DOLB

Transkripcija

1 KONČNO POROČILO Občina Log Dragomer Dragomer, Na Grivi Log pri Brezovici Slovenija ŠIFRA DOKUMENTA: POR/ Ljubljana, januar 2010 KONČNO POROČILO Študija izvedljivosti alternativnih sistemov za oskrbo OŠ Log Dragomer ŠIFRA DOKUMENTA: POR/10-002

2

3 1 PROJEKT Naslov projekta: Študija izvedljivosti alternativnih sistemov za oskrbo OŠ Log Dragomer z energijo KONČNO POROČILO Šifra dokumenta: POR/ Izvajalec: Eco Consulting, Energija, Okolje, Ekonomija Tesovnikova ulica 21a 1000 Ljubljana telefon: , faks: e naslov: info@eco-con.si Naročnik: Občina Log - Dragomer Na Grivi Log pri Brezovici Odgovorni s strani naročnika: g. Mladen Sumina, ţupan Odgovorni s strani izvajalca: Aleš Šaver, direktor Avtorji: Darko Drašler, univ. dipl. inţ. vodja projekta Jernej Rugelj, dipl.inţ.str. Začetek projekta: december 2009 Zaključek projekta: januar 2010 Eco Consulting, d.o.o. Vloge za razmnoţevanje celotne ali dela publikacije nasloviti na: Eco Consulting d.o.o., Energija, Okolje Ekonomija, Tesovnikova 21a, 1000 Ljubljana oziroma Občina Log Dragomer Stran: 3/38

4

5 2 VSEBINA 1 PROJEKT VSEBINA POVZETEK ZA POSLOVNO ODLOČANJE CILJI IN IZHODIŠČA POVZETEK OBRAVNAVANIH RAZLIČIC PRIPOROČILA ZA NADALJNJE POSLOVNO ODLOČANJE Investicija in model financiranja Vrednotenje variant in kazalniki Priporočila investitorju Okvirni časovni načrt izvedbe predlagane naloţbe ZAKONSKE PODLAGE PRAVILNIK O ALTERNATIVNIH SISTEMIH ZA OSKRBO OBJEKTOV Z ENERGIJO PREDSTAVITEV INVESTITORJA IN OBJEKTA PREDSTAVITEV OBJEKTA ANALIZA STANJA IN POTREB PO OSKRBI OBJEKTA Z ENERGIJO ANALIZA TRGA lesne biomase Nabava lesne biomase Izdelava lesnih peletov Proizvodnja in trg lesnih peletov ANALIZA RABE ENERGIJE Hlajenje Električna energija OPREDELITEV MOŢNIH RAZLIČIC Moţne različice USKLAJENOST RAZLIČIC Z LOKACIJSKIMI POGOJI TER ZAHTEVAMI UČINKOVITE RABE ENERGIJE V OBJEKTU predstavitev analiziranih različic z alternativnimi sistemi v primerjavi z različico brez alternativnega sistema Stroški energentov STROŠKI OBRATOVANJA IN VZDRŢEVANJA OPREDELITEV NALOŢBE Specifikacija opreme in del ANALIZA LOKACIJE ČASOVNI NAČRT IZVEDBE VARSTVO OKOLJA Lesna biomasa - peleti Kotel za pripravo toplote Emisije Kadri FINANČNA SREDSTVA IN FINANCIRANJE OCENA INVESTICIJSKIH STROŠKOV Stran: 5/38

6 10.2 NEPOVRATNA SUBVENCIJA KREDITI OSTALI VIRI FINANCIRANJA IZRAČUN KAZALNIKOV UČINKOVITE RABE ENERGIJE IN STROŠKOVNIH KAZALNIKOV RAZLIČIC izračun stroškov in koristi posameznih različic FINANČNA ANALIZA ZA RAZLIČICO S PRODAJO ENERGIJE NA TRGU PREDLOG NAJBOLJŠE RAZLIČICE ANALIZA OBČUTLJIVOSTI V PRIMERU PREDLAGANE RAZLIČICE S PRODAJO ENERGIJE NA TRGU UPORABLJENI VIRI IN LITERATURA SEZNAM GRAFOV, SLIK IN TABEL SEZNAM GRAFOV SEZNAM TABEL SEZNAM SLIK... 38

7 3 POVZETEK ZA POSLOVNO ODLOČANJE 3.1 CILJI IN IZHODIŠČA Osnovni namen študije izvedljivosti je proučiti moţnost izrabe alternativnih virov oskrbe objekta, kot so na primer sprejemniki sončne energije, sončne elektrarne, ogrevanje na biomaso, izkoriščanje toplote zemlje, mikrokogeneracija itd., v objektih nad m 2 uporabne tlorisne površine. Za izhodišče izdelave študije nam je sluţil Pravilnik o metodologiji izdelave in vsebini študije izvedljivosti alternativnih sistemov za oskrbo stavb z energijo, Uradni list, številka 35/2008. Poleg pravilnika smo za izdelavo študije uporabili tudi podatke o ocenjenih gabaritih objekta 0 ter ponudbe za posamezne naprave. 3.2 POVZETEK OBRAVNAVANIH RAZLIČIC V OŠ Log - Dragomer ţe obstaja centralno ogrevanje na ekstra lahko kurilno olje (ELKO) staro 30 let, centralno prezračevanje s povratkom toplote je prisotno v novem delu šole (prizidku) vendar še ne deluje optimalno, lokalno hlajenje s klimami se izvaja le v zbornici in računalniški učilnici. Na osnovi teh podatkov smo se odločili za štiri različice, in sicer: 0 bo vključevala centralno ogrevanje in lokalno hlajenje s klimami. Za ogrevanje se bo uporabljal nov kotel na ELKO z višjim izkoristkom kot sedanji. 0a bo vključevala centralno ogrevanje in lokalno hlajenje s klimami. Za ogrevanje se bo uporabljal nov kotel na ELKO z višjim izkoristkom kot sedanji, v starem delu šole se bodo vgradile lokalne prezračevalne naprave s povratkom toplote. 1 bo prav tako vključevala centralno ogrevanje in lokalno hlajenje s klimami. Za proizvodnjo toplote za ogrevanje se bo uporabljala lesna biomasa (peleti). 1a bo prav tako vključevala centralno ogrevanje in lokalno hlajenje s klimami. Za proizvodnjo toplote za ogrevanje se bo uporabljala lesna biomasa (peleti), v starem delu šole se bodo vgradile lokalne prezračevalne naprave s povratkom toplote. 2 bo vključevala centralno ogrevanje in lokalno hlajenje s klimami. Za ogrevanje se bo uporabljal nov kondenzacijski kotel na zemeljski plin. 2a bo vključevala centralno ogrevanje in lokalno hlajenje s klimami. Za ogrevanje se bo uporabljal nov kondenzacijski kotel na zemeljski plin, v starem delu šole se bodo vgradile lokalne prezračevalne naprave s povratkom toplote. 3 bo vključevala centralno ogrevanje in lokalno hlajenje s klimami. Za ogrevanje se bo uporabljal nov kondenzacijski kotel na utekočinjen naftni plin. 3a bo vključevala centralno ogrevanje in lokalno hlajenje s klimami. Za ogrevanje se bo uporabljal nov kondenzacijski kotel na utekočinjen naftni plin, v starem delu šole se bodo vgradile lokalne prezračevalne naprave s povratkom toplote.

