajo ostajati tudi številni dobavitelji, ki prosto oblikujejo svoje poslovne strategije. TPA (third party access) - transparenten in nediskriminatoren dostop do omrežja, kar je bistveno za medsebojno sodelovanje prostega popraševanja in številnih dobaviteljev. Pomembni mejniki pri odpiranju trga z električno energijo v Sloveniji: - december 1996: sprejetje direktive 96/92/ES o skupnih pravilih na notranjem trgu električne energije, - oktober 1999: začetek veljavnosti prvega slovenskega energetskega zakona (implementacija direktive 96/92/ES), - junij 2000: ustanovitev slovenskega regulatorja (Javne agencije RS za energijo) trga z električno energijo in zemeljskim plinom in Borzena slovenskega organizatorja trga, - april 2001: odprtje trga za odjemalce s priključno močjo nad 41 kw ter ustanovitev Borzena slovenskega organizatorja trga, - junij 2003: sprejetje direktive 2003/54/ES o skupnih pravilih na notranjem trgu električne energije, - maj 2004: sprememba energetskega zakona (implementacija direktive 2003/54/ES), - julij 2004: odprtje trga za vse negospodinjske odjemalce, - julij 2007: odprtje trga gospodinjskih odjemalcev, - november 2009: uveljavitev nove podporne sheme za spodbujanje proizvodnje električne energije iz obnovljivih virov in s soproizvodnjo električne energije in toplote. ( Najpomembnejši razlog odprtja trga z električno energijo je večja konkurenčnost med podjetji in s tem nižja cena električne energije. Pomembno je vedeti, da je odprtje trga z električno energijo proces, v katerem odjemalci in dobavitelji odkrivajo svoje možnosti in priložnosti. Za učinkovit trg je značilno, da obstajata zadostna ponudba in povpraševanje, ki določata tržno ravnotežje. Elektroenergetski sistem delimo glede na smer pretoka energije na: proizvodnjo, prenos in distribucijo ter dobavo električne energije. Distribucija predstavlja v osnovi omrežje po katerem je omogočena dobava električne energije končnim porabnikom, Janja Arh Podkoritnik: Trg električne energije v Sloveniji stran 10

17 medtem ko je prenos mišljen kot omrežje, vez med proizvodnjo električne energije in distribucijo. Pri tem je pomembno, da imata dejavnost prenosa in distribucije značilnost naravnega monopola, medtem ko sta proizvodnja in dobava tržni dejavnosti. Pri tem lahko dosežemo večjo učinkovitost elektrogospodarstva in nižje cene električne energije. Proizvodnja električne energije zajema proizvodnjo električne energije v elektrarnah (pri proizvodnji gre za transformacijo neke druge vrste energije v električno). Najpomembnejše elektrarne:hidroelektrarne, termoelektrarne, plinske, nuklearne, sončne in vetrne, vse več pozornosti se posveča obnovljivim virom. Večina proizvajalcev električne energije v Sloveniji so se v letu 2001 združilo v krovno podjetje Holding Slovenske elektrarne d.o.o., kamor sodijo: DEM, SENG, HESS, TEŠ in TET. Vanj niso vkjučena NEK, SEL in TEB, ki jihtrži Gen energija d.o.o. ter TE-TO Ljubljana. S tem sta se oblikovala dva energetska stebra Gen Energija d.o.o. in Holding Slovenske elektrarne d.o.o..( Janja Arh Podkoritnik: Trg električne energije v Sloveniji stran 11

18 5 TRG Z ELEKTRIČNO ENERGIJO 2 Trg z električno energijo se od ostalih trgov razlikuje predvsem po dejstvu, da električne energije ni mogoče učinkovito shranjevati, iz česar sledi, da jo je treba sproti proizvajati glede na potrebe. Ta lastnost zahteva vnaprejšnje kratkoročno načrtovanje obratovanja sistema, saj je potrebno pripraviti generatorje in poskrbeti za varnost omrežja.odstopanje proizvodnje od odjema, vključno s prenosnimi izgubami, se kaže v odmiku frekvence od njene nazivne vrednosti, kar je treba odpraviti s ponovno vzpostavitvijo ravnotežja med proizvodnjo in odjemom, vključno z izgubami. Elektroenergetski sistem je dinamičen sistem, na katerega vpliva veliko dejavnikov, omenimo spremembo vremena, zaradi česar dejansko obratovanje odjemalcev in proizvajalcev odstopa od predvidenih. Kot omenjeno, se odstopanja kažejo v spremembi frekvence, kar spada v tehnično domeno delovanja elektroenergetskega sistema. Bistvena je tudi ekonomska plat, saj odstopanja pri obratovanju pomenijo tudi odstopanja od pogodbenih dogovorov in zahtev. Vsaka angažirana ali porabljena MWh energije mora biti pogodbeno opredeljena na trgu, zato je trebaodstopanja od tržnih planov sproti urejati in izravnati s pogodbami. Rešitev je uvedba izravnalnega trga, ki velja za naknadni trg - nadgraditev trga z električno energijo. Pri nas obstaja izravnali trg, odstopanja izračuna družba Borzen, ki ima pregled nad posli v okviru različnih bilančnih skupin. Vsak proizvajalec in prodajalec na trgu mora imeti svojo bilančno skupino oz. biti v neki podskupini bilančne skupine. V okviru le te mora čim bolj napovedati realizacijo oz. odjem, zaradi dejavnikov, ki omogočajo natančno napovedovanje voznih redov. Količinski obračun odstopanj od voznih redov je nujno za učinkovito optimizacijo proizvodnih virovin porabe električne energije ter zagotavlja pravično in pregledno alokacijo stroškov izravnave elektroenergetskega sistema. Delovanje izravnalnega trga je dobava izravnalne energije, s čimer se sprostijo omenjene regulacije (del sekundarne regulacije, celotna minutna terciarna regulacija, sistemska pomoč iz tujine). Izravnalni trg bi moral delovati na operativnem nivoju, torej na nivoju sistemskega operaterja, ki se bo samostojno odločal, kako pokriti odstopanja. Sedaj se odstopanja pokrivajo v okviru regulacije frekvence, saj ima sistemski operater za te namene zakupljene proizvodne zmogljivosti, tudi prenosne zmogljivosti, če so rezerve zakupljene v tujini. Z uvedbo izravnalnega trga se sistemskemu operaterju ponuja dodatna možnost izravnave odstopanj. V ekonomskih pogledih se električna energija kot dobrina lahko prodaja in se z njo trguje.trg z električno energijo se deli na trg na debelo in trg na drobno. Pri trgu na debelo gre za prodajo večjih količin električne energije, katerega glavni cilj je 2 Celotno poglavje povzeto po Imširović et al. (2011, str. 2-6) Janja Arh Podkoritnik: Trg električne energije v Sloveniji stran 12

19 konkurenca na veleprodaji. Trgovina na drobno omogoča konkurenčno prodajo električne energije končnim odjemalcem. Proizvajalec Proizvajalec Proizvajalec TRG NA DEBELO (Trgovec, Borzni posrednik) Dobavitelj Dobavitelj Porabnik TRG NA DROBNO Porabnik Porabnik Porabnik Slika 8: Trg na debelo in trg na dobno (Gubina, 2008,str.50) Trg z električno energijo je eden izmed najbolj dinamičnih trgov. Električno energijo se ne da shranjevati in je nujno potrebna za življenje, izpostavljena je fizičnim omejitvam v sistemu (prenosnih zmogljivostih), njena poraba pa je zelo odvisna od temperature in svetlobe. Cena električne energije se zato stalno spreminja. Janja Arh Podkoritnik: Trg električne energije v Sloveniji stran 13

20 6 INŠTITUCIJE NA TRGU Z ELEKTRIČNO ENERGIJO Na trgu z električno energijo v Sloveniji obstajajo strukture in inštitucije, ki imajo pomembno vlogo: - Regulator : Javna agencija za energijo RSskrbi za delovanje vseh udeležencev. - Netržne javne inštitucije (nosilci tehnične odgovornosti): SOPO (Sistemski operater prenosnega omrežja), SODO(Sistemski operater distribucijskega omrežja). - Tržne institucije: proizvajalci, trgovci na debelo in trgovci na drobno ter organizator trga z električno energijo. (Omahen, 2008 str. 2) Slika 9: Povezovanje inštitucij na trgu z električno energijo (Agencija RS za energijo REGULATOR Javna agencija za energijo RS je državna institucija, ki jo je ustanovila država v letu 2001 z namenom vzpostavitve glavnih pogojev za sprostitev trga z električno energijo, ter z njo prvič določila regulativna pravila in cene za uporabo elektroenergetskih omrežij. Tako so lahko od 15. aprila 2001 največji odjemalci prvič na trgu izbirali svojega dobavitelja električne energije. V prvem letu svojega delovanja je agencija izdala več kakor šesto licenc za opravljanje energetskih dejavnosti, kar je bil tudi eden od pogojev za delovanje trga. (Bahun, 2011, str ) Osnovni cilj agencije je transparentnost in enakopravna obravnava vseh udeležencev trga ter zagotavljanje prave kakovosti dobavljene energije. Janja Arh Podkoritnik: Trg električne energije v Sloveniji stran 14

21 6.2 NETRŽNE JAVNE INŠTITUCIJE Sistemski operater prenosnega omrežja (SOPO), katerega poglavitna funkcija je vodenje elektroenergetskega sistema, omogoča sistemske storitev, opravlja merjenje odjema energije na visoki napetosti in opravlja izravnavo odstopanj elektroenergetskega sistema. Pri nas opravlja delo sistemskega operaterja prenosnega omrežja podjetje Elektro Slovenija d.o.o. (Eles). Ustanovitelj in edini lastnik javnega podjetja Elesd.o.o. je Republika Slovenija, ki je v letu 2010 do ustanovitve Agencij za upravljanje kapitalskih naložb (AUKN) izvrševala ustanoviteljske pravice preko Vlade Republike Slovenije. Eles je v skladu z energetsko zakonodajo zadolžen za upravljanje, razvoj, gradnjo in vzdrževanje prenosnega omrežja. Prenosno omrežje skupaj z distribucijskim omrežjem tvori elektroenergetski sistem. Elektroenergetsko prenosno omrežje Eles-a obsega km daljnovodov in 7 energetskih transformatorjev na 110 kv napetostnem nivoju, 328 km daljnovodov in 10 energetskih transformatorjev na 220 kv napetostnem nivoju ter 508 km daljnovodov in 11 energetskih transformatorjev na 400 kv napetostnem nivoju. Skupna sistemska dolžina daljnovodov je km, od tega je 11,9 km kablovodov. Eles je predvsem odgovoren za zagotavljanje varnega in zanesljivega obratovanja elektroenergetskega omrežja na 400 kv, 220 kv in 110 kv napetostnem nivoju ter za usklajeno delovanje s sosednjim in vsemi drugimi omrežji, ki so povezana z interkonekcijo ENTSO-E.(Eles, 2010, st ) Druga prav tako pomembna inštitucija jesistemski operater distribucijskega omrežja (SODO), ki opravlja merjenje odjema energije na srednji napetosti (SN) in nizki napetosti (NN), ter omogoča vodenje distribucijskega omrežja (nižji nivo). Družba SODO d.o.o. je sistemski operater distribucijskega omrežja z električno energijo. Zanesljivo oskrbo z električno energijozagotavlja več kot uporabnikom distribucijskega omrežja v Sloveniji. Z ustreznim načrtovanjem razvoja omrežja, njegovo izgradnjo, vodenjem in obratovanjem ter vzdrževanjem zagotavlja dolgoročno zmogljivost omrežja. Več o tem bomo opisali na strani 33. Janja Arh Podkoritnik: Trg električne energije v Sloveniji stran 15

