Microsoft Word - 01_POROCILO_NUK_NASLOVNICA_osnovni_podatki_2009_objava.doc

Transkripcija

1 NARODNA IN UNIVERZITETNA KNJIŽNICA POSLOVNO POROČILO 2009 Ljubljana, 30. april 2010 Potrjeno na Svetu NUK Soglasje Strokovnega sveta NUK Soglasje Nacionalnega sveta za knjižnično dejavnost

2

3 Osnovni podatki Naziv izvajalca: Skrajšani naziv: Poslovni sedež: Narodna in univerzitetna knjižnica NUK Turjaška 1, LJUBLJANA Matična številka: Davčna številka: SI Telefonska številka: (01) Odgovorna oseba: Številke pogodb in zneski po pogodbah: Številke pogodb in zneski po pogodbah: Mateja Komel Snoj, ravnateljica Pogodba MK št , , ,42 EUR; financiranje in izvedba programa dela v letu 2009; Odločba MK št /2008/4, ; ,49 EUR; financiranje izvedbe programa dela v letu 2009; Odločba MK št /2008/11, , EUR; financiranje izvedbe programskega sklopa št. 9 v okviru programa dela 2009, sofinanciranje dveh ekspertiz; Odločba MK št /2008/12, , ,93 EUR; financiranje izvedbe programa dela v letu 2009, stroški dela, investicijsko vzdrževanje, digitalizacija knjižničnega gradiva; Odločba MK št /2008/37, , EUR; financiranje izvedbe programa dela v letu 2009, nujna investicijsko vzdrževalna dela; Odločba MK št /2008/50, ; financiranje izvedbe programa dela v letu 2009, vzpostavitev nacionalnega agregatorja e-vsebin ( EUR), programski sklop št. 8; Digitalizacija-Brižinski spomeniki, interaktivno ( EUR), programski sklop št. 9: RR dejavnost, sofinanciranje dveh ekspertiz ( EUR), izdelava Razširjenega energetskega pregleda (3.360 EUR); Dodatek št. 7 k Pogodbi št (11-MŠZŠ- 1/02-BA-as) z dne , , ,94 EUR, sofinanciranje najema začasnih skladiščnih in poslovnih prostorov v letu MVŠZT; Pogodba o sofinanciranju št , , EUR; sofinanciranje vzpostavitve brezžičnih omrežij Eduroam; MVŠZT; pogodba št , ,

4 ,82 EUR (za l. 2009); sofinanciranje projekta»vzpostavitev e-vsebin in e-storitev javnih in zasebnih neprofitnih organizacij"; ARRS, pogodba št , , EUR; sofinanciranje domače znanstvene periodične publikacije»knjižnica«; ARRS, pogodba št /619, , EUR; sofinanciranje nakupa tuje znanstvene literature in baz podatkov.

5 V S E B I N A I PREDSTAVITEV KNJIŽNICE IN CILJEV DELOVANJA 3 1 Predstavitev NUK 3 2 Dolgoročni cilji javnega zavoda 7 3 Prioritetni letni cilji za 2009 po programskih področjih MK 9 II POROČILO O STROKOVNEM DELU KNJIŽNICE 13 1 Nabava knjižničnega gradiva in drugih informacijskih virov 13 2 Nakup slovenike za zamenjavo s tujimi knjižnicami 18 3 Obvezni izvod za zbirke NUK ter območne knjižnice in knjižnici v zamejstvu 19 4 Inventarizacija in bibliografska obdelava knjižničnega gradiva 22 5 Zagotavljanje bibliografske kontrole, CIP in vključevanje v mednarodne informacijske sisteme 30 6 Dejavnost na področju ohranjanja knjižničnega gradiva 33 7 Izposoja gradiva, posredovanje informacij in drugo delo z uporabniki 39 8 Digitalizacija knjižničnega gradiva in izgradnja digitalne knjižnice 58 9 Raziskovalna in razvojna dejavnost Izvajanje koordinacijskih nalog za osrednje območne splošne knjižnice Dejavnost na področju nacionalnega vzajemnega bibliografskega sistema Dejavnost na področju knjižničnega sistema Univerze v Ljubljani Založniška dejavnost Izobraževalna dejavnost Predstavitvena in promocijska dejavnost Mednarodna dejavnost Druge dejavnosti knjižnice Delovanje Zbirke EU Podpora dejavnosti konzorcija COSEC Podpora dejavnosti ZBDS Vodenje, organizacija in drugo splošno delo knjižnice 19 Projekti, ki so potekali izven rednega programa NUK

6 III POGOJI DELOVANJA KNJIŽNICE IN OCENA IZVEDENEGA PROGRAMA Pogoji delovanja knjižnice Kadri knjižnice in njihov razvoj Zagotavljanje sredstev za uresničevanje programa dela Investicijska vlaganja Informacijsko komunikacijska tehnologija (kupljena v letu 2009) Projekt UKL v letu Ocena izvedenega programa Ocena uresničitve ciljev na področju strokovne dejavnosti knjižnice Nabava, obdelava in ohranjanje knjižničnega gradiva Storitve za uporabnike Digitalna knjižnica Slovenije Izobraževalna, raziskovalna in razvojna dejavnost Izvajanje funkcije univerzitetne knjižnice Druga dejavnost knjižnice Nastanek nedopustnih posledic pri izvajanju programa dela Ocena uspeha pri doseganju zastavljenih ciljev v primerjavi s preteklimi leti Ocena gospodarnosti in učinkovitosti poslovanja Vzroki nedoseženih planskih ciljev Ocena učinkov poslovanja NUK na druga področja 138 PRILOGE K POSLOVNEMU POROČILU ZA LETO 2009 Priloga 1: Kazalci in kazalniki uspešnosti delovanja knjižnice ( ) P-1 Priloga 2: Statistični podatki o delovanju knjižnice P-6 Priloga 3: Zamena gradiva in nabava elektronskih informacijskih virov P-40 Priloga 4: Mednarodna dejavnost knjižnice in zaposlenih P-46 Priloga 5: Bibliografija znanstvenih in strokovnih prispevkov zaposlenih P-49 Priloga 6: Članstvo zaposlenih v domačih in mednarodnih organizacijah P-58 Priloga 7: Udeležba zaposlenih v neformalnem izobraževanju P-61 2

7 I PREDSTAVITEV KNJIŽNICE IN CILJEV DELOVANJA 1 Predstavitev NUK Narodna in univerzitetna knjižnica (NUK) je javni zavod, ustanovitelj je Republika Slovenija, ustanoviteljske pravice in obveznosti pa opravlja Vlada Republike Slovenije. NUK je slovenska nacionalna knjižnica, univerzitetna knjižnica Univerze v Ljubljani, center za razvoj slovenskih knjižnic in po definiciji mednarodnega bibliotekarskega združenja IFLA (International Federation of Library Associations and Institutions) osrednja znanstvena knjižnica v Sloveniji. 1.1 Zgodovina knjižnice Nastanek knjižnice je povezan z odlokom cesarice Marije Terezije iz leta 1774, s katerim je 637 knjig, ki so bile rešene ob požaru razpuščenega jezuitskega kolegija v Ljubljani, namenila za splošno uporabo ustanovljeni knjižnici pri ljubljanskem liceju. Licejska knjižnica je že leta 1807 dobila pravico prejemanja obveznega izvoda vseh tiskov z območja dežele Kranjske, med francosko zasedbo pa s celotnega upravnega območja Ilirskih provinc. Po ukinitvi ljubljanskega liceja 1850 je knjižnica postala deželna Študijska knjižnica. Po koncu prve svetovne vojne je leta 1919 s preimenovanjem v Državno študijsko knjižnico postala osrednja knjižnica za vso Slovenijo s pravico do prejemanja obveznega izvoda tiskov s tega območja, ko pa je dve leti pozneje postala Državna biblioteka, so v njen fond začeli pritekati še obvezni izvodi iz vseh predelov nekdanje Jugoslavije. Ob ustanovitvi prve slovenske univerze v Ljubljani leta 1919 je knjižnica prevzela še funkcije in naloge centralne univerzitetne knjižnice, ostala pa prostorsko utesnjena v zasilno obnovljenih prostorih gimnazije ob Poljanski cesti. V novo stavbo, zgrajeno po načrtih arhitekta Jožeta Plečnika, se je knjižnica vselila spomladi leta Naziv Univerzitetna biblioteka v Ljubljani je dobila leta Leta 1945 je bil univerzitetni knjižnici priznan tudi pravni status slovenske nacionalne knjižnice in znova spremenjen njen naziv, postala je Narodna in univerzitetna knjižnica v Ljubljani. Po osamosvojitvi Slovenije leta 1991 je NUK dobil dodatne naloge in pristojnosti, ki so jih prej opravljale zvezne ustanove nekdanje Jugoslavije. Ustanovil je državne agencije za mednarodno bibliografsko kontrolo publikacij in začel izvajati še druge naloge t. i. državne knjižnice. Leta 2003 je postal pridružena članica Univerze v Ljubljani s pogodbeno določenimi dejavnostmi in storitvami, ki jih opravlja za potrebe izobraževalne, znanstveno-raziskovalne in umetniške dejavnosti Univerze ter njenega knjižničnega sistema. 1.2 Zakonske in druge pravne podlage, ki pojasnjujejo delovno področje javnega zavoda Status NUK kot javnega zavoda na področju kulture opredeljujejo Zakon o zavodih (Ur. l. RS, št. 12/91, 8/96 in 127/06), Zakon o uresničevanju javnega interesa za kulturo (Ur. l. RS, št. 77/07 UPB-1 in 56/08), Zakon o knjižničarstvu (Ur. l. RS, št. 87/01 in 96/02) in Sklep o ustanovitvi javnega zavoda Narodna in univerzitetna knjižnica (Ur. l. RS, št. 46/03 in 85/08). Status NUK kot nacionalne knjižnice določa Zakon o knjižničarstvu v 66. členu, status NUK kot univerzitetne knjižnice pa 68. člen. Sklep o pridruženem članstvu NUK je sprejel senat univerze , Pogodba o pridruženem članstvu je bila podpisana , v veljavi pa ostaja tudi Pogodba o zagotavljanju knjižničnih storitev in načinu obračunavanja članarine-vpisnine ( ). Dejavnost in naloge NUK opredeljuje Zakon o knjižničarstvu, ki v 2. členu določa dejavnost knjižnice, ki je javna služba, in v 33. členu opredeljuje "nacionalno knjižnico", ki je ena od temeljnih nacionalnih kulturnih ustanov in deluje kot osrednja državna knjižnica. Poleg dejavnosti iz 2. člena zakona izvaja še naslednje: zbira, obdeluje, hrani in posreduje temeljno nacionalno zbirko vsega knjižničnega gradiva v slovenskem jeziku, o Sloveniji in Slovencih, slovenskih avtorjev, slovenskih založb (slovenika), pripadnikov italijanske in madžarske narodne skupnosti, romske skupnosti in drugih manjšinskih skupnosti v Sloveniji ter temeljne tuje literature, 3

8 skrbi za dostopnost gradiva iz prejšnje alinee v tujini in še posebej Slovencem, ki živijo zunaj Republike Slovenije, kot nacionalni bibliografski center zagotavlja uporabnikom doma in v tujini dostopnost do informacij o knjižničnem gradivu, tako da vključuje podatke o založniški produkciji slovenike v bibliografske zbirke ter izdeluje in objavlja tekočo in retrospektivno slovensko nacionalno bibliografijo, opravlja naloge državnega referalnega centra, opremlja publikacije z osnovnim kataložnim opisom (CIP), v sodelovanju z mednarodnimi institucijami dodeljuje oznake mednarodne bibliografske kontrole (ISSN, ISBN, ISMN) in druge identifikacijske oznake tiskanih in elektronskih publikacij, vodi in izvaja program varovanja knjižničnega gradiva, ki je kulturna dediščina, ter organizira in izvaja zaščito in restavriranje knjižničnega gradiva, izvaja raziskovalno, razvojno in svetovalno delo na svojem delovnem področju, zbira, obdeluje in posreduje statistične in druge podatke o delovanju knjižnic, organizira in izvaja strokovno izpopolnjevanje in usposabljanje knjižničnih delavcev, organizira in usklajuje delovanje sistema medknjižnične izposoje, vodi razvid knjižnic, opravlja naloge centra za razvoj knjižnic, organizira in usmerja izločanje gradiva in deponiranje nacionalno pomembnega knjižničnega gradiva, izdaja predhodno mnenje za izvoz nacionalno pomembnega knjižničnega gradiva, izdaja predhodno mnenje o izpolnjevanju pogojev iz pravilnika iz 36. člena tega zakona, pripravlja strokovne podlage za sprejem splošnih predpisov in strokovnih priporočil s področja knjižničarstva, koordinira pripravo triletnih načrtov za razvoj splošnih knjižnic iz 37. člena tega zakona, sprejema navodila za strokovno obdelavo in hranjenje nacionalno pomembnega domoznanskega gradiva, sprejema navodila za izločanje knjižničnega gradiva, sistematično zbira informacije o ponudbi publikacij slovenske produkcije in o tem obvešča knjižnice, opravlja naloge za nacionalni vzajemni bibliografski sistem, opravlja druge naloge, opredeljene v ustanovitvenem aktu, določa merila iz 14. člena tega zakona. Zakon o knjižničarstvu v 47. členu opredeljuje tudi posebne naloge nacionalne knjižnice v nacionalnem vzajemnem bibliografskem sistemu, in sicer: koordinacija priprave strokovnih osnov za nacionalni vzajemni bibliografski sistem s svojega delovnega področja, razvoj strokovnih osnov vzajemnega kataloga v sodelovanju s knjižničnim informacijskim servisom, organizacija strokovnega izobraževanja in svetovanja na področju dejavnosti, ki jih opravlja za nacionalni vzajemni bibliografski sistem, ugotavljanje usposobljenosti strokovnih delavcev knjižnic za sodelovanje v vzajemni katalogizaciji v sodelovanju s knjižničnim informacijskim servisom, skrb za kontrolo kakovosti in za redakcijo bibliografskih zapisov v vzajemnem katalogu, priprava strokovnih podlag s svojega delovnega področja za delo nacionalnega sveta za knjižnično dejavnost. Naloge NUK kot univerzitetne knjižnice opredeljuje Zakon o knjižničarstvu v 29. členu, podrobneje pa Pogodba o pridruženem članstvu NUK v Univerzi v Ljubljani, in sicer: koordinacija knjižnične dejavnosti na univerzi, koordinacija nabave in ponudbe knjižničnega gradiva v okviru univerze, organizacija in usklajevanje delovanja sistema medknjižnične izposoje v okviru univerze, 4

9 koordinacija deponiranja in izločanja gradiva na univerzi, koordinacija izdelave bibliografije visokošolskih učiteljev, znanstvenih delavcev in visokošolskih sodelavcev univerze, pridobivanje in obdelava obveznega izvoda gradiv, ki nastajajo in se objavljajo v okviru univerze, usklajevanje priprave in izvedbe programov izobraževanja uporabnikov na univerzi, zagotavljanje strokovne pomoči delavcem v knjižnični dejavnosti v okviru univerze. Naloge na področju zbiranja, hranjenja in ohranjanja obveznega izvoda slovenike ter njegove distribucije določa Zakon o obveznem izvodu publikacij (Ur. l. RS, št. 69/06 in 86/09). Dejavnost in naloge NUK podrobneje (členi ) opredeljuje Pravilnik o pogojih za izvajanje knjižnične dejavnosti kot javne službe (Ur. l. RS, št. 29/03), naloge na področju delovanja osrednjih območnih knjižnic Pravilnik o osrednjih območnih knjižnicah (Ur. l. RS, št. 88/03), celotna dejavnost pa je usklajena z Uredbo o osnovnih storitvah knjižnic (Ur. l. RS, št. 73/03). Prioritetne usmeritve knjižnice določa tudi Nacionalni program za kulturo , ki izpostavlja, da bo pri financiranju programov nacionalne knjižnice pozornost na osrednjih izvedbenih ciljih, ki zagotavljajo njeno usmerjenost v bogatitev nacionalne zbirke in njene dostopnosti, vzpostavitev notranje organizacijske strukture za arhiviranje spletnih publikacij in digitalizacijo večjih količin tiskane knjižnične dediščine ter razvoj portala»d.lib.si«. Izpostavlja tudi pomen varstva knjižničnega gradiva kot kulturnega spomenika oziroma gradiva, ki ima značaj slovenike. Med strateške cilje na področju knjižničarstva je uvrščen tudi cilj»razvoj nacionalne digitalne knjižnice«in ukrep za njegovo uresničitev, tj. izgradnja dlib.si in digitalnega repozitorija za trajno ohranjanje digitalnih vsebin. Zato naj bi nacionalna kulturna politika v okviru nacionalnega programa posebno pozornost posvečala podpori zajemanja digitalnih vsebin in digitalizacije tiskanega gradiva ter vzpostavitvi digitalnega repozitorija za trajno ohranjanje digitalnih zbirk. Poleg tega naj bi podpirala nadaljnji razvoj spletnega portala in aktivno sodelovanje pri nadaljnjem razvoju Evropske digitalne knjižnice. Kazalniki uresničevanja omenjenega cilja bodo: - prirast digitaliziranih enot (skenogramov) v zbirki, - prirast digitalno rojenih enot v zbirki, - prirast digitalnih enot, dostopnih prek portala, - število oddaljenih dostopov na potencialnega uporabnika, - število registriranih uporabnikov na daljavo. 1.3 Temeljne funkcije in dejavnost NUK Iz navedenih normativnih in drugih aktov izhajajo temeljne funkcije NUK kot slovenske nacionalne in državne knjižnice ter univerzitetne knjižnice ljubljanske univerze. Kot nacionalna knjižnica skrbi za: zbiranje, obdelavo, hranjenje, posredovanje ter varovanje in zaščito temeljne nacionalne zbirke, tj. slovenike ter njeno dostopnost domači in tuji javnosti, varovanje in zaščito slovenske pisne kulturne dediščine, dostopnost informacij o knjižničnem gradivu z izdelavo tekoče in retrospektivne slovenske nacionalne bibliografije in drugih zbirk podatkov, bibliografsko kontrolo tiskanih in elektronskih publikacij, ki imajo značaj slovenike, dostopnost in uporabo knjižnične zbirke in drugih informacijskih virov za uporabnike, aktivno sooblikovanje slovenskega knjižničnega sistema in knjižničarstva, dvig informacijske pismenosti prebivalstva z organizacijo izobraževanja in drugih oblik dela z uporabniki knjižnice. Kot osrednja državna knjižnica skrbi za: izvajanje nalog centra za razvoj knjižnic, statistična merjenja delovanja knjižničnega sistema in vodenje razvida knjižnic, pripravo strokovnih podlag za sprejem splošnih predpisov in strokovnih priporočil s področja knjižničarstva, 5

10 permanentno izobraževanje in strokovno izpopolnjevanje knjižničarjev, izvajanje raziskovalne dejavnosti na področju bibliotekarstva, organizacijo specializirane knjižnične zbirke in informacijskega centra za področje bibliotekarstva, organizacijo in izvajanje bibliotekarskih izpitov. Kot univerzitetna knjižnica skrbi za: temeljno zbirko domače in tujejezične strokovne literature, potrebne za izvajanje pedagoškega in znanstveno-raziskovalnega procesa na ljubljanski univerzi, izgradnjo in upravljanje zbirke visokošolskih del, ki so publicirana na matični univerzi oziroma so njihovi avtorji zaposleni na tej univerzi, koordinirano delovanje knjižničnega sistema ljubljanske univerze, dvig informacijske pismenosti študentov in zaposlenih na ljubljanski univerzi z organizacijo izobraževanja o iskanju, vrednotenju, izbiri in uporabi različnih vrst in oblik informacijskih virov. Zaradi bogastva svojih fondov in storitev za potrebe znanstveno-raziskovalne dejavnosti v državi predstavlja NUK tudi osrednjo slovensko znanstveno knjižnico. 1.4 Organizacija in organi knjižnice v letu Organizacija knjižnice Knjižnica je organizirana v širše delovne enote, v okviru katerih delujejo posamezne službe, oddelki oziroma centri: Enota za splošne, pravne in finančne zadeve Služba za splošne in pravne zadeve Služba za kadrovske zadeve Svetovalna služba vodstva Administrativna služba Projektna pisarna Gospodarsko-tehnična služba Finančna služba in računovodstvo Računalniški center Enota za pridobivanje in obdelavo knjižničnega gradiva Služba za pridobivanje knjižničnega gradiva Služba za bibliografsko obdelavo knjižničnega gradiva Oddelek za formalno obdelavo z Agencijo za ISBN in Agencijo za ISMN Oddelek za vsebinsko obdelavo knjižničnega gradiva Oddelek Slovenska nacionalna bibliografija Center za ohranjanje knjižničnega gradiva Enota za razvoj in upravljanje digitalne knjižnice Služba za digitalno knjižnico Služba za knjižnično informatiko Center za koordinacijo digitalizacije knjižničnega gradiva Enota za delo z uporabniki in upravljanje knjižnične zbirke Služba za hranjenje in posredovanje knjižničnega gradiva Center za informacijske storitve Služba za reproduciranje knjižničnega gradiva Enota za razvoj knjižničarstva Bibliotekarski izobraževalni center Bibliotekarski raziskovalni center Center za razvoj knjižnic Informacijski center za bibliotekarstvo Enota posebnih zbirk Rokopisna zbirka in zbirka redkih tiskov Zbirka starih tiskov Glasbena zbirka Kartografska zbirka in slikovna zbirka Zbirka gradiva EU in mednarodnih organizacij Zbirka posebnega knjižničnega gradiva Zbirka AV gradiva Zbirka serijskih publikacij z Agencijo za ISSN Zbirka tiskov Slovencev zunaj RS Vodstvo knjižnice Vodstvo knjižnice sestavljajo: ravnateljica, Mateja Komel Snoj, pomočnik ravnateljice za vodenje strokovnega dela, mag. Zoran Krstulović, pomočnica ravnateljice za knjižnični sistem Univerze v Ljubljani, dr. Melita Ambrožič, pomočnica ravnateljice za finančne in splošne zadeve, mag. Simona Arzenšek. Ravnateljica organizira ter vodi delo in poslovanje knjižnice, predstavlja in zastopa knjižnico ter odgovarja za zakonitost in strokovnost dela knjižnice. Pomočnik ravnateljice za vodenje strokovnega dela je odgovoren za razvoj strokovnega dela na področjih dejavnosti knjižnice. Pomočnica 6