8 3.3 PRIPOROČILA ZA NADALJNJE POSLOVNO ODLOČANJE Investicija in model financiranja Skupna investicija pri različicah je razvidna iz spodnje tabele. Precej večja investicija pri različici 1 in 1a je posledica višje investicije v kotel na lesno biomaso in izgradnjo silosa za pelete, sicer so vse variante»a«draţje zaradi vgradnje lokalnih sistemov za prezračevanje s povratkom toplote. Tabela 1: Investicija po različicah Del investicije 0 0a 1 1a 2 2a 3 3a Model financiranja 100% kredit 100% kredit 100% kredit 100% kredit 100% kredit 100% kredit 100% kredit 100% kredit Ogrevanje ELKO , , Ogrevanje ZP , , Ogrevanje UNP Ogrevanje lesni peleti (kotel 300 kw) Hranilnik toplote 3000 l Postavitev silosa za pelete Vgradnja lokalnih prezračevalnih naprav s povratkom toplote , , , , , , , , , , , ,00 Skupaj [ ] , , , , , , , ,00 V vrednosti ni vključen davek na dodano vrednost Vrednotenje variant in kazalniki Variante smo ovrednotili na osnovi naslednjih kazalnikov učinkovite rabe energije, vplivov na okolje in stroškovnih kazalnikov: rabe končne energije (kwh/leto), celotnih emisij CO 2 (kg CO 2 /leto), celotnih investicijskih, obratovalnih in vzdrţevalnih stroškov na enoto proizvedene energije ( /kwh), celotnih investicijskih stroškov naloţbe na m 2 površine stavbe ( /m 2 ). V spodnji tabeli so prikazani kazalniki za vse različice. V različicah 0a, 1a, 2a in 3a je manjša raba energije za ogrevanje zaradi sistema prezračevanja z vračanjem toplote. Stran: 8/38

9 Tabela 2: Kazalniki rabe energije in specifične investicije 0 0a 1 1a 2 2a 3 3a Raba končne energije za ogrevanje (MWh/leto) Poraba električne energije (MWh/leto) Emisije CO 2 (ton CO 2/leto) Celotni investicijski, obratovalni in vzdrţevalni stroški na enoto proizvedene energije ( /kwh) Celotni investicijski stroški naloţbe na m 2 površine stavbe ( /m 2 ) Strošek energenta za ogrevanje ( /MWh) Celoten strošek energije na letni ravni ( ) ,13 0,43 0,25 0,58 0,18 0,56 0,19 0,57 4,22 24,25 15,59 35,61 4,99 25,02 4,99 25,02 56,26 56,26 46,94 46, ,37 92, , , , , , , , ,24 Iz tabele je razvidno, da je ogrevanje na lesne pelete najcenejše in sicer za 16,5% kot primerljivo ogrevanje na ELKO in 23,8% cenejše kot primerljivo ogrevanje z zemeljskim plinom ter celih 36,5% cenejše kot primerljivo ogrevanje z UNP Priporočila investitorju Glede izbire sistema za ogrevanje investitorju predlagamo, da za sistem ogrevanja, uporabi kotel na lesne pelete (različica 1 oziroma 1a). V tem primeru bo strošek ogrevanja za 16,5 % niţji kot pa bo strošek ogrevanja z primerljivo varianto na ELKO in in 23,8% cenejše kot primerljivo ogrevanje z zemeljskim plinom ter celih 36,5% cenejši kot primerljivo ogrevanje z UNP. Manjše tudi emisije CO 2 in sicer za 120 oz. 97 ton na leto pri variantah z ELKO, 74 oz. 59 ton na leto pri variantah z zemeljskim plinom ter 71 oz. 57 ton na leto pri variantah z UNP. Pri vseh različicah predlagamo tudi vgradnjo lokalnih prezračevalnih naprav s povratkom toplote, kar bi na globalni ravni zmanjšalo porabo energije še za dodatnih 25% Okvirni časovni načrt izvedbe predlagane naloţbe I. Priprava projekta in pridobitev finančnih sredstev: 1. Odločitev o nadaljevanju [marec 2010]; 2. Dokument identifikacije investicijskega programa [april 2010]; 3. Iskanje morebitne subvencije [april - maj 2010]; 4. Odločitev o investiciji [junij 2010]; II. Pridobivanje potrebne dokumentacije in upravnih dovoljenj [skupaj s poslovnim objektom]; III. Izvedbeni del [skupaj s poslovnim objektom]. Časovni termin ostalih instalacij so vezane na časovni termin izgradnje celotnega objekta. Stran: 9/38

10 4 ZAKONSKE PODLAGE 4.1 PRAVILNIK O ALTERNATIVNIH SISTEMIH ZA OSKRBO OBJEKTOV Z ENERGIJO Ob vse večjih stroških za oskrbo objektov z energijo se s pravilnikom o alternativnih sistemih za oskrbo objektov z energijo ţeli investitorje in projektante»spodbuditi«oziroma delno prisiliti k razmišljanju o uporabi alternativnih sistemov oskrbe z energijo, kot so na primer sprejemniki sončne energije, sončne elektrarne, ogrevanje na biomaso, izkoriščanje toplote zemlje, mikrokogeneracija itd., v objektih nad m 2 uporabne tlorisne površine. V skladu z Direktivo 2002/91/ES Evropskega parlamenta in Evropskega sveta z dne 16. decembra 2002 o energetski učinkovitosti stavb je bil v Uradnem listu števila 35 objavljen Pravilnik o metodologiji izdelave in vsebini študije izvedljivosti alternativnih sistemov za oskrbo stavb z energijo. Pravilnik določal metodologijo izdelave, obvezno vsebino, postopke in udeleţence pri izdelavi študije, ki jo bo treba pri večjih stavbah priloţiti dokumentaciji za pridobitev gradbenega dovoljenja. Izdelava študije je obvezna pri gradnji nove stavbe oziroma pri rekonstrukciji stavbe, v kateri se zamenjuje sistem oskrbe z energijo, z uporabno tlorisno površino nad m 2. Študija izvedljivosti morala vsebovati vse zahtevane prvine in izračune, tako da je na podlagi le-te mogoče vsestransko oceniti energijske, okoljske, finančne in druge (tehnične, tehnološke, prostorske) posledice odločitve za investicijo. Seveda morala biti študija izdelana strokovno in v okviru razpoloţljivih podatkov ter tako podrobno, kot je še ekonomsko upravičeno. V študiji je potrebno upoštevati rabo energije za ogrevanje, hlajenje, oskrbo s toplo vodo, prezračevanje, klimatizacijo, razsvetljavo in druge potrebe po energiji. Izdelovalec študije predlagal različice sistemov oskrbe z energijo v skladu z inţenirsko prakso in na osnovi trţno uveljavljenih tehnologij oskrbe z energijo. Za presojo naloţbe je potrebno pripraviti vsaj dva predloga, in sicer različico z alternativnim sistemom in različica oskrbe objekta npr. s kotlovnico na kurilno olje ali ELKO. Za vsako bo treba čim natančneje izračunati stroške in koristi naloţbe v denarnih enotah. Stroški in koristi, ki bodo upoštevani, so: investicijski stroški, investicijsko in tekoče vzdrţevanje, stroški obratovanja ter koristi, ki jih je mogoče izraziti v denarju. Izdelovalec študije izvedljivosti bo moral investitorja seznaniti z vsebino študije in učinkovitostjo posameznih različic ter predlagati najboljšo rešitev [1]. Po pravilniku mora Študija izvedljivosti vsebovati najmanj naslednje podatke [2]: 1. podatke o objektu, investitorju in odgovorni osebi investitorja ter izdelovalcu študije izvedljivosti, 2. povzetek študije izvedljivosti a. navedba ciljev naloţbe, b. kratek opis različic, c. predlog izbire najboljše različice vključno s prikazom investicijskih, stroškov, d. predvidene finančne konstrukcije, e. kazalnike in f. okvirni časovni načrt izvedbe predlagane naloţbe, 3. analizo stanja in potreb po oskrbi objekta z energijo, Stran: 10/38