22 6.3 TRŽNE INSTITUCIJE Proizvajalec električne energije: proizvaja električno energijo in jo običajno prodaja trgovcu na debelo na podlagi napovedanih proizvedenih količin. Značilnost proizvajalcev je, da proda le toliko energije kot jo lahko proizvede. Zmogljivosti ne more preseči. Proizvajalec teži k temu, da bi bila njegova zmogljivost polno zasedena. Proizvajalec mora zato najti porabnike, ki bodo porabili ravno toliko energije, kot jo je on sposoben v nekem trenutku proizvesti. Proizvajalce predstavljajo proizvodna podjetja HSE (Holding slovenske elektrarne), GEN Energija(trži električno energijo krške nuklearke) in TE-TOL (Termoelektrarna toplarna Ljubljana) in mali proizvajalci, ki večinoma proizvajajo električno energijo iz OVE (obnovljivi viri energije), kjer prevladujejo subvencije. Njihova poglavitna funkcija je proizvodnja električne energije, prodaja na trgu na debelo in sistemske storitve. Njihov cilj je maksimizacija dobička. Trgovec na debelo: Vodi bilančno skupino, ki obsega prostovoljno združenje članov - proizvajalcev in odjemalcev električne energije. Običajno odkupuje električno energijo od proizvodnih podjetij in prevzema tveganja izpada proizvodnih enot. Običajno tudi prodaja električno energijo dobaviteljem - trgovcem na drobno in končnim odjemalcem. Prav tako sklepa pogodbe z drugimi trgovci za optimiranje portfelja bilančne skupine ali za arbitražne oz. špekulativne namene. Trgovina na drobno: gre za prodajo električne energije končnim potrošnikom, kjer združevanje potrošnikov in enostavnejši dostop do omrežja, ob enem ponujajo nabor dobrin in dodatnih storitev (električna energija, plin, voda, telekomunikacije ).Energetski zakon (EZ, Ur.l. Rs, št. 27/07) na področju elektroenergetike uvaja načela prostega trga. Na njegovi osnovi je bil iz elektrodistribucijskih podjetji izločen Sistemski operater distribucijskega omrežja (SODO), ki skrbi za enakopraven dostop do omrežij za vse udeležence trga z električno energijo. Možnost proste izbire dobavitelja imajo po vsi odjemalci električne energije. Odjemalec mora z izbranim dobaviteljem električne energije skleniti pogodbo o prodaji in nakupu električne energije, s pooblaščencem SOD-a pa še pogodbo o dostopu do distribucijskega omrežja, ki ureja transport kupljene energije do mesta njene porabe. Običajno kupuje trgovec na drobno električno energijo od trgovca nosilca bilančne skupine na podlagi napovedanih količin in prodaja končnim odjemalcem. Končni odjemalec kupuje električno energijo od trgovca na drobno. Janja Arh Podkoritnik: Trg električne energije v Sloveniji stran 16

23 Proizvodnja z električno energijo trgovina na debelo trgovina na drobno Slika 10: Vrednostna veriga oskrbe (Božič, 2005, str.6) Slika 10 prikazuje vrednostno verigo oskrbe z električno energijo ter denarni tok električne energije. Poslovni odnosi se oblikujejo na tržnih načelih. Odjemalci električne energije plačujejo na podlagi pogodbe o nakupu in prodaji električne energije. (Božič, 2005, str.6) Slika 11:Denarni in fizični tok električne energije (Božič, 2005, str.6) Slika 11 nam prikazuje tako finančni kot tudi fizični tok električne energije. Storitev dobave električne energije končni odjemalec plača na podlagi pogodbe o nakupu in prodaji električne energije z dobaviteljem, storitev prenosa te električne energije po prenosnem in distribucijskem omrežju pa na podlagi pogodbe o dostopu do omrežja, na katerega je priključen. (Božič, 2005, str. 6) Janja Arh Podkoritnik: Trg električne energije v Sloveniji stran 17

24 7 VRSTE TRGOV Z ELEKTRIČNO ENERGIJO V procesu odpiranja trga z električno energijo je beseda trg eden od najbolj pogosto uporabljenih izrazov, vendar se v praksi srečujemo z različnimi možnimi pomeni te besede. O trgu lahko govorimo, kadar govorimo o bilateralnem trgu, borzi, trgu električne energije in trgu zmogljivosti prenosa in distribucije pa tudi trgu fizičnih proizvodov ter finančnih proizvodov (različni izvedeni finančni inštrumenti). Obstajajo tri najpomembnejše vrste trgov z električno energijo: 1. BILATERALNI TRG 2. TRG OTC (over-the-counter) 3. BORZA V nadaljevanju bomo vsakega od teh treh trgov podrobneje predstavili. 7.1 BILATERALNI TRG Za bilateralni trg je značilno sklepanje pogodbe med dvema že znanima partnerjema. V veliki večini so tovrstni posli zelo pogosti, kar je posledica potreb odjemalcev po nestandardiziranih produktih.cene med partnerjema se določijo individualno in ne javno. Dvostranski trg nima centralnega mesta za trgovanje, kot je to značilno za organizirane trge, in je praviloma manj likviden. Tipični instrumenti, s katerimi se trguje na prostem dvostranskem trgu z električno energijo, so pogodbe za polno oskrbo, nestandardizirani terminski posel (angl. forward), zamenjava (angl. swap) in opcija (angl. option). Na dvostranskem trgu, splošno gledano, lahko kateri koli proizvajalec sklene pogodbo s katerim koli kupcem električne energije. Dvostranska pogodba je pogodba, ki jo skleneta kupec in prodajalec, in sicer se te pogodbe navadno sklepajo s posrednikom ali brez njega. Sklepanje pogodb na tem trgu je povezano s tveganji, ki se na splošno nanašajo na obveznost dobave oziroma obveznost plačila. Sklenjene pogodbe pomenijo pravno obvezujoče dokumente, dogovorjena cena pa ni javno objavljena. 7.2 TRG OTC Gre za organiziran trg za posredovanje bilateralnih poslov med partnerji. Pri trgu OTC gre tako kot pri bilateralnem trgu za terminsko trgovanje za obdobje od enega dne do več let v naprej. Tudi tveganje je enako kot pri bilateralnih pogodbah, večja je samo preglednost, struktura pogodb pa je bolj jasno definirana. Janja Arh Podkoritnik: Trg električne energije v Sloveniji stran 18

25 7.3 BORZE Vloga borze je ustvariti organiziran trg s standardiziranimi produkti.pri borzi gre za anonimno trgovanje z načeli borznega trgovanja: transparentnost, likvidnost, varnost, poštenost in učinkovitost.prednost borz je finančna varnost, kar zmanjšuje tveganja neplačila terjatev v primerjavi z bilateralnim trgom. Borza je osrednje mesto, kjer se na organiziran način srečujeta ponudba in povpraševanje. Prvenstveni ekonomski vlogi organiziranega trga sta transparentnost cen instrumentov, s katerimi se trguje na organiziranem trgu ter zavarovanje oziroma zaščita (angl. hedging) pred tveganji. Proizvodi,s katerimi s trguje na organiziranih trgih, so standardizirani, običajna pa sta predvsem dva trga, in sicer finančni trg izvedenih finančnih instrumentov predvsem standardiziranih finančnih terminskih pogodb (angl. futures) in opcij ter fizični dnevni trg električne energije. Organizatorji trga opravljajo številne funkcije, poleg srečevanja ponudbe in povpraševanja sodita med najpomembnejše obračun in poravnava sklenjenih poslov ter javno objavljaje cen. Pri tem je potrebno upoštevati načela transparentnosti, nediskriminatornosti in učinkovitosti ob ustvarjanju čim večje likvidnosti trga. Med prednosti trgovanja na organiziranem trgu lahko prištevamo zaščito pred finančnimi tveganji, likvidnost in večjo varnost, urejeno in nadzorovano trgovanje glede na vnaprej znana pravila, javne objave cen in možnost načrtovanja proizvodnje in porabe električne energije. (Gubina, 2008, str. 40) Janja Arh Podkoritnik: Trg električne energije v Sloveniji stran 19

26 TRGOVANJE V dnevu Dan, teden v naprej Mesec, leto v naprej MED-DNEVNI TRG DNEVNI, TEDENSKI PROMPTNI TRG TERMINSKI TRG Fizični trg Fizični in finančni trgi Fizični in finančni trgi Izravnavanje odstopanj Upravljanje portfelja Zavarovanje pred tveganje Finančno optimiranje Prodaja, nakup, špekuliranje Obratovalna odvisnost Vremenska odvisnot Letno načrtovanje Slika 12: Časovno odvijanje trgovanja (Stanek, 2008, str. 8) Janja Arh Podkoritnik: Trg električne energije v Sloveniji stran 20

27 8 ORGANIZATOR TRGA Z ELEKTRIČNO ENERGIJO V SLOVENIJI Z električno energijo se trguje na organiziranem trgu z električno energijo, ki ga organizira pravna oseba - organizator trga v skladu z energetskim zakonom in podzakonskimi predpisi, izdanimi na njihovi podlagi. Za delovanje organiziranega trga so določena pravila, ki so potrebna za izvajanje nalog in obveznosti, ki jih določa zakon, ter za varovanje interesov članov orhaniziranega trgain javnega interesa. (Pravila za delovanje trga z električno energijo, 2003, str.3) Slovenski organiziran trg z električno energijo se deli na veleprodajni in maloprodajni trg.na veleprodajnem trgu nastopajo proizvajalci, trgovci in dobavitelji električne energije, ki med seboj sklepajo zaprte pogodbe, pri katerih so količine in časovni potek dobave v naprej določene, cena pa ni odvisna od dejanske realizacije pogodb. Na veleprodajnem trgu sklepajo posle udeleženci bilateralno ali na borzah v Sloveniji in tujini. Na maloprodajnem trgu nastopajo dobavitelji in odjemalci, ki sklepajo odprte pogodbe, pri katerih količine dobavljene energije in časovni potek dobave niso v naprej določene. Odjemalci plačajo dobavljeno energijo na podlagi dejansko porabljene količine električne energije, merjene z ustreznimi števci. (Papler, 2011, str. 10) Družba Borzen je slovenski organizator trga z električno energijo, ki predstavlja neodvisno, objektivno in nevtralno platformo za trgovanje z električno energijo. Naloge organizatorja trga so: izravnavanje ponudb za prodajo in povpraševanje; obveščanje udeležencev trgovanja in upravljavca omrežja o rezultatih izravnavanja; sprejemanje povratnih informacij od upravljavca omrežja zaradi morebitnih sprememb izravnave, kot posledica tehničnih omejitev; določanje končne cene proizvedene energije za vsak določen časovni okvir in informiranje vseh vpletenih v trgovanje; vzpostavljanje sistema obračunavanja trgovanja po končni doseženi ceni in informiranje o dejanskem obratovanju proizvajalcev ter razpoložljivost proizvodnihkapacitet za vsak časovni okvir. Njegova naloga je določitev končnih cen proizvedene energije za vsak določen časovni okvirinformiranje vseh vpletenih v trgovanje. Vzpostavitev sistema obračunavanja trgovanja po končni doseženi ceni in informiranje o dejanskem obratovanju proizvajalcevterrazpoložljivosti proizvodnih kapacitet za vsak časovni okvir. Na organiziranem trgu lahko poslujejo pravne ali fizične osebe z licenco. Proizvajalec prodaja, odjemalec pa kupuje v svojem imenu. Na trg se lahko vključijo tudi trgovci, ki kupujejo in prodajajo električno energijo za tretjo osebo in zastopniki, ki zastopajo pravno in fizično osebo ter opravljajo vse transakcije v njenem imenu.glavni cilj je zagotavljanje učinkovitosti trga za čim večji obseg trgovanja. (Borzen, Delovanje organiziranega trga električne energije v Sloveniji, 2003, str?) Janja Arh Podkoritnik: Trg električne energije v Sloveniji stran 21