11 ravnateljice za knjižnični sistem Univerze v Ljubljani je odgovorna za strokovno delo knjižnice na področju izvajanja univerzitetne funkcije knjižnice. Pomočnica ravnateljice za finančne in splošne zadeve vodi finančne in splošne zadeve knjižnice Svet knjižnice in Strokovni svet Poleg ravnateljice knjižnice sta organa knjižnice svet in strokovni svet knjižnice. Svet knjižnice je organ upravljanja, ki nadzira zakonitost dela in poslovanja ter spremlja, analizira in ocenjuje delovanje knjižnice. Člani Sveta NUK so: Predsednica: dr. Eva Kodrič Dačić predstavnica zaposlenih v NUK Namestnik predsednice: Jože Horvat predstavnik Ministrstva za kulturo Člani: Andreja Trdan predstavnica Ministrstva za kulturo Simon Ošo predstavnik Ministrstva za visoko šolstvo, znanost in tehnologijo dr. Mojca Kotar predstavnica Univerze v Ljubljani Strokovni svet spremlja in ocenjuje strokovno delo knjižnice in uresničevanje politike njenega ustanovitelja. Člani Strokovnega sveta NUK so: Predsednica: mag. Helena Pečko Mlekuš, NUK predstavnica strokovnih delavcev NUK Namestnica predsednice: dr. Anja Dular, vodja Knjižnice Narodnega muzeja Slovenije predstavnica Kulturniške zbornice Slovenije Člani: izr. prof. dr. Primož Južnič, Filozofska fakulteta predstavnik Univerze v Ljubljani Zdenka Oven, vodja knjižnice Fakultete za računalništvo in informatiko in Fakultete za elektrotehniko predstavnica Univerze v Ljubljani mag. Vlasta Stavbar, Univerzitetna knjižnica Maribor predstavnica Zveze bibliotekarskih društev Slovenije mag. Slavica Rampih, Mariborska knjižnica predstavnica Zveze bibliotekarskih društev Slovenije dr. Jedert Vodopivec, Arhiv RS predstavnica Kulturniške zbornice Slovenije Matjaž Lulik, NUK predstavnik strokovnih delavcev NUK Marjeta Šušterčič, NUK predstavnica vseh delavcev NUK 2 Dolgoročni cilji javnega zavoda Dosledno in celovito zbiranje slovenike na vseh nosilcih zapisa strategije: zagotavljanje učinkovitega sistema zajemanja obveznega izvoda tiskanih in elektronskih publikacij organizacija obdelave, arhiviranja in zagotavljanja dostopa do obveznega izvoda publikacij pridobivanje sredstev za nakup slovenike v tujini in stare slovenike Takojšnja in učinkovita obdelava pridobljenega gradiva strategije: učinkovita organizacija sprotne obdelave pridobljenega gradiva izboljšanje tehnologije obdelave in racionalizacija delovnega procesa zagotavljanje kadrovskih in tehnoloških pogojev za obdelavo naraščajočega obsega elektronskih virov Skrb za varovanje, zaščito in trajno ohranjanje pisne kulturne dediščine, ki jo hrani NUK strategije: izboljšanje pogojev hranjenja gradiva v sedanjih prostorih zagotavljanje pogojev za trajno ohranjanje gradiva v digitalni obliki prenašanje ogroženega gradiva na klasičnih nosilcih zapisa na druge nosilce zapisa mikrofilm in elektronski nosilec 7

12 izvajanje nujnih restavratorskih posegov za upočasnitev propadanja gradiva izvajanje raziskovalne dejavnosti na področju pisne kulturne dediščine Gradnja in vzdrževanje digitalnih zbirk gradiv ter zagotavljanje njihove dostopnosti strategije: oblikovanje in dopolnjevanje digitalnih zbirk gradiv, ki so nacionalnega pomena oblikovanje in dopolnjevanje digitalnih zbirk rezultatov znanstvenoraziskovalne dejavnosti zagotavljanje dostopa do digitalnih zbirk prek enotnega informacijskega portala za upravljanje znanja (Digitalna knjižnica Slovenije dlib.si) zasnova in vzpostavitev portala za dostop do e-vsebin na področju kulture (nacionalni agregator e-vsebin) Povečanje uporabe knjižnične zbirke in drugih informacijskih virov NUK, do katerih zagotavlja knjižnica dostop strategije: digitalizacija gradiv, gradnja in razvoj digitalne knjižnice uvajanje novih elektronskih storitev in povečanje števila uporabnikov na daljavo povečanje števila uporabnikov z Univerze v Ljubljani in uporabnikov s področja znanstvenoraziskovalne dejavnosti strokovna pomoč in izobraževanje uporabnikov za iskanje in uporabo informacijskih virov stalno javno predstavljanje bogate nacionalne pisne kulturne dediščine zagotavljanje dostopnosti knjižnične zbirke in drugih informacijskih virov ter storitev fizično ali drugače oviranim osebam izboljšanje pogojev za preživljanje prostega časa in študij v knjižnici Aktivno sooblikovanje slovenskega knjižničnega sistema in podpiranje njegovega razvoja v smeri razvoja knjižničnih sistemov najbolj razvitih držav EU strategije: stalno spremljanje in analiziranje stanja in razvoja na področju informacijske družbe ter razvoja knjižničarstva v državah EU aktivno povezovanje s knjižnicami in knjižničarji v državah EU in sodelovanje v skupnih projektih spremljanje in usmerjanje razvoja slovenskega knjižničnega sistema v skladu z nacionalnimi potrebami in zmožnostmi ter z evropskimi in svetovnimi trendi razvoja oblikovanje strategije razvoja nacionalnega agregatorja e-vsebin s področja kulture zagotavljanje strokovnih podlag za razvoj nacionalnega vzajemnega bibliografskega sistema organizacija in izvajanje neformalnega strokovnega izobraževanja in raziskovalnorazvojne dejavnosti na področju knjižničarstva Aktivno sooblikovanje koncepta evropske in svetovne virtualne e-knjižnice kot njen enakopravni del strategije: sodelovanje pri gradnji in razvoju evropske digitalne knjižnice (Europeana) sodelovanje pri reševanju avtorskopravnih vprašanj digitalizacije in ponudbe digitalnih vsebin sodelovanje pri upravljanju in razvoju skupnega portala evropskih nacionalnih knjižnic (The European Library) Podpora strokovnemu razvoju zaposlenih za uspešno in učinkovito izvajanje delovnih nalog strategije: podpora zaposlenim pri vključevanju v programe formalnega izobraževanja na področjih, ki so v interesu razvoja NUK 8

13 zagotavljanje stalnega strokovnega izpopolnjevanja zaposlenih z udeležbo na izobraževanjih doma in v tujini zagotavljanje stalnega usposabljanja zaposlenih na delovnem mestu izobraževanje in usposabljanje zaposlenih za nove tehnologije in načine dela v digitalni knjižnici in spletnem okolju Zagotavljanje kadrovskih, finančnih, prostorskih in drugih pogojev za opravljanje poslanstva knjižnice strategije: povečanje števila sodelavcev ter optimalno kombiniranje števila in strukture redno zaposlenih z opiranjem na zunanje sodelavce in zunanje izvajanje storitev učinkovito razporejanje finančnih sredstev in kontrola notranjih procesov zagotavljanje zadostnih finančnih sredstev tako za delo klasične kot hibridne knjižnice ter povečanje lastnih prihodkov izboljševanje prostorskih pogojev za uporabnike prizadevanje za čim hitrejšo izgradnjo nove knjižnične zgradbe 3 Prioritetni letni cilji za 2009 po programskih področjih MK 1. Nakup gradiva in informacijskih virov gradnja nacionalne zbirke in dostop do elektronskih virov Prednostni nakup tujih monografskih publikacij. Prednostni nakup elektronskih podatkovnih zbirk v okviru konzorcija. Nakup slovenike, objavljene v tujini in stare slovenike. Nakup tuje strokovne in znanstvene periodike. 2. Nakup slovenike za zamenjavo s tujimi knjižnicami Zagotavljanje prisotnosti slovenske knjige v tujini (v tujih knjižnicah) in s tem zagotavljanje pogojev za spoznavanje in raziskovanje slovenske kulture v drugih državah. 3. Zbiranje in distribucija gradiva iz obveznega izvoda Prednostno izvajanje zajema spletnih publikacij. Pridobivanje podatkov o novih zavezancih in vodenje seznama zavezancev v programu COBISS3. Promocija Zakona o obveznem izvodu publikacij in obveščanje novih zavezancev. Skrb za povečanje zajema obveznega izvoda. Izboljšanje učinkovitosti službe za reklamacije. Ažurna distribucija obveznega izvoda drugim knjižnicam. 4. Bibliografska obdelava knjižničnega gradiva Do 31. januarja 2010 obdelati celotno količino gradiva, ki bo prispelo v knjižnico v letu Povezovanje bibliografskih zapisov pridobljenih s konverzijo listkovnih katalogov z vzajemno bazo COBIB. Redno objavljanje in dopolnjevanje Slovenske bibliografije na spletu. 5. Zagotavljanje CIP, ISBN, ISBM, ISSN in vključevanje v mednarodne informacijske sisteme Zagotovitev sredstev za mednarodne članarine in aktivno sodelovanje v mednarodnih organizacijah. Sodelovanje v mednarodni bibliografski kontroli. Sodelovanje z založniki. Določitev kriterijev za izbor publikacij, ki pridobijo CIP. Sodelovanje pri pripravi ISBN User's Manual. 6. Ohranjanja knjižničnega gradiva Izboljšanje in kontrola pogojev hrambe knjižničnega gradiva. 9

14 Izvajanje mikrofilmanja slovenskih časnikov in časopisov in izseljenskega časopisja. Izvajanje digitalizacije oz. mikrofilmanja najbolj ogroženega in najbolj uporabljanega gradiva. Restavriranje najbolj poškodovanega gradiva. Zaščita arhivskega in dragocenega gradiva NUK. Redna popravila poškodovanega gradiva iz redne postavitve NUK. Sodelovanje pri izvajanju mednarodnih raziskovalnih projektov s področja ohranjanja knjižničnega gradiva. 7. Izposoja gradiva, posredovanje informacij in drugo delo z uporabniki Razvijanje obstoječih in novih knjižničnih storitev v smeri t. i. Knjižnice 2.0. Prizadevanje za čim boljši in čim hitrejši dostop do gradiva ter enakopravno uporabo tradicionalnega knjižničnega gradiva. Zagotovitev širše in boljše ponudbe knjižničnega gradiva in informacijskih virov. Sodelovanje s knjižničnim informacijskim servisom IZUM pri izvajanju servisa online referenčne službe. Izvajanje izobraževanja za informacijsko opismenjevanje uporabnikov, še zlasti študentov in zaposlenih na ljubljanski univerzi. Zagotavljanje optimalnih časovnih rokov pri posredovanju dokumentov iz drugih knjižnic in izbor kvalitetnih in cenovno ustreznih ponudnikov storitev v medknjižnični izposoji in dobavi dokumentov. 8. Digitalizacija knjižničnega gradiva in izgradnja digitalne knjižnice Zajem digitalnih vsebin. Ohranjanje digitalnih vsebin. Dostop do digitalnih vsebin. Aktivno sodelovanje pri nadaljnjem razvoju Evropske knjižnice (The European Library TEL), skupnega portala evropskih nacionalnih knjižnic in Europeane (European Digital Library EDL), skupnega portala celotnega kulturnega sektorja knjižnic, arhivov in muzejev ter v drugih mednarodnih projektih s področja digitalizacije in izgradnje digitalne knjižnice. Sodelovanje pri oblikovanju digitalne knjižnice ljubljanske univerze in gradnji univerzitetnega spletnega portala za uporabnike knjižnic ljubljanske univerze. 9. Raziskovalno in razvojno delo Sodelovanje v raziskovalnih in razvojnih projektih s področja ohranjanja knjižničnih gradiv in izgradnje digitalne knjižnice. Uporaba rezultatov raziskovalno-razvojnih projektov pri razvoju dejavnosti knjižnice in knjižničnega sistema. Spremljanje razvoja knjižničnega sistema in vrednotenje delovanja knjižnic. Razvoj strokovnih podlag za razvoj knjižničnega sistema. Priprava strokovnih osnov za normativno kontrolo predmetnih oznak in implementacijo normativne kontrole korporacij. 10. Koordinacijske naloge za osrednje območne knjižnice Strokovna pomoč oziroma svetovanje osrednjim območnim knjižnicam. Koordinacija dejavnosti svetovalnih služb. Organizacija in vodenje strokovnega usposabljanja za svetovalno delo območnih knjižnic in vodenje skupnih projektov. 11. Dejavnost v nacionalnem vzajemnem bibliografskem sistemu Izvajanje postopkov v skladu s Pravilnikom o izdaji dovoljenja za vzajemno katalogizacijo v sodelovanju z Institutom informacijskih znanosti Maribor. Implementacija UDC MRF 2006 v vzajemnem katalogu v sodelovanju z Institutom informacijskih znanosti Maribor. 10

15 Sodelovanje pri redakciji Geslovnika COBISS v sodelovanju z Institutom informacijskih znanosti Maribor. Priprava priporočil, navodil in priročnikov za bibliografsko obdelavo vseh vrst knjižničnega gradiva. Priprava prevodov standardov in drugih priročnikov, potrebnih za delo v vzajemnem katalogu 12. Dejavnost na področju knjižničnega sistema Univerze v Ljubljani Sodelovanje z vodstvom Univerze in Komisijo za razvoj knjižničnega sistema UL pri načrtovanju dejavnosti na področju knjižnične dejavnosti UL. Strokovna podpora dejavnosti Komisije za razvoj knjižničnega sistema UL. Strokovna podpora Komisiji pri izdelavi osnutka smernic za informacijsko opismenjevanje. Vodenje delovne skupine Komisije za pripravo kazalcev za vrednotenje visokošolskih knjižnic UL in ankete za uporabnike knjižnic UL. Pridobivanje obveznega izvoda tiskanih in elektronskih publikacij UL v skladu z Zakonom o obveznem izvodu publikacij. Izgradnja in razvoj digitalne zbirke visokošolskih del UL. Sodelovanje v promocijskih aktivnostih KIS UL (npr. Študentska arena). Spremljanje delovanja in razvoja visokošolskih knjižnic UL z zbiranjem statističnih podatkov in evalvacijskimi študijami. Sodelovanje pri upravljanju združevalnega iskalnika Metalib in hipertekstovnega povezovalnika SFX. Upravljanje sistema oddaljenega dostopa do elektronskih virov UL. Sodelovanje v projektu izgradnje Digitalne knjižnice UL. Sodelovanje v aktivnostih za vzpostavitev enotne izkaznice zaposlenih na UL za uporabo knjižničnega sistema UL. 13. Založniška dejavnost Redna izdelava in publiciranje Slovenske bibliografije, tudi v elektronski obliki. Publiciranje prevodov standardov in temeljnih priročnikov s področja bibliotekarstva in informacijskih znanosti. Publiciranje izvirnih monografij s področja bibliotekarstva in informacijske znanosti. 14. Izobraževalna dejavnost Permanentno izobraževanje knjižničarjev s poudarkom na naslednjih področjih: informacijska služba, digitalna knjižnica, komuniciranje, novosti v stroki. Izobraževanje knjižničarjev za delo v sistemu vzajemne katalogizacije. Izobraževanje uporabnikov za uporabo elektronskih informacijskih virov, v prvi vrsti uporabnikov z Univerze v Ljubljani. 15. Predstavitvena in promocijska dejavnost Organizacija razstav knjižničnega gradiva NUK in promoviranje slovenske pisne kulturne dediščine doma in v tujini. Promocija informacijskih virov in storitev v strokovni in širši javnosti. 16. Mednarodna dejavnost Zagotavljanje sodelovanja članov mednarodnih delovnih skupin, komisij in odborov na mednarodnih sestankih in konferencah. Podpiranje aktivne udeležbe zaposlenih na mednarodnih strokovnih srečanjih. Zagotavljanje strokovnih obiskov na knjižnih sejmih in v knjižnicah, s katerimi ima NUK sklenjene sporazume o sodelovanju in izmenjavi kadrov. Plačevanje članarin mednarodnim organizacijam s področja dejavnosti knjižnice. 11

16 17. Druge dejavnosti Prioritetni cilji Zbirke EU: Redna strokovna obdelava in hramba prejetega gradiva ter dopolnjevanje zbirke gradiva EU v podatkovni bazi COBIB v sistemu COBISS. Zagotavljanje dostopa do informacij, publikacij in drugega knjižničnega gradiva EU najširši javnosti. Izobraževanje in usposabljanje knjižničarjev in uporabnikov za samostojno iskanje informacij ter besedil po domačih in tujih informacijskih virih EU in o EU. Izvedba tečajev z vsebinami EU ter predstavitvami informacijskih virov EU in o EU. Sodelovanje pri aktivnostih in projektih (domačih in tujih), katerih vsebina je EU. Objava člankov s področja EU v Knjižničarskih novicah in drugod. Strokovno izpopolnjevanje zaposlenih v zbirki. Sprememba statusa Depozitne knjižnice publikacij EU v status Evropskega dokumentacijskega centra. Prioritetni cilji konzorcija COSEC: Konzorcijska pogajanja s ponudniki informacijskih virov in storitev, licenciranje, spremljanje uporabe informacijskih virov, testiranje novih virov, uresničevanje avtorskopravnih zahtev, sodelovanje pri masovni digitalizaciji, izgradnja trdnih partnerstev za uresničitev konzorcijskih nakupov in promocija aktivnosti COSEC. Prioritetni cilji pri podpori delovanju ZBDS: Podpora dejavnosti ZBDS v dosedanjem obsegu do skupščine združenja (oktober 2009). 18. Vodenje poslovanja NUK Izgradnja in razvoj digitalne knjižnice. Sprejem novega strateškega načrta Sprejem kadrovskega načrta Priprava in uskladitev pravilnikov in drugih pravnih aktov. Načrtovanje in izvedba učinkovitih organizacijskih in kadrovskih sprememb. Vzdrževanje in nadgradnja domače strani knjižnice. Skrb za izobraževanje zaposlenih. Pripravljanje in izvedba javnih naročil. Nadaljevanje inventure knjižničnih gradiv Izvajanje ukrepov za zagotavljanje varnosti pri delu in v stavbi. Zagotavljanje računalniške podpore za poslovanje in storitve knjižnice. Povečevanje lastnih prihodkov in sodelovanje v projektih. Priprava nove organiziranosti glavne pisarne z uvedbo dokumentnega sistema. Uskladitev novega plačnega sistema. 12