11 4. opredelitev moţnih različic oskrbe stavbe z energijo ter preveritev usklajenosti z lokacijskimi pogoji ter zahtevami učinkovite rabe energije v objektu, 5. predstavitev analiziranih različic z alternativnimi sistemi v primerjavi z različico brez alternativnega sistema, 6. opredelitev naloţbe (specifikacija opreme in del, analiza lokacije, časovni načrt izvedbe, varstvo okolja, kadri) za vsako različico, 7. oceno investicijskih stroškov za vsako različico z navedbo osnov za oceno vrednosti naloţbe ter predvidenih virov financiranja in obveznosti do njih, 8. izračun stroškov in koristi posameznih različic, 9. izračun kazalnikov učinkovite rabe energije in stroškovnih kazalnikov različic, 10. finančno analizo za različico s prodajo energije na trgu, 11. predlog najboljše različice, 12. analizo občutljivosti v primeru predlagane različice s prodajo energije na trgu. Študija izvedljivosti različic, katerih investicijski stroški po stalnih cenah z vključenim davkom na dodano vrednost znašajo več kot eurov, mora zgornje vsebine vsebovati še: 1. analizo prodajnega in nabavnega trga v primeru prodaje energije na trgu, 2. analizo vplivov naloţbe z vidika okoljske sprejemljivosti in zagotavljanja učinkovite rabe prostora, 3. analizo zaposlenih, 4. terminski plan priprave in izvedbe naloţbe, 5. finančno konstrukcijo, 6. finančno analizo in 7. analizo občutljivosti. Študija bo vsebovala vse predvidene točke iz pravilnika. Stran: 11/38

12 5 PREDSTAVITEV INVESTITORJA IN OBJEKTA PREDSTAVITEV OBJEKTA Osnovna šola Log - Dragomer se nahaja ob regionalni cesti Ljubljana in se uporablja za varstvo otrok, osnovnošolsko izobraţevanje ter rekreacijo v telovadnici. V šoli deluje tudi kuhinja, ki pripravlja hrano za otroke. Šolski objekt je bil zgrajen leta 1981 in obnovljen v letih 2003 ter 2005 in ima na starem delu dve etaţi. V sklopu šole je tudi športna dvorana. Stene so betonska konstrukcija zapolnjena z zidaki in porobetonskimi bloki in 8 cm izolacije, okna so bila zamenjana z energetsko učinkovitejšimi v letu 2005, steklene površine na telovadnici pa so»kopelitne«, na strehi so na hladni strani dodane pločevinaste strešne plošče z minimalno termo izolacijo. Skupna ogrevana površina je m 2. Glede na število vseh prostorov prevladujejo učilnice, hodniki, telovadnica, skupni prostori in večnamenski prostori. Slika 1: Umestitev OŠ v prostoru V objektu so naslednji prostori: Prostor Površina v m 2 Deleţ v % Učilnice - stari del 1 - pritličje 813,00 15,60% Hodniki - stari del 1 - pritličje 356,00 6,83% Skupni prostori - stari del 1 - pritličje 207,00 3,97% Učilnice - stari del 1 - nadstropje 955,00 18,33% Hodniki - stari del 1 - nadstropje 222,00 4,26% Skupni prostori - stari del 1 - nadstropje 53,00 1,02% Stran: 12/38

13 Telovadnica - velika 786,00 15,09% Učilnice - osrednji del 166,00 3,19% Večnamenski prostor - osrednji del 265,00 5,09% Skupni prostori - osrednji del 114,00 2,19% Učilnice - stari del 2 166,00 3,19% Hodniki - stari del 2 74,00 1,42% Skupni prostor - stari del 2 120,00 2,30% Telovadnica - mala - osrednji del 276,00 5,30% Učilnice - prizidek 300,00 5,76% Hodnik - prizidek 337,00 6,47% Skupaj 5.210,00 m % V objektu je centralno ogrevanje, in omejeno lokalno hlajenje s klimami. Stran: 13/38

14 6 ANALIZA STANJA IN POTREB PO OSKRBI OBJEKTA Z ENERGIJO 6.1 ANALIZA TRGA LESNE BIOMASE Nabava lesne biomase Za pripravo toplote za ogrevanje se predvideva uporabo lesnih peletov. Lesni peleti so stisnjenci iz suhega mletega lesa z vsebnostjo vlage pod 8%, cilindrične oblike premera 6 mm. Primerni so za kurišča vseh velikosti, ter celo za industrijsko uporabo. Kurilna vrednost kilograma peletov znaša pribliţno polovico kurilne vrednosti kilograma kurilnega olja in je 5,3 kwh/kg, torej potrebujemo pribliţno 2 kg peletov za 1 kg ekstra lahkega kurilnega olja. Peleti so pakirani v vreče po 15 kg, 70 vreč/paleta, ali v velike vreče po 1 tono. Standardizirana in enotna oblika peletov omogoča avtomatsko doziranje v kurišče, kar funkcionalnost kurilnih naprav na pelete postavlja ob bok tistih na ekstra lahko kurilno olje ali plin [5] Izdelava lesnih peletov Viri oplemenitene biomase so v večini primerov stranski produkti ţagarske in lesne industrije. Veliko lesnih odpadkov se porabi ţe na samem mestu predelave kot izvor toplotne energije. Najbolj pogost material za izdelavo peletov so ţagovina in različni lesni odpadki, ki nastanejo pri samem razrezu lesa v lesnopredelovalnih podjetjih. Peleti imajo zelo majhno vsebnost vlage 6-10 % in majhno prostorninsko količino pepela (0,5%). Zaradi teh značilnosti in visoke vsebnosti energije so peleti odlično gorivo, primerno tudi za ogrevanje urbaniziranih naselij. Sam proces izdelave peletov se začne tako, da zdrobljen surov material s pomočjo matričnega valja iztisnemo skozi matrico. Nastavljivi noţi iztisnjene pelete odreţejo na ţeleno dolţino. Zadnja faza postopka je hlajenje peletov, s čimer doseţemo primerno kompaktnost in trdoto Proizvodnja in trg lesnih peletov Proizvodnja lesnih peletov se v zadnjem času zelo povečuje. V letu 2006 je bila letna proizvodnja peletov v Evropi 6,3 miliojona ton. Prav tako se izboljšuje tudi dobava in distribucija. Graf 1: Proizvodnja peletov in njihova kapaciteta v Avstriji Stran: 14/38