28 Prelomnica na slovenskem trgu z električno energijo je bila 11. novembra 2008, ko je bilo trgovanje z električno energijo preneseno iz družbe Borzen, d.o.o. na Borzo Southpool, d.o.o. (odslej BSP), s katero se je vzpostavila širša regionalna borza. Na BSP je na dan 31. decembra 2009 sodelovalo 17 polnopravnih članov, ki so trgovali na trgu z električno energijo v obliki avkcijskega in sprotnega trgovanja. Janja Arh Podkoritnik: Trg električne energije v Sloveniji stran 22

29 9 BORZA SOUTHPOOL (SLOVENSKA BORZA Z ELEKTRIČNO ENERGIJO 3 ) BSP Regionalna Energetska Borza d.o.o. je postala nov akter na evropskem energetskem trgu leta 2008, kosta ga ustanovili podjetji Borzen in Eurex in je od v 100 odstotnem lastništvu Borzen d.o.o.. Na trgu deluje pod blagovno znamko BSP SouthPool. Udeležencemtrga zagotavlja likvidnost, konkurenčnost in preglednost organiziranega trgovanja z električno energijo. Trenutno udeleženci lahko trgujejo na slovenskem in srbskem trgu z električno energijo, v prihodnje pa bo mogoče trgovati tudi na drugih trgih v jugovzhodni Evropi.BSP omogoča storitve, ki zajemajo tako proces trgovanja kot tudi finančni obračun in poravnavo. Ustanovna člana BSP sta Borzen d.o.o., slovenski organizator trga z električno energijo, in v Eurex Frankfurt AG, evropska borza izvedenih finančnih instrumentov. Borzen, organizator trga z električno energijo, d. o. o., je dne od družbe Eurex Frankfurt AG pridobil njihov 66% delež v družbi BSP Regionalna Energetska Borza d. o. o. ter tako postal edini družbenik v družbi BSP Regionalna Energetska Borza d. o. o.. Elektro - Slovenija, d.o.o. je dne preko dokapitalizacije vstopil v lastništvo družbe BSP Regionalna Energetska Borza d. o. o. in s tem postal lastnik 50% deleža družbe. Poslanstvo BSP je s širitvijo in razvojem borzne infrastrukture na področju JV Evrope in razvojem energetskih trgov zagotavljati predvsem konkurenčno okolje energetskega trga, finančno varnost udeležencev trga ter učinkovito izrabo proizvodne in prenosne energetske infrastrukture.vizija BSP pa je postati regionalna energetska borza za področje energetskega trga držav JV Evrope, ki bo povezana s sosednjimi državami oziroma regijami.tako BSP udeležencem trga omogoča storitve likvidnega, konkurenčnega in preglednega organiziranega trga električno energijo, ki udeležencem trga zagotavlja varnost ter znižujejo njihova tveganja in stroške.bsp skrbi za kakovost in razvoj v smeri zadovoljevanja potreb udeležencev trga v regiji JV Evrope.Visoko strokovna, nevtralna in vplivna regionalna energetska borza BSP je dokaz razvoja trgov, njihove učinkovitosti ter prenosa znanj in izkušenj v regijo JV Evrope. BSP ima jasno določeno strategijo. Najpomembnejše strateške cilje lahko strnemo v naslednje: - vzpostavitev borzne infrastrukture za namene trgovanja, kliringa ter poravnave na področju JV Evrope. - pridobitev in širitev aktivne podpore udeležencev trga kot pospeševalcev trga ter solastnikov BSP. 3 Celotno poglavje povzeto po BSP ( Janja Arh Podkoritnik: Trg električne energije v Sloveniji stran 23

30 - povečanje stopnje razvitosti energetskih trgov in finančnega sektorja na področju JV Evrope. - poslovna rast skozi uvajanje novih tržno zanimivih produktov, storitev in segmentov trga. Trgovanje na borznem trgu predstavlja trgovanje z električno energijo za dan vnaprej oziroma v petek za vikend in ponedeljek. Del borznega trga predstavlja trgovanje na področju Slovenije, kar pomeni, da se trguje s produkti z dobavo v Sloveniji. Na tem segmentu trga lahko sodelujejo podjetja, ki so si to pravico pridobila z odobreno vlogo za sodelovanje na tem trgu. Na slovenski borzi se trguje z naslednjimi standardiziranimi produkti: Base Pas(00:00 24:00); Peak Trapez(06:00 22:00); Off-peak1 Nočna 1 (00:00 06:00); Off-peak2 Nočna 2(22:00 24:00); Euro-peak Evro trapez(08:00 20:00); Euro-off-peak1 Evro nočna1 (00:00 08:00); Euro-off-peak2 Evro nočna 2 (20:00 24:00). Slika 13: Prikaz standardiziranih produktov( Janja Arh Podkoritnik: Trg električne energije v Sloveniji stran 24

31 Slika 14: Prikaz sprotnega in avkcijskega trgovanja( Pri sprotnem trgovanju faza trgovanja poteka od 9.00 do V fazi trgovanja lahko udeleženci vnašajo in preklicujejo svoje ponudbe, vidijo trenutne cene in najboljše ponudbe ter imajo vpogled v knjigo ponudb. Posli se sklepajo po prednostnem kriteriju cena/časovna znamka. Avkcijsko trgovanje je razdeljeno na naslednje faze: - faza trgovanja traja do 9.00, ponudbe pa je možno vnašati že 8 dni pred samim dnevom trgovanja. V tej fazi je možen vnos, sprememba in preklic ponudb, udeleženci vidijo samo svoje ponudbe; - faza mirovanja poteka od 9.00 do najkasneje V času faze mirovanja nadzornik preveri vnešene ponudbe in ukrepa v primeru nepravilnosti. - izračun cene se izvede med 9.10 in 10.25, članom trgovanja se prikažejo marginalne cene, izračunane na avkciji; - po izračunu cene je možen pregled marginalnih cen in lastnih poslov. Po avkcijskem načinu trgovanja se trguje s produkti urne energije (trguje se s 24 urami enega dneva). ( Cene električne energije v Sloveniji močno korelirajo z nemško borzo z električno energijo European Energy Exchange AG (EEX). V nadaljevanju bomobolj podrobno opisali in opredelili njene značilnosti. Janja Arh Podkoritnik: Trg električne energije v Sloveniji stran 25

32 10 TRGOVANJE Z ELEKTRIČNO ENERGIJO NA BORZI EEX (NEMŠKA BORZA) Borza European Energy Exchange AG (EEX) je bila ustanovljena v Leipzigu leta 2002, z združitvijo dveh obstoječih nemških borz LeipzigPowerExchangeandEuropeanEnergyExchangev Frankfurtu. Borza EEX opravlja naloge organizatorja promtnega in terminskega trga, objavlja informacije o stanju na trgu na transparenten način in opravlja vlogo klirinške hiše. Dnevno se na borzi EEX trguje z 100 TWh električne energije letno. Borza EEX deluje tudi v Avstiji, od decembra 2006 pa poteka trgovanje tudi v Švici. Avkcija za dobavo električne energije za naslednji dan se zaključi vsak dan ob 12. uri, do takrat pa se zbirajo nakupne in prodajne ponudbe. Cena se oblikuje na urni osnovi, na presečišču agregatnih krivulj ponudbe in povpraševanja. Leta 2008 so na borzi uvedli tudi negativne cene električne energije.vzrok za toleži predvsem v velikem povečanju ponudbe iz vetrnih elektrarn, ki v primeru ugodnih vetrnih razmer zelo povečajo ponudbo električne energije in s tem, ob nizkem povpraševanju, povzročijo ovire v prenosu po omrežju, pa tudi večjo možnost njegovega razpada. Z negativnimi cenami prisilijo vetrne elektrarne v znižanje proizvodnje. Na borzi z električno energijo EEX se na terminskem trgu trguje s standardiziranimi terminskimi pogodbami za pasovno in trapezno električno energijo za obdobja dobave enega meseca, četrtletja ali leta. Poravnava je lahko finančna ali fizična dobava električne energije. Finančna poravnava se odvija predvsem kot kupljen ali prodan standardiziran terminski produkt, ki se dnevno vrednoti in obravnava glede na razliko med sklenjeno ceno in dnevno ceno produkta na borzi. Fizična dobava električne energije pomeni, da se stranki dogovorita o dejanski dobavi električne energije na območju določenem v pogodbi. EEX opravlja tudi vlogo klirinške hiše, kjer dnevno vodi finančno poravnavo standardiziranih terminskih pogodb glede na gibanje cen na borzi. Centralna evropska borza EEX v Leipzigu ima zaradi velike likvidnosti in velikega nabora tržnih produktov (dnevni trg, futures in drugi finančni instrumenti) in ima znaten vpliv tudi na cene električne energije v Sloveniji. Predvsem je pomembno, da se produkti s te borze pojavljajo kot produkti v pogodbah na bilateralnem trgu, zaradi likvidnosti pa tudi kot referenca pri prodaji ostale električne energije. Električne energije se ne da skladiščiti, zato je na trgu ves čas prisotno delno neravnotežje med ponudbo in povpraševanjem, kar pripelje do velikega nihanja cen. (Mijot, 2009, str ) Janja Arh Podkoritnik: Trg električne energije v Sloveniji stran 26

33 Na sliki 15 prikazujemo gibanja cen pasovne energije v letih na borzi EEX in v Sloveniji. Prikazani so produkti pasovne energije za leto 2010, 2011 in Opazna so nihanja cen preko leta z nekaj izrazitimi konicamirasti v mesecu juliju ter jesenskem obdobju leta 2008, pa tudizačetek pojava gospodarske krize, ki se nato izraziteje odrazi kot padec cen v letu Slika 15:Cena pasovne energije za leto 2010, 2011 in 2012 (Elektro Ljubljana d.d.2006) Janja Arh Podkoritnik: Trg električne energije v Sloveniji stran 27

34 NAFTA Slika 16: Cena nafte v obdobju ( Cena nafte ima še vedno prevladujoč vpliv na ostale energente (zemeljski plin, premog, električna energija, idr.), kar se je izrazito pokazalo poleti 2008 ob pojavu rekordnih cen, ko so se z dvigom cen nafte povečale tudi cene drugih energentov, predvsem električne energije. Na slikah 15 in 16 lahko opazimo konicov letu 2008, ko je bilatako cena nafte kot cena električne energije na najvišjem nivoju do sedaj. Janja Arh Podkoritnik: Trg električne energije v Sloveniji stran 28

