POMEN INFORMACIJ O OKOLJU IN ZDRAVJU Onesnaženost okolja vpliva na zdravje in blaginjo ljudi. Ker so medsebojne povezave med vplivi okolja na zdravje

Velikost: px
Začni prikazovanje s strani:

Download "POMEN INFORMACIJ O OKOLJU IN ZDRAVJU Onesnaženost okolja vpliva na zdravje in blaginjo ljudi. Ker so medsebojne povezave med vplivi okolja na zdravje"

Transkripcija

1 POMEN INFORMACIJ O OKOLJU IN ZDRAVJU Onesnaženost okolja vpliva na zdravje in blaginjo ljudi. Ker so medsebojne povezave med vplivi okolja na zdravje ljudi pogosto zapletene, jih je težko oceniti. Največkrat se omenja vpliv onesnaženega zraka ali pitne vode, vse pogosteje pa tudi vpliv podnebnih sprememb, elektromagnetnega sevanja in kemikalij na zdravje ljudi. Problematika kemikalij je še posebej pereča v povezavi z okoljskimi nesrečami, vsebnostjo hormonskih motilcev v vodah in z onesnaženostjo tal ter kakovostjo hrane. Naš življenjski slog je pomembna determinanta zdravja Zdravje posameznika je spremenljivo in tako kot z okoljem povezano s številnimi dejavniki, ki jih imenujemo determinante zdravja (Slika 1). Na nekatere dejavnike, kot so npr. spol, starost, genetika, ne moremo neposredno vplivati, na druge pa lahko. Življenjski slog, kot ena od pomembnih determinant zdravja, lahko spodbuja boljše zdravje oziroma ga krepi, lahko pa vodi v razvoj bolezni. Življenjski slog pomeni, npr.: kaj in koliko jemo in pijemo, koliko se gibljemo, kakšne so naše razvade (kajenje, pitje alkohola, režim prehranjevanja in pitja ter gibanja). Za zdravje sta Slika 1: Determinante zdravja (Dahlgreen in Whitehead, 2006). pomembna tudi naš način razmišljanja in delovanja ter način spopadanja s stresom. Zdrav posameznik je aktiven in ustvarjalen, opravlja svoje delo, običajne bolezni hitreje preboli in na ta način prinaša dobrobit družbi. Več informacij je na povezavi: Neenakosti v zdravju so odvisne od socialno-ekonomskega statusa posameznika Življenjski slog je pogosto povezan z izobrazbo in dohodki. Ljudje z višjo izobrazbo in višjimi dohodki imajo v povprečju bolj zdrave življenjske navade in posledično boljše zdravje in obratno. Socialnoekonomski status je eden izmed poglavitnih razlogov za nastanek neenakosti v zdravju, ki so nepravične in jih je mogoče preprečiti. Stanje na področju okolja in zdravja spremljamo s kazalniki Kazalniki o okolju in zdravju so na dogovorjen način izbrani in predstavljeni podatki. Z njimi želimo na preprost in razumljiv način prikazati, kakšen je vpliv onesnaženega okolja na zdravje ljudi. Ker so

2 kazalniki razviti v skladu z metodologijo Svetovne zdravstvene organizacije, so mednarodno primerljivi. Nudijo podatke in informacije o stanju okolja in zdravja na državni ravni, predstavljeni pa so v daljšem časovnem obdobju. Informacije, ki jih kazalniki vsebujejo so namenjene podpori odločanju ter splošni javnosti, za boljše razumevanje problematike. Razvijajo se v sodelovanje med Nacionalnim inštitutom za javno zdravje (v nadaljevanju: NIJZ) in Agencijo RS za okolje (v nadaljevanju: ARSO). Kazalniki proučujejo področje kakovosti zraka, pitne vode, varnosti živil, sevanja, kemijske varnosti in hrupa ter njihove vplive na zdravje ljudi (Slika 2). Slika 2: Vpliv onesnaženega okolja na zdravje ljudi. Znanstvene ugotovitve kažejo, da ukrepi za zmanjšanje onesnaženosti okolja pozitivno vplivajo na zdravje in pomenijo tudi prihranek v državni blagajni. Zato je pred nami velik izziv kako znanje o okolju in zdravju prenesti v izboljšanje politik in s tem zmanjšati negativne posledice? Kateri ukrepi so pravi? Katere možnosti imamo na voljo, so najboljše? Kakšna je pot do ciljev? Za uspešno reševanje je izjemnega pomena sodelovanje različnih strok, širše javnosti, znanosti ter podpora politike. Pripravila: mag. Nataša Kovač, univ. dipl. kem. KAKOVOST PITNE VODE IN DOSTOPNOST DO NJE Pitna voda mora biti dostopna vsem, vedno, povsod, v zadostnih količinah ter skladna in zdravstveno ustrezna. Sistem za oskrbo s pitno vodo (v nadaljevanju: vodovod) je oskrbovalno območje, ki se lahko deli na več oskrbovalnih območij, znotraj katerih je kakovost vode približno enaka. Oskrbovalna območja združujemo v velikostne razrede, glede na količino dobavljene vode na dan ali število prebivalcev: mala, srednja in velika, ki oskrbujejo , oziroma > prebivalcev. Pri izbiri vodnega vira ima prednost voda, za katero priprava ni potrebna. S pripravo vode se zagotovi skladnost in zdravstvena ustreznost pitne vode, običajno obsega več faz npr.: sedimentacija, filtracija, dezinfekcija. V letu 2017 se je v Sloveniji več kot četrtina ( ; 26,7 %) prebivalcev oskrbovala iz vodovodov, ki so oskrbovali več kot ljudi in odstotek (19.000; 0,9 %) prebivalcev iz vodovodov s ljudi, pri katerih priprava vode ni potrebna; vodni vir je bil»podzemna voda brez vpliva površinske vode«. Kakovost vodnih virov moramo ohraniti. Večina vodovodov ima določena vodovarstvena območja z določenimi režimi varovanja vodnih virov pred onesnaženjem. Dostopnost do varne oskrbe s pitno vodo V Sloveniji se je v letu 2017, 94 % prebivalcev oskrbovalo s pitno vodo iz vodovodov, ki so bili vključeni v redni državni nadzor spremljanja kakovosti pitne vode (monitoring), na mestu uporabe, na pipi uporabnika. V monitoring so vključeni vodovodi, ki oskrbujejo 50 ali več oseb. V monitoring pitne vode tako ni bilo vključenih 6 % prebivalcev Slovenije, ki se oskrbujejo iz vodovodov z manj kot 50 oseb ali

3 Delež prebivalcev po oskrbovalnih območjih Gorenjska Goriška JV Slo Koroška Obalno-kraška Osrednjeslovenska Podravska Pomurska Posavska Prim.-notransjka Savinjska Zasavska Slovenija zagotavljajo manj kot povprečno 10 m 3 vode na dan (npr. lastna oskrba s pitno vodo, samooskrba), razen če se voda uporablja za oskrbo javnih objektov, objektov za proizvodnjo in promet živil in objektov za pakiranje pitne vode. Največji delež prebivalcev, ki nimajo dostopnosti do pitne vode, ki je pod nadzorom je bil v Koroški (25 %) in Savinjski statistični regiji (15 %) (Slika 3). Kazalec dostopnosti do pitne vode prikazuje neenakosti po statističnih regijah glede varne oskrbe s pitno vodo. Dostopnost do pitne vode iz vodovodov, ki so pod nadzorom se je v obdobju , nekoliko izboljšala. 100% 80% 60% 40% 20% 0% 5,3 7,3 4,6 24,9 7,0 2,5 2,6 2,3 8,0 14,8 2,2 19,9 5,8 0,0 57,6 46,9 56,2 42,1 57,7 69,1 72,7 82,6 54,2 49,2 59,9 91,4 63,9 27,9 29,0 27,8 31,2 36,0 25,2 16,8 21,5 22,2 17,9 9,4 8,0 15,3 20,9 28,6 10,7 1,6 4,2 3,0 8,3 8,8 9,4 8,1 brez nadzora velika (>10.000) srednja ( ) mala ( ) Slika 3: Prebivalci, ki se oskrbujejo iz vodovodov, vključenih v redni nadzor (monitoring) pitne vode po velikostnih razredih vodovodov in prebivalci brez nadzora, po statističnih regijah, Po tipu surove vode delimo vodne vire na površinske in nepovršinske - t.i. podzemne vode. Zaradi izpostavljenosti onesnaženju je kakovost površinskih voda vprašljiva. V higienskem smislu uvrščamo med površinske tudi tiste vode, v katerih je ugotovljena prisotnost mikro-ali makroorganizmov, ter vode s spremembami lastnosti, ki so po vplivom značilnosti atmosfere, površine ali površinske vode. To so v Sloveniji zlasti t.i. kraške vode, pri katerih je omejena sposobnost samočiščenja. ŠTEVILO OSKRBOVALNIH OBMOČIJ 8; 1% 1; 0% ŠTEVILO PREBIVALCEV 9.164; 71; 0% 0% 404; 47% 453; 52% mešana ; 36% % nedoločeno nepovršinska površinska Slika 4: Oskrbovalna območja po tipu surove vode in prebivalci, ki se na njih oskrbujejo s pitno vodo, Vir: ARSO, Kazalci okolja, Vpliv na zdravje ljudi, ZD05 Dostopnost do pitne vode,