15 Vir: [6] Do leta 2010 se predvideva 18% rast proizvodnje lesnih peletov v Evropi. Po letu 2010 pa naj bi se rast proizvodnje na leto povečala kar na 25% na leto. Največ proizvajalcev lesnih peletov je Avstriji in Italiji. Slika 2: Proizvajalci peletov v Evropi in napoved globalne proizvodnje peletov do leta 2010 Vir: The [7] Nove proizvodnje kapacitete se v zadnjem času povečujejo tudi v zahodnih drţavah kot so Poljska, Češka, Estonija, Litva in druge vhodne drţave. Graf 2: Gibanje cene peletov na italijanskem trg (prodaja na veliko) in avstrijskem trgu (malo prodaja) Vir: [7],[8] Konec leta 2007 in v začetku 2008 je prišlo do precejšnjega zmanjšanja cene peletov. Veliko prodajna cena se je iz 210 na ton zmanjšala skoraj na 120 na ton za tako imenovane»gold Pellet«. Temu je sledila tudi maloprodajna cena, ki je iz skoraj 270 na tono zmanjšala na 185 na ton. Podobna cena lesnih peletov je tudi na slovenskem trgu. V Sloveniji je edini proizvajalec lesnih peletov Enerles v Pivki. V Bosni in Hercegovini je leta 2006 odprl svoj proizvodnjo lesnih peletov tudi Istrabenz. Distribucija z lesnimi peleti je v Sloveniji zelo razvita in ni nobenih teţav z dobavo le-teh. Na slovenskem trgu deluje najmanj pet distributerjev lesnih peletov. 6.2 ANALIZA RABE ENERGIJE Preračun za potrebno zmogljivost ogrevalne naprave je bil narejen po Pravilnik o učinkoviti rabi energije v stavbah, ki je izšel v Uradnem listu št. 93/2008, kjer je maksimalna dovoljena specifična letna poraba toplote za ogrevanje za tovrstne objekte 20,96 kwh/m 3 /leto. Stran: 15/38

16 Dragomer ima projektno temperaturo -13 o C in 265 ogrevalnih dni oziroma temperaturni primanjkljaj 3300 K dan. Poleti se zunanje temperature dvignejo tudi čez 30 o C, za kar je potrebno učinkovito hlajenje stavb. Celotni toplotni dobitki znašajo 228 MWh. Izračun za ogrevanje objekta je bil narejen na osnovi trenutne porabe energenta in neto površine objekta Hlajenje Hladilna moč je odvisna od transmisijskih izgub, arhitekture objekta, senčenja steklenih površin in seveda tudi od notranjih pribitkov (zaposleni, luči, ostale električne naprave). Vseh naštetih parametrov ni bilo na voljo. Hlajenje se bo tudi v prihodnje izvajalo omejeno z lokalnimi klimatskimi napravami Električna energija V OŠ Log Dragomer je trenutna poraba električne energije kwh na leto. Poraba bi se ob uvedbi lokalnega prezračevanja z vračilom toplote sicer nekoliko povečala (3.000 kwh na leto) a se ta povečana raba ne bi poznala, ob predvidenem zmanjšanju porabe, kot posledica racionalnejše in učinkovitejše rabe. Tabela 3: Raba energije pri različicah 0, 0a, 1 in 1a 0 0a 1 1a 2 2a 3 3a Raba končne energije za ogrevanje (MWh/leto) Poraba električne energije (MWh/leto) Energije skupaj Stran: 16/38

17 7.1 MOŢNE RAZLIČICE 0 7 OPREDELITEV MOŢNIH RAZLIČIC Za ogrevanje je predviden kotel na ELKO moči 300 kw z gorilnikom. Interna napeljava za centralno ogrevanje ţe obstaja in se večjih posegov vanjo ne načrtuje, prezračevanje je naravno, hlajenje se izvaja omejeno in lokalno s klimatskimi napravami. 0a Za ogrevanje je predviden kotel na ELKO moči 300 kw z gorilnikom. Interna napeljava za centralno ogrevanje ţe obstaja in se večjih posegov vanjo ne načrtuje, prezračevanje se izvaja z lokalnimi prezračevalnimi napravami s povratkom toplote, hlajenje se izvaja omejeno in lokalno s klimatskimi napravami. Slika 3: Naprava lokalno prezračevanje z vračanjem toplote Vir: proizvajalec 1 Za ogrevanje je predviden kotel na lesne pelete moči 300 kw in hranilnik tople vode velikosti litrov. Interna napeljava za centralno ogrevanje ţe obstaja in se večjih posegov vanjo ne načrtuje, prezračevanje je naravno, hlajenje se izvaja omejeno in lokalno s klimatskimi napravami. Specifikacija opreme za ogrevanje in pripravo sanitarne tople vode je naslednja: kotel na lesne pelete moči 300 kw, zalogovnik za pelete v velikosti 20 m 3 in hranilnik sanitarne tople vode litrov. Stran: 17/38

18 Slika 4: Kotela na lesne pelete 1a Vir: energetski pregled Za ogrevanje je predviden kotel na lesne pelete moči 300 kw in hranilnik tople vode velikosti litrov. Interna napeljava za centralno ogrevanje ţe obstaja in se večjih posegov vanjo ne načrtuje, prezračevanje se izvaja z lokalnimi prezračevalnimi napravami s povratkom toplote, hlajenje se izvaja omejeno in lokalno s klimatskimi napravami. Specifikacija opreme za ogrevanje in pripravo sanitarne tople vode je naslednja: kotel na lesne pelete moči 300 kw, zalogovnik za pelete v velikosti 20 m 3, hranilnik tople vode litrov in lokalne prezračevalne naprave s povratkom toplote. 2 Za ogrevanje je predviden kondenzacijski kotel na zemeljski plin moči 300 kw z gorilnikom. Interna napeljava za centralno ogrevanje ţe obstaja in se večjih posegov vanjo ne načrtuje, prezračevanje je naravno, hlajenje se izvaja omejeno in lokalno s klimatskimi napravami. 2a Za ogrevanje je predviden kondenzacijski kotel na zemeljski plin moči 300 kw z gorilnikom. Interna napeljava za centralno ogrevanje ţe obstaja in se večjih posegov vanjo ne načrtuje, prezračevanje se izvaja z lokalnimi prezračevalnimi napravami s povratkom toplote, hlajenje se izvaja omejeno in lokalno s klimatskimi napravami. 3 Za ogrevanje je predviden kondenzacijski kotel na UNP moči 300 kw z gorilnikom. Interna napeljava za centralno ogrevanje ţe obstaja in se večjih posegov vanjo ne načrtuje, prezračevanje je naravno, hlajenje se izvaja omejeno in lokalno s klimatskimi napravami. Stran: 18/38

19 2a Za ogrevanje je predviden kondenzacijski kotel na UNP moči 300 kw z gorilnikom. Interna napeljava za centralno ogrevanje ţe obstaja in se večjih posegov vanjo ne načrtuje, prezračevanje se izvaja z lokalnimi prezračevalnimi napravami s povratkom toplote, hlajenje se izvaja omejeno in lokalno s klimatskimi napravami. 7.2 USKLAJENOST RAZLIČIC Z LOKACIJSKIMI POGOJI TER ZAHTEVAMI UČINKOVITE RABE ENERGIJE V OBJEKTU Vse štiri predstavljene različice ustrezajo lokacijskim pogojem ter zahtevam o učinkoviti rabi energije 7.3 PREDSTAVITEV ANALIZIRANIH RAZLIČIC Z ALTERNATIVNIMI SISTEMI V PRIMERJAVI Z RAZLIČICO BREZ ALTERNATIVNEGA SISTEMA V OŠ Log - Dragomer trenutno obratuje centralno ogrevanje na ekstra lahko kurilno olje (ELKO) staro 30 let, centralno prezračevanje s povratkom toplote je prisotno v novem delu šole (prizidku) vendar še ne deluje optimalno, lokalno hlajenje s klimami se izvaja le v zbornici in računalniški učilnici. Slika 5: Stare peči in prezračevanje s povratkom toplote v novem delu šole Vir: energetski pregled Na osnovi teh podatkov smo se odločili za štiri različice, in sicer: Stran: 19/38

