UNIVERZA V MARIBORU FAKULTETA ZA ELEKTROTEHNIKO, RAČUNALNIŠTVO IN INFORMATIKO Vito Resnik RAZVOJ APLIKACIJE ZA NAROČANJE IN SPREMLJANJE MERITEV IZDELK

Transkripcija

1 UNIVERZA V MARIBORU FAKULTETA ZA ELEKTROTEHNIKO, RAČUNALNIŠTVO IN INFORMATIKO Vito Resnik RAZVOJ APLIKACIJE ZA NAROČANJE IN SPREMLJANJE MERITEV IZDELKOV Diplomsko delo Maribor, november 2016

2

3 RAZVOJ APLIKACIJE ZA NAROČANJE IN SPREMLJANJE MERITEV IZDELKOV Diplomsko delo Študent: Študijski program: Mentor: Somentor: Lektor: Vito Resnik Visokošolski študijski program Računalništvo in informacijske tehnologije doc. dr. Borko Bošković red. prof. dr. Janez Brest Lidija Jurman, prof. slov. jezika

4

5 ZAHVALA Zahvaljujem se mentorju doc. dr. Borku Boškoviću in somentorju red. prof. dr. Janezu Brestu za pomoč in vodenje pri izdelavi diplomskega dela. Posebej se zahvaljujem tudi očetu in prijateljem, ki so me ves čas študija podpirali in spodbujali. I

6 Razvoj aplikacije za naročanje in spremljanje meritev izdelkov Ključne besede: aplikacija, proces naročanja, laboratorij za meroslovje, sistem za vodenje UDK: (043.2) Povzetek V diplomskem delu je obravnavan proces naročanja in izvajanja meritev izdelkov v laboratoriju za meroslovje. V prvem delu so predstavljeni cilji procesa in način dela v laboratoriju pred uvedbo obravnavane rešitve, v drugem delu pa so opisane programska oprema in tehnologije, uporabljene za razvoj aplikacije. Prikazana sta tudi postopek uporabe aplikacije in njena funkcionalnost. Nadzor in pregled nad delom v laboratoriju sta bila dosežena s preučitvijo načina dela in izdelavo sistema za vodenje naročil meritev, kar je omogočilo izdelavo končnega poročila ter uporabo pridobljenih podatkov za analizo dela. II

7 Development of application for ordering and monitoring measurements of products Key words: application, ordering process, laboratory of metrology, management system UDK: (043.2) Abstract In diploma thesis, we met with process for ordering product measurements in laboratory of metrology. In first part, we described the goals of ordering process and workflow before we implemented our solution. In second part, we described software and technologies that were used during development. We have also shown how to use our application and what functionalities does it offer. With this work we established control and overview of the process and work. This was achieved by studying the workflow. We developed a system for order management and reporting. III

8 KAZALO 1. UVOD PREDSTAVITEV PROBLEMA IN ZASNOVA REŠITVE Proces naročanja meritev Stanje pred razvojem aplikacije UPORABLJENE TEHNOLOGIJE IN ORODJA Orodje Microsoft Visual Studio Označevalni jezik XAML Ogrodje Microsoft.NET Sistem Windows Presentation Foundation Orodje Microsoft Access Knjižnica itext (itextsharp) Ikone grafičnega vmesnika Sistem GitHub Simple Mail Transfer Protocol APLIKACIJA ZA NAROČANJE IN SPREMLJANJE MERITEV Uporabniki in vloge Naročilo in statusi naročila Shranjevanje sprememb Podatkovna baza Lokalizacija IV

9 4.6 Pretvorniki in enumeratorji Nastavitve aplikacije Uporabniški vmesnik in funkcionalnosti Začetno okno aplikacije Okno za nova naročila Okno za iskanje naročil Okno s podatki o naročilu Predloge komentarjev Analiza podatkov Ustvarjanje poročila TESTIRANJE APLIKACIJE IN MOŽNOSTI ZA NADGRADNJO Testiranje Možnosti za nadgradnjo SKLEP VIRI IN LITERATURA V

10 KAZALO SLIK SLIKA 2.1: TEHNIČNA RISBA....3 SLIKA 3.1: ORODJE MICROSOFT VISUAL STUDIO SLIKA 3.2: PRIMER OKNA V JEZIKU XAML....7 SLIKA 3.3: OSNUTEK KODE OKNA V JEZIKU C#....7 SLIKA 3.4: MICROSOFT ACCESS SLIKA 3.5: IKONE, UPORABLJENE ZA IZDELAVO GRAFIČNEGA VMESNIKA SLIKA 3.6: SPLETNI VMESNIK SISTEMA GITHUB SLIKA 3.7: FUNKCIJA ZA POŠILJANJE ELEKTRONSKE POŠTE PREKO PROTOKOLA SMTP SLIKA 4.1: E-R-DIAGRAM PODATKOVNE BAZE SLIKA 4.2: PRIMER VREDNOSTI NIZOV V ANGLEŠKEM IN SLOVENSKEM JEZIKU SLIKA 4.3: ENUMERATOR ZA STATUSE NAROČILA SLIKA 4.4: PRIMER PRETVORNIKA ENUMERATORJA STATUSOV SLIKA 4.5: DEL NASTAVITVENE DATOTEKE SLIKA 4.6: RAZRED ZA ZAMENJAVO NASTAVITVENE DATOTEKE SLIKA 4.7: ZAČETNO OKNO SLIKA 4.8: FUNKCIJA ZA PRIDOBIVANJE UPORABNIKA SLIKA 4.9: SQL-UKAZ ZA PRIDOBIVANJE UPORABNIKA SLIKA 4.10: OKNO ZA NOVO NAROČILO SLIKA 4.11: DOGODEK ZA PREVERJANJE VNOSA SLIKA 4.12: OKNO ZA ISKANJE NAROČIL SLIKA 4.13: VEČNIVOJSKO RAZVRŠČANJE SLIKA 4.14: OKNO ZA VEČNIVOJSKO RAZVRŠČANJE SLIKA 4.15: OKNO S PODROBNOSTMI SLIKA 4.16: FUNKCIJA ZA POŠILJANJE SPLETNE POŠTE SLIKA 4.17: UREJEVALNIK PREDLOG SLIKA 4.18: OKNO ZA ANALIZO PODATKOV SLIKA 4.19: DEL KODE ZA IZVOZ DATOTEKE V FORMAT PDF SLIKA 4.20: FUNKCIJA ZA ZDRUŽEVANJE DATOTEK PDF VI