35 11 OBLIKOVANJE CENE ELEKTRIČNE ENERGIJE Cena električne energije se oblikuje na trgu električne energije, kjer se srečujeta ponudba in povpraševanje. Na trgu, kjer se srečujeta ponudba in povpraševanje, sodelujejo trgovci oz. nosilci bilančnih skupin, ki poleg lastnih interesov zastopajo tudi interese proizvajalcev, dobaviteljev in končnih odjemalcev. Bilančno skupino lahko opredelimo kot skupino, sestavljeno iz poljubljenega števila subjektov izravnave s pripadajočim primopredajnimi mesti, ki se združijo zaradi skupinskega obračuna odstopanj. Osnovni cilj bilančne skupine je izravnavanje odstopanj. Izravnavajo se znotraj bilančne skupine, ki se odraža kot sinergijski efekt. Člani bilančne skupine lahko koristijo večjo tolerančno območje. Proizvajalci so pripravljeni prodati večje količine po višji ceni, ker so pripravljeni aktivirati vire z višjo proizvodno ceno. Odjemalci so pripravljeni kupiti več količin po nižji ceni. Na trgu se oblikuje ravnotežna cena, po kateri vsi proizvajalci oz. vsi dobavitelji v imenu končnih odjemalcev prodajo ali kupijo električno energijo. Večanje povpraševanja v smeri naraščanja porabe v kombinaciji z izjemno nizkimi oz. visokimi temperaturami, ob hkratni zmanjšani ponudbi električne energije iz cenovno ugodnih virov (sušne razmere), točko ravnotežne cene pomikajo navzgor. Cena električne energije za končnega odjemalca je oblikovana glede na značilnost trga z električno energijo. Poznamo terminski trg, sprotni trg ter izravnalni trg z električno energijo. Terminski trg je organiziran za nakup in prodajo standardiziranih proizvodov za fizično dobavo v prihodnosti glede na predvideno napoved porabe. Sprotni trg je organiziran za dnevno izravnavo oz. optimizacijo portfelja bilančnih skupin. Izravnalni trg pa določa ceno izravnalne energije kot posledica odstopanj med napovedanimi in uresničenimi količinami. Iz slike 17 je razvidno, kako lahko dobavitelj v imenu odjemalca (odjemalcev) načrtuje porabo odjemalca (odjemalcev) in optimira svoje odločitve glede nakupa in prodaje električne energije. Janja Arh Podkoritnik: Trg električne energije v Sloveniji stran 29

36 Slika 17: Prikaz načina zapiranja pozicij portfelja oz. segmenta dobavitelja (Božič, 2005, str.8) Dobavitelj kupuje električno energijo na terminskem trgu v obliki letnih, četrtletnih oz. mesečnih produktov s katerimi pokrije večino dolgoročno predvidenih potreb. Na sprotnem trgu kupuje oz. prodaja le količine potrebne za dnevno izravnavo. Gospodinjski odjemalci imajo sklenjene odprte pogodbe, dodatni stroški kratkoročnih nakupov in izravnave pa so že vsebovani v prodajni ceni. Osnova za določanje cene za gospodinjske odjemalce je letna cena terminskih produktov za pas v letih n, n+1 in n+2. Terminske cene produktov električne energije so podvržene velikim cenovnim nihanjem. Ta so odvisna od spremembe strukture proizvodnih virov, energetske bilance dolgoročnega cenovnega področja, omejenosti čezmejnih prenosnih zmogljivosti, spremenljivosti cen drugih energentov, vremena, hidrologije, remontov elektrarn, trenutne zasedenosti prenosnih zmogljivosti in predvidene gospodinjske rasti. Pri določanju končne cene odjemalca se upoštevajo še urne cene prilagojene na trenutno ceno terminskega produkta in predviden diagram, odjema večjega kupca oz. segmenta manjših kupcev (na osnovi pretekle porabe) predvidi v prihodnosti z upoštevanjem koledarja in napovedi letnih količin. (Božič, 2005, str.8) Cena električne energije za negospodinjske odjemalce se oblikuje na tržni podlagi. Struktura cene, ki jo plača odjemalec električne energije, vključuje ceno za energijo trgovca, ceno za uporabo omrežja, trošarino in davek na dodano vrednost. Cena za energijo trgovca je sestavljena iz nakupne cene, stroškov dobavitelja pri dobavi električne energije (marža), trošarine in davka na dodano vrednost. Cena za uporabo omrežja je sestavljena iz omrežnine za prenosno omrežje, omrežnine za distribucijsko omrežje, prednostno dispečiranje, sistemske storitve, stroške Agencije za energijo RS in Borzen. Janja Arh Podkoritnik: Trg električne energije v Sloveniji stran 30

37 Proizvodnja Dobava Uvoz ENERGIJA Trg Nadomestilo za prenos CENA ZA UPRABO OMREŽJA Regulirana Nadomestilo za distribucijo Sprejme Agencija za energijo RS Sistemske storitve Agencija za energijo RS Prednostno dispečiranje Borza Slika 18: Struktura cene električne energije (Gubina, 2008, str.50) Janja Arh Podkoritnik: Trg električne energije v Sloveniji stran 31

38 12 ODJEMALCI, DOBAVITELJIIN KONKURENCA NA MALOPRODAJI Elektroenergetska podjetja so vertikalno ločena na pet distribucijskih podjetij, osem proizvodnih podjetij in prenosno podjetje, v okviru katerega se izvaja dejavnost prenosa in upravljanja prenosnega omrežja. Ustanovljeni so bili še regulator, organizator trga in SODO. Distribucijska podjetja so se organizirala kot enoviti pravni subjekti delniških družb, ki opravljajo dejavnosti v ločenih organizacijskih enotah. Dejavnosti družbe po EZ so regulirane in tržne. Kot gospodarski javni službi opravljajo podjetja dejavnosti sistemskega operaterja distribucijskega omrežja in dobave električne energije tarifnim odjemalcem. Kot energetsko tržno dejavnost opravljajo podjetja trgovanje z električno energijo. Trgovanje z električno energijo je v stalnem razvoju ponudbe in povpraševanja in spremljajočega tveganja. Nov mejnik za slovensko distribucijo je bil 1. julij 2007, ko je bila določena ločitev sistemskega operaterja distribucijskega omrežja od ostalih dejavnosti ter popolno odprtje trga z električno energijo. Vlada RS je na podlagi 23. člena Energetskega zakona (Ur.l. RS, št. 27/07 uradno prečiščeno besedilo, 70/08) z Aktom o ustanovitvi družbe z omejeno odgovornostjo SODO, sistemski operater distribucijskega omrežja z električno energijo, d.o.o. (Ur.l. RS, št. 27/07) ustanovila SODO sistemski operater distribucijskega omrežja z električno energijo, d.o.o. za opravljanje dejavnosti sistemskega operaterja distribucijskega omrežja in ji podelila licenco za opravljanje energetske dejavnosti sistemskega operaterja distribucijskega omrežja, ter ji s sklepom št /2007/5, z dne podelila koncesijo za obdobje 50 let od datuma sklenitve koncesijske pogodbe.po podpisu koncesijske pogodbe so bile podpisane pogodbe o najemu elektrodistribucijske infrastrukture in izvajanju storitev za sistemskega operaterja distribucijskega omrežja električne energije med družbo SODO d.o.o. in posameznimi distribucijskimi podjetji: Elektro Celje d.d., Elektro Gorenjska d.d., Elektro Ljubljana d.d., Elektro Maribor d.d., Elektro Primorska d.d. in z nekaterimi zaokroženimi gospodarskimi kompleksi. Evropska direktiva 2003/54/ES in posledično slovenski Energetski zakon (EZ- UPB2) (Ur. list št. 27/2007) sta zahtevala, da dejavnost sistemskega operaterja distribucijskega omrežja opravlja samostojna pravna oseba, ki ne opravlja druge dejavnosti. Na osnovi EZ-UPB2, Akta o ustanovitvi družbe z omejeno odgovornostjo SODO, sistemski operater distribucijskega omrežja z električno energijo (Ur. list RS št. 37/2007), Uredbe o koncesiji gospodarske javne službe dejavnosti sistemskega operaterja distribucijskega omrežja električne energije (Ur. list RS, št. 39/2007) so distribucijska podjetja 1. julija 2007 prenehala opravljati javno gospodarsko službo SODO, saj so bile funkcije prenesene na novoustanovljeno družbo SODO. Distribucijska podjetja so sklenila Pogodbo o najemu elektrodistribucijske infrastrukture in izvajanju storitev za sistemskega operaterja distribucijskega omrežja za čas trajanja koncesijske pogodbe družbe SODO. Distribucijska podjetja so pravni Janja Arh Podkoritnik: Trg električne energije v Sloveniji stran 32

39 lastniki elektroenergetskega omrežja, ki ga oddajajo koncesionarju Gospodarski javni službi SODO v najem in zanj pogodbeno izvajajo storitve. EZ zagotavlja konkurenčnost na trgu energije po načelih nepristranskosti in preglednosti, upoštevaje varstvo potrošnikov in izvajanje učinkovitega nadzora nad oskrbo z energijo. Prodaja električne energije je postala tržna dejavnost z odprtjem elektroenergetskega trga, kajti od 15. aprila 2001 lahko odjemalci s priključno močjo nad 41 kv prosto izbirajo dobavitelja električne energije. Z novelo energetskega zakona EZ-A (Ur. list 51/2004), so od 1. julija 2004 upravičeni odjemalci vsi odjemalci razen gospodinjstev. Zakonodaja je gospodinjstva uvrščala med tarifne odjemalce do 1. julija 2007; potem so lahko prosto izbirala dobavitelje električne energije. Z izbiro dobavitelja električne energije odjemalci lahko vplivajo na ceno električne energije. Ne vplivajo pa na ceno za uporabo omrežij (ta vključuje omrežnino in dodatke k omrežnini). Odjemalec električne energije plača končno ceno: ceno električne energije, ki se oblikuje na tržnih osnovah, storitev vodenje računa, ceno za uporabo omrežij (to so omrežnina in dodatki k omrežnini), ki je regulirana (ne oblikuje se na tržnih osnovah), trošarino (uvedena je bila v letu 2007) in davek na dodano vrednost. Kot smo že omenili, oskrbo končnih uporabnikov pokriva pet podjetji za distribucijo električne energije: Elektro Ljubljana d.d., Elektro Maribor d.d., Elektro Primorska d.d., Elektro Celje d.d. in Elektro Gorenjska d.d.. Glavna naloga distribucijskih podjetij je zanesljiva oskrba z električno energijo. Slika 19: Elektrogospodarstvo RS (Poročilo Energija v Sloveniji 2008 str.8) Janja Arh Podkoritnik: Trg električne energije v Sloveniji stran 33

Mesečno POROČILO O OBRATOVANJU EES 1/5 1. junij junij VI J U N I J I. ELEKTROENERGETSKA SITUACIJA ZA MESEC JUNIJ 2009 Realizacija porabe, proizv

Mesečno POROČILO O OBRATOVANJU EES 1/5 1. junij junij VI J U N I J I. ELEKTROENERGETSKA SITUACIJA ZA MESEC JUNIJ 2009 Realizacija porabe, proizv 1/5 1. junij - 30. junij J U N I J I. ELEKTROENERGETSKA SITUACIJA ZA MESEC JUNIJ 2009 Realizacija porabe, proizvodnje in izmenjave električne energije v mesecu juniju 2009 je razvidna iz priložene tabele

Prikaži več

Mesečno POROČILO O OBRATOVANJU EES 1/5 1. februar februar II F E B R U A R I. ELEKTROENERGETSKA SITUACIJA ZA MESEC FEBRUAR 2009 Realizacija pora

Mesečno POROČILO O OBRATOVANJU EES 1/5 1. februar februar II F E B R U A R I. ELEKTROENERGETSKA SITUACIJA ZA MESEC FEBRUAR 2009 Realizacija pora 15 1. februar - 28. februar F E B R U A R I. ELEKTROENERGETSKA SITUACIJA ZA MESEC FEBRUAR 2009 Realizacija porabe, proizvodnje in izmenjave električne energije v mesecu februarju 2009 je razvidna iz priložene

Prikaži več

PowerPoint Presentation

PowerPoint Presentation Mag. Mojca Španring Trg z zemeljskim plinom v letu 2017 Strokovno srečanje»slovenski plinski trg v regiji«ljubljana, GWh Osnovni podatki za leto 2017 Poraba električne energije, zemeljskega plina in toplote