17 II POROČILO O STROKOVNEM DELU KNJIŽNICE 1 Nabava knjižničnega gradiva in drugih informacijskih virov 1.1 Politika izgradnje knjižnične zbirke NUK pridobiva gradivo z obveznim izvodom, nakupom, zameno in darovi. Cilj je konsistentna knjižnična zbirka in izpolnjevanje poslanstva knjižnice. Pri izgradnji knjižnične zbirke upošteva štiri temeljna načela: ustreznost (vsebina, obseg, skupine uporabnikov), izčrpnost (kompletacije, temeljno gradivo), strokovnost (objektivnost, uravnoteženost, nepristranski izbor) in preudarnost (najboljša vrednost za ceno). Vsebinske smernice nabavne politike NUK so določene z vrsto knjižnice (nacionalna in univerzitetna), potrebami uporabnikov in namenom knjižnice. Zakonske podlage so zapisane v Zakonu o knjižničarstvu (29. in 33. člen), izgradnja knjižnične zbirke pa je usklajena tudi s podzakonskimi akti. 1.2 Prioritetni letni cilji pri nakupu gradiva in informacijskih virov v letu 2009 Prednostni nakup tujih monografskih publikacij. Prednostni nakup elektronskih podatkovnih zbirk v okviru konzorcija. Nakup slovenike, objavljene v tujini, in stare slovenike. Nakup tuje strokovne in znanstvene periodike. 1.3 Uresničitev letnih ciljev Prednostni nakup tujih monografskih publikacij smo uspešno realizirali (indeks: 205 v primerjavi z letom 2008), ker smo od ARRS v primerjavi z letom 2008 dobili več sredstev za nakup licenciranih virov (indeks: 256). Nismo pa v letu 2009 prejeli še vseh naročenih naslovov, saj so bila naročila poslana konec leta. Načrtovali smo sicer nakup večjega števila knjig (indeks: 44), a tudi za višja sredstva (indeks: 26). Nakup elektronskih podatkovnih zbirk v okviru konzorcija je bil v celoti realiziran. Od ARRS smo prejeli vsa sredstva za nakup treh virov, kjer smo razširili dostop za uporabnike. Nakup slovenike, izdane v tujini, in stare slovenike smo realizirali v skladu z razpoložljivimi sredstvi. Nakup tuje strokovne in znanstvene periodike smo realizirali, saj nismo odpovedali nobenega naslova. 1.4 Obseg pridobljenega knjižničnega gradiva Tabela 1: Dotok gradiva za knjižnično zbirko NUK glede na način nabave (kosi fizične enote) obvezni izvod nakup zamena dar skupaj načrtovano doseženo Celoten dotok gradiva za knjižnično zbirko NUK je bil v primerjavi z načrtovanim večji za 50%, glede na leto 2008 pa za 25 %, in sicer zaradi velikega števila darovanih fizičnih enot zapuščin. Upravljanje in koordinacija pridobivanja e-virov sta potekala uspešno, zlasti prek konzorcija COSEC. Pridobivanje elektronskih informacijskih virov je potekalo v zelo dobrem sodelovanju z drugimi knjižnicami. Za knjižnično zbirko NUK smo pridobili z obveznim izvodom 22 % več fizičnih enot gradiva, z nakupom smo pridobili za 6 % manj fizičnih enot, z zamenjavo za 13 % manj, z darovi pa smo pridobili za več kot devetkrat več gradiva (indeks: 945), kot smo načrtovali (predvsem več kosov serijskih publikacij in kartografskega, slikovnega, AV in rokopisnega gradiva ter drobnih tiskov). V primerjavi z letom 2008 je bil dotok gradiva za 5 % višji pri obveznem izvodu, pri nakupih je bil za 12 % manjši, pri zamenah za 4 % manjši, pri darovih pa za štirikrat višji. V letu 2009 smo največ gradiva v NUK prejeli z obveznim izvodom (60 %), ostalo smo pridobili z nakupi (10 %), darovi (26 % ) in mednarodno zamenjavo gradiva (4 %). 13

18 Knjižnica je v letu 2009 skupaj pridobila fizičnih enot (kosov) knjižničnega gradiva (indeks: 125); od tega je bilo enot monografskih publikacij, serijskih publikacij, 662 glasbenih tiskov, enot glasbenega AV gradiva, 233 enot kartografskega gradiva, slikovnega gradiva, AV gradiva, enot rokopisnega gradiva, drobnih tiskov in 260 enot drugega gradiva (Tabela 2). Tabela 2: Struktura dotoka gradiva v fond NUK v letu 2009 (fizične enote) obvezni izvod nakup zamena dar skupaj vrsta g ind ind ind ind ind. mon. p ser. p gl. tisk gl. AV kart.g slik. g AV g rok. g drob. t drugo skupaj Nakup knjižničnega gradiva Tabela 3: Nakup knjižničnega gradiva (inventarne enote) število enot načrtovano doseženo monografije serijske publikacije neknjižno gradivo podatkovne zbirke drugo 0 0 skupaj V letu 2009 smo na razpisu Agencije za raziskovalno dejavnost Republike Slovenije pridobili več sredstev za konzorcijske povezave in razširili nabor dostopnih licenčnih elektronskih virov. 1.6 Zamenjava knjižničnega gradiva Na izbor vseh vrst gradiva, ki ga prejmemo, ne moremo vplivati, ker imajo posamezne knjižnice različno politiko pri zamenjavi gradiva in tudi same pripravljajo izbor za NUK. Določen izbor lahko naredimo pri monografijah, ki jih knjižnice ponudijo na listah dvojnic, vendar ne dobimo vedno vsega izbranega in naročenega gradiva. V letu 2009 smo nadaljevali z urejanjem evidenc in evalvacijo zamen s posameznimi knjižnicami. Dotok gradiva, ki smo ga prejeli z zamenjavo, je bil nekoliko manjši kot v preteklem letu (indeks: 96) in za 11 % manjši, kot smo načrtovali. Prejeli smo za 4 % več monografij (1.291 kosov), za 14 % manj serijskih publikacij (333 letnikov) in več neknjižnega gradiva 301 kos (indeks: 220 %). Pri monografijah smo prejeli največ naslovov s področja družbenih ved (23 %), zgodovine in umetnosti (18 %) in leposlovja (17 %). Monografije, ki smo jih prejeli, so bile večinoma v angleškem (33 %), srbskem in nemškem jeziku (15 %). Pri serijskih publikacijah smo prejeli največ naslovov s splošnega področja (26 %), s področja družbenih ved (21 %) in zgodovine (13 %). Z zameno smo prejeli največ serijskih publikacij v drugih 14

19 jezikih predvsem vzhodnoevropskih (48 %) ter v slovenskem jeziku (18 %) (slovenika, ki jo izdajajo Slovenci v tujini), angleškem jeziku (12 %) in nemškem jeziku (11 %). 1.7 Darovi Prirast darovanega gradiva je bil za štirikrat višji od načrtovanega, pričakovali smo kosov, dobili pa (indeks: 419). V primerjavi z letom 2008 smo z darovi prejeli za 4 % več monografij, za 107 % več serijskih publikacij, z zapuščinami smo prejeli manj glasbenih tiskov, precej več pa glasbenega AV gradiva, drobnih tiskov, rokopisnega in AV gradiva ter slikovnega in kartografskega gradiva. Monografije prejme NUK večinoma po pošti po izboru darovalca. Pri določenih vrstah gradiva (še posebej kartografskem, slikovnem, glasbenem in rokopisnem gradivu) so mogoči tudi dogovori. Večinoma gre za zapuščine, ki jih NUK prevzame v celoti ali pa naredi izbor in vključi v zbirko NUK samo del zapuščine. Prevzem zapuščin je odvisen od ponudbe. Po prevzemu večjih zapuščin se pokažejo težave pri obdelavi gradiva, saj zelo velikih količin gradiva ni mogoče ažurno obdelati. Kot dar prejme NUK tudi gradivo s seznamov odpisanega gradiva iz slovenskih knjižnic. V posameznih knjižnicah se je že uveljavilo redno pošiljanje seznamov odpisanega gradiva v NUK, s katerih izberemo gradivo, ki manjka v knjižnični zbirki (sloveniko, jugoslaviko samo do l. 1991, arhivske izvode ter nadomestila za izgubljene, založene, fotokopirane ali poškodovane publikacije). V letu 2009 smo iz knjižnic prejeli 180 seznamov odpisanega gradiva (v letu 2008: 162), ki so vsebovali enot (v letu 2008: ). Pregledali smo enot (drugo so bile tuje publikacije ali dvojnice) in izbrali naslovov (v letu 2008: naslovov), kar je 12 % celotnega dotoka monografij v letu Knjižnice so nam poslale naslovov (v letu 2008: 731 naslovov), od tega smo izbrali naslovov (v letu 2008: 588 naslovov). Do konca leta 2009 smo prejeli dobro polovico izbranih naslovov (52 %), druge še pričakujemo. Čeprav je delež pridobljenega gradiva v primerjavi s številom pregledanih naslovov in vloženim delom majhen (6 %), pa je dejanska vrednost gradiva neprecenljiva, saj večine tega gradiva ni mogoče dobiti nikjer drugje. Pri preverjanju gradiva v COBISS so v letu 2009 pomagale prostovoljke in študentka. Za pregled seznamov je določen rok 14 dni. Preverjanje v COBISS pogosto ni dovolj, za gradivo, ki je izšlo pred letom 1989, moramo preveriti stanje še v klasičnih katalogih, v izposoji ali posebnih zbirkah. Izbrano gradivo pred nadaljnjo obdelavo pošljemo v knjigoveznico, da odstranijo signaturne nalepke in popravijo poškodbe na vezavah (v letu kosov). Največ odpisnih seznamov so poslale splošne knjižnice (65) in šolske knjižnice (31). Knjižnice kljub obveščanju in promociji večinoma še vedno ne razumejo pomena pošiljanja odpisnih seznamov v NUK za ohranjanje slovenske pisne kulturne dediščine. 1.8 Nabava gradiva v posebnih zbirkah Zbirka tiskov Slovencev zunaj Republike Slovenije: v letu 2009 je bilo v zapuščino Ladislava Lenčka dodanih 20 enot. Pridobili smo pisma Jožeta Lovrenčiča hčerki Nini Lovrenčič Lenček (približno 90 enot) in nekaj družinskih fotografij (20 enot). Pavle Borštnik (ZDA) je daroval NUK 20 knjig, nekaj jih je iz 19. stoletja, večinoma pa so iz 20. stoletja. Dr. Zvone Žigon, do avgusta 2009 slovenski konzul v Clevelandu, je NUK podaril okrog 180 enot periodičnega gradiva in 25 enot knjižnega gradiva, prav tako nekaj iz 19. stoletja. Alenka Savelli Pate, hči dr. Julija Savellija, je NUK podarila očetova pisma in dokumente (20 enot). Zbirka AV gradiva: v letu 2009 je zbirka večino gradiva pridobila z obveznim izvodom (2.365 kosov), nekaj pa tudi z darovi (14 kosov). Skupaj je zbirka pridobila za 35 % manj gradiva kot leta Zaradi pomanjkanja kadrov je bila obdelana le polovica gradiva. Z nakupom smo pridobili referenčno literaturo s filmskega področja za priročno zbirko: eno monografijo s filmskimi in biografskimi vsebinami. Rokopisna zbirka: v letu 2009 smo v skladu z dosedanjo strategijo zbiranja pisne kulturne dediščine, ki zajema predvsem izvirno rokopisno gradivo (slovenika in širše humanistično in kulturnozgodovinsko gradivo), pridobili 39 novih enot: zapuščine (8 enot), ostaline (manjše celote 12 enot), avtografi (19 enot). Med najpomembnejše in hkrati najobsežnejše spadajo arhivi in 15

20 zapuščine literarnih ustvarjalcev Cirila Zlobca, Jureta Detele, Božidarja Jakca, Jožeta Kastelica, Radojke Vrančič itn., ter manjše ostaline in posamezni avtografi Simona Jenka, Ivana Mraka, Lojzeta Kovačiča in drugih književnikov. Priročna zbirka je bogatejša za 29 enot knjižnega gradiva in 3 enote novih elektronskih virov na CD. Skupaj je bilo v letu 2009 na novo evidentiranih 71 enot gradiva. Glasbena zbirka: zbirka je v letu 2009 skupaj pridobila fizičnih enot knjižničnega gradiva. Največ gradiva smo prejeli z obveznim izvodom (50 %), drugo pa z darovi (41 %), nakupi (8 %) ali z mednarodno zameno (1 %). Glede na načrtovano smo z obveznim izvodom in darovi pridobili 87 % oziroma 51 % več gradiva, z nakupi pa 48 % manj gradiva. Celoten dotok gradiva je bil glede na načrtovanega večji za 41 %. Pridobili smo 662 enot glasbenih tiskov, enot glasbenega AV gradiva, enot rokopisnega gradiva (predvsem glasbenih rokopisov), 18 enot monografskih publikacij in 525 enot drobnih tiskov. Nakupi so večinoma stalna naročila zbirk zbranih del in odkupi za zbirko stare slovenike (odkupili smo eno zasebno zbirko starejših muzikalij približno 70 enot). Z darovi smo pridobili avtografe skladateljev Bojana Adamiča (1.155 kosov) in Marijana Lipovška (140 kosov) ter zasebno zbirko gramofonskih plošč (118 kosov). Poleg tega smo prevzeli tri obsežnejše zasebne zbirke starejših notnih tiskov in dokumentarno gradivo, ki pa v letu 2009 še niso bile v celoti pregledane in evidentirane. Kartografska in slikovna zbirka: v letu 2009 smo odkupili 10 zemljevidov slovenskega ozemlja (iz 17., 18. in 19. stoletja), 16 grafičnih listov slovenskih krajev ali pomembnih oseb iz slovenske zgodovine, koledar iz leta 1916, 29 razglednic slovenskih krajev in 10 voščilnic s konca 19. in začetka 20. stoletja. Nakup knjižničnega gradiva je bil znatno večji od načrtovanega zaradi nenačrtovanega odkupa fotografij Tihomirja Pinterja (71) in Marjana Kukca (295). Z obveznim izvodom je zbirka pridobila za 35 % več slikovnega gradiva in za 66 % manj kartografskega gradiva. Zbirka virov s področja bibliotekarstva in informacijske znanosti: Informacijski center za bibliotekarstvo je dopolnjeval knjižnično zbirko s kakovostno in najnovejšo strokovno literaturo s področja bibliotekarstva in mejnih znanosti. Prejel je 205 kosov strokovnih monografij (obvezni izvod, nakup, zamena in dar), v okviru sodelovanja s knjižnico Oddelka za bibliotekarstvo, informacijsko znanost in knjigarstvo pa 40 diplomskih nalog. Pridobil je tudi 5 magistrskih nalog (dar) in 2 doktorski disertaciji (obvezni izvod). Skupaj je zbirka prejela za 37 % več monografij, kot jih je prejela v letu 2008, in 127 % več, kot je bilo načrtovano. Zbirka je prejemala tudi 187 naslovov revij, od tega 119 z nakupom. Načrt zbirke je bil presežen zaradi nizke številke načrtovanega dotoka gradiva. Načrtovanje je namreč potekalo na začetku finančne gospodarske krize in ob predvidevanju, da se bodo zmanjšala sredstva za nakup gradiva. 1.9 Nabava elektronskih informacijskih virov V skladu z letnim načrtom dela 2009 smo na področju pridobivanja in upravljanja e-virov v celoti realizirali načrtovano dejavnost. Ocenjujemo, da je bilo obdobje na področju upravljanja licenčnih e- virov zelo uspešno, in sicer predvsem v naslednjem: uporabnikom smo ponudili neomejen dostop do 8 novih podatkovnih zbirk; zbirko e-virov smo obogatili s naslovi elektronskih knjig različnih znanstvenih področij ponudnika Ebrary, ki so dosegljive uporabnikom UL. Tako smo pozitivno pristopili k izraženemu mnenju uporabnikov NUK v zvezi z e-viri, da v naši knjižnici ni na voljo dovolj e- knjig; poglobili smo sodelovanje med konzorcijskimi partnerji na ravni Slovenije. Zlasti uspešen je bil skupen nastop za sredstva ARRS; pridobili smo nove partnerje za sodelovanje pri konzorcijskih nakupih, ki jih financira ARRS; pripravili smo razpisno dokumentacijo za Javni razpis sofinanciranja tuje literature in baz podatkov in pridobili sredstva za sofinanciranje treh konzorcijskih nakupov EBSCOhost Research Databases, Emerald Management Extra in Sage Journals Online. 16

21 Glavnino dela pri nabavi elektronskih informacijskih virov, ki ga opravi Služba za oblikovanje, vodenje in vzdrževanje digitalne knjižnice, predstavlja komuniciranje z založniki in drugimi dobavitelji. Skupaj je bilo opravljenih več kot 560 kontaktov in sestankov. Pogovori so potekali z dvaindvajsetimi ponudniki, zlasti na ravneh: pogajanje o pogojih dostopa in ceni za 43 elektronskih virov; priprava pogodb (16 pogodb); organiziranje predstavitev novih zbirk na ravni UL (8 predstavitev); organiziranje in namestitev testnih dostopov (7 testiranj); organiziranje rednih letnih sestankov in srečanj na ravni NUK, UL in Slovenije (več kot 40); informiranje in dogovarjanje o novi ponudbi (23 pregledov); posodabljanje podatkov o konzorcijskih partnerjih (IP številke, imena kontaktnih oseb ipd.); sporočanje vseh podatkov in napak na računih, izdajanje računov konzorcijskim partnerjem. Drugo raven dela je predstavljalo komuniciranje s knjižnicami, ki so želeli pridobivati vire skupaj z NUK. Ta raven je vključevala: komuniciranje o njihovih potrebah in cenah (več kot 250 pogovorov); zbiranje povratnih informacij o novih ponudbah in testiranjih (izdelali in obdelali smo 3 vprašalnike); izdelavo finančnih modulov sodelujočih knjižnic (izdelali smo 17 modulov). Ažurirali smo 34 bibliografskih zapisov tujih elektronskih virov v bazi COBISS in naredili 8 novih zapisov za tuje elektronske vire v zbirko COBISS. V letu 2009 smo pridobili 36 licenčnih e-virov, od tega 30 konzorcijsko. Največ časa in naporov smo vložili v koordinacijo 3 konzorcijev, za katere smo pridobili sredstva ARRS. Delo je potekalo na treh ravneh: priprava potrebne dokumentacije za javni razpis ARRS; koordinacija med člani posameznih konzorcijev; licenciranje in dogovarjanje z založniki Stanje knjižnične zbirke NUK Ob koncu leta 2009 je knjižnična zbirka NUK obsegala enot gradiva. V primerjavi z letom 2008 je bil odstotek povečanja oziroma prirasta zbirke 1,37 (2008: 1,33). Največji delež zbirke predstavljajo monografske publikacije (48,9 %). Tabela 3: Knjižnični fond NUK ( ) vrsta gradiva stanje 2008 prirast 2009 stanje 2009 ind. monografske publikacije ,67 serijske publikacije ,89 kartografsko gradivo ,22 slikovno gradivo ,63 glasbeni tiski ,28 avdio gradivo (glasbeno) ,87 AV gradivo (neglasbeno) ,53 mikrooblike, projicirno gradivo ,00 večvrstno gradivo ,24 računalniško gradivo ,31 drobni tisk ,39 rokopisno gradivo ,75 standardi ,00 tridimenzionalno gradivo ,70 skupaj ,37 17

22 2 Nakup slovenike za zamenjavo s tujimi knjižnicami 2.1 Politika mednarodne zamenjave knjižničnega gradiva Cilj mednarodne zamenjave knjižničnega gradiva je uravnotežena zamenjava in sodelovanje med knjižnicami. Zamenjava gradiva s knjižnicami v tujini poteka v skladu z mednarodnimi dogovori pod okriljem UNESCA. Z zamenjavo gradiva skrbi NUK za prisotnost slovenske knjige v tujini tako, da pošilja gradivo nacionalnim knjižnicam in knjižnicam pomembnejših univerz po svetu, pa tudi posameznikom, najpomembnejšo slovensko literaturo. Zamenjava gradiva omogoča tudi zbiranje slovenike, ki izhaja v drugih državah. NUK pošilja v tujino dvojnice, ki jih prejme kot dar, največji del gradiva pa mora kupiti, seveda v okviru zagotovljenih finančnih sredstev. 2.2 Prioritetni cilji pri nakupu slovenike za zamenjavo s tujino v letu 2009 Zagotavljanje prisotnosti slovenske knjige v tujini (v tujih knjižnicah) in s tem zagotavljanje pogojev za spoznavanje in raziskovanje slovenske kulture v drugih državah. Po podpisu pogodbe med Ministrstvom za kulturo in Univerzo v Regensburgu o ustanovitvi Slovenske čitalnice v Regensburgu konec leta 2009 je prioritetni cilj tudi pridobivanje gradiva za čitalnico. 2.3 Uresničitev letnih ciljev Načrtovani obseg nakupov za zameno (monografij in serijskih publikacij) je bil močno presežen, saj so bila v decembru 2009 na razpolago dodatna sredstva za nakup gradiva. To gradivo še ni poslano, zato bo končni učinek viden šele v poročilu za leto Število serijskih publikacij je ostalo približno enako, število naslovov monografskih publikacij pa je bilo preseženo za skoraj osemkrat glede na načrtovani nakup v skladu s sredstvi iz letnega načrta. Knjižnicam smo poslali seznam aktualnega slovenskega gradiva s 500 naslovi. Za Slovensko čitalnico v Regensburgu smo kupili gradivo za sredstva iz leta 2008 in 2009 (skupaj EUR). Z našim posredovanjem smo pridobili tudi dve večji pošiljki darov. Tabela 4: Zamenjava knjižničnega gradiva (naslovi) v letu 2009 (brez Slovenske čitalnice v Regensburgu) število enot posredovano v tujino (nakup + drugo) dotok iz tujine načrtovano doseženo načrtovano doseženo monografije 182 naslovov 865 naslovov naslovov naslovov serijske publikacije 380 letnikov 407 letnik 325 naslovov 333 naslovov neknjižno gradivo kosov 301 kos drugo skupaj Načrtovani prehod na intenzivnejšo in kakovostnejšo zamenjavo knjižničnega gradiva še poteka. Dinamika zmanjševanja se je upočasnila, saj se je podaljšalo tiskanje Slovenske bibliografije še za eno leto. Zamenjava je potekala s 129 knjižnicami, od teh 44 knjižnic prejema zgolj Slovensko bibliografijo. Računalniška podpora postopkom dela pri zamenjavi gradiva poteka prek COBISS3, vendar bodo potrebne še številne izboljšave in dopolnitve. Iz Tabele 4 je razvidno povečano število poslanih monografskih publikacij glede na načrt, saj smo za zamenjavo kupili več gradiva. Tako nam je uspelo realizirati skoraj vsa naročila naših partnerjev na področju monografij. Število redno naročenih serijskih publikacij smo ohranili, minimalno zmanjšanje gre na račun odpovedi ali reorganizacije dela posameznih partnerjev. Pregledali smo številne liste dvojnic, ki so nam jih poslale knjižnice (s bibliografskimi podatki) in izbrali 408 naslovov 18