11 1. Uvod Kakovost izdelkov v svetovno znanih podjetjih je ključnega pomena za pridobivanje novih strank in njihovo zadovoljstvo. Za zagotavljanje kakovosti pa je treba imeti nadzor nad procesi, ki se izvajajo v proizvodnji podjetja. V podjetju Danfoss Trata d.o.o. je v številne procese vključen laboratorij za meroslovje. Ta je odgovoren za vhodno kontrolo izdelkov, kalibracijo testnih naprav in orodij, proženje postopka reklamacije ob odkriti napaki, izvajanje meritev izdelkov novih dobaviteljev itd. V diplomskem delu smo predstavili proces naročanja in izvajanja meritev. Razvili smo aplikacijo, ki omogoča uporabnikom enostavno naročanje meritev za izbrani izdelek, izvajalcu pa nadzor nad naročili, ki so v izvajanju, in izdelavo končnega poročila o ustreznosti izdelka. Prav tako smo omogočili boljši pregled in razporeditev dela med zaposlenimi v laboratoriju. Poslovno logiko aplikacije smo razvili s pomočjo programskega jezika C#. Za implementacijo uporabniškega vmesnika smo uporabili označevalni jezik XAML (Extensible Application Markup Language) in sistem WPF (Windows Presentation Foundation). Podatki se shranjujejo v podatkovno bazo, ki je implementirana v orodju Microsoft Access. Za razvoj aplikacije smo uporabili programsko orodje Microsoft Visual Studio. S pomočjo knjižnice itextsharp smo implementirali funkcionalnost, s katero ustvarimo končno poročilo o meritvah. V diplomskem delu smo predstavili proces naročanja in izvajanja meritev. Izpostavili smo stanje pred razvojem aplikacije in pomanjkljivosti v procesu. Prav tako smo predstavili orodja in tehnologije, ki smo jih uporabili za izdelavo aplikacije. V nadaljevanju diplomskega dela smo predstavili implementacijo in testiranje aplikacije. 1

12 2. Predstavitev problema in zasnova rešitve 2.1 Proces naročanja meritev S procesom naročanja meritev se srečamo takrat, ko želimo preveriti, ali je izdelek izdelan po zahtevah razvojnega oddelka. Zahteve so podane na tehnični risbi (slika 2.1), kjer so navedene in označene vse dimenzije ter standardi izdelka. Naročilo meritev se poda, ko: želimo prejemati izdelke od novega dobavitelja (prvi izdelki od dobavitelja), dobavitelj dostavi prve vzorce (prva serijska dobava od dobavitelja), razvojni oddelek razvije nov izdelek (prototip novega izdelka), proizvodnja odkrije napako, želimo ugotoviti vzrok napake pri reklamacijah s trga in izvajamo preventivno kontrolo izdelka. 2

13 Slika 2.1: Tehnična risba. Laboratorij za meroslovje potrebuje za izvedbo meritev označeno tehnično risbo in naročilnico. S slednje sta razvidna podatek o dobavitelju izdelka in stroškovno mesto, ki bo krilo nastale stroške laboratorija. Podatki o dobavitelju so pomembni, ker je z dobaviteljem predhodno dogovorjena merilna metoda. V primeru reklamacije izdelka je treba meritve izvesti z enako merilno metodo, kot jo uporablja dobavitelj. Po izvedenih meritvah laboratorij izdela poročilo in obvesti naročnika. 3

14 2.2 Stanje pred razvojem aplikacije Pred razvojem aplikacije so se naročila oddajala na skupni elektronski naslov laboratorija. Naročilo je nato prevzel eden od merilcev in izdelal poročilo. Poročilo je bilo izdelano z zunanjo aplikacijo, ki je omogočala združitev več datotek v eno datoteko PDF (Portable document format). Tak sistem ima številne pomanjkljivosti, kot so: na elektronskem naslovu so še druga sporočila, ki otežujejo pregled nad naročili, sporočilo se označi kot prebrano in s tem se šteje, da je naročilo v izvedbi, ni sledljivosti nad količino dela merilcev, porabljenim časom itd., če naročnik ne izpolni celotnega naročila, posledično ni dovolj informacij oz. so prisotne nejasnosti, ki otežujejo delo, za zunanjo aplikacijo je potrebna licenca. Rešitev smo si zamislili v obliki aplikacije, s pomočjo katere uporabniki enostavno ustvarijo novo naročilo, na koncu pa so samodejno obveščeni o zaključku meritev. Zaposleni v laboratoriju lahko z manj dela ustvarijo končno poročilo opravljene meritve, nadrejeni v laboratoriju pa imajo pregled nad razporeditvijo dela in porabljenim časom za posamezne meritve. Z razvojem in implementacijo aplikacije smo izboljšali pomanjkljivosti tako, da smo ustvarili podatkovno bazo. Vanjo se shranjujejo vsa naročila. Tako so vsa naročila dostopna samo preko aplikacije. Vse potrebne datoteke za izdelavo poročila se shranjujejo na izbrani lokaciji. Struktura datotek in map je smiselno izvedena tako, da so vsa naročila shranjena v enaki obliki. Z uporabniškim vmesnikom smo dosegli nadzor nad potekom dela. Zagotovili smo tudi, da so vsi potrebni podatki vedno na voljo. Najvišja prioriteta je bila z aplikacijo vzpostaviti nadzor nad procesom in s tem ne povzročiti dodatnega dela za zaposlene. Pri izvajanju meritev za potrebe naročila se pri vsakem naročilu ponovi veliko korakov. Nekatere korake lahko na ta način izvede računalnik in tako prihrani čas merilcu. To vključuje: ustvarjanje nove mape za naročilo, izpolnitev predloge z vsemi podatki, 4