Prikaži več

EKS - Priloga 1

EKS - Priloga 1 Langusova ulica 4, 1535 Ljubljana T: 01 478 80 00 F: 01 478 81 39 E: gp.mzi@gov.si www.mzi.gov.si PROJEKCIJA DOLGOROČNE ENERGETSKE BILANCE Povzetek strokovnih podlag za projekcijo dolgoročnih energetskih

Prikaži več

Microsoft Word - PorociloENERGETIKA doc

Microsoft Word - PorociloENERGETIKA doc 2005 POROČ ILO P O R O Č I L O O STANJU NA PODROČJU ENERGETIKE V SLOVENIJI V LETU 2005 Svet Javne agencije Republike Slovenije za energijo je poročilo sprejel na izredni seji 21. julija 2006. Vlada Republike

Prikaži več

Uredba o pravilih za pripravo napovedi položaja proizvodnih naprav na obnovljive vire energije in s soproizvodnjo toplote in električne energije z vis

Uredba o pravilih za pripravo napovedi položaja proizvodnih naprav na obnovljive vire energije in s soproizvodnjo toplote in električne energije z vis Predlog za javno obravnavo 22.1.2019 PREDLOG (EVA 2014-2430-0044) Na podlagi šestnajstega odstavka 372. člena Energetskega zakona (Uradni list RS, št. 17/14 in 81/15) izdaja Vlada Republike Slovenije U

Prikaži več

PRILOGA II Obrazec II-A Vloga za pridobitev statusa kvalificiranega proizvajalca elektri ne energije iz obnovljivih virov energije 1.0 Splošni podatki

PRILOGA II Obrazec II-A Vloga za pridobitev statusa kvalificiranega proizvajalca elektri ne energije iz obnovljivih virov energije 1.0 Splošni podatki PRILOGA II Obrazec II-A Vloga za pridobitev statusa kvalificiranega proizvajalca elektri ne energije iz obnovljivih virov energije 1.0 Splošni podatki o prosilcu 1.1 Identifikacijska številka v registru

Prikaži več

Poročilo o stanju na področju energetike v Sloveniji v letu 2016

Poročilo o stanju na področju energetike v Sloveniji v letu 2016 Poročilo o stanju na področju energetike v Sloveniji v letu 2016 Ovitek Poročilo o stanju na področju energetike v Sloveniji v letu 2016 Uvod 6 2 Napredek pri razvoju energetskih trgov 9 2.1 Napredek trga

Prikaži več

POROČILO O STANJU NA PODROČJU ENERGETIKE V SLOVENIJI V LETU 2012 Maribor, junij 2013 Svet Javne agencije Republike Slovenije za energijo je poročilo s

POROČILO O STANJU NA PODROČJU ENERGETIKE V SLOVENIJI V LETU 2012 Maribor, junij 2013 Svet Javne agencije Republike Slovenije za energijo je poročilo s POROČILO O STANJU NA PODROČJU ENERGETIKE V SLOVENIJI V LETU 2012 Maribor, junij 2013 Svet Javne agencije Republike Slovenije za energijo je poročilo sprejel na 36. redni seji 27. junija 2013. Vlada Republike

Prikaži več

2017 POROČILO O STANJU NA PODROČJU ENERGETIKE V SLOVENIJI

2017 POROČILO O STANJU NA PODROČJU ENERGETIKE V SLOVENIJI 217 POROČILO O STANJU NA PODROČJU ENERGETIKE V SLOVENIJI P OROČ I L O O STANJU NA PODROČJU ENERGETIKE V SLOVENIJI 217 1 Uvod 4 2 Napredek pri razvoju energetskih trgov 6 2.1 Napredek trga z električno

Prikaži več

Koristne informacije o podjetju Elektro Gorenjska, d. d.

Koristne informacije o podjetju Elektro Gorenjska, d. d. Koristne informacije o podjetju Elektro Gorenjska, d. d. Predstavitev podjetja Elektro Gorenjska, d. d., je podjetje za distribucijo električne energije, ki uporabnikom distribucijskega omrežja dnevno

Prikaži več

PREGLED FOTOVOLTAIČNEGA TRGA V SLOVENIJI preliminarno poročilo za leto 2014 Podatki o fotovoltaičnem trgu v Sloveniji so zbrani iz javno dostopnih pod

PREGLED FOTOVOLTAIČNEGA TRGA V SLOVENIJI preliminarno poročilo za leto 2014 Podatki o fotovoltaičnem trgu v Sloveniji so zbrani iz javno dostopnih pod PREGLED FOTOVOLTAIČNEGA TRGA V SLOVENIJI preliminarno poročilo za leto 214 Podatki o fotovoltaičnem trgu v Sloveniji so zbrani iz javno dostopnih podatkovnih baz, med katerimi so najpomembnejše: Javna

Prikaži več

Microsoft PowerPoint - GenEnergija

Microsoft PowerPoint - GenEnergija GEN energija Oktober, 2009 Jedrska Elektrarna Krško 2 priložnost za Slovenijo Predstavitev projekta Mnenje javnosti in legitimnost jedrske energije v Sloveniji, Prednosti projekta Krško2, Predlog najpomembnejših

Prikaži več

Trg proizvodnih dejavnikov

Trg proizvodnih dejavnikov Trg proizvodnih dejavnikov Pregled predavanja Trg proizvodov KONKURENCA Popolna Nepopolna Trg proizvodnih dejavnikov Popolna Individualna k. Panožna k. Povpraševanja Individualna k. Panožna k. Povpraševanja

Prikaži več

18.SMK Tomaž Berločnik - za objavo

18.SMK Tomaž Berločnik - za objavo 18. Slovenska marketinška konferenca Energija za prihodnost PETROL Mag. Tomaž Berločnik Portorož, 21.5.2013 1. POSLOVANJE SKUPINE PETROL Predstavitev skupine Petrol Vodilna slovenska energetska družba

Prikaži več

Predstavitev projekta

Predstavitev projekta Delavnica Projekcije cen energije Primerjava mednarodnih projekcij cen energije mag. Andreja Urbančič, IJS Ljubljana, 21. 6. 2018 2 Cene na mednarodnih trgih svetovne cene nafte na mednarodnih trgih zemeljskega

Prikaži več

Vsebina in pogoji za sodelovanje v akciji»toplotne črpalke 2013«1. UVODNA DOLOČILA Vsebina in pogoji za sodelovanje v akciji»toplotne črpalke 2013«(v

Vsebina in pogoji za sodelovanje v akciji»toplotne črpalke 2013«1. UVODNA DOLOČILA Vsebina in pogoji za sodelovanje v akciji»toplotne črpalke 2013«(v Vsebina in pogoji za sodelovanje v akciji»toplotne črpalke 2013«1. UVODNA DOLOČILA Vsebina in pogoji za sodelovanje v akciji»toplotne črpalke 2013«(v nadaljevanju: Vsebina in pogoji za sodelovanje v akciji)

Prikaži več

DELEGIRANA UREDBA KOMISIJE (EU) 2016/ z dne 2. junija o dopolnitvi Uredbe (EU) št. 600/ Evropskega parlamenta i

DELEGIRANA  UREDBA  KOMISIJE  (EU)  2016/ z dne  2.  junija o dopolnitvi  Uredbe  (EU)  št.  600/ Evropskega  parlamenta  i L 313/6 DELEGIRANA UREDBA KOMISIJE (EU) 2016/2021 z dne 2. junija 2016 o dopolnitvi Uredbe (EU) št. 600/2014 Evropskega parlamenta in Sveta o trgih finančnih instrumentov v zvezi z regulativnimi tehničnimi

Prikaži več

Diapositiva 1

Diapositiva 1 Različni pogledi na proizvodnjo in rabo energije v prometu, stavbah in v industriji Andrej Kitanovski, Univerza v Ljubljani, Fakulteta za strojništvo EPC - Energy Policy Consideration, GZS, Ljubljana 2019

Prikaži več

Opozorilo: Neuradno prečiščeno besedilo predpisa predstavlja zgolj informativni delovni pripomoček, glede katerega organ ne jamči odškodninsko ali kak

Opozorilo: Neuradno prečiščeno besedilo predpisa predstavlja zgolj informativni delovni pripomoček, glede katerega organ ne jamči odškodninsko ali kak Opozorilo: Neuradno prečiščeno besedilo predpisa predstavlja zgolj informativni delovni pripomoček, glede katerega organ ne jamči odškodninsko ali kako drugače. Neuradno prečiščeno besedilo Energetskega

Prikaži več

1

1 1 KAZALO Kazalo 2 Ogled Toplarne Moste 3 Zgodovina 3 Splošno 4 O tovarni 5 Okolje 6 2 Ogled Toplarne Moste V ponedeljek ob 9.20 uri smo se dijaki in profesorji zbrali pred šolo ter se nato odpeljali do

Prikaži več

Opozorilo: Neuradno prečiščeno besedilo predpisa predstavlja zgolj informativni delovni pripomoček, glede katerega organ ne jamči odškodninsko ali kak

Opozorilo: Neuradno prečiščeno besedilo predpisa predstavlja zgolj informativni delovni pripomoček, glede katerega organ ne jamči odškodninsko ali kak Opozorilo: Neuradno prečiščeno besedilo predpisa predstavlja zgolj informativni delovni pripomoček, glede katerega organ ne jamči odškodninsko ali kako drugače. Neuradno prečiščeno besedilo Energetskega

Prikaži več

PARTNER PROGRAM POSLOVANJE 2.0

PARTNER PROGRAM POSLOVANJE 2.0 PARTNER PROGRAM POSLOVANJE 2.0 O PROGRAMU Partner program Poslovanje 2.0 deluje pod okriljem Ljubljanske borze d. d. in je namenjen vsem ambicioznim podjetnikom, managerjem in lastnikom, ki stremijo k

Prikaži več

COM(2008)192/F1 - SL

COM(2008)192/F1 - SL SL SL SL KOMISIJA EVROPSKIH SKUPNOSTI Bruselj, 15.4.2008 COM(2008) 192 konč. POROČILO KOMISIJE SVETU IN EVROPSKEMU PARLAMENTU Napredek pri oblikovanju notranjega trga plina in električne energije [SEC(2008)

Prikaži več

PowerPoint Presentation

PowerPoint Presentation Osnove trga z električno energijo Dr. Dejan Paravan januar 2010 Pregled Uvod 1. Električna energija kot trţno blago 2. Proces liberalizacije trga električne energije Trgovanje 3. Osnove trgovanja in pojem

Prikaži več

Petrol

Petrol PETROLOV Program za zagotavljanje prihrankov energije pri končnih odjemalcih 2 Zakonski okvir Sredstva iz Petrolovega programa se podeljujejo v skladu s pravili za podeljevanje Državne pomoči (javni pozivi)

Prikaži več

Uradni list RS, št. 27/2007 z dne Energetski zakon (uradno prečiščeno besedilo) (EZ-UPB2), Stran Na podlagi 153. člena Poslovn

Uradni list RS, št. 27/2007 z dne Energetski zakon (uradno prečiščeno besedilo) (EZ-UPB2), Stran Na podlagi 153. člena Poslovn Uradni list RS, št. 27/2007 z dne 26. 3. 2007 1351. Energetski zakon (uradno prečiščeno besedilo) (EZ-UPB2), Stran 3549. Na podlagi 153. člena Poslovnika državnega zbora je Državni zbor Republike Slovenije

Prikaži več

PREGLED FOTOVOLTAIČNEGA TRGA V SLOVENIJI preliminarno poročilo za leto 2013 Podatki o fotovoltaičnem trgu v Sloveniji so zbrani iz javno dostopnih pod

PREGLED FOTOVOLTAIČNEGA TRGA V SLOVENIJI preliminarno poročilo za leto 2013 Podatki o fotovoltaičnem trgu v Sloveniji so zbrani iz javno dostopnih pod PREGLED FOTOVOLTAIČNEGA TRGA V SLOVENIJI preliminarno poročilo za leto 213 Podatki o fotovoltaičnem trgu v Sloveniji so zbrani iz javno dostopnih podatkovnih baz, med katerimi so najpomembnejše: Javna

Prikaži več

Microsoft Word - WP5 D15b infopackage supplement public buildings Slovenia.doc

Microsoft Word - WP5 D15b infopackage supplement public buildings Slovenia.doc ENERGETSKA IZKAZNICA KAKO SE NANJO PRIPRAVIMO Izkaznica na podlagi izmerjene rabe energije Energetske izkaznice za javne stavbe bodo predvidoma temeljile na izmerjeni rabi energije za delovanje stavbe.