23 monografskih publikacij, vendar vseh ni mogoče dobiti. Preostanek partnerji pošljejo glede na interesno področje, v prvi vrsti sloveniko. V 327 pošiljkah je bilo odposlanih 955 monografskih in izvodov serijskih publikacij. Delo in Mladino pošiljajo založniki neposredno knjižnicam v tujini (v letu 2009 približno 850 izvodov). 2.4 Zagotavljanje gradiva za Slovensko čitalnico v Regensburgu NUK je v skladu s pogodbo med Ministrstvom za kulturo in Univerzo v Regensburgu zadolžen tudi za izgradnjo knjižnične zbirke novoustanovljene Slovenske čitalnice v Regensburgu. Vzpostavljeni so bili prvi stiki in stekli prvi dogovori o organizaciji dela ter dobavi gradiva za čitalnico. Delo se je umestilo neposredno v področje zamenjave gradiva s tujimi knjižnicami (1 delavec) in obremenilo delovne obveznosti s 15 % dodatnega dela. Pripravili smo 46 paketov gradiva in jih večino v letu 2009 tudi že dostavili v Regensburg. Gre za 762 monografskih publikacij in 6 naslovov serijskih publikacij (Delo, Dnevnik, Mladina ter Jezik in slovstvo, Novo revijo in Zgodovino za vse). Za izbor gradiva je zadolžen NUK, sprejemamo pa tudi želje in pobude s strani čitalnice. Za dopolnitev fonda je s posredovanjem NUK pripravljen tudi dar založbe ZRC SAZU, ki obsega 41 monografij, in dar Ministrstva za kulturo RS, kjer dokončni izbor in vrednotenje še nista izpeljana. 3 Obvezni izvod za zbirke NUK ter območne knjižnice in knjižnici v zamejstvu 3.1 Politika distribucije gradiva iz obveznega izvoda V skladu s 4. točko 13. člena Zakona o obveznem izvodu publikacij NUK posreduje obvezne izvode 13 depozitarnim organizacijam: Univerzitetni knjižnici Maribor po dva izvoda, 10 osrednjim območnim knjižnicam po en izvod (Goriška knjižnica Franceta Bevka Nova Gorica, Knjižnica Ivana Potrča Ptuj, Knjižnica Mirana Jarca Novo mesto, Mestna knjižnica Ljubljana, Mariborska knjižnica, Koroška osrednja knjižnica dr. Franca Sušnika Ravne na Koroškem, Osrednja knjižnica Celje, Osrednja knjižnica Kranj, Osrednja knjižnica Srečka Vilharja Koper, Pokrajinska in študijska knjižnica Murska Sobota) in osrednjima knjižnicama Slovencev v zamejstvu po en izvod (Narodna in študijska knjižnica, Trst in Slovenska študijska knjižnica, Celovec). S tem prebivalstvu zagotavlja večjo dostopnost gradiva. 3.2 Prioritetni cilji pri distribuciji gradiva iz obveznega izvoda v letu 2009 Prednostno izvajanje zajema elektronskih publikacij. Pridobivanje podatkov o novih zavezancih in vodenje seznama zavezancev v programu COBISS3. Promocija Zakona o obveznem izvodu publikacij in obveščanje novih zavezancev. Skrb za povečanje zajema obveznega izvoda. Izboljšanje učinkovitosti službe za reklamacije. Ažurna distribucija obveznega izvoda drugim knjižnicam. 3.3 Uresničitev letnih ciljev Zajem elektronskih publikacij se je precej povečal. Podrobnejše poročilo pri točki 8. Digitalizacija knjižničnega gradiva in izgradnja digitalne knjižnice. Pridobivanje podatkov o novih zavezancih in vodenje seznama zavezancev je potekalo ažurno (na seznam smo vpisali 700 novih zavezancev za obvezni izvod). Konec oktobra 2009 je bil po hitrem postopku sprejet Zakon o dopolnitvah in spremembah Zakona o obveznem izvodu publikacij. Spremembe in dopolnitve smo predstavili zavezancem decembra Učinkovitost službe za reklamacije smo povečali z boljšim sodelovanjem z založniki. Žal pa še vedno opažamo, da tudi založniki, ki so primarno registrirana založniška gospodarska podjetja, vedno ne izpolnjujejo vseh določb zakona (število izvodov, rok za oddajo, kolofon). V letu 2009 smo inšpektorici posredovali nekaj prijav zaradi nedostavljenih obveznih izvodov. 19

24 Distribucija obveznega izvoda drugim knjižnicam je bila ažurna drugim depozitarnim organizacijam je NUK poslal za 15 % manj gradiva, kot smo načrtovali. Obseg pridobljenega gradiva za druge knjižnice se je v letu 2009 v primerjavi z letom poprej zmanjšal za 23 %. Poslali smo precej več AV gradiva (indeks: 395), glasbenega AV gradiva (indeks: 255), slikovnega gradiva (indeks: 144) ter manj serijskih publikacij (indeks: 61) in kartografskega gradiva (indeks: 12). Članicam Univerze v Ljubljani smo redno pošiljali reklamacije za nedostavljene obvezne izvode. 3.4 Obvezni izvod za zbirke NUK ter območne knjižnice in knjižnici v zamejstvu Tabela 5: Dotok gradiva za zbirko NUK in za redistribucijo ( ) (fizične enote) dotok gradiv za NUK za redistribuc skupaj Tabela 6: Dotok in distribucija obveznega izvoda v letu 2009 (fizične enote) dotok OI načrtovano doseženo za NUK za OOK za zamejski knjižnici Tabela 7: Obseg distribucije obveznega izvoda načrtovano doseženo obvezni izvod za redistribucijo (število kosov) število paketov z obveznimi izvodi število reklamacij število seznamov za pošiljke obveznih izvodov dobavnice, poslane po pošti Tabela 8: Struktura dotoka obveznega izvoda za redistribucijo drugim knjižnicam in struktura nakupa slovenike za zameno v letu 2009 vrsta gradiva obvezni izvod (brez gradiva za NUK) nakup za zameno skupaj ind ind ind. mon. publ ser. publ gl. tisk gl. AV gradivo kart. gradivo slik. gradivo AV gradivo drobni tisk drugo skupaj Načrtovani priliv obveznega izvoda za druge knjižnice ni bil uresničen (indeks: 85). Dotok gradiva za redistribucijo je bil v primerjavi z letom 2008 manjši za 23 %. V letu 2009 smo prejeli naslovov (v letu 2008: naslovov) monografij v štirih izvodih, kar je za 10 % več kot v letu 2008, in

25 naslovov (v letu 2008: naslovov) monografij v 16 izvodih (javno financirane publikacije), kar je za 3 % več kot v letu Dotok gradiva je zaradi neomejenega števila zavezancev (teoretično so to vse pravne in fizične osebe v Republiki Sloveniji) težko načrtovati. Število paketov z obveznimi izvodi je bilo za 6 % manjše, kot smo načrtovali, število seznamov za pošiljke je bilo za polovico manjše, število reklamacij pa je bilo za 71 % večje. 3.5 Ukrepi za povečanje obsega pridobljenega gradiva Reklamacije obveznega izvoda Število reklamacij monografskih in serijskih publikacij ter neknjižnega gradiva je bilo višje od načrtovanega (indeks: 171) in višje kot v letu 2008 (indeks: 109). Z novim zakonom smo obvestilu o izdelanem CIP zapisu za monografije dodali tudi informacijo o obveznem izvodu in tako poskusili najširše obvestiti vse zavezance o oddaji obveznih izvodov. Informacija je pomembna predvsem za enkratne založnike, ki ne poznajo Zakona o obveznem izvodu publikacij. Od 610 CIP zapisov, ki so bili izdelani v januarju 2009, nismo prejeli 83 naslovov, od tega imajo izvode v drugih knjižnicah v približno polovici primerov. Število reklamacij monografij je kljub temu za 5 % višje. Reklamiranje monografij poteka na podlagi CIP zapisov in večinoma v pisni obliki, saj Pravilnik o hranjenju, uporabi in izločanju obveznih izvodov publikacij določa, da NUK obvesti inšpektorat samo v primeru, da zavezanec ni poslal obveznega izvoda po predhodno poslani pisni reklamaciji. S pisnimi reklamacijami se je njihovo število lahko povečalo, saj so bile reklamacije po telefonu časovno zamudnejše. Število reklamacij narašča, ker se pojavljajo vedno novi zavezanci (med tistimi, ki niso poslali obveznih izvodov, so večinoma samozaložniki in društva). Narašča tudi število reklamacij zaradi prejetega premajhnega števila obveznih izvodov (za javno financirane publikacije 4 namesto 16 izvodov). Prav tako še vedno reklamiramo publikacije, ki jih izdajajo registrirana založniška podjetja, saj nekateri nimajo urejenega sistema pošiljanja obveznih izvodov. Pri serijskih publikacijah smo reklamirali za 43 % več publikacij kot v letu 2009, število uspešnih reklamacij je višje za 53 %, indeks uspešnosti reklamacij pa se je zvišal za 20 %. Glede na trenutno evidenco sklepamo, da se je pri serijskih publikacijah pozitivno pokazal učinek novega zakona: tiskarji so se prej pogosteje menjali, zato je bila oddaja obveznih izvodov težja, založniki pa so stalnejši in je bil problem samo na začetku, ker Zakona o obveznem izvodu publikacij še niso poznali. Pri neknjižnem gradivu so informacije o izdanih naslovih in zavezancih zelo težko najdljive. Število reklamacij je bilo za 7 % višje, število uspešnih reklamacij pa za 2 %. Indeks uspešnosti se je zmanjšal za 5 %, ker smo se ukvarjali s časovno zahtevnejšimi reklamacijami. Založniki neknjižnega gradiva, poleg filmskih distributerjev so to večinoma neformalni založniki oziroma izdajatelji, še vedno potrebujejo napotke za pripravo kolofona, informacije o ustreznih podatkih na ovitkih in navodila o predaji obveznih izvodov. Večinoma te publikacije nimajo CIP-ov, zato je potrebno podatke o publikacijah iskati na različnih mestih (splet, zaloga po trgovinah...). Statistika prejetih obveznih izvodov odseva razmere na tem specifičnem založniškem trgu. Za leto 2009 je značilna kriza na področju filmske distribucije, izražena je v upadu števila naslovov DVD-jev in večjem številu izdanih Blue ray diskov (BD). Pozitiven učinek novega zakona o obveznem izvodu oziroma našega predstavljanja zakona pa je tudi spremenjen odnos zavezancev do NUK kot depozitarne knjižnice, saj smo pred tem morali pogosto zagovarjati našo pravico do dolžnostnih izvodov. V letu 2009 smo s pomočjo informacijske mreže posameznih ustanov (npr. muzejska mreža, galerije, društva Javni sklad RS za kulturne dejavnosti) obvestili okrog potencialnih zavezancev. Razmeroma veliko časa smo namenili reklamiranju cederomov na podlagi starejših CIP zapisov. Reklamacije so bile zahtevne, večinoma smo jih reševali z avtorji, zato so odstotki uspešnih reklamacij nižji, kot če bi reklamirali le tekoče gradivo. Opažamo tudi pomanjkljivo opremljeno neknjižno gradivo (brez ovitkov, podatkov o kolofonu.), prejemamo neustrezno število obveznih izvodov (npr. le 1 ali 2) itn. Tudi v letu 2009 je bilo v glasbenem založništvu opazno zmanjšanje števila izdanih glasbenih del. Sledili smo neposredni prodaji CD plošč na spletu. Reklamacije za glasbeno in filmsko 21

26 gradivo smo v več primerih poslali večkrat za iste izdaje, saj se pri distributerjih sodelavci dokaj hitro menjajo in se sledi naših reklamacij pogosto izgubijo. Pri slikovnem gradivu smo načrtno sledili izdanim volilnim plakatom kandidatov na evropskih parlamentarnih volitvah in koledarjem. Pri kartografskem gradivu smo reklamirali starejše CIP zapise. Tabela 9: Uspešnost reklamacij gradiva v letu 2009 glede na vrsto dotoka obvezni izvod število reklamacij število uspešnih rekl. ind. uspešnosti rekl indeks indeks indeks monografske p serijske p skupaj obvezni izvod - neknjižno gradivo indeks indeks indeks slikovno gradivo kartograf. gradivo AV gradivo PKG glasbeno gradivo redna zbirka skupaj nakupi indeks indeks indeks monografske p mon. (stalna naročila) serijske p skupaj SKUPAJ Reklamacije nakupov V letu 2009 je bilo število reklamacij nakupov višje za 58 %. Slovenika, ki izide v tujini, ni vedno dostopna v rednih knjigotrških mrežah, zato naročamo posamezne naslove, če je le mogoče, neposredno pri založnikih; ti pa vedno niso najboljši dobavitelji. Težave imamo tudi z dobavo monografij iz Hrvaške, saj gradiva ne prejmemo kljub večkrat poslanim reklamacijam. 4 Inventarizacija in bibliografska obdelava knjižničnega gradiva 4.1 Politika evidentiranja in bibliografske obdelave gradiva NUK v skladu z Zakonom o knjižničarstvu bibliografsko obdeluje gradivo za temeljno nacionalno zbirko vsega knjižničnega gradiva v slovenskem jeziku, o Sloveniji in Slovencih, slovenskih avtorjev, slovenskih založb, pripadnikov italijanske in madžarske narodne skupnosti, romske skupnosti in drugih manjšinskih skupnosti v Sloveniji (slovenika) ter zbirko temeljne tuje literature. Kot nacionalni bibliografski center zagotavlja uporabnikom doma in v tujini dostopnost do informacij o knjižničnem 22

27 gradivu, tako da vključuje podatke o založniški produkciji slovenike v bibliografske zbirke ter izdeluje in objavlja tekočo in retrospektivno slovensko nacionalno bibliografijo. 4.2 Prioritetni letni cilji pri bibliografski obdelavi knjižničnega gradiva v letu Do 31. januarja 2010 obdelati celotno količino gradiva, ki bo prispelo v knjižnico v letu Povezovanje bibliografskih zapisov, pridobljenih s konverzijo listkovnih katalogov, z vzajemno bazo COBIB. - Redno objavljanje in dopolnjevanje Slovenske bibliografije na spletu. 4.3 Uresničitev letnih ciljev V letu 2009 smo ažurno obdelali dotok obveznega izvoda, zaloge ostajajo pri križni kontroli, saj zaposleni v Oddelku za formalno obdelavo aktivno sodelujejo tudi v procesu izobraževanja (v letu 2009 skupaj 688 ur), povečuje pa se tudi število CIP zapisov. Štirje bibliotekarji so skrbeli za povezovanje bibliografskih zapisov, pridobljenih s konverzijo listkovnih katalogov, z vzajemno bazo COBISS.SI (poleg drugih nalog v okviru Službe za hranjenje in posredovanje knjižničnega gradiva), en bibliotekar je skrbel za povezovanje polovični delovni čas. V primerjavi s preteklimi leti smo dejavnost sicer kadrovsko okrepili, vendar je bil obseg dela bistveno manjši kot v letu 2008, ko so za povezovanje zapisov bila zagotovljena dodatna sredstva v okviru projekta harmonizacija zapisov. Zaradi tehničnih razlogov v Slovensko bibliografijo na spletu nismo uvozili novih zapisov. Začeli smo s prenovo Slovenske bibliografije na spletu in pripravo nove aplikacije. 4.4 Inventarizacija gradiva Tabela 10: Dotok gradiva in dopolnjevanje fondov NUK v letu 2009 načrtovano doseženo inventarizirano prirast monografskih publikacij - število naslovov število kosov od tega prirast monografskih publikacij za arhiv - število naslovov - število kosov prirast serijskih publikacij - število naslovov - število kosov od tega prirast serijskih publikacij za arhiv - število naslovov - število kosov skupaj dotok gradiva - število naslovov - število kosov Z inventarizacijo prejetega gradiva zagotavljamo uporabnikom doma in v tujini dostopnost prvih informacij o gradivu, ki smo ga prejeli. Skupaj smo v letu 2009 inventarizirali fizičnih enot gradiva (2008: ) in presegli načrtovani obseg za 36 %. V primerjavi z letom 2008 je bilo inventariziranih več monografij (indeks: 109), slikovnega gradiva (indeks: 215), glasbenega AV gradiva (indeks: 162), večvrstnega gradiva (indeks: 152), računalniškega gradiva (indeks: 205) in rokopisnega gradiva (indeks: 464). Serijskih publikacij smo inventarizirali toliko kot v letu 2008 (indeks: 100), manjša pa je bila količina inventariziranega kartografskega gradiva (za 33 %), AV gradiva (za 26 %) in glasbenih tiskov (za 6 %). Inventarizacija gradiva je v letu 2009 potekala večinoma ažurno (razen v primeru prevzema večjih zapuščin ali digitaliziranega gradiva, ki ga je potrebno še bibliografsko obdelati), do zaostankov je prihajalo v zbirki AV in zbirki posebnega knjižničnega gradiva. 23

28 Tabela 11: Dotok gradiva v posebne zbirke NUK v letu 2009 pridobitve pomembnih gradiv (enot / kosov) načrtovano doseženo Rokopisna zbirka 15 enot ( kosov) rokopisno gradivo: 39 enot (zapuščine in arhivi literarnih ustvarjalcev Cirila Zlobca, Jureta Detele, Božidarja Jakca, Jožeta Kastelica, Radojke Vrančič idr. ter manjše ostaline in posamezni avtografi Simona Jenka, Ivana Mraka, Lojzeta Kovačiča idr.); priročna zbirka: 29 enot; Glasbena zbirka enot muzikalij, monografij, glasbenega AV gradiva, drobnih tiskov in rokopisnega gradiva Kartografska in slikovna zbirka elektronski viri: 3 enote. avtografi skladateljev Bojana Adamiča (1.155 kosov) in Marijana Lipovška (140 kosov); 662 enot glasbenih tiskov; enot glasbenega AV gradiva; enot rokopisnega gradiva (predvsem glasbenih rokopisov); 18 enot monografskih publikacij; 525 enot drobnih tiskov inventarnih enot enot; nakup: 10 zemljevidov slovenskega ozemlja (iz 17., 18. in 19. stol.), 16 grafičnih listov slovenskih krajev ali pomembnih oseb iz slovenske zgodovine, koledar iz leta 1916, 29 razglednic slovenskih krajev in 10 voščilnic s konca 19. in začetka 20. stoletja); odkup fotografij Tihomirja Pinterja (71) in Marjana Kukca (295). Zbirka posebnega enot drobnih tiskov enot drobnih tiskov knjižničnega gradiva AV zbirka enot enot Zbirka tiskov Slovencev zunaj RS kompletacije letnikov in dotok novega gradiva: 150 enot zapuščina Ladislava Lenčka (dodanih 20 enot); pisma Jožeta Lovrenčiča hčerki Nini Lovrenčič Lenček (pribl. 90 enot) in družinske fotografije (pribl. 20 enot); Zbirka gradiva EU in mednarodnih organizacij monografske publikacije (300 kosov) serijske publikacije (70 naslovov) CD, DVD idr. (10 naslovov / 180 kosov) drugo (zemljevidi, informativno gradivo ipd. 200 kosov) Pavle Borštnik (ZDA) daroval NUK 20 knjig; dr. Zvone Žigon podaril pribl. 180 enot periodičnega gradiva in 25 enot knjižnega gradiva; Alenka Savelli Pate, hči dr. Julija Savellija, podarila očetova pisma in dokumente (20 enot). monografske publikacije (182 enot); serijske publikacije (48 naslovov); CD, DVD idr. (7 naslovov / 134 kosov); drugo (zemljevidi, informativno gradivo ipd. 73 kosov). 24