15 samodejno združevanje datotek v končno poročilo, samodejno posodabljanje zaporedne številke naročila in obveščanje naročnika o meritvah. V večini primerov mora merilec izvesti le meritve, jih zapisati v datoteko z meritvami, zabeležiti porabljene ure in podati ustrezen komentar. Za komentar lahko uporabi standardne predloge. Ob zaključku pa se izdela poročilo. Prav tako poročila lažje iščejo naročniki, saj vsa poročila (za katera so podali naročila) prejmejo po elektronski pošti. Dostop do vseh naročil je omogočen tudi preko aplikacije. 5

16 3. Uporabljene tehnologije in orodja 3.1 Orodje Microsoft Visual Studio Microsoft Visual Studio je integrirano razvojno okolje, ki je namenjeno razvoju programske opreme (slika 3.1). Razvilo ga je podjetje Microsoft. Prva verzija orodja je bila na voljo leta Najpogosteje se uporablja za razvoj programov na platformi Windows ter za izdelavo spletnih strani in spletnih aplikacij. Z dodatnimi razširitvami omogoča tudi razvijanje na drugih platformah, kot so: Windows phone, Android in ios. Vgrajene ima orodje za enostavno izgradnjo uporabniškega vmesnika, razhroščevalec (angl. debugger), vmesnik za enostaven dostop do podatkovne baze in še veliko več. Slika 3.1: Orodje Microsoft Visual Studio

17 3.2 Označevalni jezik XAML XAML je označevalni jezik, ki ga uporabljamo za instanciranje objektov.net. Prednost jezika XAML je ta, da je videz vmesnika, za razliko od knjižnice Windows Forms, ločen od kode. To omogoča urejanje vmesnika v orodjih, kot je Microsoft Blend. Vsak element v dokumentu XAML je povezan z instanco razreda.net. Če ustvarimo novo okno z imenom Window1.xaml, nam orodje Visual Studio že izdela osnutek kode. Ta predstavlja prazno okno (slika 3.2). Slika 3.2: Primer okna v jeziku XAML. Visual Studio ustvari tudi novo datoteko, v kateri je osnutek kode, kjer bomo razvili funkcionalnost tega okna (slika 3.3). Okno in razred, s katerima je povezan dokument, morata imeti enako ime. Slika 3.3: Osnutek kode okna v jeziku C#. 7

18 3.3 Ogrodje Microsoft.NET Ogrodje Microsoft.NET je namenjeno razvoju programske opreme. Prva različica je bila objavljena leta Njegova posebna lastnost je zagotavljanje medopravilnosti jezikov s knjižnico FCL (Framework Class Library). Ogrodje ima vgrajen t. i. zbiralnik smeti (angl. garbage collector), s katerim poskrbi, da se objekti, ki niso več v uporabi, odstranijo iz delovnega pomnilnika. S tem se sprosti pomnilnik za nove objekte. 3.4 Sistem Windows Presentation Foundation Sistem WPF se uporablja za izdelavo grafičnih vmesnikov. Največja prednost sistema WPF je možnost, da je poslovna logika povsem ločena od grafičnega vmesnika. Videz vmesnika se lahko izdela s pomočjo jezika XAML. Za upodabljanje (angl. rendering) uporablja tehnologijo DirectX, kar pomeni, da je WPF na voljo samo na sistemih Windows. 8

19 3.5 Orodje Microsoft Access Microsoft Access je orodje za delo s podatkovnimi bazami (slika 3.4) in je del paketa Microsoft Office. Je kombinacija pogona JET (Joint Engine Technology) Database Engine in uporabniškega vmesnika. Njegova prednost pred drugimi sistemi je v tem, da lahko do podatkov dostopa več uporabnikov hkrati. Pri drugih sistemih mora razvijalec poskrbeti, da se baza podatkov zaklene, odpre, izvede operacija, zapre in na koncu odklene. Slika 3.4: Microsoft Access Knjižnica itext (itextsharp) Knjižnica itext je odprtokodna knjižnica za ustvarjanje, prilagajanje, pregled in vzdrževanje dokumentov PDF. Uporabljamo jo lahko v okoljih: Java,.NET, Google App Engine in Android. V aplikaciji smo uporabili knjižnico itextsharp (itext za ogrodje.net), in to za združevanje več datotek PDF v eno datoteko. Prav tako smo jo uporabili za zamenjavo prve strani ob zaključku naročila. Poleg uporabljenih funkcionalnosti nam knjižnica ponuja še: 9