Prikaži več

EVROPSKA KOMISIJA Bruselj, XXX [ ](2013) XXX draft DELOVNI DOKUMENT SLUŽB KOMISIJE Smernice k Direktivi 2012/27/EU o energetski učinkovitosti, spremem

EVROPSKA KOMISIJA Bruselj, XXX [ ](2013) XXX draft DELOVNI DOKUMENT SLUŽB KOMISIJE Smernice k Direktivi 2012/27/EU o energetski učinkovitosti, spremem EVROPSKA KOMISIJA Bruselj, XXX [ ](2013) XXX draft DELOVNI DOKUMENT SLUŽB KOMISIJE Smernice k Direktivi 2012/27/EU o energetski učinkovitosti, spremembi direktiv 2009/125/ES in 2010/30/ES ter razveljavitvi

Prikaži več

DELEGIRANA UREDBA KOMISIJE (EU) 2017/ z dne julija o dopolnitvi Direktive 2014/ 65/ EU Evropskega parlamenta in S

DELEGIRANA  UREDBA  KOMISIJE  (EU)  2017/ z dne julija o dopolnitvi  Direktive  2014/  65/  EU  Evropskega  parlamenta  in  S 31.3.2017 L 87/411 DELEGIRANA UREDBA KOMISIJE (EU) 2017/588 z dne 14. julija 2016 o dopolnitvi Direktive 2014/65/EU Evropskega parlamenta in Sveta v zvezi z regulativnimi tehničnimi standardi glede režima

Prikaži več

Plan 2019 in ocena 2018

Plan 2019 in ocena 2018 01 Povzetek poslovnega načrta družbe Luka Koper, d. d., in Skupine Luka Koper za leto 2019 in ocena poslovanja za leto POVZETEK POSLOVNEGA A DRUŽBE, IN SKUPINE LUKA KOPER ZA LETO 2019 IN POSLOVANJA ZA

Prikaži več

VHODNI PODATKI PRILOGA 1 Vhodni podatki sekundarna regulacija delovne moči Oznaka Pomen Vrednost parametra S inv_pe investicijski strošek parne elektr

VHODNI PODATKI PRILOGA 1 Vhodni podatki sekundarna regulacija delovne moči Oznaka Pomen Vrednost parametra S inv_pe investicijski strošek parne elektr VHODNI PODATKI PRILOGA 1 Vhodni podatki sekundarna regulacija delovne moči S inv_pe investicijski strošek parne elektrarne na premog z inštalirano močjo P inst_pe = 500 MW 840 mio EUR S inv_ppe investicijski

Prikaži več

Bodi moder zgled

Bodi moder zgled www.modra-energija.si Bodi moder zgled Moč je v vaših rokah Naredite kaj za bolj zdravo okolje.naredite nekaj koristnega. Prevzemite del skrbi in odgovornosti za naravo. Kar storimo dobrega za naravo,

Prikaži več

Diapozitiv 1

Diapozitiv 1 Trajnostni razvoj družbe BTC Tomaž Damjan Ljubljana, 23.10.2013 BTC v številkah Družba BTC je uspešno izvedla premik na trajnostno in zeleno področje z željo ustvariti boljšo prihodnost za obiskovalce,

Prikaži več

PowerPointova predstavitev

PowerPointova predstavitev Slovenija znižuje CO 2 : dobre prakse INTEGRACIJA SPREJEMNIKOV SONČNE ENERGIJE V SISTEM DOLB VRANSKO Marko Krajnc Energetika Vransko d.o.o. Vransko, 12.4.2012 Projekt»Slovenija znižuje CO 2 : dobre prakse«izvaja

Prikaži več

PowerPoint Presentation

PowerPoint Presentation Predstavitev učinkovitega upravljanja z energijo in primeri dobrih praks v javnih stavbah Nova Gorica, 23.1.2019 Projekt CitiEnGov Tomaž Lozej, GOLEA Nova Gorica Energetski manager Agencija GOLEA opravlja

Prikaži več

PowerPointova predstavitev

PowerPointova predstavitev Distribucijsko omrežje - hrbtenica energetske tranzicije mag. Boris Sovič Predsednik skupščine GIZ distribucije in predsednik uprave Elektro Maribor d.d. Pomembne teme Slovenija je pred pomembnimi izzivi

Prikaži več

Diapozitiv 1

Diapozitiv 1 VRANSKO URE IN OVE Franc Sušnik Piran, oktober 2012 Lokacija Občina Vransko Prebivalcev 2.614 Površina 53,3 km 2 Zelo aktivni pri osveščanju varovanja okolja, Osnovna šola Vransko vključena v sistem Eko

Prikaži več

Na podlagi prvega odstavka 157. člena in 2. točke prvega odstavka 501. člena Zakona o zavarovalništvu (Uradni list RS, št. 93/15) Agencija za zavarova

Na podlagi prvega odstavka 157. člena in 2. točke prvega odstavka 501. člena Zakona o zavarovalništvu (Uradni list RS, št. 93/15) Agencija za zavarova Na podlagi prvega odstavka 157. člena in 2. točke prvega odstavka 501. člena Zakona o zavarovalništvu (Uradni list RS, št. 93/15) Agencija za zavarovalni nadzor izdaja SKLEP o omejitvah glede sredstev

Prikaži več

Diapozitiv 1

Diapozitiv 1 Z uporabo energetsko učinkovitih naprav zmanjšujemo vplive na okolje mag. Vilma FECE Ljubljana, 19.9.2012 Osebna izkaznica Temeljna dejavnost Izdelki in storitve za dom: VGA, MGA, HVAC, kuhinje Skupina

Prikaži več

IZVLEČEK IZ LETNEGA POROČILA 2018 POSLOVANJE SKUPINE GEN-I IN DRUŽBE GEN-I, D.O.O. ZA POSLOVNO LETO 2018 FINANČNI POUDARKI POSLOVANJA

IZVLEČEK IZ LETNEGA POROČILA 2018 POSLOVANJE SKUPINE GEN-I IN DRUŽBE GEN-I, D.O.O. ZA POSLOVNO LETO 2018 FINANČNI POUDARKI POSLOVANJA IZVLEČEK IZ LETNEGA POROČILA 2018 POSLOVANJE SKUPINE GEN-I IN DRUŽBE GEN-I, D.O.O. ZA POSLOVNO LETO 2018 2 KLJUČNI KAZALCI ZA SKUPINO zneski v postavke Poslovni izid 2018 2017 indeks 2018/2017 2016 2015

Prikaži več

Zap. številka A a 7.b 8. Opis V nabor podatkovnih storitev so uvrščene tiste podatkovne storitve, za katere lahko operater na osno

Zap. številka A a 7.b 8. Opis V nabor podatkovnih storitev so uvrščene tiste podatkovne storitve, za katere lahko operater na osno A 2. 4. 5. 6. 7.a 7.b 8. V nabor podatkovnih storitev so uvrščene tiste podatkovne storitve, za katere lahko operater na osnovi 33a. člena Uredbe o načinu izvajanja gospodarske javne službe dejavnost sistemskega

Prikaži več

FOTOVOLTAIKA

FOTOVOLTAIKA PRIMERJALNA ANALIZA TEHNOLOGIJ KONČNO POROČILO 1 Vsebina 1. Uvod... 3 1.1. Prva leta fotovoltaike v Italiji, Evropi in svetu... 4 1.1.1. Italija... 4 1.1.2. Svet... 8 1.1.3. Evropa... 10 2 1. Uvod Fotovoltaična

Prikaži več

2

2 Povzetek makroekonomskih gibanj, maj 19 Gospodarska rast v evrskem območju je nizka, a precej stabilna, saj se ob naraščajoči negotovosti v svetovni trgovini ohranja solidna rast domačega povpraševanja.

Prikaži več

Modra zavarovalnica, d.d.

Modra zavarovalnica, d.d. Srečanje z novinarji Ljubljana, 17. 1. 2013 Poudarki Modra zavarovalnica je največja upravljavka pokojninskih skladov in največja izplačevalka dodatnih pokojnin v Sloveniji. Modra zavarovalnica med najboljšimi

Prikaži več

Microsoft Word - NABOR MERILNE OPREME doc

Microsoft Word - NABOR MERILNE OPREME doc organizacijski predpis Na podlagi 5. člena Uredbe o načinu izvajanja gospodarske javne službe dejavnost sistemskega operaterja distribucijskega omrežja električne energije in gospodarske javne službe dobava

Prikaži več

PowerPoint Presentation

PowerPoint Presentation Tehnološki izzivi proizvodnja biometana in njegovo injiciranje v plinovodno omrežje prof. dr. Iztok Golobič Predstojnik Katedre za toplotno in procesno tehniko Vodja Laboratorija za toplotno tehniko Fakulteta

Prikaži več

Evidenca_prejetih_vlog

Evidenca_prejetih_vlog Evidenca prejetih vlog za projekte prijavljene na Javni poziv objavljen dne 12. 12. 2018 Agencija za energijo v skladu s prvim odstavkom 373. člena Energetskega zakona (Uradni list RS, št. 17/14 in 81/15)

Prikaži več

POLITIKA IZVRŠEVANJA NAROČIL STRANK ILIRIKA borzno posredniška hiša d.d., Ljubljana, Slovenska cesta 54a, 1000 Ljubljana TEL: 01/ , FAX: 01/23

POLITIKA IZVRŠEVANJA NAROČIL STRANK ILIRIKA borzno posredniška hiša d.d., Ljubljana, Slovenska cesta 54a, 1000 Ljubljana TEL: 01/ , FAX: 01/23 POLITIKA IZVRŠEVANJA NAROČIL STRANK ILIRIKA borzno posredniška hiša d.d., Ljubljana, Slovenska cesta 54a, 1000 Ljubljana TEL: 01/300 22 50, FAX: 01/234 33 57, WWW.ILIRIKA.SI, INFO@ILIRIKA.SI 2 / 6 ILIRIKA

Prikaži več

PRILOGA 2 Minimalni standardi kakovosti oskrbe za izbrane dimenzije kakovosti oskrbe in raven opazovanja posameznih parametrov kakovosti oskrbe 1. NEP

PRILOGA 2 Minimalni standardi kakovosti oskrbe za izbrane dimenzije kakovosti oskrbe in raven opazovanja posameznih parametrov kakovosti oskrbe 1. NEP PRILOGA 2 Minimalni standardi kakovosti oskrbe za izbrane dimenzije kakovosti oskrbe in raven opazovanja posameznih parametrov kakovosti oskrbe 1. NEPREKINJENOST NAPAJANJA 1.1. Ciljna raven neprekinjenosti