29 4.5 Bibliografska obdelava gradiva Bibliografska obdelava gradiva poteka v oddelkih za formalno in stvarno obdelavo ter v bibliografiji, za določene vrste gradiva pa tudi v specializiranih zbirkah Formalna obdelava V Oddelku za formalno obdelavo so katalogizirali enot (za 17 % več kot v letu 2008) in križno pregledali enot (za 124 % več kot v letu 2008), od tega (2008: 6.711) enot slovenike, kar je za 10 % več kot v letu V klasičnih katalogih so opravili 998 (2008: 1.428) popravkov, v lokalnem katalogu 880 (2008: 429) in v vzajemnem katalogu 154 (2008: 327), z uporabo ukaza LINK pa je bilo opravljenih (2008: 1.895) povezav. Skupaj je bilo opravljenih (2008: 4.079) popravkov. Pri vodenju katalogov je bilo v matični katalog vloženih (2008: ) listkov in izločenih (2008: 4.285) listkov. Skupaj so vložili in izločili (2008: ) listkov. V katalogu arhivov so opravili 288 (2008: 82) preverjanj, v signaturno knjigo pa so dodali 203 (2008: 3.327) vpise. Število obdelanih enot je nekoliko večje kot v letu 2008, predvsem zaradi povečanega dotoka gradiva (rast za 10 % pri obveznem izvodu, izbor odpisanega gradiva iz drugih knjižnic), pa tudi pomoči pri katalogizacija v Službi za pridobivanje knjižničnega gradiva. Zaposleni v oddelku so odgovorili na različna vprašanja v zvezi s katalogizacijo knjižničnega gradiva; ti največkrat zahtevajo pretehtane in tudi pisne odgovore (485 odgovorov). Mesečno pripravi oddelek elektronsko različico biltena Knjige v tisku. K sodelovanju je pritegnil tudi Narodno in študijsko knjižnico iz Trsta, ki pripravlja zapise za svoje jezikovno območje, Univerzitetna knjižnica Maribor pa redno pošilja svoj prispevek že vrsto let Vsebinska obdelava Vsebinska obdelava knjižničnega gradiva omogoča poizvedovanje po vsebini gradiva. Dostopne točke do vsebine v bibliografskih zapisih so predmetne in klasifikacijske oznake. Oddelek za vsebinsko obdelavo je v letu 2009 vsebinsko katalogiziral (načrtovano 8.500) naslovov tekočega pritoka in vseh zalog (indeks: 111%). Skupaj so redigirali zapisov, kar je za 85 % več, kot je bilo načrtovano. Za retrospektivno bazo izposoje so indeksirali zapisov, za poenotenje vsebinske obdelave dokumentov na ravni NUK in vzajemnega kataloga so opravili redakcijo v 937 zapisih (skupaj zapisov), kar je za 43 % več kot v letu Na stopnji CIP je bilo vsebinsko katalogiziranih zapisov, kar je za 29 % več, kot je bilo načrtovano, in 11% več kot v letu V primerjavi z letom 2008 se je število vsebinsko obdelanih naslovov povečalo za 10,5 %, število vsebinsko obdelanih CIP zapisov je ostalo na skoraj enaki ravni (povečanje za 0,73 %), število redigiranih zapisov pa je bilo manjše za 31 %, ker je oddelek v letu 2008 intenzivneje sodeloval pri povezovanju zapisov v vzajemnem katalogu (harmonizacija baz podatkov). 4.6 Bibliografska obdelava v vzajemnem katalogu za bazo NUK Tabela 12: Bibliografska obdelava v vzajemnem katalogu za bazo NUK v letu 2009 bibliografska obdelava načrtovano doseženo monografske publikacije serijske publikacije članki neknjižno gradivo drugo skupaj V primerjavi z letom 2008 je bila za 5 % višja obdelava člankov in za 25 % manjša obdelava monografskih publikacij, manjša je bila bibliografska obdelava serijskih publikacij (indeks: 98), neknjižnega gradiva (indeks: 85) in drugega gradiva (predvsem sestavni deli pri glasbenih tiskih in zvočnih posnetkih indeks: 16). 25

30 4.7 Bibliografska obdelava za Slovensko nacionalno bibliografijo Tabela 13: Bibliografska obdelava za Slovensko nacionalno bibliografijo v letu 2009 bibl. obdelava oz. dopolnjevanje načrtovano doseženo podatkov redakcija monografij korektura monografij SB knjig 20 bibliografska obdelava člankov redakcija člankov bibliograf. obdelava serij. publikacij Podatki za Slovensko bibliografijo knjig se od novembra 2007 pripravljajo in dopolnjujejo v Oddelku za formalno obdelavo, v oddelku Slovenska nacionalna bibliografija pa po končani katalogizaciji opravijo redakcijo zapisov in korekture pred objavo tiskane Slovenske bibliografije Knjige. Tako so v letu 2009 pregledali in dopolnili bibliografskih zapisov. Delavci so popravili zapise za 20 monografij. V primerjavi z letom 2008 se je število bibliografskih zapisov v Slovenski bibliografiji knjig povečalo za 20 %. Za serijske publikacije se bibliografski zapisi oblikujejo v ločeni arhivski bazi COBISSRETSER, ki omogoča računalniški izpis za Slovensko bibliografijo serijskih publikacij za vsako leto posebej. V letu 2009 je bilo obdelanih naslovov posameznih letnikov serijskih publikacij, največ za leto 2008 in Zaposleni v oddelku bibliografije so dopolnjevali tudi Slovensko bibliografijo serijskih publikacij za leto 2007, ki jo bodo v tiskani obliki izdali v letu Plan za leto 2009 je bil presežen, saj so obdelali za 19 % več letnikov serijskih publikacij od načrtovanega. Uspešnost oddelka temelji na dobro usposobljeni celotni ekipi in reorganizaciji dela na tem področju. Bibliografsko (formalno in vsebinsko) so v oddelku obdelali člankov. Od tega so na novo kreirali zapisov, prevzeli in popravili pa zapisov. Redakcijo in korekture so naredili pri člankih. Pri obdelavi člankov je bil načrt presežen, ravno tako pri redakciji. V primerjavi z letom 2008 so obdelali za 4 % več člankov. Na področju retrospektivne Slovenske bibliografije poteka urejanje zapisov za sloveniko. Redakcija vključuje pregledovanje zapisov, brisanje duplikatov, ki so nastali z avtomatskimi konverzijami bibliografskih podatkov v COBISS, kreiranje novih zapisov in hkrati usklajevanje zapisov z vzajemno bazo COBISS. Delo je strokovno in zahtevno, saj vključuje pretežno starejše gradivo in zato poteka s primarnim dokumentom v roki. V letu 2009 je bilo na takšen način dopolnjenih in redigiranih 53 zapisov, na novo obdelanih pa 49 zapisov. Oblikovanih in redigiranih je bilo tudi 114 zapisov starejših avtorjev v normativni bazi CONOR. 4.8 Bibliografska obdelava gradiva v posebnih zbirkah V Rokopisni zbirki je bilo v letu 2009 katalogiziranih 7 velikih enot rokopisnega gradiva (od Ms 1872 do Ms 1878) oziroma skupaj kosov gradiva. V primerjavi s prejšnjim letom je število katalogiziranih zapuščin kot celot manjše (indeks: 16), višje pa število katalogiziranih kosov gradiva v okviru zbirk (indeks: 146). Katalogizirano gradivo se sproti vnaša v elektronsko rokopisno bibliografsko in normativno podatkovno zbirko. V Glasbeni zbirki se je redno izvajala računalniška inventarizacija in bibliografska obdelava knjižničnega gradiva, ki ga pridobimo z obveznim izvodom, nakupom ali zameno, razen v primerih prevzema večjih korpusov gradiva ali nejasnosti glede bibliografske obdelave neknjižnega gradiva. Inventariziranih je bilo fizičnih enot gradiva (načrtovanih 1.600). Glede na vrsto gradiva smo inventarizirali kosov glasbenega AV gradiva (57 %), kosov notnih tiskov in rokopisov (37 %) in 153 kosov monografij (6 %). Za zbirne zapise je bilo dodeljenih 10 inventarnih enot oziroma 618 kosov gradiva. Formalno in vsebinsko smo katalogizirali enot (naslovov) gradiva (načrtovali smo 1.650). Vsebinsko smo dopolnili 129 preliminarnih zapisov za notne tiske na stopnji CIP, kar je 74 % več kot v letu

31 Tabela 14: Bibliografska obdelava neknjižnega gradiva posebnih zbirk v letu 2009 zbirka načrtovano doseženo Rokopisna zbirka inventarizacija rokopisnega gradiva: 15 enot ( kosov) Rokopisno gradivo: formalna obdelava rokopisnega gradiva: 15 enot ( kosov gradiva) normativna datoteka za osebne značnice: 20 zapisov; obdelava (formalna in vsebinska) starih tiskov: 150 zapisov Glasbena zbirka inventarizacija, formalna in vsebinska obdelava: enot muzikalij, drobnega tiska in zvočnega gradiva 850 enot zapuščinskega gradiva (dokumentarno gradivo in notno rokopisno gradivo) Kartografska in slikovna zbirka 300 inventarnih enot kartografskega gradiva 800 inventarnih enot Zbirka posebnega knjižničnega gradiva Zbirka gradiva EU in mednarodnih organizacij slikovnega gradiva katalogiziranih bibliografskih enot gradiva inventarizacija: kosov bibliografska obdelava: monografije 200 zapisov serijske publikacije 20 zapisov, 200 zbirnih zapisov inventarizacija: 980 kosov (monografske in serijske publikacije ter drugo); bibliografska obdelava: 300 zapisov AV zbirka inventarizacija: kosov bibliografska obdelava: 750 enot; normativni zapisi: 600 Zbirka tiskov Slovencev zunaj RS 150 enot serijskih publikacij 50 normativnih vnosov člankov 39 inventariziranih enot ( kosov) 7 katalogiziranih enot ( kosov - od Ms 1872 do Ms1878), skupaj kosov; katalogizirano gradivo se sproti vnaša v elektronsko rokopisno bibliografsko in normativno podatkovno zbirko Redki in stari tiski: 56 redkih in starih tiskov in knjig iz priročne knjižnice Normativa: 45 novih normativnih zapisov v COBISS in 42 v rokopisno podatkovno zbirko inventariziranih enot (glasbeni tiski, monografije, rokopisno gradivo, glasbeno AV gradivo, drobni tiski) formalno in vsebinsko obdelanih enot (1.252 kreiranih in 341 prevzetih zapisov v COBIB) sestavni deli: 97 inv. enot 148 inventariziranih enot kartografskega gradiva inventariziranih enot slikovnega gradiva 501 inventarizirana enota razglednic (klasična obdelava) 448 katalogiziranih naslovov kartografskega gradiva 710 katalogiziranih naslovov slikovnega gradiva inventarizacija: 362 kosov katalogizacija: 247 monografij 13 serijskih publikacij 119 zbirnih zapisov (2.176 kosov) inventarizacija: 55; katalogizacija: 7 monografij 38 serijskih publikacij inventarizacija: kosov bibliografska obdelava: 473 enot normativni zapisi: normativnih vnosov člankov 27

32 V letu 2009 smo v bazi COBIB kreirali in prevzeli 341 zapisov za novopridobljeno gradivo in inventarizirano gradivo, ki je že bilo bibliografsko obdelano na klasičen način v listkovnem katalogu. Redakcijsko smo posegali v prevzete in starejše zapise ter dopolnjevali zapise za stanje zaloge. V primerjavi z letom 2008 je bilo bibliografsko obdelanih za 39 % več gradiva: več glasbenega AV gradiva (za 15 %), monografskih publikacij (za 4 %) in bistveno več glasbenih rokopisov (indeks: 580). Manj pa je bilo obdelanih glasbenih tiskov (za 9 %), drobnih tiskov (za 29 %) in bistveno manj zapisov na analitični ravni (indeks: 6). V Kartografski zbirki smo v letu 2009 računalniško inventarizirali 148 enot kartografskega (2008: 217 enot) in 593 enot slikovnega gradiva (2008: 620 enot). Inventarizacija gradiva je sprotna, vendar je odvisna od dotoka obveznega izvoda kartografskega gradiva, ki je bil v letu 2009 precej manjši od dolgoletnega povprečja 38 enot atlasov in samo 54 enot (27 naslovov) zemljevidov. Dotok slikovnega gradiva, posebno plakatov in drobnega tiska, je zaradi Zakona o obveznem izvodu že drugo leto večji od načrtovanega (indeks: 135), inventariziranih enot pa ni sorazmerno več, ker so plakati in drobni tisk bibliografsko obdelani in inventarizirani na ravni zbirnih zapisov (en zapis, ena inventarna številka). V zbirki še vedno poteka klasična obdelava razglednic. Ročno smo inventarizirali 501 enoto (761 kosov) razglednic, kar je za 36 % manj kot v letu V letu 2009 smo skupaj katalogizirali naslovov, 448 naslovov kartografskega in 710 naslovov slikovnega gradiva. Katalogiziranih naslovov je za 28 % manj od načrtovanega in za polovico manj kot v letu Število katalogiziranih naslovov kartografskega gradiva je večje kot v letu 2008 (indeks: 153) zaradi retrokonverzije atlasov po letu Manjše število katalogiziranih naslovov slikovnega gradiva je posledica manjšega števila katalogiziranih naslovov digitalizirane zbirke plakatov (indeks: 36). V letu 2009 smo končali katalogizacijo digitalizirane zbirke plakatov (7.000 plakatov), ki se je začela v letu V Zbirki posebnega knjižničnega gradiva so katalogizirali za 100% več monografij, za 41 % manj serijskih publikacij in skoraj štirikrat več gradiva v zbirnih zapisih kot v letu V primerjavi načrtom so obdelali za 23 % več monografij in za 35 % manj serijskih publikacij ter za 40 % manj gradiva v zbirnih zapisih. V Zbirki gradiva EU in mednarodnih publikacij so bibliografsko obdelali za 35 % manj monografij in za 59 % manj serijskih publikacij kot leta 2008, načrtovali smo za 75 % več katalogiziranih naslovov, a smo obseg pričakovanega priliva gradiva ocenili napačno. V AV zbirki je bilo v letu 2009 katalogiziranih 473 naslovov gradiva (za 30 % manj kot 2008 in za 3 % manj, kot smo načrtovali). CONOR baza je bila dopolnjena s 187 novimi avtorskimi imeni (13 % več kot v letu 2008). Opravljena je bila redakcija in narejenih 84 popravkov. V zbirki zaradi kadrovske zasedbe (zaposlena le ena sodelavka) nastaja precejšen zaostanek pri redni obdelavi dotoka obveznega izvoda. V Zbirki tiskov Slovencev zunaj RS je bila bibliografska obdelava člankov za 66 % višja, kot je bilo načrtovano, normativnih vnosov pa je bilo v primerjavi z načrtom precej več (indeks: 214). Ostalo gradivo je bilo obdelano v drugih oddelkih. 4.9 Tekoči retrospektivni vnos monografij za potrebe izposoje Tekoči retrospektivni vnos monografij kljub končani retrospektivni konverziji kataloga za obdobje še vedno poteka, saj pri konverziji niso bili zajeti lokacijski podatki, potrebni za avtomatizirano izposojo. Sprotno katalogizacijo in redakcijo lokalnih bibliografskih zapisov opravi Služba za hranjenje in posredovanje knjižničnega gradiva, preden si uporabnik gradivo izposodi. Služba je vključena v formalno obdelavo knjižničnega gradiva v naslednjih primerih: popravek retrospektivnega zapisa za izposojo gradiva na dom, razreševanje dvojnic in povezava zapisov z vzajemnim katalogom, vnos kod za vezavo in stopnjo dostopnosti, presigniranje gradiva, izločanje gradiva iz zbirke Velike čitalnice ter vnos zaloge serijskih publikacij, ki se nahajajo v Veliki čitalnici, so vezane in se pogosto izposojajo. V letu 2009 so v okviru Službe za hranjenje in posredovanje knjižničnega gradiva delovali štirje bibliotekarji, ki so poleg nalog informatorjev opravljali tudi bibliografsko obdelavo. Skupno so v 28

33 lokalni bazi NUK, vzajemni bazi COBIB in bazi CONOR popravili bibliografski zapisov in izbrisali zapis. Vseh katalogizacijskih postopkov je bilo za 50 % manj kot v letu 2008, ko je tekel projekt Harmonizacija baz podatkov pod okriljem IZUM. Tabela 15: Obdelava gradiva za potrebe izposoje in harmonizacijo COBISS zapisov v letu 2009 redakcija zapisov v redakcija zapisov v vnos v bazo število brisanih lokalni bazi za izposojo vzajemni bazi CONOR zapisov skupaj Sodelovanje v nacionalnem bibliografskem sistemu Prispevek bibliografskih zapisov NUK v nacionalni bibliografski sistem (23.543) se je v primerjavi z letom 2008 zmanjšal za 10% in bil večji od načrtovanega za 18%. NUK je v vzajemni bibliografski sistem prispeval enako število novih zapisov za normativno bazo osebnih imen CONOR, kot je bilo načrtovano (7.045 zapisov: indeks 103 v primerjavi z letom 2008), redakcija baze pa je bila višja od načrtovane za 29 % (redakcija: zapisov indeks: 115 v primerjavi z letom 2008). Delež zapisov NUK v bazi COBIB je v letu 2009 znašal 12 %. Tabela 16: Število prispevanih zapisov NUK v COBIB v obdobju prispevek v COBIB Tabela 17: Število knjižnic, vključenih v COBIB in število zapisov, ki so jih prispevale v COBIB vrsta knjižnice število knjižnic prispevek v COBIB NUK visokošolske knjižnice specialne knjižnice splošne knjižnice šolske knjižnice skupaj Tabela 18: Bibliografska obdelava v vzajemnem katalogu za potrebe drugih knjižnic v letu 2009 načrtovano doseženo + prispevek v COBIB prevzeto iz COBIB konverzije v lokalno bazo konverzije v COBIB - - *prispevek v CONOR kreirani zapisi *prispevek v CONOR zapisi prevzeti iz LC *prispevek v CONOR kratki normativni zapisi *prispevek v CONOR redakcija normativ. zapisov vir: letna statistika COBISS.SI, Institut informacijskih znanosti Maribor *vir: tedenska statistika CONOR, Institut informacijskih znanosti Maribor Ob koncu leta 2009 je znašal skupni prispevek NUK v COBIB zapisov, v lokalni bazi podatkov NUK pa je bilo zapisov. 29

34 5 Zagotavljanje bibliografske kontrole, CIP in vključevanje v mednarodne informacijske sisteme 5.1 Politika zagotavljanja bibliografske kontrole, CIP in vključevanja v mednarodne informacijske sisteme V skladu z Zakonom o knjižničarstvu in Zakonom o obveznem izvodu publikacij NUK opremlja publikacije z osnovnim kataložnim opisom (CIP) ter v sodelovanju z mednarodnimi institucijami dodeljuje oznake mednarodne bibliografske kontrole (ISSN, ISBN, ISMN) in druge identifikacijske oznake tiskanih in elektronskih publikacij. Z zagotavljanjem mednarodne bibliografske kontrole omogoča prepoznavnost slovenskih publikacij v mednarodnem prostoru, s CIP pa enotno bibliografsko obdelavo publikacij v Sloveniji. 5.2 Prioritetni letni cilji za 2009 Zagotovitev sredstev za mednarodne članarine in aktivno sodelovanje v mednarodnih organizacijah. Sodelovanje v mednarodni bibliografski kontroli. Sodelovanje z založniki. Določitev kriterijev za izbor publikacij, ki pridobijo CIP. Sodelovanje pri pripravi ISBN User's Manual. 5.3 Uresničitev letnih ciljev Zagotovljena so bila sredstva za plačilo vseh načrtovanih mednarodnih članarin: ISBN, ISMN, ISSN. Sodelovanje v mednarodni bibliografski kontroli je bilo uspešno. Na področju zagotavljanja enotne bibliografske obdelave slovenskih publikacij in bibliografske kontrole so bili načrtovani cilji preseženi, razen števila oznak ISMN in ISSN. Pri posredovanju podatkov v domače in mednarodne baze podatkov cilji niso bili doseženi, razen podatkov za SURS, kjer so bili preseženi. Z mednarodnimi identifikatorji je bilo opremljenih 90 % publikacij, prejetih kot obvezni izvod. Sodelovanje z založniki se je še izboljšalo, potekale so različne oblike obveščanja in svetovanja založnikom, na spletni strani NUK je bila prenovljena in dopolnjena posebna rubrika za založnike. Tabela 19: Dejavnost mednarodnih agencij in CIP v obdobju CIP ISBN ISSN ISMN Število novih založnikov je odvisno od razvoja založništva pri nas, število dodeljenih oznak ISBN/ISMN/ISSN in izdelanih CIP zapisov pa od njihovih založniških načrtov. 5.4 Katalogizacija v publikaciji (CIP) Kataložne zapise o publikacijah pred njihovim izidom (CIP) pripravljamo na zahtevo založnikov v Oddelku za formalno obdelavo. Število zapisov na stopnji CIP je bilo večje za 1,5 % glede na leto Načrtovano število kreiranih zapisov CIP smo presegli za 22 %. Delo izmenoma opravljata katalogizatorki, zapise pa naročnikom izročimo v dveh delovnih dneh. Glede na število pripravljenih preliminarnih zapisov, pomanjkljivost podatkov, ki nam jih posredujejo, in na komunikacijo z naročniki smo dosegli zgornjo mejo še obvladljivega. V skladu z Zakonom o spremembah in 30