20 generiranje dokumentov na podlagi datoteke XML (Extensible Markup Language), dodajanje zaznamkov, številčenje strani, dodajanje vodnih žigov, izpolnjevanje obrazcev. 3.7 Ikone grafičnega vmesnika Vse ikone, uporabljene za izdelavo grafičnega vmesnika (slika 3.5), so del projekta Open Icon Library. Projekt vsebuje več kakor ikon v različnih velikostih in formatih. Izdelava vmesnika z ikonami je lažja ter očem prijaznejša. Ker je naša aplikacija na voljo tako v slovenskem kot v angleškem jeziku, je veliko lažje izdelati vmesnik z ikonami. Če bi imeli gumbe z besedilom, bi bili gumbi zaradi različnih dolžin besed v različnih jezikih različno veliki, kar pa pokvari videz vmesnika. Slikovni prikaz na gumbih je tudi za novega uporabnika intuitiven za uporabo. Uporabnik ob pogledu na vmesnik ve, da bo ob pritisku na rdeč gumb nekaj prekinil ali izbrisal, ob pritisku na zelen gumb, pa nekaj dodal ali potrdil. Slika 3.5: Ikone, uporabljene za izdelavo grafičnega vmesnika. 10

21 3.8 Sistem GitHub GitHub je sistem, ki ponuja distribucijo in nadzor nad izvorno kodo. Večinoma se uporablja za projekte, kjer je vključeno večje število ljudi. Sistem omogoča, da lahko vsi uporabniki prispevajo in razvijajo vzporedno. To je omogočeno z razvejanjem projekta (angl. branching). Za vsako novo funkcionalnost lahko naredimo novo t. i. vejo, implementiramo rešitev, nato pa jo po pregledu in potrditvi združimo v osnovno vejo. Tako naša funkcionalnost postane del končne rešitve. V našem primeru smo storitev uporabljali za varnostne kopije diplomskega dela ter za enostaven prenos in distribucijo projekta. GitHub ponuja spletni uporabniški vmesnik, preko katerega lahko dostopamo do svojega projekta (slika 3.6). Slika 3.6: Spletni vmesnik sistema GitHub. 11

22 3.9 Simple Mail Transfer Protocol Za pošiljanje elektronske pošte smo uporabili protokol SMTP (Simple Mail Transfer Protocol), ki je standarden protokol za posredovanje elektronske pošte. Ustvarjen je bil leta 1982 in posodobljen leta Privzeto uporablja vrata 25, preko katerih aplikacija pošlje elektronsko pošto do naročnika (slika 3.7). Ker aplikacijo uporabljamo samo v lokalnem omrežju, za pošiljanje ne potrebujemo uporabniškega imena in gesla. Slika 3.7: Funkcija za pošiljanje elektronske pošte preko protokola SMTP. 12

23 4. APLIKACIJA ZA NAROČANJE IN SPREMLJANJE MERITEV 4.1 Uporabniki in vloge Vsak uporabnik ima službeni računalnik, s katerim dostopa do aplikacije. Uporabniško ime za prijavo v sistem Windows je hkrati tudi uporabniško ime za vse druge sisteme v podjetju. Ob zagonu aplikacije se uporabnik samodejno prijavi v aplikacijo. Podatke o uporabniku aplikacija pridobi iz sistema Windows. S poizvedbo pridobi uporabniške pravice iz naše podatkovne baze. V podatkovni bazi so shranjeni samo uporabniki, ki imajo višje pravice kot naročniki. S tem je vzdrževanje podatkovne baze minimalno, saj moramo ažurirati samo podatke uporabnikov, ki so v stiku z aplikacijo vsak dan. Če uporabnika ni v podatkovni bazi, ga aplikacija obravnava kot naročnika (gosta). Ta lahko kreira novo naročilo ali pa išče po bazi naročil. Vsak naročnik lahko vidi končana poročila in spremlja naročila, ki jih je ustvaril sam. Zaradi preglednosti naročnik ne vidi naročil, ki so jih ustvarili drugi naročniki. Uporabniki, ki so shranjeni v podatkovni bazi, pa imajo različne vloge oziroma pravice: administrator (ima najvišje pravice in dostop do vseh podatkov), odobritelj (ima dostop do vseh funkcij v aplikaciji), merilec (ima dostop do izdelave poročila), uporabnik (ima enake pravice kot gost, le da ima pri ustvarjanju novega naročila dodatno možnost pri izbiri tipa naročila). 4.2 Naročilo in statusi naročila Naročilo meritev se vpiše v podatkovno bazo, ko uporabnik pravilno vpiše podatke v potrebna vnosna polja. Ob pomanjkanju podatkov nas aplikacija primerno opozori. Dokler odobritelj naročila ne potrdi, je naročilo le zapis v naši podatkovni bazi. Ob potrditvi naročila, se mu določi nova zaporedna številka, ustvarijo se potrebne datoteke in v te 13

24 datoteke se prenesejo predloge za poročilo. Ob vsakem nadaljnjem popravku podatkov (npr. ime izdelka, koda izdelka itd.) se podatki posodobijo tako v podatkovni bazi kot v sami predlogi, ki služi kot prva stran poročila. Skozi postopek spremljajo naročilo različni statusi: ustvarjen (uporabnik je preko vmesnika oddal naročilo), zavrnjen (odobritelj je naročilo zavrnil in podal razlago za svojo odločitev), sprejet (odobritelj je naročilo potrdil), v obdelavi (merilec je začel z izvedbo meritev), čaka na odobritev (merilec je ustvaril poročilo in čaka na potrditev odobritelja) in končano (odobritelj je poročilo potrdil). V primeru, da so potrebni popravki, lahko z ustreznimi akcijami status vrnemo v želeno stanje in ponovno izvedemo postopek. Med celotnim postopek se shranjujejo tudi podatki o spremembah na naročilu. 4.3 Shranjevanje sprememb Aplikacija omogoča shranjevanje vseh sprememb, ki se zgodijo v postopku izvajanja naročila. Ob vsaki posodobitvi se v podatkovno bazo vnese sprememba (identifikacijska številka naročila, stara vrednost, nova vrednost, uporabniško ime, datum ter ura spremembe). Na oknu, kjer vidimo podrobnosti naročila, se tudi izpiše nekaj podatkov o zadnji spremembi (datum, ura in uporabniško ime). Shranjevanje sprememb smo implementirali z namenom, da je mogoče ob napačni uporabi ustreznega uporabnika opozoriti o napakah. V prihodnje bodo implementirane tudi druge analize, za katere so potrebni podatki o določenih spremembah. 14