4 Kakovost pitne vode Pitna voda je voda v njenem prvotnem stanju ali po pripravi, namenjena pitju, kuhanju, pripravi hrane ali za druge gospodinjske namene, ne glede na njeno poreklo oziroma vir (ali se dobavlja iz vodovodnega omrežja, cistern ali kot pakirana voda ter voda za proizvodnjo in promet živil). Pitna voda je zdravstveno ustrezna, kadar ne vsebuje mikroorganizmov, parazitov in njihovih razvojnih oblik v številu, ki lahko predstavlja nevarnost za zdravje ljudi; kadar ne vsebuje snovi v koncentracijah, ki same ali skupaj z drugimi snovmi lahko predstavljajo nevarnost za zdravje ljudi; kadar je skladna z zahtevami za mejne vrednosti mikrobioloških in kemijskih parametrov, ki so določeni v delih A in B Priloge I Pravilnika o pitni vodi. Skladnost je skladnost z zahtevami za mejne vrednosti vseh parametrov iz priloge I (deli A, B in C), ki se po potrebi dopolni z dodatnimi parametri in njihovimi mejnimi vrednostmi. Velika in srednja oskrbovalna območja oziroma vodovodi, ki oskrbujejo več kot prebivalcev (86 % prebivalcev) imajo praviloma ustrezno kakovost pitne vode. Večje tveganje za zdravje predstavlja prisotnost mikroorganizmov, ki je pogostejša pri malih oskrbovalnih območjih, ki oskrbujejo prebivalcev (zlasti prebivalcev), saj ti vodovodi ponekod nimajo ustrezne strokovne priprave vode, določenih vodovarstvenih območij idr. Večje tveganje za prisotnost mikroorganizmov, najdemo tudi pri kraških vodnih virih. Mikrobiološka in kemijska kakovost pitne vode v letu 2017 ni bila znana za vodovode, ki oskrbujejo manj kot 50 oseb ( ; 6 % prebivalcev), ki niso bili vključeni v monitoring. Poleg tega so dodatno pomanjkljivi podatki o kemijski kakovosti za vodovode s prebivalcev (99.600; 5 % prebivalcev), saj se vzorčenje za kemijske parametre pri njih izvaja le delno. V letu 2017 je bilo v okviru obsega A (redna preskušanja) odvzetih vzorcev; zaradi mikrobioloških parametrov je bilo 10,9 % vzorcev neskladnih, od tega 2,8 % zaradi Escherichie coli (E. coli) (fekalna onesnaženost), večina pri vodovodih s oseb (6,8 % vzorcev). Delež neskladnih vzorcev močno pada z velikostjo oskrbovalnih območij. Tabela 1: Odvzeti vzorci in neskladni vzorci zaradi mikrobioloških parametrov, posebej zaradi Escherichie coli (fekalno onesnaženje), pri rednih preskušanjih, po velikosti oskrbovalnih območij, Slovenija, Neskladni vzorci zaradi mikrobioloških parametrov Velikost oskrbovalnega območja Odvzeti vzorci SKUPAJ Escherichia coli Drugi parametri Število Najmanjša (50-500) Mala ( ) Mala skupaj ( ) Srednja ( ) Velika (>10.000) SKUPAJ Delež Najmanjša (50-500) 36,7 21,8 6,8 15,0 Mala ( ) 11,7 7,9 1,1 6,8 Mala skupaj ( ) 48,4 18,4 5,4 13,0 Srednja ( ) 20,9 4,7 0,6 4,1 Velika (>10.000) 30,7 3,4 0,1 3,3 SKUPAJ 100,0 10,9 2,8 8,2

5 Obalno-kraška Primorsko-notranjska Podravska Gorenjska Goriška Koroška SLOVENIJA Jugovzhodna Slovenija Osrednjeslovenska Zasavska Posavska Savinjska Pomurska % Mala skupaj ( ) Srednja ( ) Velika (>10.000) 6,5 6,3 5,6 5,4 4,5 4,2 3,8 3,1 2,9 2,5 11,2 15,0 13,6 0,6 Slika 5: Neskladni vzorci zaradi E. coli (redni preskusi, velikost oskrbovalnih območij, statistične regije), Viri: Zbirka podatkov o sistemih za oskrbo s pitno vodo in o skladnosti pitne vode, za leto 2017 (NLZOH 2018) Zdravstveni statistični letopis Slovenije 2017, 1,4 3,5 0,1 1,3 NIJZ V letu 2017 je bilo v okviru obsega B (občasna preskušanja) odvzetih 396 vzorcev, ki vključujejo kemijske parametre, pomembne za zdravje ljudi. V obdobju so bili vzorci pitne vode neskladni zaradi: - kemijskih parametrov Del B Priloge I Pravilnika o pitni vodi: neskladnih je bilo približno 1 6 % vzorcev, ponekod so bili vsako leto preseženi nitrati (do leta 2015) in pesticidi, občasno tudi arzen, nikelj in svinec; - indikatorskih kemijskih parametrov Del C Priloge I Pravilnika o pitni vodi: neskladnih je bilo približno 0,5 4 % vzorcev, preseženi so bili občasno aluminij, mangan in železo. Tabela 2: Odvzeti in neskladni vzorci zaradi kemijskih parametrov občasnih preskušanj, ločeno iz priloge B (nitrati, pesticidi) in priloge C1) Pravilnika o pitni vodi, Slovenija, Neskladni vzorci 2) Velikost oskrbovalnega območja Odvzeti vzorci SKUPAJ Priloga 1, del B Priloga 1, del C Število Najmanjša (50-500) Mala ( ) Mala skupaj ( ) Srednja ( ) Velika (>10.000) SKUPAJ Delež Najmanjša (50-500) 1, Mala ( ) 22,7 1,1 1,1 - Mala skupaj ( ) 23,7 1,1 1,1 - Srednja ( ) 41,7 1,2 0,6 0,6 Velika (>10.000) 34,6 2,2 1,5 0,7 SKUPAJ 100,0 1,5 1,0 0,5 1) Izvzete so terenske meritve. 2) Dodatno sta bila neskladna po 1 vzorec v okviru rednih preskušanj zaradi pesticidov: atrazina in bentazona

6 Viri: - Zbirka podatkov o sistemih za oskrbo s pitno vodo in o skladnosti pitne vode, za leto 2017 (NLZOH 2018) - Zdravstveni statistični letopis Slovenije 2017, Kadar se v okviru izvajanja notranjega nadzora ali monitoringa ugotovi, da pitna voda ni skladna z mejnimi vrednostmi parametrov, mora upravljavec nemudoma ugotoviti vzroke neskladnosti in izvesti ukrepe za njihovo odpravo. Ukrepi morajo upoštevati stopnjo prekoračitve mejne vrednosti parametra in potencialno nevarnost za zdravje ljudi. V primeru fekalne onesnaženosti pitne vode se izvaja ukrep prekuhavanja vode, pri preseženih nitratih se nadomešča pitno vodo za dojenčke ter noseče in doječe matere npr. z ustekleničeno pitno vodo. V splošnem ti ukrepi ne prispevajo k izboljšanju kakovosti oskrbe pitne vode, ampak varujejo akutno pojavljanje bolezni na mestu uporabe (npr. na pipi). V letu 2016 nitrati prvič niso bili preseženi, enako tudi v letu 2017, ko so bili v enem vzorcu tik pod mejno vrednostjo (49 mg/l). Onesnažena pitna voda lahko povzroči akutne okužbe prebavil, dihal, motnje pri prenosu kisika pri dojenčkih, dolgoročno motnje v delovanju hormonov, nekatere vrste raka in drugo. Cilj je izboljšati kakovost pitne vode s preventivnim pristopom večkratnih ovir: izvajati načrt za zagotavljanje varnosti pitne vode, dosledno izvajati pripravo vode, kadar je potrebna, določiti vodovarstvena območja za vsak sistem in zagotoviti izvajanje varstvenega režima v njih, zmanjšati emisije onesnaževal v tla ter površinske in podzemne vode. Varna oskrba s kakovostno pitno vodo ima izjemen pomen za zdravje ljudi, zato morajo lokalne skupnosti v svojih prostorskih načrtih zavarovati vsak vir pitne vode pred onesnaženjem. Prebivalce, ki niso vključeni v monitoring pitne vode mora lokalna skupnost o tem obvestiti in jih poučiti o možnih ukrepih za varovanje zdravja pred škodljivimi učinki onesnažene vode. Če obstaja utemeljen sum za potencialno nevarnost za zdravje, jim mora takoj posredovati priporočila za ravnanje.

7 Slika 6: Neskladni vzorci zaradi prisotnosti E. coli, po velikostnih razredih oskrbovalnih območij, Slika 7: Koncentracija nitratov v pitni vodi, Slovenija, 2017.

8 Slika 8: Presežene mejne vrednosti kemijskih parametrov (atrazin, desetil-atrazin, svinec ter aluminij in železo) v vzorcih pitne vode, Viri: - ARSO, Kazalci okolja, Vode, ZD04 Dostopnost do pitne vode, - ARSO, Kazalci okolja, Vode, VD08 Kakovost pitne vode, - Pitna voda, - Zdravstveni statistični letopis Slovenije 2017, - Zbirka podatkov o sistemih za oskrbo s pitno vodo in o skladnosti pitne vode, za leto 2017 (NLZOH 2018) Pripravila: Ivanka Gale, dr. med., spec. hig. in javnega zdravja. ZRAK, ONESNAŽEN Z DELCI, PREDSTAVLJA RESNO NEVARNOST ZA ZDRAVJE LJUDI, ŠE POSEBEJ OTROK Onesnažen zrak velja za najpomembnejši javno zdravstveni problem, povezan z onesnaževanjem okolja. Zadnjih dvajset let so v Evropski uniji v zunanjem zraku kot najpomembnejša onesnaževala prepoznani delci (PM), ozon in dušikovi oksidi, v Sloveniji zlasti delci in ozon. Zdravstvene posledice so odvisne od trajanja izpostavljenosti in koncentracije onesnaževal. Izpostavljenost onesnaženemu zraku z delci dokazano povzroča nastanek bolezenskih sprememb na številnih organskih sistemih in skrajšuje življenjsko dobo ljudi. Posledice se kažejo z razvojem bolezni