35 dopolnitvah Zakona o obveznem izvodu publikacij smo pripravili kriterije za dodelitev zapisa CIP in jih objavili na spletni strani NUK. Tabela 20: Izdelava CIP zapisov načrtovano doseženo število zapisov število redakcij - - V Oddelku za vsebinsko obdelavo je bilo v letu 2009 na stopnji CIP vsebinsko katalogiziranih zapisov (19 % več, kot je bilo načrtovano, in 52 enot več kot v letu 2008). Pomen vsebinske obdelave na stopnji CIP je za slovenski knjižnični prostor velik, ker ima večina slovenskih knjižnic postavitev gradiva na osnovi UDK v CIP zapisu, ki ga določi Oddelek za vsebinsko obdelavo. 5.5 Dejavnost slovenskih agencij za ISBN, ISMN in ISSN Slovenski agenciji za ISBN in ISMN Slovenska agencija za ISBN vzdrževanje baze založnikov prirast 172 založnikov dodeljene oznake ISBN iz oznak iz oznak skupaj oznak Tabela 21: Dejavnost slovenskih agencij za ISBN in ISMN načrtovano ISBN / ISMN doseženo ISBN / ISMN število oznak / / 160 Nadaljujemo s formalnim in neformalnim izobraževanjem založnikov na temo identifikatorjev ter oblike in vsebine kolofona. Sestankov sveta direktorjev in generalne skupščine ISBN se je udeležila Alenka Kanič, ki je podpredsednica sveta. Slovenska agencija za ISMN vzdrževanje baze 87 založnikov prirast 8 založnikov dodeljene oznake ISMN 160 oznak Število dodeljenih oznak ISMN je manjše od načrtovanega, ker se založniki premalo zavedajo, da je potrebno z oznakami opremiti vse sestavne dele ene partiture, ne le posameznih naslovov. Ob pripravi preliminarnega kataložnega zapisa za notirano glasbo, kjer se hkrati dodelijo tudi oznake ISMN, pa teh podatkov nimamo. Delovanje ISSN centra Slovenije V okviru NUK kot del mednarodne baze ISSN deluje ISSN center Slovenije. V letu 2009 smo dodelili več kot 700 številk ISSN slovenskim kontinuiranim virom, ki so tik pred izidom, že izhajajo ali so prenehali izhajati (bodisi ob rekatalogizaciji ali na zahtevo založnika) ter Y številk za tuje kontinuirane vire za namen analitične obdelave, vnesli zapise zanje v COBIB in posebej v lokalno ISSN bazo, od koder jih je IZUM prenesel v mednarodno ISSN bazo. Poseben link s portala ISSN n omogoča dostop do zapisov z dodeljeno številko ISSN neposredno v vzajemni bazi COBIB. V luči številnih novih virov na internetu in standarda ISBD(CR), ki jih obravnava, predvsem pa eksponencialnega naraščanja števila naslovov predvsem integrirnih virov, v mednarodnem merilu velja priporočilo, da se številke ISSN serijskim publikacijam na katerem koli mediju dodeljujejo čim 31

36 izčrpneje, integrirnim virom pa selektivno. Priporočila za tipe integrirnih virov, ki so primerni za dodelitev številke ISSN, so bila pripravljena v letu Dodatna dejavnost, ki jo opravlja slovenski ISSN center, je dodeljevanje začasnih številk za tuje serijske publikacije, ki številke ISSN bodisi nimajo bodisi ta še ni verificirana ali je napačna, potrebna pa je za analitično obdelavo sestavnih delov (Y številke). Ob tem opravlja tudi redakcijo zapisov v vzajemni bazi in knjižnice, ki za to številko zaprosijo, obvesti o morebitnih napakah in dodelitvi številke. Slovenskim serijskim publikacijam, ki so izrazito lokalnega pomena, dodeljujemo začasne COBIB številke (C številke). Sodelovanje z založniki v okviru dodeljevanja številk ISSN obsega tudi svetovanje glede bibliografske opremljenosti kontinuiranih virov, v zadnjem času predvsem online dostopnih publikacij; način publiciranja tu dopušča popolno svobodo, saj ne obstajajo ustrezna priporočila. Tabela 22: Dejavnost slovenskega ISSN centra v letu 2009 načrtovano doseženo število novih zapisov število redakcij število ISSN oznak število zapisov za mednarodno bazo ISSN drugo (COBIB in Y številke) Posredovanje zapisov v domače in mednarodne zbirke podatkov V letu 2009 nam ni uspelo poslati zapisov za vključitev v katalog OCLC, ker se je spremenil format zapisa in ni bilo mogoče odpraviti tehničnih težav. Prišlo je tudi do spremembe glede poročanja in pošiljanja zapisov v OCLC. Za Slovenijo poroča in pošilja zapise iz vzajemnega kataloga COBIB IZUM. V druge informacijske sisteme smo podatke iz podatkovnih zbirk uspešno pošiljali. Index Translationum je mednarodna bibliografija prevodov, ki jo izdaja UNESCO. Za bazo so bili pripravljeni podatki za knjižne prevode za leto Posredovanih je bilo 930 zapisov, kar je nekaj manj od načrtovanega. Število je odvisno od števila izdanih prevodov v določenem letu. Pripravili smo tudi podatke o knjižni produkciji za Statistični urad Republike Slovenije za leto Posredovali smo podatke o zapisih za knjige, zapisih za brošure in zapisih za serijske publikacije. Prav tako smo poslali podatke o izdanih knjigah s področja jezikoslovja (1.721) in književnosti (1.392). Načrt smo presegli za 18 %. Podali smo tudi svoje mnenje in predloge o načinu poročanja in možnostih zajema podatkov. Tabela 23: Vključevanje podatkov v mednarodne informacijske sisteme ( ) bibliografska obdelava oz dopolnjevanje podatkov OCLC Index Translationum drugo (SURS) Tabela 24: Vključevanje v mednarodne informacijske sisteme v letu 2009 bibl. obdelava oz. dopolnjevanje načrtovano doseženo podatkov OCLC Index Translationum spletna Slovenska bibliografija drugo (SURS)

37 Poleg tiskane nacionalne bibliografije izdeluje knjižnica tudi spletno različico Slovenska bibliografija, ki je dostopna na spletni strani NUK. V letu 2009 v spletno Slovensko bibliografijo zaradi tehničnih težav nismo uvozili novih zapisov. Bibliografija zajema knjige od leta 1989 dalje, kartografsko, slikovno, zvočno gradivo ter muzikalije in elektronske publikacije, ki imajo status monografij, pa od leta 1990 dalje. Zbirko Slovenska bibliografija na spletu smo v letu 2009 začeli prenavljati in pripravljati novo aplikacijo. Retrospektivna baza člankov od leta 1797 do leta 1945 vsebuje nekaj manj kot bibliografskih enot. Gre za konvertirano bazo CD-ROM različice, izdelane na podlagi prepisa listkovnega kataloga, pri katerem je nastalo večje število napak. Zaradi tehničnih težav je bila baza umaknjena s spleta in je trenutno dostopna na CD-ROM. Vključena bo v novo spletno aplikacijo Slovenska bibliografija. 6 Dejavnost na področju ohranjanja knjižničnega gradiva 6.1 Politika ohranjanja gradiva V skladu s poslanstvom skrbi NUK za ohranjanje slovenske kulturne dediščine, zato je temeljni cilj čim boljše hranjenje, varovanje, zaščita in oprema gradiva. Skrb za ohranjanje gradiva se začne takoj, ko pride v knjižnico, s tehnično opremo in zaščito določenih vrst gradiva, z ustreznim skladiščenjem, nadzorom pogojev hranjenja ter izvajanjem nujnih popravil in konserviranjem oziroma restavriranjem vrednejšega gradiva. Dragoceno, ogroženo ali pogosto uporabljano gradivo se prenaša tudi na druge nosilce zapisa (mikrofilmanje in digitalizacija). Večji del gradiva, ki ga hrani NUK, je na papirnem nosilcu. Sprememba v njegovi proizvodnji v 19. stoletju, ko so začeli uporabljati kisline, je povzročila, da se je življenjska doba tega sicer obstojnega materiala močno znižala. Analiza stanja monografskih publikacij (v sklopu projekta PaperTreat), ki jih hrani NUK, je razkrila izredno slabo stanje, saj je že približno tretjina gradiva preveč razgrajena za uporabo. V prihodnjih letih (do izgradnje nove knjižnice) je zato potrebno še izboljšati pogoje hranjenja različnih vrst gradiva, zaščititi dragoceno ali nezaščiteno arhivsko gradivo z izdelavo ali nakupom kakovostnih brezkislinskih škatel za hranjenje, začeti s sistematičnim množičnim razkislinjevanjem sodobnega gradiva in pospešeno prenašati ogroženo gradivo (predvsem tisto, ki je preveč razgrajeno za uporabo) na druge nosilce zapisa. Gradivo, ki ni na papirnem nosilcu, denimo magnetni trakovi, avdio-vizualne kasete, plošče ipd., je še manj obstojno kot papir. Zato bi bilo nujno začeti tudi z aktivnim varovanjem tega gradiva, kar pa nam doslej zaradi pomanjkanja kadra in sredstev še ni uspelo. 6.2 Prioritetni cilji na področju ohranjanja gradiva v letu 2009 Izboljšanje in kontrola pogojev hranjenja knjižničnega gradiva. Izvajanje mikrofilmanja slovenskih časnikov in časopisov in izseljenskega časopisja. Izvajanje digitalizacije ali mikrofilmanja najbolj ogroženega in najbolj uporabljanega gradiva. Restavriranje najbolj poškodovanega gradiva. Zaščita arhivskega in dragocenega gradiva NUK. Redna popravila poškodovanega gradiva iz redne postavitve NUK. Sodelovanje pri izvajanju mednarodnih raziskovalnih projektov s področja ohranjanja knjižničnega gradiva. 6.3 Uresničitev letnih ciljev Pogoji hranjenja knjižničnega gradiva so bili izboljšani, saj je bilo veliko gradiva preseljenega s Turjaške na lokacijo Leskoškova, kjer so zagotovljeni boljši klimatski pogoji. V skladu z razpoložljivimi sredstvi je bilo izvedeno mikrofilmanje oziroma digitalizacija časopisja (gradivo, ki propada ali se uničuje zaradi pogoste uporabe). 33

38 Nadaljevalo se je načrtno delo na področju ohranjanja knjižničnega gradiva (analize stanja gradiva, kontrola hranjenja, zaščita, obnova, priprava načrtov ohranjanja posameznih vrst gradiva). Povečala se je količina restavriranega in zaščitenega gradiva. Laboratorij za kulturno dediščino NUK je uspešno sodeloval v mednarodnih raziskovalnih projektih s področja ohranjanja knjižničnega gradiva. 6.4 Aktivnosti za ohranjanje knjižničnega gradiva Dejavnost izvaja oziroma koordinira Center za ohranjanje knjižničnega gradiva, ki je bil ustanovljen z namenom, da varuje literarno dediščino slovenskega naroda, ki jo hrani NUK. Poglavitne dejavnosti Centra so preventivno varovanje gradiva oziroma preprečevanje poškodb, preservacija (ohranitev), popravljanje poškodb na gradivu (konserviranje in restavriranje) ter raziskave s področja ohranjanje knjižničnega gradiva. V okviru centra potekajo tudi knjigoveška dela in izdelava zaščite za gradiva (vezave in prevezave gradiva, izdelava map, fantomov, žokov, jahačev in zaščitnih škatel, ovijanje arhivskih izvodov gradiva, vlepljanje ščitnih ovitkov, kaširanje plakatov itn.). Poleg uresničevanja prioritetnih letnih ciljev je center tudi v letu 2009 poskušal izboljšati pogoje hranjenja najvrednejšega gradiva NUK, in sicer z izdelavo zaščitne opreme, intenzivno je sodeloval pri predstavitveni dejavnosti NUK (kontrola primernosti pogojev, izdelava podstavkov za razstavljeno gradivo, postavitev in podiranje razstav, restavriranje/konserviranje gradiva za razstave) ter aktivno sodeloval pri izobraževanju knjižničarjev. 6.5 Oprema gradiva in njegovo hranjenje Služba za pridobivanje knjižničnega gradiva skrbi za opremo gradiva, ki gre v postavitev v glavno skladišče, in za arhive. Oprema gradiva obsega naslednja opravila: žigosanje gradiva z lastniškim žigom, žigosanje datuma inventarizacije, vpisovanje signatur in inventarnih številk v/na publikacije, lepljenje nalepk za izposojo, tiskanje in lepljenje signaturnih nalepk, ovijanje občutljivega gradiva v zaščitne mape, ovijanje arhivov v pasice ter sodelovanje z restavratorji in knjigovezi pri dodatni opremi gradiva (kjer je to potrebno). V letu 2009 je bilo tehnično opremljenih kosov monografskih publikacij, od tega za arhiv slovenskih publikacij in za postavitev v skladišče. Poleg tega smo poskrbeli za opremo gradiva, ki pride iz procesa obdelave ali vezave brez signaturne nalepke, oziroma za gradivo, ki zaradi selitve dobi novo mesto v skladiščih. Knjižnično gradivo hranimo v skladiščih na Turjaški in Leskoškovi v skladu z možnostmi in navodili strokovnih služb za varovanje knjižničnega gradiva. Na Turjaški hranimo zbirko starih tiskov, večino gradiva posebnih zbirk in t. i. postavitvene izvode gradiva, ki se pogosto uporablja. Na Leskoškovi hranimo arhivske izvode gradiva, postopoma pa tja selimo zapuščine in starejše gradivo, ki se redkeje uporablja. Skrb za strežbo in urejenost skladišč spada med naloge Službe za hranjenje in posredovanje knjižničnega gradiva, ki tesno sodeluje s Centrom za ohranjanje knjižničnega gradiva. Skladišča iz leta v leto tudi izpopolnjujemo z namenom, da bi vzpostavili kar najboljše razmere za trajno hranjenje gradiva. V letu 2009 je bilo največ aktivnosti namenjenih urejanju skladišča na Leskoškovi, kjer je bilo dokončanih nekaj pomembnih investicij, npr. računalniški center za varovano hranjenje digitalne knjižnice, in prenov: v 1. nadstropje skladišča na Leskoškovi smo preselili okrog enot arhivskih obveznih izvodov; v kleti na Leskoškovi smo pridobili nov del skladišča in vanj preselili zapuščine; preuredili smo prostor in opremo za hranjenje arhivskih izvodov zbirk posebnega gradiva (AV, glasbena zbirka, kartografska zbirka). V Zbirki tiskov Slovencev zunaj R Slovenije je bilo v letu 2009 z namenom zaščite gradiva vezano naslednje gradivo: 25 letnikov revije Tabor = El fortin (Buenos Aires/Ljubljana) in 30 letnikov revije Klic Triglava (London). 34

39 V Glasbeni zbirki skrbijo za tehnično opremo in zaščito prejetega in postavljenega gradiva. Gradivo žigosajo z lastninskim žigom, vpisujejo inventarne številke, lepijo nalepke za izposojo, tiskajo in lepijo signaturne nalepke, ovijajo arhive v pasice, ovijajo občutljivo gradivo v zaščitne ovoje iz brezkislinskega papirja. Prav tako ustrezno opremijo tudi gradivo, ki ga tekoče retrospektivno vnašajo v vzajemno bazo COBIB. V letu 2009 so tehnično opremili in vložili v skladišča na novo pridobljenih kosov gradiva, od tega 800 za arhiv. Za ohranjanje že obdelanega in postavljenega gradiva skrbijo z rednim menjevanjem izrabljenih ali poškodovanih zaščitnih srajčk in map. Notranje (natronske) zaščitne ovoje na rokopisnem in starejšem tiskanem gradivu postopno zamenjujejo s srajčkami iz trajno obstojnega papirja. Zamenjali so približno zaščitnih ovojev različnih velikosti in 50 zaščitnih map. V Centru za ohranjanje knjižničnega gradiva je bilo po meri izdelanih 13 zaščitnih škatel za rokopisno notno gradivo. Za zaščito gradiva so prejeli tudi 600 map z zavihki, map iz brezkislinskega papirja in žepkov za fotografije. Pregledana je bila zapuščina skladatelja Bojana Adamiča in opravljeni restavratorski posegi na rokopisnem gradivu (84 enot). V letu 2009 so ločili arhivske izvode CD plošč in zvočnih kaset od postavitvenih in jih preselili v nove, ustreznejše predalnike v dislocirano skladišče (približno enot). V dislociranem skladišču so dobili nove skladiščne prostore, kamor so preselili 48 tekočih metrov arhivov notnih tiskov in 220 tekočih metrov še neobdelanega gradiva, ki obsega predvsem neinventarizirano starejše glasbeno avdio-vizualno gradivo (jugoslaviko) in še neobdelane skladateljske zapuščine. Center za ohranjanje gradiva je za Kartografsko in slikovno zbirko začel izdelovati zaščitne škatle za 15 starih atlasov (atlasi do leta 1850), ki bodo dokončane v letu Opravljeni so bili tudi nekateri manjši posegi na gradivu (odstranjevanje paspartujev, popravila 5 grafik). Nakup zaščitne opreme, ki je bil načrtovan za leto 2009, ni bil izveden zaradi pomanjkanja finančnih sredstev. Zaposleni v zbirki so preselili in uredili skladišče za zapuščine, arhivske izvode in fotografsko gradivo na Leskoškovi. V skladišče na Leskoškovi je bilo preseljenih digitaliziranih plakatov (do leta 1963). Avdio-vizualno gradivo, namenjeno prezenčni izposoji, je bilo znova preseljeno z Leskoškove na staro lokacijo v NUK, vendar še ne v celoti, kajti prenova skladiščnega prostora še ni končana. Zaradi pomanjkanja kadrov se to gradivo še vedno ni razpraševalo niti digitaliziralo (prenos vsebin na videokasetah v digitalno obliko). V letu 2009 so zaposleni Rokopisne zbirke nadaljevali z intenzivnim urejanjem skladišča. Na novo so preuredili skladišče ob prostorih zbirke, ki je postalo premajhno in ga bo v letu 2010 nujno povečati. Gradivo, ki spada med kulturno dediščino, je zaradi pomanjkanja prostora hranjeno tudi na hodniku. Večino inventariziranega gradiva do leta 2008 so v zbirki iz neustreznih kartonov premestili v primernejše arhivske mape ter ga inventarno oziroma vsebinsko na grobo popisali in razvrstili, tako da je na voljo uporabnikom. Za zaščito redkih tiskov in inkunabul je bilo v Centru za ohranjanje knjižničnega gradiva izdelanih 88 zaščitnih škatel izjemno velikih formatov. Iz knjigoveznice so v letu 2009 za zaščito gradiva v zbirki prejeli kosov map z zavihki ter map iz brezkislinskega papirja. Dejavnosti na področju zaščite rokopisnega in starejšega oziroma najdragocenejšega gradiva so potekale uspešno. Tudi v letu 2009 so v Zbirki posebnega knjižničnega gradiva nadaljevali s skrbnim shranjevanjem gradiva (predvsem arhivsko gradivo, ki je namenjeno trajnemu hranjenju, in sicer v skladiščih na Leskoškovi) v ustrezne škatle in mape, ki jih izdelujejo v knjigoveznici NUK. 6.6 Zaščita in restavriranje gradiva Večina dejavnosti na področju zaščite in restavriranja gradiva NUK poteka v okviru Centra za ohranjanje knjižničnega gradiva. Kemijske, biološke in mehanske poškodbe na gradivu poskušamo zmanjšati z različnimi postopki zaščite, kot je izdelava škatel in map za najvrednejše gradivo NUK, skrb za klimatske razmere v depojih, skrb za gradivo med razstavami, transportom ipd. V okviru aktivnosti s področja zaščite pregledujemo tudi stanje fonda NUK, saj je poznavanje stanja gradiva osnova za pripravo načrtov fizične zaščite različnih vrst knjižničnega gradiva, vodimo Komisijo za 35