20 0 bo vključevala centralno ogrevanje in lokalno hlajenje s klimami. Za ogrevanje se bo uporabljal nov kotel na ELKO z višjim izkoristkom kot sedanji. 0a bo vključevala centralno ogrevanje in lokalno hlajenje s klimami. Za ogrevanje se bo uporabljal nov kotel na ELKO z višjim izkoristkom kot sedanji, v starem delu šole se bodo vgradile lokalne prezračevalne naprave s povratkom toplote. 1 bo prav tako vključevala centralno ogrevanje in lokalno hlajenje s klimami. Za proizvodnjo toplote za ogrevanje se bo uporabljala lesna biomasa (peleti). 1a bo prav tako vključevala centralno ogrevanje in lokalno hlajenje s klimami. Za proizvodnjo toplote za ogrevanje se bo uporabljala lesna biomasa (peleti), v starem delu šole se bodo vgradile lokalne prezračevalne naprave s povratkom toplote. 2 bo vključevala centralno ogrevanje in lokalno hlajenje s klimami. Za ogrevanje se bo uporabljal nov kondenzacijski kotel na zemeljski plin. 2a bo vključevala centralno ogrevanje in lokalno hlajenje s klimami. Za ogrevanje se bo uporabljal nov kondenzacijski kotel na zemeljski plin, v starem delu šole se bodo vgradile lokalne prezračevalne naprave s povratkom toplote. 3 bo vključevala centralno ogrevanje in lokalno hlajenje s klimami. Za ogrevanje se bo uporabljal nov kondenzacijski kotel na utekočinjen naftni plin. 3a bo vključevala centralno ogrevanje in lokalno hlajenje s klimami. Za ogrevanje se bo uporabljal nov kondenzacijski kotel na utekočinjen naftni plin, v starem delu šole se bodo vgradile lokalne prezračevalne naprave s povratkom toplote. Če posamezne različice primerjamo med seboj ugotovimo, da so vse ugodnejše od obstoječega stanja, saj se zmanjša poraba energenta, zaradi večje učinkovitosti peči, ob uporabi obnovljivega vira (lesni peleti) pa se tudi občutno zmanjšajo emisije CO 2. Ob namestitvi lokalnih prezračevalnih naprav s povratkom toplote, pa bila učinkovitost sistemov še večja, saj bi prihranili do 25% energije, ki se sicer zgubi z zračenjem. 7.4 STROŠKI ENERGENTOV Pri stroških energentov smo pri različicah upoštevati osnovne energente, ki so: o ELKO o Zemeljski plin o UNP in o lesni peleti. Poleg osnovnega energenta pa je za obratovanje vsakega ogrevalnega sistema potrebna tudi električna energija. Stroški električne energije nastajajo pri obratovanju kotlov in so odvisni od količine proizvedene toplote. Stroški energentov za posamezni obravnavani različici pri polnem obratovanju so naslednji: Stran: 20/38

21 Tabela 4: Stroški energentov 0 0a 1 1a 2 2a 3 3a ELKO , ,90 0,00 0,00 0,00 0,00 0,00 0,00 Električna energija 9.616, , , , , , , ,48 Zemeljski plin 0,00 0,00 0,00 0, , ,00 0,00 0,00 UNP 0,00 0,00 0,00 0,00 0,00 0, , ,24 Lesni peleti 0,00 0, , ,10 0,00 0,00 0,00 0,00 SKUPAJ STROŠKI ENERGENTOV [ ] , , , , , , , , STROŠKI OBRATOVANJA IN VZDRŢEVANJA Ostali stroški obratovanja so lahko stroški najemnine, stroški osebja ter ostali stroški (materialni stroški, telefon, pošta, izobraţevanje itd.). Pri naši investiciji smo upoštevali naslednje stroške vzdrţevanja: o stroške vzdrţevanja kotlovnice in prezračevalnih naprav. Z zamenjavo peči in kotlov se ne bo povečala potreba po dodatni delovni sili, saj bo proces ob večji avtomatizaciji celo manj zahteven, kot je trenutno upravljanje. V nadaljevanju so prikazani predvideni povprečni letni stroški obratovanja (ostali stroški, razen stroškov energentov) in vzdrţevanja sistema za posamezni obravnavani različici. Tabela 5: Letni stroški obratovanja in vzdrţevanja sistema 0 0a 1 1a 2 2a 3 3a Stroški dela Ostali stroški obratovanja in stroški vzdrţevanja Skupaj letni stroški obratovanja in vzdrţevanja , , , , , , , ,00 Stran: 21/38

22 8 OPREDELITEV NALOŢBE 8.1 SPECIFIKACIJA OPREME IN DEL V spodnji tabeli sta prikazani investiciji za vse različice. Tabela 6: Investicija pri vseh različicah 0 0a 1 1a 2 2a 3 3a Ogrevanje ELKO , , Ogrevanje - ZP , , Ogrevanje - UNP , ,00 Ogrevanje lesni peleti (kotel 300 kw) Hranilnik toplote 3000 l Postavitev silosa za pelete Vgradnja lokalnih prezračevalnih naprav s povratkom toplote , , , , , , , , , ,00 SKUPAJ STROŠKI , , , , , , , , ANALIZA LOKACIJE Lokacija je pri vseh variantah enaka, saj gre za ţe izgrajen objekt z obstoječo kurilnico. Izvedba katerekoli variante po preliminarni oceni ne bi zahtevala razširitve prostorov za namestitev peči in pripadajoče opreme. 8.3 ČASOVNI NAČRT IZVEDBE Predvideva se naslednji časovni načrt: Priprava projekta in pridobitev finančnih sredstev: 1. Odločitev o nadaljevanju [marec 2010]; 2. Dokument identifikacije investicijskega programa [april 2010]; 3. Iskanje morebitne subvencije [april - maj 2010]; 4. Odločitev o investiciji [junij 2010]; II. Pridobivanje potrebne dokumentacije in upravnih dovoljenj [skupaj s poslovnim objektom]; III. Izvedbeni del [skupaj s poslovnim objektom]. Časovni termin ostalih instalacij so vezane na časovni termin izgradnje celotnega objekta. Stran: 22/38