9 dihal, srca in ožilja, ugotovljene so povezave z nekaterimi nevrološkimi in presnovnimi obolenji, vplivi na razvoj ploda. Zrak, onesnažen z delci (PM), je rakotvoren. Najbolj ogroženi so bolniki z boleznimi dihal, srca in ožilja, sladkorni bolniki, starejši, otroci in nosečnice. V Sloveniji spremljamo delež otrok, starih do 15 let, ki so izpostavljeni povišanim koncentracijam delcev (PM 10) v zunanjem zraku. Cilj je, da noben otrok ne bi bil izpostavljen zraku, onesnaženem z delci preko meje, ki jo kot še dopustno postavlja SZO (20 µg/m 3 ). Slika 9: Izpostavljenost otrok (0-15 let) PM10 v zunanjem zraku. Kazalniki okolja, ARSO. Pregled podatkov za Slovenijo kaže, da se onesnaženost zunanjega zraka z delci sicer zmanjšuje, so pa mejne vrednosti še vedno presežene. V manjših krajih, v zaprtih dolinah, zlasti zaradi individualnih kurišč, v večjih mestih zaradi prometa. Podatki za obdobje kažejo, da je bil največji delež otrok v starosti od 0 do 15 let v povprečju izpostavljen koncentracijam med 21 in 30 µg PM 10/m 3, kar je nad priporočili SZO. Najpogostejši vzrok hospitalizacije otrok, mlajših od 15 let, je astma. V splošnem velja, da je tveganje za nastanek astme pri otrocih, ki živijo 75 m od prometne ceste, za približno 50 % večje kot pri otrocih, ki živijo vsaj 150 m stran. Zakaj je to pomembno za lokalne skupnosti? Ker so viri izpustov poleg intenzivnega prometa predvsem individualna kurišča, lahko lokalna skupnost s svojimi usmeritvami, kot tudi vsak posameznik v svojem okolju, pomembno doprinese k izboljšanju stanja. Kako lahko lokalne skupnosti pomagajo svojim prebivalcem? S sprejemanjem in usklajenostjo ciljev lokalnih programov varstva okolja, celostnih prometnih strategij in energetskih konceptov lahko lokalne skupnosti prispevajo k zmanjševanju onesnaženja zraka in boljšemu zdravju ljudi. Posamezniki pa k zmanjševanju onesnaževanja zraka doprinesemo z osebno odločitvijo glede načina ogrevanja in potovanja, za zaščito svojega zdravja pa z upoštevanjem priporočil za ravnanje ob dneh s prekomerno onesnaženim zrakom. Globalne napovedi kažejo, da se bo onesnaženost zraka v urbanem okolju še povečala. K temu bodo prispevali tudi toplotni otoki, ki bodo še dodatno ogrozili zdravstveno stanje prebivalcev. Takojšnje intenzivno ukrepanje za izboljšanje kakovosti zraka je torej nujno na vseh nivojih.

10 Incidenca mezotelioma Več informacij: NIJZ, Povišane ravni delcev PM10 v zraku Priporočila za prebivalce, dostopno na: ARSO, Kazalci Okolje zdravje (ZD 02, ZD 03), dostopno na: Pripravila: prim. mag. Simona Uršič, dr. med., spec. javnega zdravja. AZBESTNA VLAKNA SO ŠKODLJIVA, SO TUDI GLAVNI POVZROČITELJ REDKEGA, A ENEGA NAJNEVARNEJŠIH RAKOV, MALIGNEGA MEZOTELIOMA V našem okolju je še veliko različnih azbestnih materialov, predvsem gradbenih in izolacijskih, čeprav je od prepovedi proizvodnje in prodaje azbesta v Sloveniji minilo že 20 let. Azbestna vlakna so zdravju škodljiva, povzročajo bolezni pljuč in drugih organov ter so rakotvorna. Povzročajo raka prsne in trebušne mrene, t. im. maligni mezoteliom, raka grla in jajčnikov. Povezujejo jih tudi z rakom žrela, želodca in danke. Maligni mezoteliom je sicer redek, a eden najbolj agresivnih tumorjev. Azbest je najpomembnejši dejavnik, ki ga povezujejo z nastankom tega raka. Doba od prve izpostavljenosti do nastanka bolezni (latentna doba) je dolga, lahko 40 in več let. Vsak, ki je izpostavljen, ne zboli. Večja kot je izpostavljenost, večje je tveganje za nastanek mezotelioma, lahko pa se mezoteliom pojavi tudi zaradi majhne izpostavljenosti. V Sloveniji je bilo od leta 1961 do 2015 na novo ugotovljenih 806 primerov malignega mezotelioma. Leta 2015 je bilo na novo ugotovljenih 39 primerov, 28 oseb je za to boleznijo umrlo. Najpogosteje zbolevajo nekdanji delavci, ki so z azbestom delali na svojih delovnih mestih. Zaradi obsežne izpostavljenosti azbestu v preteklosti in dolge latentne dobe predpostavljamo, da se število bolnikov z mezoteliomom v prihodnje še ne bo zmanjševalo (Slika 1) Slika 10: Na novo ugotovljeni primeri (incidenca) mezotelioma v Sloveniji, SLORA 2018.

11 Najbolj ogroženi so ljudje, ki so bili v preteklosti poklicno izpostavljeni vdihavanju azbestnih vlaken. Ker je danes veliko azbestnih izdelkov še vedno v uporabi, ker so dotrajani in nastaja veliko azbestnih odpadkov, smo ljudje azbestnim vlaknom izpostavljeni tudi v bivalnem in naravnem okolju. Materiali, kot so azbestne strešne kritine, talne obloge, izolacijske gradbene plošče, fasadne obloge, izolacijski materiali pri pečeh in toplovodih, ometi in še vrsta drugih, ki vsebujejo azbest, postanejo nevarni, ko se zaradi dotrajanosti, poškodovanosti ali zaradi neprimernega ravnanja z njimi začnejo drobiti, luščiti, razpadati v prah in se azbestna vlakna sproščajo v zrak. Največ azbestnega prahu nastaja pri obnovitvenih delih starejših zgradb (npr. pri zamenjavah strešnih kritin, fasad, instalacij, talnih oblog...) ter pri rušenjih starejših zgradb, v katerih so vgrajeni azbestni materiali. Zelo pomembno je pravilno in varno odstranjevanje virov azbesta iz našega okolja, saj je vsaka prisotnost azbestnih vlaken škodljiva. Varne meje izpostavljenosti ni. Lokalna skupnost lahko veliko doprinese k zmanjšanju izpostavljenosti svojih prebivalcev, tako z lokalnimi programi varstva okolja, osveščanjem in spodbujanjem pravilnega odlaganja azbestnih odpadkov, kot s strožjim pristopom proti divjemu odlaganju ter z zbiranjem podatkov o azbestu (strehe, vgrajeni gradbeni, izolacijski materiali, morebitni ostanki opuščenih azbestnih proizvodenj, divja odlagališča...). Pravilno ravnanje in varna odstranitev vseh virov azbesta iz bivalnega in naravnega okolja so izzivi za nas vse. Več informacij na: Pripravila: Majda Pohar, dr. med., spec. higiene. VROČINSKI VALOVI LAHKO OGROŽAJO ZDRAVJE V zadnjih desetletjih so tudi v Sloveniji neugodne ali celo nevarne vremenske razmere, ki vplivajo tudi na zdravje ljudi. Huda in dolgotrajna vročina v poletnih mesecih povzroča toplotno obremenitev. Toplotna obremenitev je izrazitejša v mestih zaradi umetno spremenjenega okolja (manj vegetacije in večja pokritost površine npr. z zgradbami in asfaltom) ter dodatne proizvodnje toplote. Vročinski valovi vplivajo na počutje in zdravje ljudi. V obdobju vročinskih valov pogosto opažamo večjo umrljivost od pričakovane. Tako je bilo leta 2015 v obdobju vročinskih valov v Sloveniji 7 % več primerov smrti, največ v delu Slovenije z omiljenim celinskim podnebjem, kjer sta tudi obe največji mesti. Največ umrlih zaradi vročinskih valov je bilo med starejšimi ter pri osebah s kroničnimi srčno-žilnimi boleznimi. V mestih stanje dodatno poslabšuje onesnažen zrak z delci (PM) in ozonom. Lokalne skupnosti lahko pomagajo prebivalcem lajšati vročinske valove na več načinov: z ureditvijo parkov, z namestitvijo pitnikov, z gradnjo kolesarskih in peš poti, ki so odmaknjene od prometnic in so v senčnih predelih, s senčnimi parkirišči, z ureditvijo dostopa do vodnih površin in s spremljanjem kakovosti površinskih voda na mestih, kjer ni uradnega nadzora, se pa tam tradicionalno kopa večje število ljudi, da se ugotovi, ali je voda ustrezne kakovosti za kopanje oz. ali je tam kopanje varno.

12 Pogostejši, daljši in intenzivnejši vročinski valovi so povezani s podnebnimi spremembami. Vsi lahko prispevamo k blaženju podnebnih sprememb npr. z aktivnim transportom: hojo in kolesarjenjem. To prinaša številne koristi za zdravje: poleg blaženja -»ustavljanja«podnebnih sprememb še čistejši zrak, manj hrupa in več gibanja. Več gibanja dokazano preprečuje številne kronične nenalezljive bolezni: dihal, srčno žilnega sistema in debelosti. Več informacij na: Pripravili: Ana Hojs, dr. med. spec. javnega zdravja, Simona Perčič, dr. med., spec. javnega zdravja. SPODBUJAJMO CEPLJENJE PROTI KLOPNEMU MENINGOECEFALITISU (KME) SLOVENIJA SODI MED NAJBOLJ OGROŽENA OBMOČJA V EVROPI Klopni menigoencefalitis je virusna bolezen osrednjega živčevja, ki se prenaša z vbodom okuženega klopa in z uživanjem nepasteriziranega mleka ali mlečnih izdelkov, ki vsebujejo virus. Ogroža ljudi, ki se v obdobju aktivnosti klopov zadržujejo v naravnih žariščih bolezni (v gozdni podrasti, v grmovju vlažnih mešanih gozdov, v travi, parku, igrišču, na vrtu). Klopi prezimijo v listju, v skorji drevesnih debel in površinskih zemeljskih plasteh, brž ko se temperatura tal poviša, postanejo aktivni. Njihova aktivnost je odraz klimatskih nihanj mila zima in vlažna pomlad pospešita dejavnost klopov. Nevarnost okužbe s klopi traja včasih že od februarja pa vse do novembra. Pojavlja se žariščno. Do nadmorske višine 600 m je lahko klopov veliko, z višino njihovo število upada. Slovenija sodi med najbolj ogrožena območja v Evropi. V zadnjem desetletju je s KME v Sloveniji zbolelo povprečno 250 oseb letno. Najvišja stopnja obolevnosti je na Gorenjskem, Koroškem in Notranjskem. Tveganju za okužbo so izpostavljeni ljudje vseh starostnih skupin. Pri otrocih in mladostnikih ima bolezen običajno blažji potek kot pri odraslih. Pri starejših bolnikih (posebej starejših od 60 let) je KME težjega poteka, z bolj izraženo prizadetostjo centralnega živčnega sistema, motnjo zavesti in ohromitvami, ki so v redkih primerih trajne. Smrtnost pri bolnikih s KME je 0,5 % do 2 %. Iz rezultatov anket, ki smo jih v preteklih letih izvedli med obolelimi za KME, je bilo ugotovljeno, da 72 % zbolelih prebiva na območju, kjer so se okužili z virusom KME. Največ oseb se je predvidoma okužilo ob zadrževanju v gozdu zaradi rekreacije, nabiranja gozdnih sadežev ali kmetovanja. Prisesanega klopa je opazilo 74 % oseb, ostale pa se ugriza klopa ne spominjajo oz. ga niso opazile. Visoka pojavnost bolezni v Sloveniji je odraz nizke precepljenosti s cepivom proti KME. Delež cepljenih proti tej težki bolezni v Sloveniji je še vedno zelo nizek. Najmanj en odmerek je prejelo le okrog 12 % prebivalcev (raziskava iz leta 2007), redno pa se cepi 7,3 % prebivalcev (ocena za leto 2013 narejena na podlagi podatkov poročil o izvajanju cepljenja). Delež cepljenih v Sloveniji je zelo nizek. Glede na poročila o izvajanju cepljenja smo za leto 2014 ocenili, da se redno cepi le 7,5 % prebivalcev. Iz raziskave na reprezentativnem vzorcu prebivalcev Slovenije iz leta 2014 (EHIS) pa je ocena, da je bilo 15,8 % prebivalcev starih 15 let ali več, že kdaj (vsaj enkrat) cepljenih proti KME.