40 varovanje in zaščito gradiva NUK in organiziramo izobraževalne delavnice. Popravila in zaščito starejšega, vrednejšega ali redkega gradiva opravljajo zaposleni v restavratorski delavnici, v knjigoveški delavnici oddelka pa potekajo popravila novejšega gradiva NUK, vezave časopisov, izdelava map, škatel ipd. Zaposleni v Centru za ohranjanje knjižničnega gradiva so sodelovali pri postavitvah razstav v NUK (postavljanje gradiva v vitrine na način, da na gradivu ne povzročimo škode, restavriranje ali manjša popravila gradiva pred razstavami, izdelava podstavkov) in pri razstavah zunaj NUK, kjer je bilo razstavljeno njegovo gradivo. Količina izvedenega restavratorskega dela je veliko večja od načrtovane. Sicer je bilo načrtovano restavriranje nekaterih kosov gradiva, ki pa ni bilo izvedeno zaradi drugih, nujnejših popravil in pomanjkanja ustrezno usposobljenega kadra (eden od zaposlenih na bolniškem dopustu za polovico delovnega časa ter ena restavratorka konservatorka manj kot v letu 2009). Za rokopisno zbirko smo restavrirali in zaščitili obsežno zapuščino Jerneja Kopitarja ter nekaj kosov dragocenega gradiva (Tabela 25). Opravili smo tudi zaščito in restavriranje obsežnega dela zapuščine Bojana Adamiča, ki jo hranijo v glasbeni zbirki NUK. Za kartografsko in slikovno zbirko NUK smo opravili nekoliko manj dela, kot je bilo načrtovano, zaradi restavriranja obsežnih zapuščin ostalih zbirk. Poleg dela za zbirke NUK smo popravili tudi večje število starejših in poškodovanih knjig iz rednega skladišča NUK (109 knjig). Tudi v knjigoveški delavnici je občutno pomanjkanje kadra (upokojitev enega zaposlenega), zato se količina opravljenega dela v primerjavi z letom 2008 ni znatno povečala. V delavnici so izdelali več map, ki pa bi jih bilo zaradi časovno zamudne ročne izdelave v prihodnje smiselno naročati pri zunanjih ponudnikih. Veliko popravil novejšega gradiva je zaradi pomanjkanja kadra opravila restavratorska delavnica, seveda na račun restavriranja/konserviranja dragocenega gradiva, ki bi bilo nujno potrebno. Tabela 25: Hranjenje, zaščita in restavriranje gradiva v letu 2009 vrsta zaščite načrtovano doseženo vlaganje novih gradiv v skladišča prenos serij na mikrofilm restavriranje gradiva (restavratorska delavnica) št. vezav št. listov št. zemljevidov in plakatov, grafičnih listov št. popravil in prevezav knjig izdelava škatel po meri knjige izdelava map po meri izdelava zaščitnih ovojev izdelava podstavkov za knjige

41 dejavnosti po posebnih zbirkah Rokopisna zbirka Zaščita gradiva: po meri izdelane mape: 70 kosov Obnova oz. restavriranje gradiva: Obnova oz. restavriranje gradiva: čiščenje gradiva ter restavriranje listov in vezav (pribl listov, 3 vezave) Akcije za ohranjanje pisne kulturne dediščine (posvojite knjigo ipd.): načrtovane so 4 posvojitve Zaščita gradiva: - 88 po meri izdelanih zaščitnih škatel (12 od tega Kopitar) fotografije, S. Makarovič, paspartuji 17 kom. R 4298, RII7922: podstavki za razstavo»kopernik na Slovenskem«mape z zavihki: kosov mape velike: 2 kosa mape iz papirja: kosov Obnova oz. restavriranje gradiva: Zalmy S. Davida, 1783, signatura R Aelius Donatus: Ars Minor. Fragment Album Academicoium Lycci Labacensis 1805, signatura 654 Signature: 35986, 28137, manjša popravila (razstava) Signatura Ms 654, manjša popravila (razstava) Menart, rokopisna zapuščina (8 kos): restavriranje za razstavo Kopitar, zapuščina. Signatura Ms 579, Ms 580, Ms 581 (500 restavriranih enot, 570 srajčk, 60 ovojev karton ali mylar), digitalizirano (140 listov) Čop, katalogi, 2 kosa (v delu) Kartografska in slikovna zbirka Zaščita gradiva: zaščitne škatle za atlase: 15 zaščitne škatle za razglednice: 50 zaščitne škatle za zapuščine: 20 zaščitne mape: format II (100 kosov), format III (100 kosov), format IV (100 kosov), format V (30 kosov) brezkislinske pole za slikovno gradivo: I (1.000 kosov), II (1.000 kosov), III (1.000 kosov), IV (1.000 kosov), V (1.000 kosov). Obnova oziroma restavriranje gradiva: čiščenje in restavriranje 50 zemljevidov, 50 plakatov in 30 kosov slikovnega gradiva čiščenje in restavriranje atlasa N. Sanson: Die ganze Erd Kugel Bestehend in der, 1678; popravilo listov in vezav Akcije za ohranjanje pisne kulturne dediščine (posvojite knjigo ipd.): Kopitar iz leta 2008; drugih posvojitev ni bilo Zaščita gradiva: izdelava 900 map iz papirja zaščita 2 dagerotipij, 1 ambrotipije, 3 ferotipij; izdelava paspartujev in zaščitnih škatel izdelava velikih map: 70 kosov mape z zavihki: 100 kosov Obnova oziroma restavriranje gradiva: odstranitev paspartujev na grafikah: 11 kosov odstranjevanje lepilnih trakov, ravnanje čiščenje grafik: 5 kosov 37

42 Glasbena zbirka Zbirka serijskih publikacij Redno skladišče Zaščita gradiva: izdelava srajčk+map Restavriranje gradiva: kosov gradiva Zaščita gradiva: izdelava 859 srajčk+338 srajčk zapuščina Adamič 13 škatel (3 Adamič) 1 mapa po meri 310 kuvert za fotografije mali format 705 kuvert veliki format 600 map z zavihki map iz papirja Restavriranje gradiva: Adamič, zapuščina: zaščiteno, restavrirano (odstranjevanje samolepilnih trakov 383, ročno popravilo raztrganin 334 kosov) Zaščita gradiva: Pratika: 41 map, 3 škatle mape z zavihki Restavriranje gradiva: popravila 5 časopisov Restaviranje in popravila/prevezave gradiva: Sig. 6688: Granelli, K., Compendiaria, Ženski svet 5 kom; II (leta 1940 in 1941, 1929, 1930, 1925, 1926) Sig. 4042: Georgii Vega: Manuale logharitmicotrigonometricum1793 Sig. 4081: Georg von Vega: Anleitung zur zeitkunde,1801. Sig. A Frinske pamatky, Sig VI. Der neue Welt, Sig Češka biblija prevezave / popravila - gradivo 19., 20. stoletje (109 kom) Tabela 26: Načrtovan in realiziran obseg knjigoveškega dela v letu 2009 (kosi) 6.7 Prenos gradiva na mikrofilm vrsta dela načrtovano doseženo vezava CPL vezava PPL vezava časopisov mehke vezave popravilo knjig mape s trakom mape z zavihki mape iz papirja fantomi škatle bloki kaširanje plakatov 52 6 zgibanke ovitki (vlepljanje) jahači velike sestavljene mape Serijske publikacije skušamo ohraniti z izdelavo mikrofilmske kopije, saj so predvsem časniki večinoma tiskani na papirju slabše kakovosti. V letu 2009 je bilo za zaščito gradiva in omogočanje uporabe narejenih mikrofilmskih posnetkov na 161 master filmih. Obseg mikrofilmanja bi bilo treba letno povečati za vsaj četrtino, saj gradivo nezadržno propada, mikrofilm pa je za zdaj edini standardizirani arhivski medij z dokazano dolgotrajnostjo. 38

43 Nadaljevali smo z mikrofilmanjem tekočih številk slovenskih časnikov (Delo, Dnevnik z Nedeljskim dnevnikom, Večer, Primorski dnevnik, Mladina, Nedelo, Uradni list RS, Uradni list RS mednarodne pogodbe, Primorske novice in priloge) in z mikrofilmanjem starejših številk in naslovov (Večer pred l. 1986) ter posneli tudi nekatere posebej ogrožene, a manj obsežne naslove (Zenit, Tribuna, Minnesotski zvon). Poškodovano gradivo je bilo v dogovoru s Centrom za ohranjanje knjižničnega gradiva sproti oddano bodisi v prevezavo ali preslikano na mikrofilm, original pa shranjen in umaknjen iz izposoje. 7 Izposoja gradiva, posredovanje informacij in drugo delo z uporabniki 7.1 Politika knjižnice na področju storitev za uporabnike Kakovostno izpolnjevanje potreb uporabnikov je ena od temeljnih strateških usmeritev knjižnice. Knjižnica si vseskozi prizadeva, da bi storitve na področju dela z uporabniki izvajala v skladu z osnovnim poslanstvom in pri tem uvaja nove storitve. Te najpogosteje izhajajo iz možnosti, ki jih ponuja sodobna tehnologija, upoštevajoč kadrovske in finančne omejitve. Zato smo še posebej usmerjeni na razvoj storitev, namenjenih oddaljenim uporabnikom. Tovrstne storitve namreč omogočajo, da postajajo potencialni uporabniki knjižnice vsi prebivalci Slovenije, pa tudi tisti iz tujine. Ponudba klasičnih knjižničnih storitev in storitev na daljavo omogoča kakovostno podporo za delo v akademskem okolju (višješolskim, visokošolskim in univerzitetnim študijskim programom ter raziskovalcem) in hkrati vsem drugim, ki želijo dostopati do slovenske tiskane in digitalne kulturne dediščine ter informacijskih virov različnih ponudnikov doma in v tujini. Največ aktivnosti pri delu z uporabniki oziroma obiskovalci knjižnice izvajajo: Služba za hranjenje in posredovanje knjižničnega gradiva: posreduje vse vrste gradiva, ki ga hrani NUK, ter primarne dokumente ali kopije prek medknjižnične izposoje ali drugih ustreznih servisov, tudi iz tujine; Center za informacijske storitve (CIS): posreduje informacije vseh oblik in vsebin o fondih in iz fondov NUK, o virih in iz virov zunaj NUK, predvsem z online iskanjem po specializiranih bibliografskih zbirkah ter na spletu; Drugi oddelki in zbirke knjižnice: Zbirka serijskih publikacij, oddelek Slovenska bibliografija, Informacijski center za bibliotekarstvo (ICB) in vse posebne zbirke gradiva, ki posredujejo vire in informacije s specializiranih področij. Ker so knjižnične storitve med seboj tesno prepletene in je zadovoljstvo uporabnikov odvisno od usklajenega delovanja vseh služb, si prizadevamo za tesno sodelovanje med vsemi knjižničnimi oddelki in službami. 7.2 Prioritetni cilji na področju dela z uporabniki Razvijanje obstoječih in novih knjižničnih storitev v smeri t. i. Knjižnice 2.0: neposredni stik z uporabniki, hitro odzivanje na pobude uporabnikov, upoštevanje potreb različnih ciljnih skupin uporabnikov, privabljanje novih uporabnikov, uporaba 2. generacije spletnih tehnologij (Web 2.0), ki omogoča na osnovi obstoječih virov ustvarjanje novega znanja in kreiranje novih spletnih skupnosti. Prizadevanje za čim boljši in čim hitrejši dostop do gradiva ter enakopravno uporabo tradicionalnega knjižničnega gradiva (izgradnja servisov za naročanje gradiva na daljavo, različne vrste elektronskega obveščanja uporabnikov, izterjave dalj časa izposojenega gradiva, pospeševanje obdelave novega in starejšega gradiva, skladiščenje gradiva na način, ki omogoča hitrejši dostop). Zagotovitev širše in boljše ponudbe knjižničnega gradiva in informacijskih virov: zaradi Zakona o obveznem izvodu je od oktobra 2006 okrnjena ponudba slovenskih publikacij za izposojo na dom, zato knjižnica išče možnosti za dokup študijskih gradiv, zlasti univerzitetnih učbenikov, oziroma za pridobivanje gradiva prek medknjižnične izposoje hitro in po ugodni ceni. 39

44 Sodelovanje s knjižničnim informacijskim servisom IZUM pri izvajanju servisa online referenčne službe. Izvajanje izobraževanja za informacijsko opismenjevanje uporabnikov, predvsem študentov in zaposlenih na Univerzi v Ljubljani. Zagotavljanje optimalnih časovnih rokov pri posredovanju dokumentov iz drugih knjižnic in izbor kakovostnih in cenovno ustreznih ponudnikov storitev v medknjižnični izposoji in dobavi dokumentov. 7.3 Uresničitev letnih ciljev V načrtu dela za leto 2009 smo si postavili naslednje prednostne naloge: - Razvoj storitev na daljavo: elektronski vpis članov, dobava digitalnih dokumentov, negotovinsko plačevanje storitev za fizične osebe. - Urejanje evidenc neizterljivega gradiva in učinkovitejša izterjava po 4. opominu. - Izboljšanje storitev za uporabnike s posebnimi potrebami (kontaktna oseba za uporabnike s posebnimi potrebami, navodila na spletni strani, sodelovanje z Društvom študentov invalidov Slovenije). - Usklajevanje cenika NUK s ceniki podobnih knjižnic v Sloveniji in po svetu. - Redno spremljanje zadovoljstva uporabnikov s pomočjo kratkih spletnih anket. - Izboljšanje kakovosti zbiranja statističnih podatkov o knjižničnih storitvah. Naše aktivnosti so potekale na vseh navedenih področjih in se bodo nadaljevale tudi v prihodnje. Med izboljšavami pri delu z uporabniki in posodobitvami poslovanja v letu 2009 bi poudarili naslednje: Izposoja gradiva na dom: veliko pozornost smo namenili urejanju neizterljivega gradiva. Aprila je bil sprejet pravilnik o izposoji gradiva za zaposlene v NUK, ki je pripomogel k večji urejenosti evidenc, rednemu podaljševanju in hitrejšemu vračanju gradiva. Za izgubljeno gradivo smo pripravili sezname za nadomeščanje knjig s pomočjo odpisov v drugih slovenskih knjižnicah. Aprila smo posodobili cenik storitev. Postopno smo začeli urejati bazo članov in odstranjevati podatke za člane, ki knjižnice ne obiskujejo več kot 10 let. Velika čitalnica: nadaljevali smo s katalogizacijo starejših letnikov serijskih publikacij za potrebe avtomatizirane izposoje in povečali delež izposojenega čitalniškega gradiva prek sistema COBISS. Opravili smo delno inventuro knjižnega gradiva. Obisk Velike čitalnice se je v letu 2009 povečal za 17 %, kar kaže na to, da postaja študij v knjižnici vedno bolj zaželen. Zato je v izpitnem obdobju občasno primanjkovalo prostih sedežev. Polno je bil zaseden tudi prostor za skupinsko učenje. Pripravili smo sezname najpogosteje izposojanih učbenikov in priročnikov v Veliki čitalnici in jih posredovali službi na nabavo gradiva za dokup izvodov za izposojo na dom. S pomočjo enotedenskih meritev v marcu smo ocenili, da se je uporaba prenosnih računalnikov v primerjavi z enakim obdobjem leta 2008 povečala za trikrat povprečno je bilo dnevno v Veliki čitalnici 8 oseb s prenosniki, sočasno pa jih je bilo največ 20. Medknjižnična izposoja: kljub vedno večji ponudbi digitalnih informacijskih virov je obseg medknjižnične izposoje ostal na ravni iz leta 2008, realizirani so bili skoraj vsi zahtevki. Povečal se je obseg poslovanja s tujimi knjižnicami ter naročanje gradiv iz drugih slovenskih knjižnic. Pripravili smo evalvacijo službe za medknjižnično izposojo in v decembru podpisali s tremi velikimi slovenskimi knjižnicami sporazum o brezplačni medknjižnični izposoji (z Osrednjo knjižnico Celje, Goriško knjižnico Franceta Bevka in Univerzitetno knjižnico Maribor). Povečalo sej je število članov, ki so naročali gradivo za medknjižnično izposojo neposredno iz kataloga v servisu»cobiss-moja knjižnica«. Informacijsko središče: pripravili smo predlog izvajanja dežurstva v informacijskem središču z vključitvijo večjega števila sodelavcev iz drugih oddelkov (nabava, obdelava, digitalna knjižnica). Novo shemo dežurstva smo začeli poskusno izvajati Center za informacijske storitve: zagotovljena je bila širša in boljša ponudba informacijskih virov. Sodelovali smo z Univerzo v Ljubljani pri izboru in promociji Digitalne knjižnice Univerze v Ljubljani (DiKUL). Kljub kadrovskim menjavam je Mrežnik Portal informacijskih virov nemoteno deloval prek oddaljenega dostopa. Uresničili smo tudi program usposabljanja 40

45 uporabnikov za uporabo elektronskih informacijskih virov. Sodelovali smo na Študentski areni in pri izvedbi nagradnega natečaja za slogan NUK. Pripravili in urejali smo profil NUK na spletnem omrežju Facebooku in se tako približali mlajši generaciji uporabnikov. Garderoba: uporabnikom smo omogočili možnost eno- ali večmesečnega najemanja malih garderobnih omaric za shranjevanje študijskega gradiva, kar so dobro sprejeli, tako da so bile omarice večino leta zasedene. Center za reproduciranje knjižničnega gradiva: povečalo se je število samopostrežnih in digitalnih kopij, izboljšala kakovost reproduciranja, med drugim tudi za potrebe storitve»eod - E-knjige po naročilu«. Zbiranje statističnih podatkov: izvedli smo merjenje dnevnega obiska knjižnice v tipičnem delovnem tednu s pomočjo termične kamere in merjenje uporabe prenosnih računalnikov v Veliki čitalnici. Daljši delovni čas poleti: ob sredah je bila knjižnica odprta uro dlje kot prejšnja leta (do 17. ure), uporabniki pa so lahko gradivo vračali tudi po delovnem času v recepciji. Na podlagi zbranih statističnih podatkov ugotavljamo, da se je zmanjševanje»fizičnega«obiska nadaljevalo tudi v letu Med poglavitnimi vzroki je vedno večja konkurenca spletnih informacijskih virov, manjše število vpisanih na Univerzi v Ljubljani in manjša razpoložljivost gradiv za izposojo na dom kot posledica zakona o obveznem izvodu, s katerim NUK pridobiva le en izvod obveznega gradiva za izposojo v čitalnici. Po pričakovanjih sta se zmanjšala število novih in aktivnih članov ter obseg izposoje na dom. Obstoječe prostorske razmere ne omogočajo želene kakovosti storitev zlasti za uporabnike z univerze, ki imajo v zvezi s knjižničnimi storitvami večja pričakovanja (prost dostop do gradiva, daljši odpiralni časi, nočna čitalnica, večje število čitalniških mest, boljši čitalniški pogoji glede svetlobe, večje študijske površine, prostori (»celice«) za individualni študij, večji prostori za skupinsko delo). V Knjigi pripomb in pohval smo v letu 2009 prejeli le 10 pritožb oziroma mnenj in predlogov ter eno pohvalo, nekaj jih je bilo posredovanih tudi po elektronski pošti. Pritožbe so se nanašale predvsem na opremo v Veliki čitalnici (ura, koš za smeti, vhodna vrata), pojavljanje insektov (mravelj) v časopisni čitalnici, težave invalidnih oseb pri dostopu do knjižnice, odgovornost knjižnice pri uporabi javnih računalnikov, pomanjkljivo posredovanje informacij pri vpisu in neprijaznost osebja. Vse pritožbe smo preučili in nanje odgovorili, kar je bilo v naši moči pa tudi odpravili. 7.4 Dostopnost knjižničnih storitev Uporabniki in člani NUK so lahko knjižnico obiskovali vse dni v tednu, razen ob nedeljah in praznikih. Skupno je bil v letu 2009 načrtovan in uresničen 301 delovni dan (2 dni več kot v letu 2008). Knjižnica je bila zaprta en delovni dan, in sicer v soboto Velika čitalnica in garderoba sta bili odprti 65 ur tedensko, izposoja na dom, vpis, časopisna čitalnica in informacijsko središče 50 ur tedensko. Krajši delovni čas so imele posebne zbirke in Center za informacijske storitve, ki so bili za uporabnike odprti 29 ur tedensko ter vsako prvo delovno soboto v mesecu. Poletni delovni čas je v letu 2009 trajal 35 delovnih dni, od do Ob sredah je bila knjižnica odprta do 17. ure oziroma uro dlje kot v prejšnjih letih. Knjižnica je bila v poletnih mesecih odprta tudi za turistične oglede, in sicer vsak dan, razen ob sredah, od 14. do 18. ure ter ob nedeljah od 12. do 18. ure. Več storitev je bilo uporabnikom dostopnih 24 ur dnevno prek spleta in niso bile vezane na odprtost knjižnične stavbe. Med temi storitvami so po obsegu izstopale: naročanje, rezervacija in podaljševanje gradiva v»cobiss Moja knjižnica«, referenčna služba»vprašaj knjižničarja«in»vprašajte NUK«, pošiljanje naročil za medknjižnično izposojo, oddaljeni dostop do zbirk s celotnimi besedili in CDromov prek portala informacijskih virov Mrežnik, Digitalne knjižnice Univerze v Ljubljani (DiKUL) in Digitalne knjižnice Slovenije (dlib.si) ter servis»eod E-knjige po naročilu«. Uporabnikom prenosnih računalnikov smo omogočali brezplačni brezžični dostop do interneta v Veliki in časopisni čitalnici, informacijskem središču in kavarni. Z uporabniki smo komunicirali prek različnih elektronskih poti. Največ vprašanj smo prejeli prek rubrike»vprašajte NUK«in servisa»vprašaj knjižničarja«ter elektronskega naslova 41