23 9.1.1 Lesna biomasa - peleti 9 VARSTVO OKOLJA V Energetskem zakonu (Uradni list RS, št. 26/05, 27/2007) je navedena naslednja definicija biomase:»biomasa je biorazgradljiva frakcija izdelkov, ostankov in odpadkov iz kmetijstva (vključujoč rastlinske in ţivalske substance) ter gozdarstva in lesne industrije, kot tudi biorazgradljiva frakcija industrijskih in komunalnih odpadkov, katerih energetsko uporabo dovoljujejo predpisi o ravnanju z odpadki«. Lesni peleti so gorivo, proizvedeno iz čistega lesa, brez kakršnihkoli kemičnih primesi, torej iz 100% industrijsko neobdelanega lesa Kotel za pripravo toplote V študiji je glede na potrebe po toploti predlagana vgradnja naslednjih kotlov po posamezni različici. Tabela 7: Predvideni kotli po posameznih različicah 0 in 0a 1 in 1a 2 in 2a 3 in 3a Predvideni kotel 300 kw na ELKO 300 kw na lesne pelete 300 kw na zemeljski plin 300 kw na UNP V vseh različicah gre za srednje kurilne naprave. Investitor mora od proizvajalca kotlov zahtevati izpolnjevanje parametrov emisij, ki ustrezajo emisijskim vrednostim za male oziroma srednje kurilne naprave. Te vrednosti določa Uredba emisij snovi v zrak iz kurilnih naprav (Uradni list RS, št. 34/07 in 81/07) Emisije V okviru študije so bili pri opredelitvi emisijskih faktorjev uporabljeni podatki iz literature. Glede emisij SO 2 in CO 2 so emisijski faktorji prilagojeni specifikacijam goriv, ki se uporabljajo v Sloveniji. Za pregled privzetih emisijskih faktorjev so v nadaljevanju podane lastnosti posameznih spojin: Žveplov dioksid (SO 2 ): molska masa: 64 g/mol; teţji od zraka; je brezbarven, ostrodišeč, strupen plin, ki z vodno paro iz zraka tvori ţveplasto kislino, ki je kot zelo razredčena kislina med ljudmi poznana kot kisel deţ, ki se utemeljeno povezuje s problematiko umiranja gozdov. Znanstveno je dokazano, da SO 2 lahko povzroči različne bolezni, kot so bronhitis, draţenje dihalnih poti ipd., popoln obseg škodljivih učinkov pa še vedno ni poznan. Ogljikov monoksid (CO): molska masa: 28 g/mol; pribliţno enako teţak kot zrak (cca 29 g/mol); je ţivljenjsko nevaren strupen plin. CO je brezbarven plin brez vonja in zaradi teh lastnosti še posebno nevaren. CO nastaja pri nepopolnem zgorevanju. Ogljikovodiki (C x H y ): v dimnih plinih; so produkti nepopolnega zgorevanja. Dušikovi oksidi (NO x ): molska masa: 46 g/mol kot NO 2 ; teţji od zraka, po eni strani nastaja pri zgorevanju goriv, ki vsebujejo dušik, po drugi strani pa pri Stran: 23/38

24 visokih temperaturah zgorevanja preko 1000 C. Dušikovi oksidi so ţivljenjsko nevarni plini. Ogljikov dioksid (CO 2 ): molska masa: 44 g/mol; je brezbarven plin s šibko kislim okusom in je teţji od zraka. Ogljikov dioksid nastaja pri vseh procesih zgorevanja. Ogljikov dioksid je glavni krivec za učinek tople grede. Koncentracija CO 2 v atmosferi se stalno povečuje in je po eni strani posledica industrializacije, po drugi strani pa stalnega naraščanja prebivalstva na zemlji. Po najboljših danes razpoloţljivih klimatskih modelih bo podvojitev vsebnosti CO 2 v atmosferi povzročila globalni dvig temperature za 3 C +/-1,5 C. Tabela 8: Primerjava emisijskih vrednosti pri uporabi različnih goriv in tehnologij CO 2 kg/tj SO 2 kg/tj NOx kg/tj CxHy kg/tj CO kg/tj prah kg/tj Kurilno olje UNP Les Elektrika Zemeljski plin Rjavi premog V nadaljevanju prikazujemo emisije glede na posamezno različico. Vir: [12] Slika 6: Emisije CO2 na leto po posameznih različicah Stran: 24/38

25 Slika 7: Vse misije po posameznih različicah V primeru, da bi za ogrevanje uporabljali lesne pelete bi na ozračje emitirali za 120 ton manj ogljikovega dioksida, kot pri različici z največ emisijami (ELKO). Pri tem smo upoštevali tudi emisij zaradi porabe električne energije Kadri Pri nobenih od teh različic niso potrebni nobeni dodatni kadri za upravljanje nameščene opreme. Stran: 25/38

26 10 FINANČNA SREDSTVA IN FINANCIRANJE 10.1 OCENA INVESTICIJSKIH STROŠKOV Spodnja tabela prikazuje oceno investicijskih stroškov v posamezne variante. Osnova za oceno vrednosti naloţbe so bile konkretne ponudbe za primerljive projekte oz. ceniki ponudnikov opreme na trgu. Tabela 9: Investicija pri vseh različicah 0 0a 1 1a 2 2a 3 3a Ogrevanje ELKO , , Ogrevanje - ZP , , Ogrevanje - UNP , ,00 Ogrevanje lesni peleti (kotel 300 kw) Hranilnik toplote 3000 l Postavitev silosa za pelete Vgradnja lokalnih prezračevalnih naprav s povratkom toplote , , , , , , , , , ,00 SKUPAJ STROŠKI , , , , , , , , NEPOVRATNA SUBVENCIJA Sektor za aktivnosti učinkovite rabe in obnovljivih virov energije na Direktoratu za evropske zadeve in investicije, ki deluje v okviru MOP-a, je tudi v letu 2007 pripravil številne aktivnosti, s katerimi ţeli povečati energetsko učinkovitost in pospešiti izrabo OVE. Na področju učinkovite rabe in obnovljivih virov energije je trenutno odprt naslednji javni razpis: 1. Javni razpis za sofinanciranje individualnih sistemov ogrevanja na lesno biomaso za leti 2009 in 2010 v okviru Operativnega programa razvoja okoljske in prometne infrastrukture za obdobje (Uradni list RS, št. 36/09); Podrobne informacije o vsakokrat aktualnih razpisih so dosegljive na strani Aure ali [10]. Predvideno je, da bo v letu 2009 MOP še naprej dodeljevati tudi nepovratna sredstva, ki so na voljo iz kohezijskih skladov do leta 2013 (Operativni program razvoja okoljske in prometne infrastrukture OP ROPI, program Trajnostna energija - TREN). Program TREN je ena od treh prioritet Operativnega programa razvoja okoljske in prometne infrastrukture (OP ROPI) za obdobje OP ROPI predstavlja izvajalski dokument Republike Slovenije za obdobje , ki določa neposredno izhajajoče pravne obveznosti in pravice izvajanja kohezijske politike EU. Gre za skupni Stran: 26/38