13 število prijavljenih primerov Slika 11: Število prijavljenih KME, Slovenija, Bolezen lahko pusti trajne posledice (glavobol, zmanjšana koncentracija, prizadetost gibalnih sposobnosti, pareze, ohromelost), lahko je pa tudi smrtna. Zdravila še ni na voljo. Vsak klop sicer ni okužen, vseeno pa se je treba pred njimi zaščititi. Najučinkovitejša in edina varna zaščita je cepljenje! Čeprav je v Sloveniji cepljenje obvezno le za osebe, ki so okužbi izpostavljeni pri delu in izobraževanju (dijaki, študentje), ga priporočamo vsem. Cepimo se od enega leta starosti naprej. Primer dobre prakse V Avstriji, ki ima podobno razširjenost povzročitelja bolezni, so z zelo odmevno promocijo cepljenja uspeli zvišati delež cepljenih s 6% v letu 1980 na več kot 80 % v zadnjih letih (88 % celotne populacije je prejelo najmanj en odmerek cepiva, 58 % se redno cepi), obenem pa se je močno znižalo število zbolelih. Torej, cepimo se! pri svojem osebnem zdravniku; v ambulantah na območnih enotah Nacionalnega inštituta za javno zdravje. ( Več informacij na: Pripravili: Mateja Blaško Markič, dipl. san. inž., izred. prof. Maja Sočan, dr. med., spec. internistka, spec. javnega zdravja.

Kazalnik dostopa do pitne vode dobre mikrobiološke kakovosti v Sloveniji - pojasnilo: Kazalnik dostopa do pitne vode dobre mikrobiološke kakovosti v S

Kazalnik dostopa do pitne vode dobre mikrobiološke kakovosti v Sloveniji - pojasnilo: Kazalnik dostopa do pitne vode dobre mikrobiološke kakovosti v S Kazalnik dostopa do pitne vode dobre mikrobiološke kakovosti v Sloveniji - pojasnilo: Kazalnik dostopa do pitne vode dobre mikrobiološke kakovosti v Sloveniji temelji na rezultatih monitoringa pitne vode,

Prikaži več

Ravne,dne 23

Ravne,dne 23 ZAVOD ZA ZDRAVSTVENO VARSTVO RAVNE Ob Suhi 5 b 2390 Ravne na Koroškem Tel.št.: 02 8705 612, tajn. 02 8705 600, faks 02 8705 625 POROČILO O KAKOVOSTI PITNE VODE IN VARNOSTI OSKRBE S PITNO VODO ZA JAVNE

Prikaži več

Microsoft Word - Pr08VOKA_Celje_Klanc.doc

Microsoft Word - Pr08VOKA_Celje_Klanc.doc ZAVOD ZA ZDRAVSTVENO VARSTVO MARIBOR Prvomajska ulica 1, 2000 Maribor http://www.zzv-mb. INŠTITUT ZA VARSTVO OKOLJA (02) 4500170 (02) 4500227 ivo@zzv-mb. Telefon: Telefaks: E-pošta: ID za DDV: SI30447046

Prikaži več

Datum: 24

Datum:  24 ZADEVA: OBJAVA UGOTOVITEV - ANKETA SSRS 2016 2017 Spoštovani, obveščamo vas, da smo zaključili obdelavo zbranih podatkov Ankete SSRS 2016 2017 o ugotavljanju potreb po vrstah stanovanjskega fonda v občinah

Prikaži več

(Microsoft PowerPoint - Poroèilo o pitni vodi - Ravne 2017 [Samo za branje] [Združljivostni naèin])

(Microsoft PowerPoint - Poroèilo o pitni vodi - Ravne 2017 [Samo za branje] [Združljivostni naèin]) NA OBMOČJU OBČINE RAVNE NA KOROŠKEM - 2017 Na območju občine Ravne na Koroškem se za 8834 uporabnikov pitna voda dobavlja iz 3 sistemov za oskrbo s pitno vodo: VS ŠUMC, VS Kotlje-Ravne in VS Strojna. Upravljavec

Prikaži več

LETNO POROČILO O PITNI VODI

LETNO POROČILO O PITNI VODI LETNO POROČILO O PITNI VODI ZA LETO 2017 V Kamniku pod Krimom, 12.3.2018 1 / 8 Kazalo PODATKI VOODOOSKRBNEGA SISTEMA... 3 PORABA V VODOOSKRBNEM SISTEMU... 4 DOBAVA PITNE V SISTEM IZ DRUGEGA SISTEMA...

Prikaži več

PRILOGA I PARAMETRI IN MEJNE VREDNOSTI PARAMETROV Splošne zahteve za pitno vodo DEL A Mikrobiološki parametri Parameter Mejna vrednost parametra (štev

PRILOGA I PARAMETRI IN MEJNE VREDNOSTI PARAMETROV Splošne zahteve za pitno vodo DEL A Mikrobiološki parametri Parameter Mejna vrednost parametra (štev PRILOGA I PARAMETRI IN MEJNE VREDNOSTI PARAMETROV Splošne zahteve za pitno vodo DEL A Mikrobiološki parametri (število/100 ml) Escherichia coli (E. coli) 0 Enterokoki 0 Zahteve za vodo, namenjeno za pakiranje:

Prikaži več

t , e. Gimnazijska cesta 16, 1420 Trbovlje LETNO POROČILO O SPREMLJANJU KAKOVOSTI PITNE VODE ZA V

t , e.   Gimnazijska cesta 16, 1420 Trbovlje LETNO POROČILO O SPREMLJANJU KAKOVOSTI PITNE VODE ZA V t. 05 99 9 58, 03 870 70 e. info@galas.si, www.galas.si Gimnazijska cesta 6, 40 Trbovlje LETNO POROČILO O SPREMLJANJU KAKOVOSTI PITNE VODE ZA VODOVODNE SISTEME V UPRAVLJANJU OBČINE ZAGORJE OB SAVI V LETU

Prikaži več

Microsoft Word - Pr08VOKA_Celje_Dobrna.doc

Microsoft Word - Pr08VOKA_Celje_Dobrna.doc ZAVOD ZA ZDRAVSTVENO VARSTVO MARIBOR Prvomajska ulica 1, 2000 Maribor http://www.zzv-mb. INŠTITUT ZA VARSTVO OKOLJA (02) 4500170 (02) 4500227 ivo@zzv-mb. Telefon: Telefaks: E-pošta: ID za DDV: SI30447046

Prikaži več

Specifikacija obračuna - GoSoft

Specifikacija obračuna - GoSoft Poročilo o izvedeni nalogi Spremljanje zdravstvene ustreznosti pitne vode - Pomurski vodovod krak A Evidenčna oznaka: 2141a-14/8024-17/46560 14.05.62276 EKO-PARK D.O.O. LENDAVA, JAVNO PODJETJE OKO-PARK

Prikaži več

Poročilo o izvedeni nalogi

Poročilo o izvedeni nalogi Poročilo o izvedeni nalogi Evidenčna oznaka: 2163-00/18228-17/40464 06.06.13140 Naročnik: JKP ŠENTJUR, JAVNO KOMUNALNO PODJETJE, D.O.O. CESTA LEONA DOBROTINŠKA 18 Izvajalci: Oddelek za okolje in zdravje

Prikaži več

Slide 1

Slide 1 ZASNOVA VERIFIKACIJSKEGA MONITORINGA Nataša Sovič, Nacionalni laboratorij za zdravje, okolje in hrano UVOD Sprememba prilog II in III k Direktivi Sveta 98/83/ES o kakovosti vode, namenjeni za prehrano

Prikaži več

Model IEUBK za napoved vsebnosti svinca v krvi otrok in njegova uporaba na primeru Zgornje Mežiške doline

Model IEUBK za napoved vsebnosti svinca v krvi otrok in njegova uporaba na primeru Zgornje Mežiške doline MODEL IEUBK ZA NAPOVED VSEBNOSTI SVINCA V KRVI OTROK IN NJEGOVA UPORABA NA PRIMERU ZGORNJE MEŢIŠKE DOLINE ZZV Ravne na Koroškem mag. Matej Ivartnik Portorož 25.11.2011 IEUBK model Računalniško orodje,

Prikaži več

Ponudba/predračun - osnova, v.1

Ponudba/predračun - osnova, v.1 Poročilo o izvedeni nalogi Spremljanje zdravstvene ustreznosti pitne vode - Pomurski vodovod sistem A Evidenčna oznaka: 2141a-14/8024-19/48541 18.03.37635 EKO-PARK D.O.O. LENDAVA, JAVNO PODJETJE OKO-PARK

Prikaži več

NASELJENOST V SLOVENIJI

NASELJENOST V SLOVENIJI Skupina: LTL Šola: Šolski center Novo mesto Srednja zdravstvena in kemijska šola Regija: Jugovzhodna Kategorija: A Cilji in analize podatkov Kot prebivalke jugovzhodne statistične regije smo se odločile,

Prikaži več

Poročilo o izvedeni nalogi, ver.1.4

Poročilo o izvedeni nalogi, ver.1.4 Poročilo o izvedeni nalogi Spremljanje zdravstvene ustreznosti pitne vode - Pomurski vodovod sistem A Evidenčna oznaka: 2141a-14/8024-19/24348 07.04.43056 EKO-PARK D.O.O. LENDAVA, JAVNO PODJETJE OKO-PARK

Prikaži več

Specifikacija obračuna - GoSoft

Specifikacija obračuna - GoSoft Poročilo o izvedeni nalogi Komunala Cerknica, d.o.o. - spremljanje zdravstvene ustreznosti pitne vode Evidenčna oznaka: 2132-1920157-1944862 08.10.21207 Naročnik: JAVNO PODJETJE KOMUNALA CERKNICA D.O.O.