Prikaži več

MihelĊiĊ_ doc

MihelĊiĊ_ doc UNIVERZA V LJUBLJANI EKONOMSKA FAKULTETA DIPLOMSKO DELO ELEKTRO LJUBLJANA NA POTI V TRŽENJSKO NARAVNANO PODJETJE Ljubljana, september 2007 JASNA MIHELČIČ IZJAVA Študentka Jasna Mihelčič izjavljam, da sem

Prikaži več

REPUBLIKA SLOVENIJA MINISTRSTVO ZA OKOLJE IN PROSTOR Predlog zakonske ureditve proizvajalčeve razširjene odgovornosti (PRO) Okoljski dan gospodarstva,

REPUBLIKA SLOVENIJA MINISTRSTVO ZA OKOLJE IN PROSTOR Predlog zakonske ureditve proizvajalčeve razširjene odgovornosti (PRO) Okoljski dan gospodarstva, Predlog zakonske ureditve proizvajalčeve razširjene odgovornosti (PRO) Okoljski dan gospodarstva, GZS, 4. junij 2019 Peter Tomše, Direktorat za okolje, Sektor za odpadke peter.tomse@gov.si RAZLOGI ZA SPREMEMBE

Prikaži več

AAA

AAA BONITETNO POROČILO ODLIČNOSTI Izdajatelj: BISNODE, družba za medije ter poslovne in bonitetne informacije d.o.o. Član skupine BISNODE, Stockholm, Švedska Javno podjetje Ljubljanska parkirišča in tržnice,

Prikaži več

PowerPoint Presentation

PowerPoint Presentation SISTEMI PODPOR ZA GRADNJO MALIH ENERGETSKIH PROIZVODNIH NAPRAV Vinarska 14, 2000 Maribor Tel.: +386 2 228 49 16 E-mail: veronika.valentar@kmetijski-zavod.si www.interreg-med.eu/compose FINANCIRANJE UKREPOV

Prikaži več

19. junij 2014 EBA/GL/2014/04 Smernice o usklajenih opredelitvah in predlogah za načrte financiranja kreditnih institucij na podlagi priporočila A4 ES

19. junij 2014 EBA/GL/2014/04 Smernice o usklajenih opredelitvah in predlogah za načrte financiranja kreditnih institucij na podlagi priporočila A4 ES 19. junij 2014 EBA/GL/2014/04 Smernice o usklajenih opredelitvah in predlogah za načrte financiranja kreditnih institucij na podlagi priporočila A4 ESRB/2012/2 1 Smernice organa EBA o usklajenih opredelitvah

Prikaži več

Microsoft Word - SL Opinion CON_2014_39 on public access to specific information related to bad loans of certain banks.doc

Microsoft Word - SL Opinion CON_2014_39 on public access to specific information related to bad loans of certain banks.doc SL MNENJE EVROPSKE CENTRALNE BANKE z dne 27. maja 2014 o javnem dostopu do določenih informacij o slabih posojilih nekaterih bank (CON/2014/39) Uvod in pravna podlaga Evropska centralna banka (ECB) je

Prikaži več

IND/L Zakon o državni statistiki (Uradni list RS, št. 45/1995 in št. 9/2001) Letni program statističnih raziskovanj (Uradni list RS, št. 97/2013) Spor

IND/L Zakon o državni statistiki (Uradni list RS, št. 45/1995 in št. 9/2001) Letni program statističnih raziskovanj (Uradni list RS, št. 97/2013) Spor IND/L Zakon o državni statistiki (Uradni list RS, št. 45/1995 in št. 9/2001) Letni program statističnih raziskovanj (Uradni list RS, št. 97/2013) Sporočanje podatkov je obvezno. Vprašalnik za statistično

Prikaži več

PowerPoint-Präsentation

PowerPoint-Präsentation ENERGETSKO POGODBENIŠTVO (EPC) V JAVNIH STAVBAH Podpora pri izvajanju energetske prenove stavb na lokalni ravni z mehanizmom energetskega pogodbeništva 12.10.2016, LJUBLJANA NIKO NATEK, KSSENA Projekt

Prikaži več

C(2016)3544/F1 - SL

C(2016)3544/F1 - SL EVROPSKA KOMISIJA Bruselj, 13.6.2016 C(2016) 3544 final DELEGIRANA UREDBA KOMISIJE (EU) / z dne 13.6.2016 o dopolnitvi Uredbe (EU) št. 600/2014 Evropskega parlamenta in Sveta o trgih finančnih instrumentov

Prikaži več

IND-L Zakon o državni statistiki (Uradni list RS, št. 45/95 in št. 9/01) Letni program statističnih raziskovanj za leto 2011 (Uradni list RS, št. 92/1

IND-L Zakon o državni statistiki (Uradni list RS, št. 45/95 in št. 9/01) Letni program statističnih raziskovanj za leto 2011 (Uradni list RS, št. 92/1 IND-L Zakon o državni statistiki (Uradni list RS, št. 45/95 in št. 9/0) Letni program statističnih raziskovanj za leto 0 (Uradni list RS, št. 9/) Sporočanje podatkov je obvezno. Vprašalnik za statistično

Prikaži več

AAA

AAA BONITETNO POROČILO ODLIČNOSTI Izdajatelj: BISNODE, družba za medije ter poslovne in bonitetne informacije d.o.o. Član skupine BISNODE, Stockholm, Švedska JELE KITT proizvodno podjetje d.o.o. Izdano dne

Prikaži več

Microsoft PowerPoint - Projekcija - Ekolosko najcistejsa el energija HE Savica _

Microsoft PowerPoint - Projekcija - Ekolosko najcistejsa el energija HE Savica _ POSVET NA 13. SREČANJU TURISTIČNIH DRUŠTEV OBJEZERSKIH KRAJEV SLOVENIJE 27 Tema: Slovenska jezera izzivi in priložnosti Referat 3: EKOLOŠKO NAJČISTEJŠA ELEKTRIČNA ENERGIJA IZ OBNOVLJIVEGA VIRA HIDROELEKTRARNE

Prikaži več

Utrinki in spomini z dogodka

Utrinki in spomini z dogodka 3. Forum o obnovljivih virih, 20. marec 2013 Utrinki in spomini na dogodek NOVINARSKA KONFERENCA 20.3.2013 Hotel Park, Prešernova dvorana, 8:30 NOVINARSKA KONFERENCA 20.3.2013 Hotel Park, Prešernova dvorana,

Prikaži več

OPERATIVNI PROGRAM RAVNANJA S KOMUNALNIMI ODPADKI s poudarkom na doseganju okoljskih ciljev iz Direktive 2008/98/ES, Direktive 94/62/ES in Direktive 1

OPERATIVNI PROGRAM RAVNANJA S KOMUNALNIMI ODPADKI s poudarkom na doseganju okoljskih ciljev iz Direktive 2008/98/ES, Direktive 94/62/ES in Direktive 1 OPERATIVNI PROGRAM RAVNANJA S KOMUNALNIMI ODPADKI s poudarkom na doseganju okoljskih ciljev iz Direktive 2008/98/ES, Direktive 94/62/ES in Direktive 1999/31/ES (Marec 2013) Operativni načrt v skladu z

Prikaži več

2017 Seven CORPORATE_IZVOZNI FOCUS_slo

2017 Seven CORPORATE_IZVOZNI FOCUS_slo Izvozni focus 2017 Seven Refractories je podjetje, ki proizvaja materijale za ognjeodporno keramiko. Ustanovljeno je bilo maja 31.maja 2010. Izgraditev hale in postavitev dveh proizvodnih linij smo zaključili

Prikaži več

Opozorilo: Neuradno prečiščeno besedilo predpisa predstavlja zgolj informativni delovni pripomoček, glede katerega organ ne jamči odškodninsko ali kak

Opozorilo: Neuradno prečiščeno besedilo predpisa predstavlja zgolj informativni delovni pripomoček, glede katerega organ ne jamči odškodninsko ali kak Opozorilo: Neuradno prečiščeno besedilo predpisa predstavlja zgolj informativni delovni pripomoček, glede katerega organ ne jamči odškodninsko ali kako drugače. Neuradno prečiščeno besedilo Zakona o Slovenski

Prikaži več

Microsoft PowerPoint - CIGER - SK 3-15 Izkusnje nadzora distribucijskih transformatorjev s pomo... [Read-Only]

Microsoft PowerPoint - CIGER - SK 3-15 Izkusnje nadzora distribucijskih transformatorjev s pomo... [Read-Only] CIRED ŠK 3-15 IZKUŠNJE NADZORA DISTRIBUCIJSKIH TRANSFORMATORJEV S POMOČJO ŠTEVCEV ELEKTRIČNE ENERGIJE ŽIGA HRIBAR 1, BOŠTJAN FABJAN 2, TIM GRADNIK 3, BOŠTJAN PODHRAŠKI 4 1 Elektro novi sistemi. d.o.o.,

Prikaži več

AAA

AAA BONITETNO POROČILO ODLIČNOSTI Izdajatelj: BISNODE, družba za medije ter poslovne in bonitetne informacije d.o.o. Član skupine BISNODE, Stockholm, Švedska RCM špedicija, gostinstvo, trgovina in proizvodnja

Prikaži več

BILTEN JUNIJ 2019

BILTEN JUNIJ 2019 BILTEN JUNIJ 2019 Izdajatelj: BANKA SLOVENIJE Slovenska 35, 1000 Ljubljana Slovenija tel.: +386 (1) 4719000 fax.: +386 (1) 2515516 E-mail: bilten@bsi.si http://www.bsi.si/ SWIFT: BSLJ SI 2X Razmnoževanje

Prikaži več

EKONOMIJA: FINANČNA USPEŠNOST POSLOVANJA TRAJNOSTNO POSLOVANJE Tabela 13: Ključni kazalniki poslovanja KAZALNIKI Enota mere L

EKONOMIJA: FINANČNA USPEŠNOST POSLOVANJA TRAJNOSTNO POSLOVANJE Tabela 13: Ključni kazalniki poslovanja KAZALNIKI Enota mere L EKONOMIJA: FINANČNA USPEŠNOST POSLOVANJA TRAJNOSTNO POSLOVANJE Tabela 13: Ključni kazalniki poslovanja KAZALNIKI Enota mere LN LN 2018 IZKAZ POSLOVNEGA IZIDA Poslovni prihodki mio EUR 138,9 140,9 152,7

Prikaži več

(Microsoft Word - Razvoj konkuren\350nega gospodarstva in internacionalizacija.docx)

(Microsoft Word - Razvoj konkuren\350nega gospodarstva in internacionalizacija.docx) Razvoj konkurenčnega gospodarstva in internacionalizacija Posredno financiranje NAZIV PRODUKTA: Razvoj konkurenčnega gospodarstva in internacionalizacija NAČIN FINANCIRANJA posredno financiranje preko

Prikaži več

PowerPoint Presentation

PowerPoint Presentation Podnebni in energetski občine Simona Pestotnik Predstavitev za javnost: Koliko nas stane ogrevanje z Zemljino toploto? Kakšne so perspektive za občino Cerkno? Cilji občine in razumevanje aktivnosti na

Prikaži več

DIREKTIVA (EU) 2018/ EVROPSKEGA PARLAMENTA IN SVETA - z dne 11. decembra o spremembi Direktive 2012/ 27/ EU o energetski

DIREKTIVA  (EU)  2018/ EVROPSKEGA  PARLAMENTA  IN  SVETA  -  z dne  11. decembra o spremembi  Direktive  2012/  27/  EU  o energetski L 328/210 DIREKTIVA (EU) 2018/2002 EVROPSKEGA PARLAMENTA IN SVETA z dne 11. decembra 2018 o spremembi Direktive 2012/27/EU o energetski učinkovitosti (Besedilo velja za EGP) EVROPSKI PARLAMENT IN SVET

Prikaži več

Urbanistično-planerska delavnica Sevnica 2011/12

Urbanistično-planerska delavnica Sevnica 2011/12 Energetska sanacija večstanovanjskih stavb - PRIMERI DOBRIH PRAKS - Roman Perčič, Občina Sevnica En.občina 016 12. oktober 2016 Sevnica v 80. letih Foto: Ljubo Motore Sevnica v 80. letih Foto: Ljubo Motore

Prikaži več

gg_07_v3_lores

gg_07_v3_lores GG energija glas gospodarstva plus, julij-avgust 2019 39 ANALIZA: ENERGIJA 2018 Bojan Ivanc in Darja Močnik, Analitika GZS Tiskano na papirju Viprint, 80 g, papirnice VIPAP VIDEM KRŠKO, d. d. V 2018 rast

Prikaži več

PowerPoint Presentation

PowerPoint Presentation SUBHEADER HERE IF YOU WOULD LIKE TO INCLUDE ONE VSEBINA 1 Brezplačna registracija 2 Izbor platforme za trgovanje 3 S čim želimo trgovati? 4 Trgovanje 5 Določanje zaslužka in preprečevanje izgube Brezplačna

Prikaži več

(Borzno posredovanje - bro\232irana \(18. 6.\).pdf)

(Borzno posredovanje - bro\232irana \(18. 6.\).pdf) U beniki FKPV Borzno posredovanje Boris Gramc, mag. posl. ved red. prof. dr. Marijan Cingula doc. dr. Marina Kla mer alopa Celje 2013 Boris Gramc, mag. posl. ved; red. prof. dr. Marijan Cingula; doc.