27 programski dokument Slovenije in EU, ki je sprejet na predlog drţave članice, po uskladitvi z Evropsko komisijo. Cilj programa TREN je»z učinkovito rabo energije ter proizvodnjo energije iz obnovljivih virov zagotoviti zanesljivost oskrbe z energijo, s tem podpreti gospodarski razvoj ter zmanjšati negativne vplive na okolje«. Prednostne usmeritve programa bodo naslednje: - energetska sanacija in trajnostna gradnja stavb: energetsko učinkovita sanacija obstoječih stavb v javnem sektorju, gradnja nizkoenergijskih in pasivnih stavb v javnem sektorju, uporaba sodobnih tehnologij za ogrevanje, prezračevanje in klimatizacijo stavb ter okolju prijaznih decentraliziranih sistemov za energetsko oskrbo s poudarkom na obnovljivih virih energije in kogeneraciji; - učinkovita raba električne energije: izvedba ukrepov v industriji, javnem in storitvenem sektorju; - inovativni sistemi za lokalno energetsko oskrbo: večji individualni sistemi ter daljinski in skupinski sistemi za proizvodnjo toplote in električne energije s poudarkom na obnovljivih virih energije in kogeneraciji; - demonstracijski in vzorčni projekti ter programi energetskega svetovanja, informiranja in usposabljanja uporabnikov energije, potencialnih investitorjev, ponudnikov energetskih storitev ter drugih ciljih skupin. V okviru programa TREN so za obdobje predvidena sredstva EU v skupnem znesku skoraj 160 milijonov EUR, nacionalna udeleţba, torej sredstva iz drţavnega proračuna, pa naj bi znašala dodatnih 28 milijonov EUR, skupaj bo torej do leta 2013 na voljo preko 188 milijonov EUR. Stopnja sofinanciranja je 85%. Sredstva EU naj bi bila med posamezne vrste naloţb razdeljena takole: - obnovljiva energija sonce: 27, EUR; - obnovljiva energija biomasa: 21, EUR; - obnovljiva energija hidroenergija, geotermalna energija in drugo: 5, EUR; - učinkovita raba in soproizvodnja energije, gospodarjenje z njo: 105, EUR KREDITI Ekološko razvojni sklad, d.d., Ljubljana je bil ustanovljen julija leta 1993, z Zakonom o varstvu okolja. S poslovanjem je pričel v januarju 1994 in posloval kot delniška druţba, v 100 % lasti drţave, do konca leta S sprejetjem Ustanovitvenega akta Ekološko razvojnega sklada Republike Slovenije, javnega sklada (Ur.l. RS, št. 96/00, stran 10448), se je na osnovi zakona o javnih skladih preoblikoval v Ekološko razvojni sklad Republike Slovenije, javni finančni sklad. Sklad je predvsem finančna institucija, ustanovljena s strani drţave za spodbujanje razvoja na področju varstva okolja in je definiran kot pravna oseba javnega prava v temeljni organizacijski obliki javnega finančnega sklada. Novoustanovljeni sklad je pravni naslednik Ekološko razvojnega sklada Republike Slovenije d.d., Ljubljana in prevzema vse njegove pravice in obveznosti. Dejavnosti sklada kot specializirane finančne organizacije za spodbujanje razvoja na področju varstva okolja in financiranja okoljskih naloţb so: kreditiranje naloţb varstva okolja s krediti z ugodno obrestno mero, izdajanje garancij in drugih oblik poroštev za naloţbe varstva okolja, Stran: 27/38

28 pridobivanje deleţev in delnic pravnih oseb, če se sredstva uporabijo za okoljevarstvene namene, finančno in drugo posredništvo v zvezi z okoljskimi naloţbami, upravljanje s sredstvi drţavnega proračuna in Evropske unije, namenjenimi okoljskim naloţbam, izdelovanje in priprava razpisov, sklepanje pogodb, izvedba izplačil projektov pomoči Evropske unije in nadzor nad namensko in pravilno porabo sredstev, opravljanje tehničnih in strokovnih opravil v zvezi s financiranjem okoljevarstvenih naloţb iz sredstev drţavnega proračuna, Evropske unije in drugih domačih in tujih fizičnih in pravnih oseb in drţav, izdelovanje in posredovanje programov financiranja okoljevarstvenih naloţb ter drugo ekonomsko in finančno svetovanje, tehnična pomoč in usposabljanje, izdajanje in organizacija izdaj vrednostnih papirjev ter hrambe, trgovanja, posredovanja, upravljanja in posredniških poslov z vrednostnimi papirji in drugimi sredstvi, promoviranje novih in v praksi uspešno preizkušenih tehnologij in izdelkov varstva okolja, vodenje baz podatkov o programih in potrebnih okoljevarstvenih naloţbah, stopnji pripravljenosti posameznih projektov in razpoloţljivih sredstvih za njihovo uresničitev, obveščanje javnosti in javne predstavitve sklada ter organiziranje izobraţevanja investitorjev in druge dejavnosti, povezane z okoljevarstvenimi naloţbami. Na skladu dodeljujejo kredite za okoljske investicije na podlagi javnih razpisov. V letu 2010 na Eko skladu še ni objavljenih aktualnih razpisov. Eko sklad, ki je v preteklosti ponujal predvsem kredite za področje obnovljivih virov energije in učinkovite rabe energije OSTALI VIRI FINANCIRANJA Razpisov za sofinanciranje okoljskih projektov pa ne pripravljata samo MOP (Sektor za aktivnosti učinkovite rabe in obnovljivih virov energije) in Eko sklad. Javni Sklad Republike Slovenije za regionalni razvoj je prav tako zelo aktiven na področju kreditiranja in subvencioniranja raznih projektov, tudi s področja energetike in okolja. Tudi EU ima kar nekaj programov spodbujanja rabe OVE. Pomemben vir financiranja so t.i. strukturni skladi. Vse informacije v zvezi s podporo OVE je mogoče najti na internetni strani. Poleg navedenih virov financiranja pa je moţno pridobiti tudi sredstva iz naslova neposrednih regionalnih spodbud, tako za projektno dokumentacijo kot tudi kasneje za sofinanciranje same investicije. Gre za sredstva, ki so na voljo neposredno iz drţavnega proračuna. Za pridobitev teh sredstev se je potrebno obrniti na regionalno razvojno agencijo, ki zbira potencialne projekte za sofinanciranje. Poleg nepovratnih sredstev s strani drţave in mednarodnih skladov ter moţnih kreditov je pri kateremkoli projektu potrebno zagotoviti tudi lastna sredstva oziroma lastniške vloţke, na primer zemljišče občine, lastni deleţ občine pri pripravi projektne dokumentacije in pri pridobivanju potrebnih dovoljenj, prispevki posameznikov itd.. Stran: 28/38

29 Običajno so pri zaključevanju finančne konstrukcije pomembni še komercialni krediti, oziroma likvidnostni aranţmaji s strani lokalne banke. Stran: 29/38

30 11 IZRAČUN KAZALNIKOV UČINKOVITE RABE ENERGIJE IN STROŠKOVNIH KAZALNIKOV RAZLIČIC Variante smo ovrednotili na osnovi naslednjih kazalnikov učinkovite rabe energije, vplivov na okolje in stroškovnih kazalnikov: rabe končne energije (kwh/leto), celotnih emisij CO 2 (kg CO 2 /leto), celotnih investicijskih, obratovalnih in vzdrţevalnih stroškov na enoto proizvedene energije ( /kwh), celotnih investicijskih stroškov naloţbe na m 2 površine stavbe ( /m 2 ). V spodnji tabeli so prikazani kazalniki za vse različice. V vseh različicah»a«je manjša raba energije za ogrevanje zaradi sistema prezračevanja z vračanjem toplote. Tabela 10: Kazalniki rabe energije in specifične investicije 0 0a 1 1a 2 2a 3 3a ENERGENT ELKO ELKO PELETI PELETI ZEMELJSK I PLIN ZEMELJSK I PLIN UNP UNP Raba končne energije za ogrevanje (MWh/leto) Poraba električne energije (MWh/leto) Emisije CO 2 (ton CO 2/leto) Celotni investicijski, obratovalni in vzdrţevalni stroški na enoto proizvedene energije ( /kwh) Celotni investicijski stroški naloţbe na m 2 površine stavbe ( /m 2 ) Strošek energenta za ogrevanje ( /MWh) Celoten strošek energije na letni ravni ( ) ,13 0,43 0,25 0,58 0,18 0,56 0,19 0,57 4,22 24,25 15,59 35,61 4,99 25,02 4,99 25,02 56,26 56,26 46,94 46, ,37 92, , , , , , , , ,24 Iz tabele je razvidno, da je ogrevanje na lesne pelete najcenejše in sicer za 16,5% kot ogrevanje na ELKO, 23,8% kot ogrevanje na zemeljski plin ter 36,5% cenejše kot ogrevanje na UNP. Stran: 30/38