Prikaži več

REGIJE V ŠTEVILKAH Statistični portret slovenskih regij

REGIJE V ŠTEVILKAH Statistični portret slovenskih regij REGIJE V ŠTEVILKAH Statistični portret slovenskih regij 2018 www.stat.si Regije v številkah - Statistični portret slovenskih regij 2018 ISSN 2463-0026 Informacije: www.stat.si T: (01) 241 64 04 E: info.stat@gov.si

Prikaži več

PRESTOR-1_Analiza obremenitev

PRESTOR-1_Analiza obremenitev Analiza obremenitev in vplivov iz točkovnih in razpršenih virov onesnaževanja mag. Joerg Prestor, univ.dipl.inž.geol. GeoZS, Oddelek za hidrogeologijo Ljubljana, 6. oktober 2009 Kdo je najbolj odgovoren

Prikaži več

Microsoft Word - PR18-HoceZrak-letno2018.docx

Microsoft Word - PR18-HoceZrak-letno2018.docx DAT: DANTE/NL/COZ/MB/212A/PR18-HoceZrak-letno2018.docx POROČILO O MERITVAH DELCEV PM10 V OBČINI HOČE-SLIVNICA V LETU 2018 Maribor, marec 2019 Naslov: Izvajalec: Nacionalni laboratorij za zdravje, okolje

Prikaži več

PREVENTIVA in PRESEJANJE - Mateja Bulc

PREVENTIVA in PRESEJANJE - Mateja Bulc PREVENTIVA in PRESEJANJE v RADM MATEJA BULC Vrste preventive Priložnost ali breme? 2002 Vzrok smrti SKUPAJ Neoplazme Bolezni obtočil Bolezni dihal Bolezni prebavil Poškodbe, zastrupitve Spol - SKUPAJ 18.701

Prikaži več

Training

Training Svetovalna pisarna Drago Dretnik 2016 Namen Svetovalne pisarne je nuditi strokovno pomoč planinskim društvom na naslednjih področjih: sistemi za ravnanje z odpadno vodo vodooskrbni sistemi energetski sistemi

Prikaži več

Cepljenje proti okužbam s HPV (predavanje za starše)

Cepljenje proti okužbam s HPV (predavanje za starše) Cepljenje proti okužbam s humanimi papilomavirusi (HPV) predstavitev za starše Cepljenje in cepiva S cepljenjem izzovemo imunost tako, da s cepivom v telo vnesemo oslabljene ali uničene bakterije, viruse

Prikaži več

Poročilo o izvedeni nalogi, ver.1.4

Poročilo o izvedeni nalogi, ver.1.4 Poročilo o izvedeni nalogi Hydrovod, d.o.o. - spremljanje zdravstvene ustreznosti pitne vode Evidenčna oznaka: 2132-17/19433-18/18890 06.02.18415 Naročnik: HYDROVOD D.O.O., DRUŽBA ZA KOMUNALNO DEJAVNOST

Prikaži več

1 DEMOGRAFSKI PODATKI

1 DEMOGRAFSKI PODATKI UVOD Število prebivalcev Slovenije je od leta 1955 naraslo za 34,7 % in je v letu 2017 znašalo 2.066.161 prebivalcev, število živorojenih otrok na 1.000 prebivalcev pa se je v tem obdobju zmanjšalo za

Prikaži več

Poročilo o izvedeni nalogi, ver.1.4

Poročilo o izvedeni nalogi, ver.1.4 Poročilo o izvedeni nalogi Evidenčna oznaka: 2163-00/18228-18/37195 Naročnik: JKP ŠENTJUR, JAVNO KOMUNALNO PODJETJE, D.O.O. CESTA LEONA DOBROTINŠKA 18 Izvajalci: Oddelek za okolje in zdravje Celje Oddelek

Prikaži več

1

1 1 KAZALO Kazalo 2 Ogled Toplarne Moste 3 Zgodovina 3 Splošno 4 O tovarni 5 Okolje 6 2 Ogled Toplarne Moste V ponedeljek ob 9.20 uri smo se dijaki in profesorji zbrali pred šolo ter se nato odpeljali do

Prikaži več

PREVENTIVA in PRESEJANJE - Mateja Bulc

PREVENTIVA in PRESEJANJE - Mateja Bulc PREVENTIVA in PRESEJANJE v RADM MATEJA BULC Vrste preventive Priložnost ali breme? Benefits Mortality 2018 Men die younger, but life expectancy is rising quicker men: death at 74 (average) +10 y in 30

Prikaži več

Poročilo o izvedeni nalogi Spremljanje kakovosti kopalne vode v Soboškem jezeru Evidenčna oznaka: 2141a-18/ / Naročnik: MESTNA

Poročilo o izvedeni nalogi Spremljanje kakovosti kopalne vode v Soboškem jezeru Evidenčna oznaka: 2141a-18/ / Naročnik: MESTNA Poročilo o izvedeni nalogi Evidenčna oznaka: 2141a-18/49640-19/93398 20.02.7774 MESTNA OBČINA MURSKA SOBOTA KARDOŠEVA ULICA 2 9000 Murska Sobota Izvajalci: Vodja naloge: Oddelek za okolje in zdravje Maribor

Prikaži več

Microsoft Word - PR17-PtujZrak-letno_vmesno.docx

Microsoft Word - PR17-PtujZrak-letno_vmesno.docx DAT: DANTE/NL/COZ/MB/212A/PR17-PtujZrak-letno_vmesno.docx POROČILO O MERITVAH DELCEV PM10 TER BENZO(A)PIRENA V DELCIH PM10 V OBČINI PTUJ V LETU 2017 Maribor, februar 2018 Naslov: Poročilo o meritvah delcev

Prikaži več

Poročilo o izvedeni nalogi, ver.1.4

Poročilo o izvedeni nalogi, ver.1.4 Poročilo o izvedeni nalogi Spremljanje zdravstvene ustreznosti pitne vode KP Ptuj Evidenčna oznaka: 2141a-16/3-18/105063 01.12.43247 KOMUNALNO PODJETJE PTUJ D.D. PUHOVA ULICA 10 2250 PTUJ Delovni nalog:

Prikaži več

Microsoft Word - PR18-PtujZrak-letno2018.docx

Microsoft Word - PR18-PtujZrak-letno2018.docx DAT: DANTE/NL/COZ/MB/212A/PR18-PtujZrak-letno2018.docx POROČILO O MERITVAH DELCEV PM10 TER BENZO(A)PIRENA V DELCIH PM10 V MESTNI OBČINI PTUJ V LETU 2018 Maribor, marec 2019 Naslov: Poročilo o meritvah

Prikaži več

POROČILO O PITNI VODI ZA LETO

POROČILO O PITNI VODI ZA LETO DANTE-NL-COZ-MB-214a_Pr14OKP_LP14 POROČILO O PITNI VODI ZA LETO 2014 OKP ROGAŠKA SLATINA Maribor, marec 2015 Naslov: Izvajalec: NACIONALNI LABORATORIJ ZA ZDRAVJE, OKOLJE IN HRANO Center za okolje in zdravje

Prikaži več

MONITORING PITNE VODE 2017 LETNO POROČILO O KAKOVOSTI PITNE VODE V LETU 2017 Maj 2018

MONITORING PITNE VODE 2017 LETNO POROČILO O KAKOVOSTI PITNE VODE V LETU 2017 Maj 2018 MONITORING PITNE VODE 2017 LETNO POROČILO O KAKOVOSTI PITNE VODE V LETU 2017 Maj 2018 Naslov: MONITORING PITNE VODE 2017 LETNO POROČILO O KAKOVOSTI PITNE VODE V LETU 2017 Izvajalec: NACIONALNI LABORATORIJ

Prikaži več

Vloga Onkološkega inštituta Ljubljana v projektu skupnega ukrepa ipaac Urška Ivanuš OBVLADOVANJE RAKA V EU KAKO NAPREJ ipaac Local

Vloga Onkološkega inštituta Ljubljana v projektu skupnega ukrepa ipaac Urška Ivanuš OBVLADOVANJE RAKA V EU KAKO NAPREJ ipaac Local Vloga Onkološkega inštituta Ljubljana v projektu skupnega ukrepa ipaac Urška Ivanuš () OBVLADOVANJE RAKA V EU KAKO NAPREJ ipaac Local Stakeholder Meeting NIJZ, 31. maj 2019 ZARADI KATERIH BOLEZNI UMIRAMO

Prikaži več

AJPES Agencija Republike Slovenije za javnopravne evidence in storitve INFORMACIJA O POSLOVANJU SAMOSTOJNIH PODJETNIKOV POSAMEZNIKOV V REPUBLIKI SLOVE

AJPES Agencija Republike Slovenije za javnopravne evidence in storitve INFORMACIJA O POSLOVANJU SAMOSTOJNIH PODJETNIKOV POSAMEZNIKOV V REPUBLIKI SLOVE AJPES Agencija Republike Slovenije za javnopravne evidence in storitve INFORMACIJA O POSLOVANJU SAMOSTOJNIH PODJETNIKOV POSAMEZNIKOV V REPUBLIKI SLOVENIJI V LETU 2008 Ljubljana, maj 2009 ISSN 1855-3990

Prikaži več

Zlozenka A6 Promocija zdravja na delovnem mestu.indd

Zlozenka A6 Promocija zdravja na delovnem mestu.indd PROMOCIJA ZDRAVJA NA DELOVNEM MESTU V Zdravstvenem domu Ljubljana izvajamo program Promocija zdravja na delovnem mestu, ki je namenjen ozaveščanju delavcev in delodajalcev o zdravem življenjskem slogu