Prikaži več

(Microsoft PowerPoint - 5 Depoziti in var\350evanja pptx)

(Microsoft PowerPoint - 5 Depoziti in var\350evanja pptx) DEPOZITI IN VARČEVANJA ŠC PET Višja šola Smer ekonomist (modul bančništvo) Jožica Rihter, univ.dipl.ekon. E.naslov: jorko.rihter@gmail.com oktober 2018 1 Razvrstitev bančnih poslov Z vidika funkcionalnosti:

Prikaži več

Navodilo Struktura cene izdelka Št. dokumenta : Izdaja: 01 Datum spremembe: Stran: 1/5 NAVODILO STRUKTURA CENE IZDELKA 1. POVZETEK

Navodilo Struktura cene izdelka Št. dokumenta : Izdaja: 01 Datum spremembe: Stran: 1/5 NAVODILO STRUKTURA CENE IZDELKA 1. POVZETEK Stran: 1/5 NAVODILO STRUKTURA CENE IZDELKA 1. POVZETEK Splošne informacije Naročnik E-mail Telefonska številka Datum Dobavitelj Dobaviteljeva št. Projekt Referenca Naziv Indeks Verzija Varianta Odgovorna

Prikaži več

Microsoft Word - nagrajenci Excellent SME 2017_tisk

Microsoft Word - nagrajenci Excellent SME 2017_tisk Podelitev nagrad imetnikom certifikata Excellent SME za leto 2017 19. junij 2018, kongresni center Brdo pri Kranju Predstavljamo družbe in podjetnike, ki so v letu 2017 dosegle najvišjo bonitetno oceno

Prikaži več

UNIVERZA V LJUBLJANI EKONOMSKA FAKULTETA MAGISTRSKO DELO SPREMEMBA OBNAŠANJA DOBAVITELJEV ZEMELJSKEGA PLINA PO DEREGULACIJI MALOPRODAJNEGA TRGA ZA GOS

UNIVERZA V LJUBLJANI EKONOMSKA FAKULTETA MAGISTRSKO DELO SPREMEMBA OBNAŠANJA DOBAVITELJEV ZEMELJSKEGA PLINA PO DEREGULACIJI MALOPRODAJNEGA TRGA ZA GOS UNIVERZA V LJUBLJANI EKONOMSKA FAKULTETA MAGISTRSKO DELO SPREMEMBA OBNAŠANJA DOBAVITELJEV ZEMELJSKEGA PLINA PO DEREGULACIJI MALOPRODAJNEGA TRGA ZA GOSPODINJSKE ODJEMALCE Ljubljana, oktober 2016 DIANA HORVAT

Prikaži več

AAA

AAA BONITETNO POROČILO ODLIČNOSTI Izdajatelj: BISNODE, družba za medije ter poslovne in bonitetne informacije d.o.o. Član skupine BISNODE, Stockholm, Švedska LIBELA ORODJA, Izdelovanje orodij in perforiranje

Prikaži več

ZAVAROVALNA HIŠA LUIČ D.O.O.

ZAVAROVALNA HIŠA LUIČ D.O.O. POVZETEK POROČILA ZA POSLOVNO LETO 2012 ČRNOMELJ 2012 KAZALO 1. OSEBNA IZKAZNICA ZAVAROVALNE HIŠE LUIČ D.O.O 2. PREDSTAVITEV DRUŽBE 3. ZAVAROVANJA 4. DEJAVNOSTI 5. POROČILO O POSLOVANJU ZA POSLOVNO LETO

Prikaži več

PRAVILA ZA SODELOVANJE V NAGRADNI IGRI

PRAVILA ZA SODELOVANJE V NAGRADNI IGRI PRAVILA ZA SODELOVANJE V NAGRADNI IGRI GEN-IJ KVIZ NA RADIU 1 1. člen (splošne določbe) (1) Ta pravila določajo način izvedbe nagradne igre GEN-IJ kviz na Radiu 1 (v nadaljevanju: nagradna igra), ki se

Prikaži več

SMERNICA EVROPSKE CENTRALNE BANKE (EU) 2018/ z dne 24. aprila o spremembi Smernice ECB/ 2013/ 23 o statistiki državnih

SMERNICA  EVROPSKE  CENTRALNE  BANKE  (EU)  2018/ z dne  24. aprila o spremembi  Smernice  ECB/  2013/  23  o statistiki  državnih 15.6.2018 L 153/161 SMERNICE SMERNICA EVROPSKE CENTRALNE BANKE (EU) 2018/861 z dne 24. aprila 2018 o spremembi Smernice ECB/2013/23 o statistiki državnih financ (ECB/2018/13) IZVRŠILNI ODBOR EVROPSKE CENTRALNE

Prikaži več

VELJA OD DALJE PREVERJALNI SEZNAM RAZKRITIJ ZGD- 1 (69.člen) Izobraževalna hiša Cilj

VELJA OD DALJE PREVERJALNI SEZNAM RAZKRITIJ ZGD- 1 (69.člen) Izobraževalna hiša Cilj VELJA OD 1. 1. 2016 DALJE PREVERJALNI SEZNAM RAZKRITIJ ZGD- 1 (69.člen) RAZKRITJA 69. ČLEN ZGD- 1 (OD 1.1.2016 DALJE) da pogojno ne Člen ZGD- 1 OPIS VELIKOST DRUŽBE VELIKA SREDNJA MAJHNA MIKRO (70a. člen)

Prikaži več

AAA

AAA BONITETNO POROČILO ODLIČNOSTI Izdajatelj: BISNODE, družba za medije ter poslovne in bonitetne informacije d.o.o. Član skupine BISNODE, Stockholm, Švedska MULTILINGUAL PRO prevajalska agencija d.o.o. Izdano

Prikaži več

SL L 173/84 Uradni list Evropske unije UREDBA (EU) št. 600/2014 EVROPSKEGA PARLAMENTA IN SVETA z dne 15. maja 2014 o trgih finančnih instrum

SL L 173/84 Uradni list Evropske unije UREDBA (EU) št. 600/2014 EVROPSKEGA PARLAMENTA IN SVETA z dne 15. maja 2014 o trgih finančnih instrum L 173/84 Uradni list Evropske unije 12.6.2014 UREDBA (EU) št. 600/2014 EVROPSKEGA PARLAMENTA IN SVETA z dne 15. maja 2014 o trgih finančnih instrumentov in spremembi Uredbe (EU) št. 648/2012 (Besedilo

Prikaži več

TRG Trg je prostor, kjer se srečujejo ponudniki in povpraševalci, da po določeni ceni izmenjajo določeno količino blaga ali storitev. Vrste trga kraje

TRG Trg je prostor, kjer se srečujejo ponudniki in povpraševalci, da po določeni ceni izmenjajo določeno količino blaga ali storitev. Vrste trga kraje TRG Trg je prostor, kjer se srečujejo ponudniki in povpraševalci, da po določeni ceni izmenjajo določeno količino blaga ali storitev. Vrste trga krajevno lokalni ali krajevni trg osebki so neposredni tekmeci

Prikaži več

Bilanca stanja

Bilanca stanja Krka, d. d., Novo mesto, Šmarješka cesta 6, 8501 Novo mesto, skladno s Pravili Ljubljanske borze, d. d., Ljubljana in Zakonom o trgu vrednostnih papirjev (ZTVP-1, Ur. l. RS št. 56/99) objavlja REVIDIRANE

Prikaži več

Cenik ES_spremembe_marec2013_ČISTOPIS_Sprememba_

Cenik ES_spremembe_marec2013_ČISTOPIS_Sprememba_ Cenik elektronskih storitev Na podlagi 332. člena Zakona o trgu finančnih instrumentov in 34. člena Statuta Ljubljanske borze vrednostnih papirjev, d. d., Ljubljana z dne 27.5.1997, z zadnjimi spremembami

Prikaži več

Microsoft PowerPoint - Umanotera ppt [Read-Only] [Compatibility Mode]

Microsoft PowerPoint - Umanotera ppt [Read-Only] [Compatibility Mode] Blaženje podnebnih sprememb: strošek ali razvojna priložnost? mag. Mojca Vendramin Okoljska Kuznetsova krivulja Pritiski na okolje na prebiv. Dohodek na prebivalca Neposredni vpliv različnih cen CO 2

Prikaži več

31

31 Hram Holding, finančna družba, d.d. Vilharjeva 29, Ljubljana, skladno z Zakonom o trgu finančnih instrumentov ter Sklepom o izvajanju obveznosti razkrivanja nadzorovanih informacij, objavlja podatke iz

Prikaži več

Microsoft Word - Porocilo_2006.doc

Microsoft Word - Porocilo_2006.doc REPUBLIKA SLOVENIJA MINISTRSTVO ZA GOSPODARSTVO Kotnikova 5, 1000 Ljubljana Tel.: (01) 478-33-11 Fax: (01) 433-10-31 Številka: 360-2/2007/64 POSLOVANJE ELEKTROGOSPODARSTVA IN PREMOGOVNIŠTVA SLOVENIJE ZA

Prikaži več

PowerPointova predstavitev

PowerPointova predstavitev SKLOP 1: EKONOMIKA KMETIJSKEGA GOSPODARSTVA Upravljanje kmetijskih gospodarstev Tomaž Cör, KGZS Zavod KR Vsem značilnostim kmetijstva mora biti prilagojeno tudi upravljanje kmetij. Ker gre pri tem za gospodarsko

Prikaži več

Spodbude za omilitev podnebnih sprememb

Spodbude za omilitev podnebnih sprememb mag. Karin Žvokelj Služba za razvojna sredstva Kohezijska sredstva in omilitev podnebnih sprememb cca. 160 mio EUR (cca 85 mio nepovratnih sredstev) prednostna naložba 1.2: 53,3 mio EUR (nepovratna sredstva:

Prikaži več

AAA

AAA BONITETNO POROČILO ODLIČNOSTI Izdajatelj: BISNODE, družba za medije ter poslovne in bonitetne informacije d.o.o. Član skupine BISNODE, Stockholm, Švedska HLADILNA TEHNIKA MILAN KUMER s.p. Izdano dne 18.6.2018

Prikaži več