31 11.1 IZRAČUN STROŠKOV IN KORISTI POSAMEZNIH RAZLIČIC Glede na različice, sta varianti z lesno biomaso investicijsko gledano bistveno draţji, ker so cene peči in kotlov na lesno biomaso tudi do 3x draţje od primerljivih kotlov na ELKO ter plin. Seveda je to gledano samo s stališča ekonomske primerjave. Če pa upoštevamo eksterne stroške in zmanjšanje voliva na okolje ter morebitne spodbude lokalnem prebivalstvu, za prodajo lesne biomase, višji stroški izgubijo svoj pomen. Seveda je te eksterne koristi nemogoče prevesti v ekonomski jezik, saj za to v okviru uredbe niso bili postavljeni kriteriji, projekt pa ne predvideva prodaje energije in s tem tudi ni prihodkov. Zato v spodnji tabeli prikazujemo le ekonomske stroške. Tabela 11: Prikaz stroškov 0 0a 1 1a 2 2a 3 3a Ogrevanje ELKO , , Ogrevanje - ZP , , Ogrevanje - UNP , ,00 Ogrevanje lesni peleti (kotel 300 kw) Hranilnik toplote 3000 l Postavitev silosa za pelete Vgradnja lokalnih prezračevalnih naprav s povratkom toplote , , , , , , , , , ,00 SKUPAJ STROŠKI , , , , , , , ,00 Stran: 31/38

32 12 FINANČNA ANALIZA ZA RAZLIČICO S PRODAJO ENERGIJE NA TRGU Projekt ne predvideva prodajo energije na trgu, zato tovrstna analiza ni moţna. Stran: 32/38

33 13 PREDLOG NAJBOLJŠE RAZLIČICE Glede izbire sistema za ogrevanje investitorju predlagamo, da za sistem ogrevanja, uporabi kotel na lesne pelete (različica 1 oziroma 1a). V tem primeru bo strošek ogrevanja niţji kot pa bo strošek ogrevanja z primerljivo varianto na ELKO ali plin. Seveda bodo manjše tudi emisije CO 2, emisije ţveplovih oksidov v primerjavi z ELKOM. Pri vseh različicah predlagamo tudi vgradnjo lokalnih prezračevalnih naprav s povratkom toplote, kar bi na globalni ravni zmanjšalo porabo energije še za dodatnih 25%. Stran: 33/38

34 Tabela 12: Ponderiranje kazalnikov rabe energije in specifične investicije 0 Ponder 0a Ponder 1 Ponder 1a Ponder 2 Ponder 2a Ponder 3 Ponder 3a Ponder ENERGENT ELKO - ELKO - PELETI - PELETI - ZEMELJSKI PLIN - ZEMELJSKI PLIN - UNP - UNP - Raba končne energije za ogrevanje (MWh/leto) Poraba električne energije (MWh/leto) Emisije CO 2 (ton CO 2/leto) Celotni investicijski, obratovalni in vzdrţevalni stroški na enoto proizvedene energije ( /kwh) Celotni investicijski stroški naloţbe na m 2 površine stavbe ( /m 2 ) Strošek energenta za ogrevanje ( /MWh) Celoten strošek energije na letni ravni ( ) ,13 8 0,43 4 0,25 5 0,58 1 0,18 7 0,56 3 0,19 6 0,57 2 4, , , ,61 1 4, ,02 2 4, , , , , , , , , , , , , , , ,24 3 Ponderji vsota (višje je boljše) Glede na zgornje ponderiranje, je najboljša različica, glede na kazalnike, kot jih predvideva Pravilnik o metodologiji izdelave in vsebini študije izvedljivosti alternativnih sistemov za oskrbo stavb z energijo različica 1 s 42 točkami, sledi ji različici 1 in 0 s 37 točkami, tretje mesto zaseda različica 2a s 31 točkami.

35 Če bi se odločili za ogrevanje z lesno biomaso, bi se razlika v investiciji med kotlom na ELKO in lesne pelete zaradi niţje cene energenta, povrnila v dobrih 14 letih oz dobrih 17 letih, pri varianti z lokalnimi prezračevalnimi napravami.. Seveda ob upoštevanju sedanjih cen energentov. Če pa se bo ELKO draţilo, na kar nakazujejo trendi, cena peletov pa niţala, se bo razlika večala, odplačilna doba pa krajšala. Če naredimo podobno primerjavo še z zemeljskim plinom in UNP je doba odplačila v razliki nabave opreme pri zemeljskem plinu dobrih 8 let oz. dobrih 10 let pri različici z lokalnimi prezračevalnimi napravami, pri UNP pa dobra 4 leta oz. dobrih 5 let pri različici z lokalnimi prezračevalnimi napravami.

36 14 ANALIZA OBČUTLJIVOSTI V PRIMERU PREDLAGANE RAZLIČICE S PRODAJO ENERGIJE NA TRGU Projekt ne predvideva prodajo energije na trgu, zato tovrstna analiza ni moţna.

37 15 UPORABLJENI VIRI IN LITERATURA [1] Učinkovito z energijo, AURE, 2008, številka 1 [2] Pravilnik o metodologiji izdelave in vsebini študije izvedljivosti alternativnih sistemov za oskrbo stavb z energijo, Uradni list, številka 35/2008 [3] Sklep o cenah in premijah za odkup električne energije od kvalificiranih proizvajalcev električne energije, Uradni list RS, št. 65/2008 [4] Idejna zasnova, KraInvest, , 1,2,3,4,5,6,, Seţana, Januar 2008 [5] Oplemenitena lesna biomasa, OPET Network [6] Market Developmentof Wood-Pelletsin Austria, 2008 [7] The development of European pellets market, 2007 [8] [9] [10] [11] tve_in_sporocila_za_javnost/#c17099 [12] Študija Joanneum Research Graz Emissionsfaktoren und energietechnische Parameter für die Erstellung von Energie- und Emissionsbilanzen im Bereich Raumwärmeversorgung ("Emisijski faktorji in energetskotehnični parametri za izdelavo energetskih in emisijskih bilanc na področju toplotne oskrbe") Stran: 37/38

38 16.1 SEZNAM GRAFOV 16 SEZNAM GRAFOV, SLIK IN TABEL Graf 1: Proizvodnja peletov in njihova kapaciteta v Avstriji Graf 2: Gibanje cene peletov na italijanskem trg (prodaja na veliko) in avstrijskem trgu (malo prodaja) SEZNAM TABEL Tabela 1: Investicija po različicah... 8 Tabela 2: Kazalniki rabe energije in specifične investicije... 9 Tabela 3: Raba energije pri različicah 0, 0a, 1 in 1a Tabela 4: Stroški energentov Tabela 5: Letni stroški obratovanja in vzdrţevanja sistema Tabela 6: Investicija pri vseh različicah Tabela 7: Predvideni kotli po posameznih različicah Tabela 8: Primerjava emisijskih vrednosti pri uporabi različnih goriv in tehnologij Tabela 9: Investicija pri vseh različicah Tabela 10: Kazalniki rabe energije in specifične investicije Tabela 11: Prikaz stroškov Tabela 12: Ponderiranje kazalnikov rabe energije in specifične investicije SEZNAM SLIK Slika 1: Umestitev OŠ v prostoru Slika 2: Proizvajalci peletov v Evropi in napoved globalne proizvodnje peletov do leta Slika 3: Naprava lokalno prezračevanje z vračanjem toplote Slika 4: Kotela na lesne pelete Slika 5: Stare peči in prezračevanje s povratkom toplote v novem delu šole Slika 6: Emisije CO2 na leto po posameznih različicah Slika 7: Vse misije po posameznih različicah Stran: 38/38