Prikaži več

Okužba s HIV v Sloveniji Podatki o prijavljenih primerih do vključno 22. novembra

Okužba s HIV v Sloveniji Podatki o prijavljenih primerih do vključno 22. novembra Okužba s HIV v Sloveniji Podatki o prijavljenih primerih do vključno 22. novembra 2017 1 Pregled vsebine Ključni poudarki 3 Priporočila 3 1 Nove diagnoze okužb s HIV 4 2 Pozne diagnoze 6 3 Aids in smrt

Prikaži več

AJPES Agencija Republike Slovenije za javnopravne evidence in storitve INFORMACIJA O POSLOVANJU SAMOSTOJNIH PODJETNIKOV POSAMEZNIKOV V REPUBLIKI SLOVE

AJPES Agencija Republike Slovenije za javnopravne evidence in storitve INFORMACIJA O POSLOVANJU SAMOSTOJNIH PODJETNIKOV POSAMEZNIKOV V REPUBLIKI SLOVE AJPES Agencija Republike Slovenije za javnopravne evidence in storitve INFORMACIJA O POSLOVANJU SAMOSTOJNIH PODJETNIKOV POSAMEZNIKOV V REPUBLIKI SLOVENIJI V LETU 2005 Ljubljana, maj 2006 K A Z A L O Stran

Prikaži več

Povratne informacije pri 74 bolnikih

Povratne informacije pri  74 bolnikih Primarij Tatjana Erjavec, dr.med., specialistka interne medicine Telesna vadba po možganski kapi v bivalnem okolju V projekt smo vključili vse v letu 2006 obstoječe klube v Sloveniji. Odzvalo se jih je

Prikaži več

PowerPoint Presentation

PowerPoint Presentation V pomurski regiji bliže k izboljšanju razumevanja motenj razpoloženja Novinarska konferenca, 14. maj 2019 Partnerja programa: Sofinancer programa: Novinarsko konferenco so organizirali: Znanstvenoraziskovalni

Prikaži več

PS v luci NUV_Mohorko_GZS_

PS v luci NUV_Mohorko_GZS_ Prednostne snovi v luči Načrta upravljanja voda 2009 do 2015 Dr. Tanja Mohorko, uni. dipl. inž. kem. inž. Ljubljana, 03.07.2012 Pregled predstavitve Evropska zakonodaja za področje prednostnih snovi Metodologija

Prikaži več

Priloga PROGRAM CEPLJENJA IN ZAŠČITE Z ZDRAVILI ZA LETO 2019 na podlagi 25. člena Zakona o nalezljivih boleznih (Uradni list RS št. 33/06) I. Program

Priloga PROGRAM CEPLJENJA IN ZAŠČITE Z ZDRAVILI ZA LETO 2019 na podlagi 25. člena Zakona o nalezljivih boleznih (Uradni list RS št. 33/06) I. Program Priloga PROGRAM CEPLJENJA IN ZAŠČITE Z ZDRAVILI ZA LETO 2019 na podlagi 25. člena Zakona o nalezljivih boleznih (Uradni list RS št. 33/06) I. Program cepljenja in zaščite z zdravili za leto 2019 (v nadaljnjem

Prikaži več

Interno narocilo, ver.4

Interno narocilo, ver.4 Poročilo o izvedeni nalogi Monitoring površinske kopalne vode na Vogrščku MONG Evidenčna oznaka: 2106-17/35569-18/63482 27.05.43138 Naročnik: MESTNA OBČINA NOVA GORICA TRG EDVARDA KARDELJA 1 5000 Nova

Prikaži več

DAT.:DANTE-NL-COZ-MB-2141b-Pr17_IMISIJSKI_koncno IZVAJANJE IMISIJSKEGA MONITORINGA TAL, POVRŠINSKIH IN PODZEMNIH VODA NA VODOVARSTVENEM OBMOČJU ČRPALI

DAT.:DANTE-NL-COZ-MB-2141b-Pr17_IMISIJSKI_koncno IZVAJANJE IMISIJSKEGA MONITORINGA TAL, POVRŠINSKIH IN PODZEMNIH VODA NA VODOVARSTVENEM OBMOČJU ČRPALI DAT.:DANTE-NL-COZ-MB-2141b-Pr17_IMISIJSKI_koncno IZVAJANJE IMISIJSKEGA MONITORINGA TAL, POVRŠINSKIH IN PODZEMNIH VODA NA VODOVARSTVENEM OBMOČJU ČRPALIŠČ MARIBORSKEGA VODOVODA (Zaključno poročilo za leto

Prikaži več

(Microsoft Word - Kisovec meritve PM10 in te\236kih kovin-februar 13.doc)

(Microsoft Word - Kisovec meritve PM10 in te\236kih kovin-februar 13.doc) REPUBLIKA SLOVENIJA MINISTRSTVO ZA KMETIJSTVO IN OKOLJE AGENCIJA REPUBLIKE SLOVENIJE ZA OKOLJE KISOVEC-MERITVE DELCEV PM 10 IN TEŽKIH KOVIN Kisovecmeritve delcev PM 10 in težkih kovin AGENCIJA REPUBLIKE

Prikaži več

PowerPointova predstavitev

PowerPointova predstavitev Tehnološki vidik pridobivanja lesa v varovalnih gozdovih pod Ljubeljem As. Matevž Mihelič Prof. Boštjan Košir 2012 Izhodišča Varovalni gozdovi, kjer razmišljamo o posegih, morajo zadovoljevati več pogojem.

Prikaži več

Priloga 1: Konservatorski načrt za prenovo 1 Naslovna stran konservatorskega načrta za prenovo KONSERVATORSKI NAČRT ZA PRENOVO naročnik: ime in priime

Priloga 1: Konservatorski načrt za prenovo 1 Naslovna stran konservatorskega načrta za prenovo KONSERVATORSKI NAČRT ZA PRENOVO naročnik: ime in priime Priloga 1: Konservatorski načrt za prenovo 1 Naslovna stran konservatorskega načrta za prenovo KONSERVATORSKI NAČRT ZA PRENOVO naročnik: ime in priimek ter naslov naročnika oziroma firma in sedež naročnika

Prikaži več

OPERATIVNI PROGRAM RAVNANJA S KOMUNALNIMI ODPADKI s poudarkom na doseganju okoljskih ciljev iz Direktive 2008/98/ES, Direktive 94/62/ES in Direktive 1

OPERATIVNI PROGRAM RAVNANJA S KOMUNALNIMI ODPADKI s poudarkom na doseganju okoljskih ciljev iz Direktive 2008/98/ES, Direktive 94/62/ES in Direktive 1 OPERATIVNI PROGRAM RAVNANJA S KOMUNALNIMI ODPADKI s poudarkom na doseganju okoljskih ciljev iz Direktive 2008/98/ES, Direktive 94/62/ES in Direktive 1999/31/ES (Marec 2013) Operativni načrt v skladu z

Prikaži več

Učinkovitost nadzora nad varnostjo živil

Učinkovitost nadzora nad varnostjo živil Revizijsko poročilo Učinkovitost nadzora nad varnostjo živil 19. junij 2013 Računsko sodišče Republike Slovenije http://www.rs-rs.si 1 Predstavitev revizije Revidiranec: Ministrstvo za kmetijstvo in okolje

Prikaži več

PREPREČUJMO ŠIRJENJE NALEZLJIVIH BOLEZNI V VRTCU Navodila za zdravje (2018/19)

PREPREČUJMO ŠIRJENJE NALEZLJIVIH BOLEZNI V VRTCU Navodila za zdravje (2018/19) PREPREČUJMO ŠIRJENJE NALEZLJIVIH BOLEZNI V VRTCU Navodila za zdravje (2018/19) Želja nas vseh, tako staršev kot tistih, ki delamo z otroki v vrtcu je, da bi bili otroci zdravi in bi se v vrtcu dobro počutili.

Prikaži več

REZULTATI ANALIZ MIVKE IN SOLATE PO POŽARU V PODJETJU FRAGMAT Na NIJZ smo v petek, 21. junija 2019, prejeli Poročilo o preiskavah mivke, odvzete v Vrt

REZULTATI ANALIZ MIVKE IN SOLATE PO POŽARU V PODJETJU FRAGMAT Na NIJZ smo v petek, 21. junija 2019, prejeli Poročilo o preiskavah mivke, odvzete v Vrt REZULTATI ANALIZ MIVKE IN SOLATE PO POŽARU V PODJETJU FRAGMAT Na NIJZ smo v petek, 21. junija 2019, prejeli Poročilo o preiskavah mivke, odvzete v Vrtcu Martina Krpana v Cerknici ter danes, v sredo 26.

Prikaži več

POZIV

POZIV Kaj je projekt 2 (2 stopinji)? Projekt 2 naslavlja ključne okoljske izzive sodobnih mest, med katerimi so pregrevanje mestnih središč, onesnažen zrak, velike količine padavinskih voda in vse manjša biotska

Prikaži več

Microsoft Word - 13_Fink_14_11_09.doc

Microsoft Word - 13_Fink_14_11_09.doc Mikrobiološka kakovost vode iz individualnih zajetij in vodnjakov Rok Fink, Martina Oder in Karmen Godič Torkar Univerza v Ljubljani, Zdravstvena fakulteta IZVLEČEK Osredotočili smo se na ugotavljanje

Prikaži več

Večna pot 2, SI-1000 Ljubljana VABILO Otrokov svet je svež, nov in lep, poln vznemirjenj, čudenja in presenečenj in prav tak je slovenski gozd! Gozdar

Večna pot 2, SI-1000 Ljubljana VABILO Otrokov svet je svež, nov in lep, poln vznemirjenj, čudenja in presenečenj in prav tak je slovenski gozd! Gozdar VABILO Otrokov svet je svež, nov in lep, poln vznemirjenj, čudenja in presenečenj in prav tak je slovenski gozd! je v zadnjih letih pridobil številne izkušnje in znanja za podporo privlačnejšemu vzgojnoizobraževalnemu

Prikaži več

Poročanje o domnevnih neželenih učinkih zdravil za uporabo v humani medicini v letu Številka: /2014 Datum: Poročanje o domnevn