25 4.4 Podatkovna baza Podatkovna baza aplikacije je zasnovana v programu Microsoft Access. Dostop do njene vsebine dosežemo z gonilnikom ACE (Access Connectivity Engine). Za podatkovno bazo smo izdelali E-R (entitetno relacijski) diagram (slika 4.1). Podatkovna baza je sestavljena iz šestih tabel: Users (tabela za shranjevanje uporabnikov), Orders (tabela z vsemi naročili), OrderChanges (tabela z vsemi spremembami na naročilih), ApprovedOrders (tabela s podatki o odobrenih naročilih), MeasuredOrders (tabela s podatki o meritvah) in FinishedOrders (tabela s podatki o končanih naročilih). Slika 4.1: E-R-diagram podatkovne baze. 15

26 4.5 Lokalizacija Ker je uradni jezik v podjetju angleščina, je jezik aplikacije v slovenskem in angleškem jeziku. To smo dosegli tako, da smo namesto statičnih nizov uporabili dve datoteki z enakima imenoma vrednosti, same vrednosti pa se glede na jezik razlikujejo (slika 4.2). Datoteki smo poimenovali locale.resx in locale.sl-si. V prvi se nahajajo angleške vrednosti, v drugi pa slovenske. Angleško verzijo datoteke bi lahko poimenovali tudi locale.en-gb.resx, vendar to ni priporočljivo, saj aplikacija potrebuje vsaj eno datoteko brez definirane oznake, da jo uporabi kot privzeto. Prednost lokalizacije je tudi v tem, da lahko vrednosti popravljamo in spreminjamo, pri čemer ni treba ponovno prevajati kode aplikacije (ang. compile). Pomembno je, da ob spremembah prevodov spreminjamo samo vrednosti, ki so obdane z značkama <value> in </value>, ime vrednosti pa pustimo nespremenjeno. Slika 4.2: Primer vrednosti nizov v angleškem in slovenskem jeziku. 4.6 Pretvorniki in enumeratorji Enumerator je podatkovni tip, ki vsebuje poimenovane vrednosti (slika 4.3). V našem primeru imamo več enumeratorjev za določene podatke. Statuse naročila označujemo s številkami od 1 do 6 (tako so shranjeni tudi v podatkovni bazi), vendar je veliko lažje, če lahko namesto številk uporabljamo smiselna imena statusov (ustvarjen, zavrnjen itd.). 16

27 Slika 4.3: Enumerator za statuse naročila. Vse te podatke, ki so na uporabniškem vmesniku, bi radi prikazali z nizi namesto s številkami. Prav tako bi jih radi prikazali v izbranem jeziku. Za to lahko uporabimo pretvornik (angl. converter), ki poda opis za želeno vrednost v enumeratorju (slika 4.4). Slika 4.4: Primer pretvornika enumeratorja statusov. 17

28 4.7 Nastavitve aplikacije Določeni parametri v aplikaciji se lahko nastavljajo preko nastavitvene datoteke (slika 4.5). V aplikaciji ni implementiran vmesnik za nastavitve, saj se načeloma parametri ne spreminjajo pogosto. V datoteki lahko nastavimo: ime podjetja, domeno podjetja (uporabimo za elektronski naslov naročnika), privzet jezik vmesnika, elektronski naslov, s katerega bo naročnik prejel obvestilo o poročilu, zadevo in vsebino generičnega elektronskega sporočila, lokacije do podatkovne baze, predlog itd., parametre, ki so vključeni v samo ime poročila, čas samodejnega osveževanja seznama naročil. Vse parametre bi lahko zapisali neposredno v programsko kodo (angl. hard coding), vendar bi morali za vsako spremembo posegati vanjo. Slika 4.5: Del nastavitvene datoteke. 18

29 Visual Studio omenjeno datoteko ustvari na lokaciji izvršilne datoteke. Zaradi preglednosti strukture map in datotek smo datoteko premaknili na primernejše mesto in se ob zagonu aplikacije zamenja (slika 4.6). Slika 4.6: Razred za zamenjavo nastavitvene datoteke. 19

30 4.8 Uporabniški vmesnik in funkcionalnosti Začetno okno aplikacije Začetno okno (slika 4.7) ponuja možnosti za spremembo jezika, novo naročilo ali pa pregled seznama naročil. Uporabniki z ustreznimi pravicami lahko dostopajo tudi do urejevalnika predlog in analize podatkov. Slika 4.7: Začetno okno. 20

31 Funkcija GetUserByUsername iz podatkovne baze vrne uporabnika (slika 4.8). Uporabniško ime (spremenljivka username) se pridobi s pomočjo razreda z imenom Environment, v katerem so podatki o trenutnem okolju in platformi. Uporabniku se tako ni treba prijavljati v aplikacijo. Slika 4.8: Funkcija za pridobivanje uporabnika. Funkcija uporablja SQL (angl. Structured Query Language) povpraševanje za poizvedbo v podatkovni bazi. Povpraševanje (slika 4.9) je sestavljeno iz treh delov: v prvem delu se določi, katera polja želimo vključiti v poizvedbo (SELECT), v drugem delu je določena tabela, iz katere bomo podatke pridobili (FROM), v tretjem delu je pogoj, ki ga mora naše povpraševanje izpolnjevati (WHERE). Slika 4.9: SQL-ukaz za pridobivanje uporabnika. 21