Poročanje o domnevnih neželenih učinkih zdravil za uporabo v humani medicini v letu Številka: /2014 Datum: Poročanje o domnevn 1 Številka: 1382-18/2014 Datum: 31.7.2014 Poročanje o domnevnih neželenih učinkih zdravil za uporabo v humani medicini v letu 2013 V poročilu želimo na kratko predstaviti poročanje o domnevnih neželenih

Prikaži več

MB_Studenci

MB_Studenci RAZISKOVALNI PROJEKT TRAJNE MERITVE ELEKTROMAGNETNIH SEVANJ V SLOVENSKIH OBČINAH Mestna občina Maribor (Mestna četrt Studenci) 13.12. - 15.12. 2009 MERILNA KAMPANJA OBČINA MARIBOR (MČ STUDENCI) stran 2

Prikaži več

Diapozitiv 1

Diapozitiv 1 CILJI IN USMERITVE NA PODROČJU SOCIALNEGA VKLJUČEVANJA IN BOJA PROTI REVŠČINI V KONTEKSTU PAKETA SOCIALNIH NALOŽB Davor Dominkuš, generalni direktor MDDSZ Socialna situacija Socialne posledice krize: povečevanje

Prikaži več

BOLEZNI KOSTI

BOLEZNI KOSTI BOLEZNI KOSTI Glavni vzroki za osteoporozo so: družinska nagnjenost k osteoporozi, pomanjkanje kalcija v prehrani, pomanjkanje gibanja, kajenje, pretirano pitje alkohola in zgodnja menopavza. Zdravljenje:

Prikaži več

Microsoft PowerPoint - M. Horvat [Samo za branje]

Microsoft PowerPoint - M. Horvat [Samo za branje] VLOGA PATRONAŽNE SLUŽBE V KONTINUIRANI ZDRAVSTVENI NEGI PACIENTA USTREZNA IN PRAVOČASNA INFORMACIJA PODLAGA ZA VARNO IN KAKOVOSTNO OBRAVNAVO Murska Sobota, 15. Marec 2007 Martina Horvat, dipl. med. sestra

Prikaži več

Microsoft Word - 6.1splmed.doc

Microsoft Word - 6.1splmed.doc 6.1. Zdravstve služba splošne medice je e od zdravstvenih služb, ki izvaja dejavnost osnovnega zdravstvenega varstva. Uporabniku zdravstvenega varstva je dostop brez potnice praviloma predstavlja prvi

Prikaži več

Potenciali lesne biomase v Sloveniji ter pomen kakovosti lesnih goriv

Potenciali lesne biomase v Sloveniji ter pomen kakovosti lesnih goriv Dr. Nike KRAJNC Potenciali lesne biomase v Sloveniji ter pomen kakovosti lesnih goriv Dejanski tržni potenciali lesa slabše kakovosti Podatki na nivoju občin so dostopni na: http://wcm.gozdis.si/ocene-potencialov-okroglega-lesa

Prikaži več

Diapozitiv 1

Diapozitiv 1 Toplotni pasovi in podnebni tipi Toplotni pasovi: so območja, ki se v obliki pasov raztezajo okrog zemeljske oble. Ločimo: Tropski pas Subtropski pas Zmerno topli pas Subpolarni pas Polarni pas Znotraj

Prikaži več

Porocilo I-1-2-5

Porocilo I-1-2-5 PROGRAM DELA INŠTITUTA ZA VODE REPUBLIKE SLOVENIJE ZA LETO 2007 Poročilo o delu za leto 2007 PROGRAMSKI SKLOP: NAČRT UPRAVLJANJA VODA NA VODNEM OBMOČJU DONAVE IN VODNEM OBMOČJU JADRANSKEGA MORJA PROJEKT:

Prikaži več

Microsoft Word - Ozon_clanek_2012.doc

Microsoft Word - Ozon_clanek_2012.doc OZON NAŠ ZAŠČITNIK IN SOVRAŽNIK Kaj je ozon Ozon (O 3 ) je plin, katerega molekula je sestavljena iz treh atomov kisika. Pri standardnih pogojih (temperatura 0 C, tlak 1013 hpa) je bledo modre barve. Ozon

Prikaži več

NLP Monitoring pitne vode

NLP Monitoring pitne vode 6 ZDRAVSTVENO VARSTVO NA SEKUNDARNI IN TERCIARNI RAVNI 6.2 BOLNIŠNIČNE OBRAVNAVE Podatki kažejo, da je bilo v letu 2017 v vseh slovenskih bolnišnicah 420.146 bolnišničnih obravnav vseh vrst in zaradi vseh

Prikaži več

(Igor Pravst [Združljivostni način])

(Igor Pravst [Združljivostni način]) Kongresni center Brdo, 17. oktober 2017 2. nacionalna konferenca o prehrani in telesni dejavnosti za zdravje NACIONALNI PORTAL O HRANI IN PREHRANI WWW.PREHRANA.SI PROF. DR. IGOR PRAVST INŠTITUT ZA NUTRICIONISTIKO

Prikaži več

Predupokojitvene aktivnosti za zdravo starost

Predupokojitvene aktivnosti za zdravo starost Predupokojitvene aktivnosti za zdravo starost strokovnih delavcev v VIZ mag. Andrej Sotošek Andragoški Center Slovenije Struktura predstavitve Viri in strokovne podlage Namen in ključni cilji projektne

Prikaži več

1

1 Stran 1 od 5 1. IDENTIFIKACIJA SNOVI ALI PRIPRAVKA IN PODATKI O DOBAVITELJU Identifikacija snovi ali pripravka: Uporaba snovi ali pripravka: Dodatek za injekcijsko maso. INJEKTIN F3 Proizvajalec: TKK Proizvodnja

Prikaži več

Tekst

Tekst Služba za odnose z javnostmi Sporočilo za medije Zaloška cesta 2 1525 Ljubljana E soj@kclj.si W www.kclj.s Ob poteku mednarodnega srečanja v Ljubljani:»3. konferenca o virusnih hepatitisih in sookužbi

Prikaži več

VARNOSTNI LIST

VARNOSTNI LIST MEGLIO WC DEO Lavanda Varnostni list 1. IDENTIFIKACIJA SNOVI/PRIPRAVKA IN PODATKI O DOBAVITELJU 1.1. Identifikacija snovi ali pripravka: MEGLIO WC DEO Lavanda. 1.2. Podatki o dobavitelju: ARONA TRGOVINA

Prikaži več

WP 2 -

WP 2 - SKUPNO TRAJNOSTNO UPRAVLJANJE SISTEMA JAVNE OSKRBE S PITNO VODO NA ČEZ MEJNEM OBMOČJU MURSKE DOLINE / GEMEINSCHAFTLICHES NACHHALTIGES MANAGEMENT VON TRINKWASSERVERSORGUNGSSYSTEMEN IM GRENZÜBERSCHREITENDEN

Prikaži več

Microsoft PowerPoint - Prek-kakovost-zraka [Samo za branje]

Microsoft PowerPoint - Prek-kakovost-zraka [Samo za branje] Kakovost zraka v bivalnih prostorih doc. dr. Matjaž Prek, univ. dipl. inž. str. 25. januar 2018 ZAKON o graditvi objektov (ZGO-1) 9. člen (gradbeni predpisi) (1) Z gradbenimi predpisi se za posamezne vrste

Prikaži več

Sezana_porocilo okt2013

Sezana_porocilo okt2013 Občani Sežane o aktualnih vprašanjih telefonska raziskava Izvajalec: Ninamedia d.o.o. Ljubljana, oktober 2013 1. POVZETEK Zaposlitvene možnosti so trenutno največji problem, ki ga zaznavajo anketiranci.

Prikaži več

Izvajalec

Izvajalec Priloga 1 PREDLOG SOFINANCIRANJA PROGRAMOV SOCIALNEGA VARSTVA V LETU 2013 1. PROGRAMI NA PODROČJU HUMANITARNE DEJAVNOSTI: - programi, ki omogočajo vključitev v skupnost osebam z dolgotrajnimi težavami

Prikaži več

NACIONALNI LABORATORIJ ZA ZDRAVJE, OKOLJE IN HRANO CENTER ZA OKOLJE IN ZDRAVJE DAT: DANTE/NL/COZ/MB/212a/PR18-PTUJzrak-december.doc MESEČNO POROČILO O

NACIONALNI LABORATORIJ ZA ZDRAVJE, OKOLJE IN HRANO CENTER ZA OKOLJE IN ZDRAVJE DAT: DANTE/NL/COZ/MB/212a/PR18-PTUJzrak-december.doc MESEČNO POROČILO O NACIONALNI LABORATORIJ ZA ZDRAVJ, OKOLJ IN HRANO CNTR ZA OKOLJ IN ZDRAVJ DAT: DANTNLCOZMB22aPR8-PTUJzrak-december.doc MSČNO POROČILO O MRITVAH DLCV PM0 NA PTUJU DCMBR 208 Maribor, februar 209 Oddelek za

Prikaži več

Na podlagi petega odstavka 20. člena ter za izvrševanje 36. in 104. člena Zakona o varstvu okolja (Uradni list RS, št. 39/06 uradno prečiščeno besedil

Na podlagi petega odstavka 20. člena ter za izvrševanje 36. in 104. člena Zakona o varstvu okolja (Uradni list RS, št. 39/06 uradno prečiščeno besedil Na podlagi petega odstavka 20. člena ter za izvrševanje 36. in 104. člena Zakona o varstvu okolja (Uradni list RS, št. 39/06 uradno prečiščeno besedilo, 49/06 ZMetD, 66/06 Odl. US in 33/07 ZPNačrt) izdaja

Prikaži več

BIODIVERZITETA analiza 2018_1_Urejeno

BIODIVERZITETA analiza 2018_1_Urejeno BIODIVERZITETA V SLOVENIJI Rezultati javnomnenjske ankete Izvedeno za projekt LIFE NATURAVIVA Biodiverziteta - umetnost življenja LIFE16 GIE/SI/000711 CENTER ZA RAZISKOVANJE JAVNEGA MNENJA JANUAR 2018

Prikaži več

Microsoft Word - RAZISKAVA_II._del.doc

Microsoft Word - RAZISKAVA_II._del.doc DEJAVNIKI VARNOSTI CESTNEGA PROMETA V SLOVENIJI Raziskava II. del Inštitut za kriminologijo pri Pravni fakulteti v Ljubljani Ljubljana, avgusta 2010 Vodja raziskave: dr. Dragan Petrovec Izvajalci in avtorji:

Prikaži več

AJPE S Agencija Republike Slovenije za javnopravne evidence in storitve INFORMACIJA O POSLOVANJU SAMOSTOJNIH PODJETNIKOV POSAMEZNIKOV V REPUBLIKI SLOV

AJPE S Agencija Republike Slovenije za javnopravne evidence in storitve INFORMACIJA O POSLOVANJU SAMOSTOJNIH PODJETNIKOV POSAMEZNIKOV V REPUBLIKI SLOV AJPE S Agencija Republike Slovenije za javnopravne evidence in storitve INFORMACIJA O POSLOVANJU SAMOSTOJNIH PODJETNIKOV POSAMEZNIKOV V REPUBLIKI SLOVENIJI V LETU Ljubljana, maj 2019 ISSN 2536-4243 K A

Prikaži več

Toplotne črpalke

Toplotne črpalke VGRADNJA KOMPAKTNEGA KOLEKTORJA ZA OGREVANJE NIZKENERGIJSKE HIŠE S TOPLOTNO ČRPALKO ZEMLJA/VODA Vgradnja kompaktnega zemeljskega kolektorja v obliki košare prihrani 75 % površino zemlje v primerjavi z

Prikaži več

PowerPoint Presentation

PowerPoint Presentation NOVOSTI NA PODROČJU NEVARNIH KEMIKALIJ GHS 1 mag. Sandra SENČIČ KOVA d.o.o., Celje NOVOSTI GHS Uredba (ES) št. 1272/2008 z dne 16.12.2008 o razvrščanju, označevanju in pakiranju snovi ter zmesi, o spremembi

Prikaži več

ENV _factsheet_bio_SL.indd

ENV _factsheet_bio_SL.indd NARAVA IN BIOTSKA RAZNOVRSTNOST Kaj to pomeni za vas? Biotska raznovrstnost pomeni raznolikost življenja na našem planetu. Je temelj naše blaginje in gospodarstva. Pri preskrbi s hrano in vodo, pa tudi

Prikaži več

Izpostava Murska Sobota INFORMACIJA O POSLOVANJU GOSPODARSKIH DRUŽB, SAMOSTOJNIH PODJETNIKOV IN ZADRUG V POMURSKI REGIJI V LETU 2018 Murska Sobota, ma

Izpostava Murska Sobota INFORMACIJA O POSLOVANJU GOSPODARSKIH DRUŽB, SAMOSTOJNIH PODJETNIKOV IN ZADRUG V POMURSKI REGIJI V LETU 2018 Murska Sobota, ma Izpostava Murska Sobota INFORMACIJA O POSLOVANJU GOSPODARSKIH DRUŽB, SAMOSTOJNIH PODJETNIKOV IN ZADRUG V POMURSKI REGIJI V LETU Murska Sobota, maj 2019 Kazalo vsebine 1. UVOD... 3 2. POVZETEK... 5 3. GOSPODARSKE

Prikaži več

Masarykova cesta Ljubljana Slovenija e-naslov: Številka: /2018/ 6 Ljubljana, GENERALNI SEKRETARIAT VLADE REPU

Masarykova cesta Ljubljana Slovenija e-naslov: Številka: /2018/ 6 Ljubljana, GENERALNI SEKRETARIAT VLADE REPU Masarykova cesta 16 1000 Ljubljana Slovenija e-naslov: gp.mizs@gov.si Številka: 478-922018 6 Ljubljana, 4. 10. 2018 GERALNI SEKRETARIAT VLADE REPUBLIKE SLOVENIJE Gp.gs@gov.si ZADEVA: Uvrstitev novega projekta

Prikaži več

Soil remediation

Soil remediation TLA PONOR IN IZVOR POTENCIALNO NEVARNIH SNOVI V OKOLJU prof. dr. Helena Grčman Okoljski dan gospodarstva 1.junij 2017 KAJ SO TLA? DEGRADACIJE TAL Thematic Strategy for Soil Protection (COM(2006) 231)

Prikaži več

Številka: 58541/2018 Cenik storitev obveznih občinskih gospodarskih javnih služb varstva okolja v Občini Šentrupert Cene so oblikovane v skladu z Ured

Številka: 58541/2018 Cenik storitev obveznih občinskih gospodarskih javnih služb varstva okolja v Občini Šentrupert Cene so oblikovane v skladu z Ured Cenik storitev obveznih občinskih gospodarskih javnih služb varstva okolja v Občini Šentrupert Cene so oblikovane v skladu z Uredbo o metodologiji za oblikovanje cen storitev obveznih občinskih gospodarskih

Prikaži več

VARNOSTNI LIST

VARNOSTNI LIST MEGLIO WC DEO Bouquet Varnostni list 1. IDENTIFIKACIJA SNOVI/PRIPRAVKA IN PODATKI O DOBAVITELJU 1.1. Identifikacija snovi ali pripravka: MEGLIO WC DEO Bouquet. 1.2. Podatki o dobavitelju: ARONA TRGOVINA

Prikaži več

Slide 1

Slide 1 Slide 1 OBDELAVA ODPADNE VODE Slide 2 KAKO POVRNITI PORUŠENI EKOSITEM V PRVOTNO STANJE? KAKO POVRNITI PORUŠENI EKOSITEM V PRVOTNO STANJE?! uravnavanje ph, alkalnosti! odstranjevanje ali dodajanje elementov!

Prikaži več

PowerPoint Presentation

PowerPoint Presentation LIFE onkraj OBZORJA Ljubljana, 4. april 2019 Predstavitev projektov LIFE ReBirth in H2020 Cinderela Ana Mladenovič, Alenka Mauko Pranjić Zavod za gradbeništvo Slovenije LIFE14 CAP/SI/000012 Predstavitev

Prikaži več

DMS-Valicon

DMS-Valicon Maja Makovec Brenčič Predsednica Društva za marketing Slovenije in Ekonomska fakuleta Andraž Zorko Partner, Valicon Trženjski monitor je nov kazalnik na slovenskem trgu, ki je nastal v okviru Društva za

Prikaži več

Zdrav način življenja

Zdrav način življenja o o o o Zdrav način življenja vodi k boljšemu počutju in ohranjanju dobrega zdravja, Biti zdrav ni le naša pravica, temveč tudi dolžnost, Človeški organizem za nemoteno delovanje potrebuje ravnovesje,

Prikaži več

Presentation‘s Main Title

Presentation‘s Main Title JUBIZOL Izvedba detajlov fasade načrtovanje in pregled izvedbe v praksi 1 Aleš Kovač d.i.g. JUB d.o.o. ; ales.kovac@jub.eu Obdelava COKLA Slaba praksa Direktno stikovanje z asfaltom? VROČINA!! 2 Obdelava

Prikaži več

Microsoft PowerPoint - lj_obroc_predstavitev_tiskovna_mar_2019_02AM.pptx

Microsoft PowerPoint - lj_obroc_predstavitev_tiskovna_mar_2019_02AM.pptx IZHODIŠČA UREJANJA LJUBLJANSKEGA AVTOCESTNEGA OBROČA IN VPADNIH AVTOCEST Predstavitev pobude za državno prostorsko načrtovanje za ureditev ljubljanskega avtocestnega obroča in vpadnih cest ter predloga

Prikaži več

PowerPoint Presentation

PowerPoint Presentation Podnebni in energetski občine Simona Pestotnik Predstavitev za javnost: Koliko nas stane ogrevanje z Zemljino toploto? Kakšne so perspektive za občino Cerkno? Cilji občine in razumevanje aktivnosti na

Prikaži več

program-ivz

program-ivz Konferenca Skupaj za zdravje! Obeležitev 10. obletnice Nacionalnega programa primarne preventive srčno-žilnih bolezni 2013 in izzivi prihodnosti 7. in 8. oktober 2013, Brdo pri Kranju, Slovenija Ponedeljek,

Prikaži več

OCENJEVANJE IZIDA REHABILITACIJE PRI OSEBAH S KRONIČNO RAZŠIRJENO BOLEČINO

OCENJEVANJE IZIDA REHABILITACIJE PRI OSEBAH S KRONIČNO RAZŠIRJENO BOLEČINO TELESNA VADBA/ŠORT ZA LJUDI PO PREBOLELI MOŽGANSKI KAPI Doc.dr.Nika Goljar, dr.med. 13. KONGRES ŠPORTA ZA VSE ŠPORTNA REKREACIJA INVALIDOV Ljubljana, 30.11.2018 Uvod 15 milj. ljudi doživi MK / leto, t.j.

Prikaži več

Izpostava Murska Sobota INFORMACIJA O POSLOVANJU GOSPODARSKIH DRUŽB, SAMOSTOJNIH PODJETNIKOV IN ZADRUG V POMURSKI REGIJI V LETU 2016 Murska Sobota, ma

Izpostava Murska Sobota INFORMACIJA O POSLOVANJU GOSPODARSKIH DRUŽB, SAMOSTOJNIH PODJETNIKOV IN ZADRUG V POMURSKI REGIJI V LETU 2016 Murska Sobota, ma Izpostava Murska Sobota INFORMACIJA O POSLOVANJU GOSPODARSKIH DRUŽB, SAMOSTOJNIH PODJETNIKOV IN ZADRUG V POMURSKI REGIJI V LETU Murska Sobota, maj 2017 Kazalo vsebine 1. UVOD... 3 2. POVZETEK... 5 3. GOSPODARSKE

Prikaži več

Microsoft Word - WP5 D15b infopackage supplement public buildings Slovenia.doc

Microsoft Word - WP5 D15b infopackage supplement public buildings Slovenia.doc ENERGETSKA IZKAZNICA KAKO SE NANJO PRIPRAVIMO Izkaznica na podlagi izmerjene rabe energije Energetske izkaznice za javne stavbe bodo predvidoma temeljile na izmerjeni rabi energije za delovanje stavbe.

Prikaži več

Version 1

Version 1 NAVODILO ZA UPORABO SmPCPIL128255_2 18.03.2019 Updated: 22.05.2019 Page 1 of 6 Navodilo za uporabo Noctiben Mea 15 mg filmsko obložene tablete doksilaminijev hidrogensukcinat Pred začetkom jemanja zdravila

Prikaži več