32 Okno za nova naročila Novo naročilo lahko ustvari vsak uporabnik aplikacije. V oknu za nova naročila (slika 4.10) je treba izpolniti vsa označena polja in priložiti tehnično risbo, po kateri se izvajajo meritve. Priložijo se lahko tudi dodatne datoteke, relevantne za laboratorij (meritve, ki jih opravi dobavitelj, slike izdelka ipd.). Slika 4.10: Okno za novo naročilo. V primeru, da nismo podali vseh podatkov, nas aplikacija na to opozori. Polje za datum risbe nas opozori tudi ob napačnem vnosu datuma (polje se obarva z rdečo barvo). Vnosno polje za datum risbe je omejeno na 10 znakov, dovoljeni znaki pa so števila od 0 do 9 in pika. Da smo omejili vnosno polje, smo uporabili dogodek (angl. event) z imenom 22

33 PreviewTextInput (slika 4.11). V dogodku kličemo funkcijo, s katero preverimo, ali je vnos dovoljen. Funkcija vrne TRUE, če je vnos dovoljen, v nasprotnem primeru pa vrne FALSE. Slika 4.11: Dogodek za preverjanje vnosa. Aplikacija ustvari naročilo v podatkovni bazi in prenese potrebne datoteke na začasno lokacijo v omrežju. Na začasni lokaciji se nahajajo vse datoteke, ki pripadajo ustvarjenim naročilom. Prenos datotek na začasno omrežno lokacijo je potreben, saj so datoteke, ki jih naročnik priloži k naročilu, shranjene lokalno na računalniku. Do teh datotek aplikacija ne more dostopati. Ko se naročilo potrdi za obdelavo, se ustvari mapa z imenom naročila. Nato se v mapo prenesejo vse datoteke, ki so povezane z naročilom. 23

34 Okno za iskanje naročil Okno za iskanje naročil (slika 4.12) je namenjeno pregledu oddanih poročil. V seznamu so prikazana vsa naročila glede na pravice uporabnika. V nastavitveni datoteki je določen parameter za časovni interval osveževanja seznama. Če ima parameter vrednost 0, se seznam ne osvežuje samodejno. Slika 4.12: Okno za iskanje naročil. Ob veliki količini podatkov lahko seznam postane nepregleden. Za boljši pregled naročil smo implementirali večnivojsko razvrščanje seznama (slika 4.13). Slika 4.13: Večnivojsko razvrščanje. 24

35 Tu smo si pomagali z razredom CollectionView. Razred se uporablja za združevanje, razvrščanje in filtriranje podatkov. Za večnivojsko razvrščanje aplikacija najprej pridobi ponastavljen pogled seznama (funkcija GetDefaultView), nato se dodajo imena stolpcev in smeri razvrščanja (SortDescription). Seznam vseh razvrščanj aplikacija pridobi iz okna za razvrščanje (slika 4.14). Slika 4.14: Okno za večnivojsko razvrščanje. 25

36 Okno s podatki o naročilu Okno s podatki o naročilu (slika 4.15) se uporablja za pregled in spremembe naročila. Vsaka shranjena sprememba se zabeleži v podatkovno bazo. Preko tega okna odobritelji in merilci vodijo postopek naročila do zaključka. Slika 4.15: Okno s podrobnostmi. 26

37 Po opravljenih meritvah aplikacija obvesti naročnika o ustvarjenem poročilu. Implementirali smo funkcijo za pošiljanje spletne pošte s protokolom SMTP (slika 4.16). Podatki o naslovu pošiljatelja, zadevi in vsebini sporočila so shranjeni v nastavitveni datoteki programa. Sporočilo vsebuje tudi končno poročilo o meritvah (priponka). Slika 4.16: Funkcija za pošiljanje spletne pošte. 27

38 Predloge komentarjev Na končnem poročilu sta zapisana komentar naročnika in komentar merilca. Naročnikov komentar služi kot navodilo, katere dimenzije naj se na izdelku izmerijo, merilčev komentar pa sestavljajo rezultati in pojasnitev meritev. V večini primerov zadostuje generičen komentar, ki pove, da so vse meritve v toleranci ali obratno. Zato je smiselno, da lahko merilec ustvari predlogo ter si s tem prihrani delo in čas. Aplikacija vsebuje urejevalnik predlog (slika 4.17). Predloga je sestavljena iz imena ter komentarja v slovenščini in angleščini. Dolžina obeh komentarjev skupaj je največ 255 znakov. Urejevalnik omogoča dodajanje, brisanje, preimenovanje predlog in urejanje komentarjev. Vsi komentarji in imena predlog so shranjeni v tekstovni datoteki. Shranjeni so v obliki nizov, ločenih s podpičjem, nova vrstica pa pomeni novo predlogo. Tudi predloge bi lahko shranili v podatkovni bazi, vendar smo se odločili za tekstovno datoteko. Laboratorij uporablja tak način shranjevanja predlog tudi v drugih primerih. S tem poenostavimo uvoz ali izvoz predlog v druge sisteme. Slika 4.17: Urejevalnik predlog. 28

39 Analiza podatkov Kot pomanjkljivost starega sistema smo omenili pomanjkanje podatkov o obremenjenosti laboratorija. Implementirali smo analizo podatkov (slika 4.18), ki omogoča statistične podatke o obremenjenosti laboratorija, kot so: porabljene ure za določen projekt, obremenjenost posameznega merilca in število naročil po naročnikih. Na željo laboratorija smo implementirali samo najpomembnejše kategorije za analizo podatkov. Slika 4.18: Okno za analizo podatkov. 29

40 4.9 Ustvarjanje poročila Za ustvarjanje dokumentov PDF smo uporabili knjižnico itextsharp. Ta nam je omogočila enostavno združevanje dokumentov v končno poročilo. Vsako poročilo vsebuje krovno stran, tehnično risbo izdelka in meritve. Za poročilo je pomembno, da so vse datoteke v formatu PDF, da jih lahko združimo. Aplikacija pretvori vse datoteke iz formata XLSX v format PDF (slika 4.19), nato pa jih združi. Pretvorbo smo dosegli z uporabo knjižnice za urejanje datotek Microsoft Excel (Microsoft.Office.Interop.Excel). Ko uporabljamo omenjeno knjižnico, moramo biti pozorni, da vse objekte po koncu uporabe zapremo in uničimo. To je nujno, saj za svoje delovanje zažene aplikacijo Microsoft Excel, preko katere lahko dostopa do datoteke in jo primerno uredi. Če objektov ne zapremo in uničimo, se lahko zgodi, da objekti po nepotrebnem zasedajo delovni pomnilnik. Slika 4.19: Del kode za izvoz datoteke v format PDF. 30

41 Po pretvorbi vse datoteke združimo v končno poročilo. Funkcija CombineMultiplePDFs (slika 4.20) ustvari novo datoteko PDF. Ustvari se nov objekt, ki predstavlja dokument PDF. Vse datoteke, ki so izbrane za poročilo, se preberejo in dodajajo v ta objekt. Slika 4.20: Funkcija za združevanje datotek PDF. 31

42 5. Testiranje aplikacije in možnosti za nadgradnjo 5.1 Testiranje Aplikacijo so testirali večinoma uporabniki v laboratoriju za meroslovje. Namestili smo jo na mrežno lokacijo, do katere imajo dostop vsi zaposleni, nato pa so jo vsi uporabniki odprli. Vsak uporabnik je ustvaril 10 naročil in jih sam skozi postopek vodil do zaključka. Za namen testa so vsi uporabniki imeli vlogo odobritelja, s čimer smo vsem uporabnikom omogočili, da vodijo celoten postopka od ustvarjanja naročil do zaključka. Tako smo ustvarili veliko omrežnega prometa in testirali izredni primer»visoke«obremenjenosti podatkovne baze, do katere pa v praksi ne prihaja, saj v laboratoriju v povprečju obdelajo pet naročil na dan. Uporabniki so testirali tudi uporabniški vmesnik, in to tako, da so izbirali veliko kombinacij klikov in akcij po uporabniškem vmesniku; v primeru nepravilnega odziva so zapisali korake, ki so pripeljali do problema. Aplikacijo so v začetku uporabljali samo v laboratoriju (naročila so prihajala po starem načinu, nekdo pa je vsa naročila vnesel v aplikacijo), nato je bil način uporabe aplikacije predstavljen nekaj izbranim najpogostejšim naročnikom, na koncu pa je bila aplikacija predstavljena še ostalim naročnikom. Po predstavitvi smo iz podatkovne baze odstranili vse testne vnose in tako se je proces testiranja zaključil. 5.2 Možnosti za nadgradnjo Pri izvedbi aplikacije smo opazili kar nekaj možnosti za izboljšave oziroma nadgradnjo. Celotno aplikacijo bi bilo smiselno pretvoriti v spletno aplikacijo, do katere bi uporabniki dostopali preko spletnega brskalnika, prav tako je smiselno uporabiti strežnik za podatkovno bazo, ker imamo več uporabnikov ter je nadzor nad branjem in pisanjem večji. Možnost za izboljšavo se je pokazala ob ustvarjanju poročila. Sedaj se vse datoteke pretvorijo v format PDF ter se shranijo na omrežno lokacijo. Te datoteke se združijo v 32

43 končno poročilo, kar ustvari nepotrebno obremenitev na omrežju podjetja. To bi lahko izboljšali tako, da bi pretvorjene datoteke shranili lokalno, jih združili in na mrežno lokacijo poslali samo končno datoteko. Vse pretvorjene datoteke pa bi tudi lahko hranili v delovnem pomnilniku in jih po uporabi enostavno zbrisali iz pomnilnika. S tem bi bilo tudi ustvarjanje poročila hitrejše. Možnost za izboljšavo se je pokazala tudi pri podatkovni bazi. Podatkovno bazo bi lahko razširili in uporabili več smiselnih tabel za boljši pregled nad naročili. 33

44 6. Sklep V diplomskem delu smo opisali implementirano aplikacijo za naročanje in spremljanje meritev v laboratoriju za meroslovje. Cilj celotnega dela je bil izboljšati in sistematizirati delo v laboratoriju. Z novo aplikacijo smo dosegli pregled in nadzor nad naročili ter olajšali delo zaposlenim v podjetju. Da smo dosegli zmanjšanje dela, smo preučili celoten proces naročanja meritev in potek dela zaposlenih v laboratoriju. Opisali smo sistem naročanja pred razvojem aplikacije in izpostavili pomanjkljivosti, ki smo jih z implementacijo aplikacije odpravili. Izdelali smo uporabniški vmesnik s pomočjo sistema WPF in označevalnega jezika XAML. Aplikacijo smo lokalizirali in jo omogočili v slovenskem in angleškem jeziku. Končna poročila se ustvarijo s pomočjo knjižnice itextsharp. Podatkovno bazo smo implementirali z orodjem Microsoft Access. Videz aplikacije smo nadgradili z ikonami iz odprtokodnega projekta Open Icon Library. Aplikacijo smo testirali in s tem dokazali stabilnost v praktičnem okolju. Za shranjevanje projekta smo uporabili sistem GitHub, ki omogoča boljši pregled popravkov v izvorni kodi. Cilj in namen aplikacije sta izpolnjena v celoti, saj smo dosegli in implementirali vse, kar smo planirali. Predstavili smo tudi možnosti za nadgradnjo oziroma izboljšavo aplikacije, ki smo jih opazili med samo implementacijo. 34

45 7. Viri in literatura [1] Collins, M. Pro Access 2010 Development. New York: Apress, [2] Foster, E., Godbole, S. Database Systems: A Pragmatic Approach. Second edition. New York: Apress, [3] Garcia-Molina, H., Ullman, J., Widom, J. Database Systems The Complete Book. Second edition. New Jersey: Pearson Prentice Hall, [4] GitHub. Dostopno na: [ ] [5] itextsharp. Dostopno na: [ ] [6] MacDonald, M. Pro WPF 4.5 in C#. Fourth edition. New York: Apress, [7] Microsoft Visual Studio. Dostopno na: [ ] [8] Open Icon Library. Dostopno na: [ ] [9] Spolsky, J. User Interface Design for Programmers. New York: Apress, [10] Troelsen, A., Japikse, P. C# 6.0 and the.net 4.6 Framework. Seventh edition. New York: Apress, [11] Wikipedia. C# programming language. Dostopno na: [ ] [12] Wikipedia. Extensible Application Markup Language. Dostopno na: [ ] [13] Wikipedia. SMTP. Dostopno na: [ ] [14] Wikipedia. Windows Presentation Foundation. Dostopno na: [ ] 35

46 I Z J A V A O A V T O R S T V U Spodaj podpisani/-a z vpisno številko sem avtor/-ica diplomskega dela z naslovom: Vito Resnik E RAZVOJ APLIKACIJE ZA NAROČANJE IN SPREMLJANJE MERITEV IZDELKOV (naslov diplomskega dela) S svojim podpisom zagotavljam, da: sem diplomsko delo izdelal/-a samostojno pod mentorstvom (naziv, ime in priimek) doc. dr. Borka Boškovića in somentorstvom (naziv, ime in priimek) red. prof. dr. Janeza Bresta so elektronska oblika diplomskega dela, naslov (slov., angl.), povzetek (slov., angl.) ter ključne besede (slov., angl.) identični s tiskano obliko diplomskega dela. soglašam z javno objavo elektronske oblike diplomskega dela v DKUM. V Mariboru, dne Podpis avtorja/-ice:

47 IZJAVA O USTREZNOSTI ZAKLJUČNEGA DELA Podpisani mentor : Borko Bošković (ime in priimek mentorja) in somentor (eden ali več, če obstajata): Janez Brest (ime in priimek somentorja) Izjavljam (-va), da je študent Ime in priimek: Vito Resnik Vpisna številka: E Na programu: Računalništvo in informacijske tehnologije izdelal zaključno delo z naslovom: (naslov zaključnega dela v slovenskem in angleškem jeziku) Development of application for ordering and monitoring measurements of products v skladu z odobreno temo zaključnega dela, Navodilih o pripravi zaključnih del in mojimi (najinimi oziroma našimi) navodili. Preveril (-a, -i) in pregledal (-a, -i) sem (sva, smo) poročilo o plagiatorstvu. Datum in kraj: Podpis mentorja: Datum in kraj: Podpis somentorja (če obstaja): Priloga: - Poročilo o preverjanju podobnosti z drugimi deli.

48 IZJAVA O ISTOVETNOSTI TISKANE IN ELEKTRONSKE VERZIJE ZAKLJUČNEGA DELA IN OBJAVI OSEBNIH PODATKOV DIPLOMANTOV Ime in priimek avtorja-ice: Vpisna številka: Študijski program: Naslov zaključnega dela: Vito Resnik E Računalništvo in informacijske tehnologije Razvoj aplikacije za naročanje in spremljanje meritev izdelkov Mentor: Somentor: doc. dr. Borko Bošković red. prof. dr. Janez Brest Podpisani-a Vito Resnik izjavljam, da sem za potrebe arhiviranja oddal elektronsko verzijo zaključnega dela v Digitalno knjižnico Univerze v Mariboru. Zaključno delo sem izdelal-a sam-a ob pomoči mentorja. V skladu s 1. odstavkom 21. člena Zakona o avtorskih in sorodnih pravicah dovoljujem, da se zgoraj navedeno zaključno delo objavi na portalu Digitalne knjižnice Univerze v Mariboru. Tiskana verzija zaključnega dela je istovetna z elektronsko verzijo elektronski verziji, ki sem jo oddal za objavo v Digitalno knjižnico Univerze v Mariboru. Zaključno delo zaradi zagotavljanja konkurenčne prednosti, varstva industrijske lastnine ali tajnosti podatkov naročnika: ne sme biti javno dostopno do (datum odloga javne objave ne sme biti daljši kot 3 leta od zagovora dela). Podpisani izjavljam, da dovoljujem objavo osebnih podatkov, vezanih na zaključek študija (ime, priimek, leto in kraj rojstva, datum zaključka študija, naslov zaključnega dela), na spletnih straneh in v publikacijah UM. Datum in kraj: Podpis avtorja-ice: Podpis mentorja: (samo v primeru, če delo ne sme biti javno dostopno) Podpis odgovorne osebe naročnika in žig: (samo v primeru, če delo ne sme biti javno dostopno)