46 in Na vseh štirih naslovih so redno pripravljali odgovore sodelavci Enote za delo z uporabniki v sodelovanju z drugimi oddelki NUK. Knjižnica je z uporabniki komunicirala tudi prek socialnega omrežja Facebook. Tabela 27: Dostopnost storitev knjižnice uporabnikom v letu 2009 Delovni čas: Velika čitalnica: 8h 20h časopisna čitalnica: 9h 18h izposoja: 9h 18h inf. središče: 9h 18h posebne zbirke: 9h 14h, sreda do 18h Poletni delovni čas: ( ; 9h 14h, sreda do 17h) Velika čitalnica časopisna čitalnica izposoja posebne zbirke Velika čitalnica, garderoba: 12 ur/dan časopisna čitalnica: 9 ur/dan izposoja: 9 ur/dan informacijsko središče: 9 ur/dan posebne zbirke: 5 ur/dan, sreda 9 ur načrtovano 266 delovnih dni Odprtost v urah tedensko: 6 dni/teden = 65 ur 6 dni/teden = 50 ur 6 dni/teden = 50 ur 6 dni/teden = 50 ur 5 dni/teden = 29 ur + 1. sobota v mesecu 5 ur 35 delovnih dni Odprtost v urah tedensko: 6 dni/teden = 33 ur 6 dni/teden = 33 ur 6 dni/teden = 33 ur 5 dni/teden = 28 ur Odprtost v urah letno: ur ur ur ur ur doseženo 266 delovnih dni Odprtost v urah tedensko: 6 dni/teden = 65 ur 6 dni/teden = 50 ur 6 dni/teden = 50 ur 6 dni/teden = 50 ur 5 dni/teden = 29 ur + 1. sobota v mesecu 5 ur 35 delovnih dni Odprtost v urah tedensko: 6 dni/teden = 33 ur 6 dni/teden = 33 ur 6 dni/teden = 33 ur 5 dni/teden = 28 ur Odprtost v urah letno: ur ur ur ur ur število sedežev število delovnih postaj za uporabnike 33 PC z internetom 34 PC z internetom druga oprema 8 mikročitalcev 2 televizorja 2 CD predvajalnika 2 DVD predvajalnika 2 videorekorderja brezplačno brezžično omrežje 8 mikročitalcev 2 televizorja 2 CD predvajalnika 2 DVD predvajalnika 2 videorekorderja knjigomat v testiranju 2 samopostrežna kopirna stroja 1 skener Povpraševanje televizijskih in drugih ekip po snemanju gradiva v NUK je bilo enako kot v prejšnjih letih. Največje zanimanje je bilo za gradivo iz rokopisne zbirke (zapuščine slovenskih literarnih ustvarjalcev), zbirke starih tiskov in slikovne zbirke. Za TV Slovenija smo pripravili gradivo za uredništvo kulturnih oddaj (npr. Osmi dan, Podoba podobe, Pogledi na, Pisave) in za dokumentarne filme o Angeli Piskernik, Ristu Savinu, Pavlu Kernjaku, Partizanskem pevskem zboru, čarovništvu na Slovenskem ter o Ljubljani v tridesetih letih 20. stoletja. Pripravili smo tudi nekaj reverzov za izposojo gradiva zunanjim ustanovam (razstava o jezuitu Kappusu v Narodnem muzeju, razstava o Robbovem vodnjaku v Narodni galeriji, razstava del ob 100-letnici rojstva Vladimirja Makovca v Lavričevi knjižnici v Ajdovščini, razstava Kako misliti partizansko umetnost? v Moderni galeriji, državna proslava za dan reformacije v Cankarjevem domu ). 7.5 Članstvo, obisk in izposoja Število aktivnih članov NUK z vsaj eno transakcijo v sistemu COBISS je v letu 2009 znašalo , kar je 7 % manj kot v letu 2008 (Tabela 28). Od kategorij članov se je najbolj zmanjšalo število brezposelnih oseb (za 15 %), zaposlenih na univerzi (za 14 %) in zaposlenih (za 10 %). Povečalo pa se je število tujih državljanov (za 2 %). Sestava aktivnih članov je ostala enaka kot v prejšnjih letih. Največji delež aktivnih uporabnikov so predstavljali študentje (8.236 ali 73 %), sledijo zaposleni (14 %) in nezaposleni (3 %). Vse druge kategorije uporabnikov so bile slabše zastopane. Njihov delež se 42

47 je gibal med 1 in 2 %. Pri tem je treba omeniti, da se je v študijskem letu 2009/2010 število dodiplomskih študentov Univerze v Ljubljani zmanjšalo kar za eno tretjino v primerjavi s študijskim letom 2008/2009. Poleg vpisa za 3 ali 12 mesecev smo uporabnikom, ki redko zahajajo v NUK, omogočili izdajo t. i. izkaznice dnevnega obiskovalca proti plačilu varščine. Redno smo spremljali izdajanje dnevnih izkaznic z namenom, da bi ugotovili, kakšne so potrebe teh obiskovalcev in kako bi jim lahko prilagodili vpisne pogoje. V letu 2009 smo izdali dnevnih izkaznic, od tega 745 ali 64 % za enkraten (prvi) obisk NUK in 415 ali 36 % za redne člane, ki so pozabili svojo izkaznico. V primerjavi z letom 2008 se je število izdanih dnevnih izkaznic zmanjšalo za 7 %. Za obiskovalce, ki se ne želijo vpisati v NUK in potrebujejo samo kopije gradiv iz časopisne ali Velike čitalnice, pripravljamo spletno naročanje kopij iz fonda NUK. Tabela 28: Člani NUK v letu 2009 kategorija uporabnikov indeks delež v % srednješolci ,6 študenti ,3 zaposleni ,6 tuji državljani ,8 zaposleni v NUK ,8 zaposleni na univerzi ,2 upokojenci ,6 nezaposleni ,2 pravne osebe ,8 drugo ,1 skupaj Na novo se je v knjižnico vpisalo članov, kar je za 4 % več kot v letu 2008 (Tabela 29). Najbolj se je povečalo število novo vpisanih nezaposlenih oseb (za 14 %) in študentov (za 9 %), medtem ko smo pri drugih kategorijah novo vpisanih članov zabeležili stagnacijo ali upad. Najbolj se je zmanjšal vpis upokojencev (za 32 %) in zaposlenih (za 27 %). Delež študentov med na novo vpisanimi člani znaša 81 %, sledijo zaposleni (8 %) ter tuji državljani (4 %). Gre predvsem za tuje študente na študijski izmenjavi na različnih visokošolskih zavodih Univerze v Ljubljani. Tabela 29: Na novo vpisani člani v letu 2009 kategorija uporabnikov indeks delež v % srednješolci ,3 študenti ,0 zaposleni ,2 tuji državljani ,3 zaposleni v NUK ,3 zaposleni na univerzi ,2 upokojenci ,7 nezaposleni ,3 pravne osebe ,7 drugo skupaj V letu 2009 je bilo vseh študentov med aktivnimi člani ali 7 % manj kot v letu Od tega jih je bilo ali 90 % iz Univerze v Ljubljani, 816 (10 %) pa je študiralo na Univerzi v Mariboru (227), Univerzi na Primorskem (104), Univerzi v Novi Gorici (50) ter na 36-ih različnih drugih samostojnih zavodih terciarnega izobraževanja (Tabela 30). Štirje člani so študirali na tujih univerzah. 43

48 Med fakultetami Univerze v Ljubljani je bilo med člani največ študentov Filozofske fakultete (2.375 ali 30 %). Med fakultetami drugih univerz je bilo največ študentov Fakultete za varnostne vede in Fakultete za organizacijske vede Univerze v Mariboru. V primerjavi z letom 2008 se je najbolj povečalo število študentov Fakultete za arhitekturo (za 18 %) in Medicinske fakultete (za 17 %), medtem, ko je število študentov drugih fakultet UL ostalo enako. Najbolj je padlo število študentov Fakultete za pomorstvo in promet (za 52 %) in Fakultete za kemijo in kemijsko tehnologijo (za 28 %). Glede na število vseh vpisanih dodiplomskih študentov na Univerzi v Ljubljani v študijskem letu 2009/2010 je znašal delež vpisanih v NUK 15 %, kar je enako kot leto prej. Ta delež je bil najvišji pri Filozofski fakulteti (40 %), sledijo Pravna fakulteta (30 %), Akademija za glasbo (23 %), Fakulteta za družbene vede in Medicinska fakulteta (obe 21 %). Najnižji delež vpisanih v NUK je imela Fakulteta za pomorstvo in promet (1%). Tabela 30: Struktura aktivnih članov študentov v letu 2009 *št. vpisanih dodipl. štud. (2009/2010) delež včlanjenih v NUK visokošolski zavod indeks Akademija za glasbo % Akademija za gledališče, radio, film in TV % Akademija za likovno umetnost % Biotehniška fakulteta % Ekonomska fakulteta % Fakulteta za arhitekturo % Fakulteta za družbene vede % Fakulteta za elektrotehniko % Fakulteta za farmacijo % Fakulteta za gradbeništvo in geodezijo % Fakulteta za kemijo in kem. tehnol % Fakulteta za matematiko in fiziko % Fakulteta za pomorstvo in promet % Fakulteta za računalništvo in informatiko % Fakulteta za socialno delo % Fakulteta za strojništvo % Fakulteta za šport % Fakulteta za upravo % Filozofska fakulteta % Medicinska fakulteta % Naravoslovnotehniška fakulteta % Pedagoška fakulteta % Pravna fakulteta % Teološka fakulteta % Veterinarska fakulteta % Zdravstvena fakulteta % UL, Interdiscipl. podiplomski študij FMF+FRI (matematika in računalništvo) skupaj UL % ostali visokošolski zavodi skupaj *VIR: Podatki o številu vpisanih študentov na dodiplomski študij v študijskem letu 2009/2010: 44

49 Slika 1: Aktivni člani NUK študenti po visokošolskih zavodih v letu 2009 V letu 2009 smo po navodilih Centra za razvoj knjižnic prvič izvedli merjenje števila obiskovalcev s pomočjo termične kamere v tipičnem delovnem tednu, in sicer od 23. do 28. novembra Termična kamera podjetja Tenzor je bila postavljena nad nihajnimi vrati v pritličju. Zaposleni so v tem času prihajali in odhajali skozi recepcijo, tako da jih kamera ni evidentirala. V šestih dneh je kamera zabeležila skupaj vhodov oziroma povprečno obiskovalcev dnevno od ponedeljka do petka, v soboto pa 218 obiskovalcev. Število obiskovalcev je bilo skoraj enako od ponedeljka do četrtka, v petek je bil obisk za 35 % manjši (Slika 2). Slika 2: Število obiskovalcev NUK po dnevih v tednu od (število vhodov po meritvah s termično kamero) Z metodo ekstrapolacije ocenjujemo, da je v letu 2009 NUK skupaj obiskalo okrog fizičnih obiskovalcev oziroma povprečno obiskovalcev na delovni dan. Menimo, da so meritve s termično kamero dale relevantne podatke fizičnega obiska. Tako evidentiranje obiskovalcev bi bilo zaželeno vse leto. Glede na to, da rogelnik zaradi arhitekture in zaščite kulturne dediščine ne pride v poštev, je to edini primeren način avtomatskega beleženja fizičnega obiska. V Veliki čitalnici, ki ima 176 sedežev, smo v sistemu za rezervacijo sedežev v letu 2009 zabeležili obiskovalcev ali 17 % več kot v letu Dnevno je v povprečju rezerviralo sedež v Veliki čitalnici 260 uporabnikov. Največji obisk je bil v poletnem semestru oziroma v izpitnih obdobjih (januarja, maja in junija). Obisk je bil enakomeren od ponedeljka do četrtka, nekoliko manjši pa ob petkih. Ob sobotah je Veliko čitalnico obiskalo 6 % vseh obiskovalcev. Ocenjujemo, da je rekorden obisk Velike čitalnice po letu 2005 posledica prenovljenih t. i. bolonjskih študijev, ki od študentov zahtevajo več sprotnega dela in učenja. Glede na to, da se je obseg gradiva, izposojenega v Veliko čitalnico, v letu 2009 zmanjšal za 16 %, ocenjujemo, da študenti večino učnega gradiva prinesejo s seboj. 45

50 Slika 3: Obisk Velike čitalnice NUK v letih po mesecih Kot prejšnja leta smo tudi v letu 2009 ročno beležili obisk v posebnih zbirkah. Skupno je posebne zbirke NUK obiskalo obiskovalcev, kar je 5 % manj kot v letu Obisk se je povečal v oddelku Slovenska bibliografija (za 10 %) in v zbirki EU (za 18 %), padel je v Glasbeni zbirki (za 30 %), Zbirki tiskov izven RS (za 17 %) ter Rokopisni zbirki (za 14 %), medtem ko je v drugih oddelkih ostal na ravni leta poprej. Spremljali smo tudi obisk članov v tistih oddelkih, ki imajo avtomatizirano izposojo (izposoja na dom, Informacijski center za bibliotekarstvo, Glasbena zbirka, delno v Veliki čitalnici). V sistemu COBISS/Izposoja smo v letu 2009 zabeležili obiskov članov, kar je 20 % manj kot v letu Zmanjšanje je posledica manjšega vpisa in manjše izposoje gradiva na dom. Skupno smo v vseh oddelkih NUK ročno zabeležili obiskovalcev (2008: ) ali v povprečju 759 obiskovalcev na delovni dan. Tabela 31: Članstvo, obisk, informacije in izposoja v letu načrtovano doseženo % uresničitve aktivni člani % na novo vpisani člani % obisk fizični obisk * % 155 % vodeni ogledi knjižnice % pozitivno rešeni informacijski zahtevki % skupaj vseh inf. zahtevkov % skupaj opravljenih informacijskih poizvedb % izposoja gradiva skupaj v čitalnicah na dom Opomba: *ocena na podlagi meritev s termično kamero 7.6 Izposoja gradiva, opomini in nadomeščanje izgubljenih izvodov % 90 % 86 % Skupaj smo v letu 2009 v vseh oddelkih NUK izposodili na dom in v čitalnice enot knjižničnega gradiva (2008: ). Izposoja gradiva se je v primerjavi s preteklim letom zmanjšala za 22 % (glej tudi Prilogo 2: Tabele 2.18a, 2.18b in 2.18c). 42 % gradiva smo izposodili na dom, 58 % pa v čitalnice. Sestava izposojenega gradiva je bila naslednja: 55 % knjig, 34 % serijskih publikacij in 11 % neknjižnega gradiva. 46

51 41 % vse izposoje je bilo opravljene v oddelku za izposojo ( enot), sledijo: zbirka serijskih publikacij ( enot ali 25 %), Velika čitalnica ( ali 17 %), glasbena zbirka ( ali 6 %), kartografska in slikovna zbirka (9.846 enot), Informacijskih center za bibliotekarstvo (6.252 enot). Rast izposoje smo zabeležili samo v Rokopisni zbirki (za 4 %) in v Zbirki posebnega knjižničnega gradiva (za 4 %). V vseh drugih oddelkih je izposoja ostala na isti ravni ali padla, najbolj v Veliki čitalnici (za 16 %), Zbirki tiskov izven RS (za 16 %) in Zbirki EU (za 15 %). Slika 4: Delež izposoje gradiva po oddelkih/zbirkah NUK v letu 2009 Izposoja na dom je v preteklih letih naraščala od uvedbe elektronskega naročanja junija 2004 naprej. Leta 2007 je prvič prišlo do zmanjšanja, gibanje se je nadaljevalo tudi v letih 2008 in Skupno smo v vseh oddelkih na dom izposodili enot gradiva (2008: ) ali 36 % manj kot v letu Skoraj vse na dom izposojeno gradivo so predstavljale monografije, le 2 % je bilo neknjižnega gradiva iz kartografske, glasbene ter AV zbirke. Izposoja na dom se je zmanjšala v vseh oddelkih in zbirkah. Velik padec izposoje na dom je predvsem posledica Zakona o obveznem izvodu publikacij. Ta opredeljuje NUK kot depozitno knjižnico, ki obvezni izvod izposoja le v prostorih knjižnice. Čeprav se je dokup novega gradiva za izposojo na dom v drugi polovici leta 2009 povečal, to še ni vplivalo na večji obseg izposoje gradiva. V vseh oddelkih NUK je bilo v čitalnice izposojenih enot gradiva (2008: ) ali 7 % manj v primerjavi s preteklim letom. Čitalniška izposoja je bila največja v Zbirki serijskih publikacij ( enot ali 44 %), sledi Velika čitalnica ( enot ali 29 %) in glasbena zbirka ( enot ali 10 %). V vse čitalnice smo izposodili 59 % serijskih publikacij, 23 % monografij in 18 % neknjižnega gradiva. Rast čitalniške izposoje je bila največja v Zbirki posebnega knjižničnega gradiva (za 14 %) in Rokopisni zbirki (za 4 %), medtem ko je bila v vseh drugih zbirkah manjša. V Veliki čitalnici se je izposoja zmanjšala za 16 % in je znašala enot (2008: ). Od tega je bilo ali 60 % monografskih enot ter ali 40 % serijskih publikacij. Najbolj je padla izposoja serijskih publikacij za 24 %, izposoja knjig pa za 11 %. Predvidevamo, da je to posledica večje dostopnosti serijskih publikacij prek spleta. V letu 2009 se je z novo različico vmesnika zelo povečala ponudba in funkcionalnost Digitalne knjižnice Slovenije (dlib.si), zato uporabnike slovenske periodike preusmerjamo na elektronski vir, še posebno takrat, ko želijo uporabljati starejše serijske publikacije, kjer je originalna različica v slabšem stanju (Kmetijske in rokodelske novice, Laibacher Zeitung, Ljubljanski zvon, Ilustrirani Slovenec ipd.). Nadaljevali smo s katalogizacijo zaloge serijskih publikacij in z opremljanjem s črtno kodo za potrebe avtomatizirane izposoje. S pomočjo modula COBISS/Izposoja smo v Veliki čitalnici izposodili 71 % celotne izposoje (2008: 67 %) in tako izboljšali nadzor nad izposojo in vračanjem gradiva. S tem smo pridobili tudi dragocene podatke o povpraševanju po gradivu v Veliki čitalnici. Spremljali smo tudi izposojo starega gradiva, ki je izšlo pred letom V Veliko čitalnico smo izposodili starih knjig (2008: 1.979). Ker gradivo in čitalnica nista opremljena z varovalnim sistemom, gre za precejšnje tveganje z vidika varovanja starejšega knjižničnega gradiva. 47

52 Število opominov se je v primerjavi s preteklim letom povečalo za 15 %, vendar pa se je za 5 % zmanjšalo število članov, ki so prejeli opomin. Opomine smo poslali članom za enot gradiva. Prvih opominov je bilo za 11 % več kot leta 2008, drugih opominov za 18 % več, tretjih in četrtih pa za 51 % več. Vzrok za povečanje števila opominov je bila vključitev pošiljanja pisnih opominov zaposlenim v NUK, s čimer smo izboljšali evidenco in dosegli hitrejše vračanje izposojenega gradiva. Pošiljanje opominov vsak dan in sprotno obveščanje o poteku izposojevalnega roka sta v zadnjih dveh letih pripomogla k večji disciplini članov pri podaljševanju izposojevalnega roka in vračanju gradiva. Tabela 32: Izdani opomini v letu 2009 vrsta opomina število izvodov število članov indeks indeks 1. opomin opomin in 4. opomin skupaj Knjižnica že od leta 2004 omogoča spletno naročanje gradiva za izposojo na dom, rezervacije in podaljšanje izposojevalnega roka na daljavo, bodisi prek kataloga COBISS ali s pomočjo SMS obveščanja (t. i. bibliofon). Uporabniki do teh storitev dostopajo v meniju»cobiss Moja knjižnica«, kjer si lahko sami spreminjajo nastavitve za elektronsko obveščanje po e-pošti in s pomočjo SMS sporočil. Uporabniki so prek spleta naročili ali rezervirali enot gradiva ali 26 % manj kot leta Vzrok je predvsem manjša ponudba gradiva za izposojo na dom, saj je velika večina novejšega gradiva na voljo le za delo v čitalnici. Uporabniki so prek spleta podaljšali enot gradiva ali 17 % manj kot v letu Od vseh storitev na daljavo se je najbolj zmanjšalo število podaljšanih izposoj prek bibliofona. Na SMS obveščanje prek bibliofona je bila prijavljena ena desetina oziroma članov, kar je le 1 % več kot leta Število podaljšav prek bibliofona se iz leta v leto zmanjšuje. Tako je bilo v letu 2009 prek bibliofona podaljšanih samo 536 enot gradiva, kar je 37 % manj kot v letu Menimo, da je vzrok temu plačljivost storitve, zato je več uporabnikov podaljševalo izposojevalni rok gradiv prek spleta (Tabela 33). Tabela 33: Storitve knjižnice na daljavo v letu 2009 vrsta transakcije indeks št. naročenih gradiv prek OPAC št. podaljšanih gradiv prek OPAC št. rezerviranih gradiv prek OPAC št. podaljšanih gradiv prek bibliofona št. uporabnikov, ki prejemajo SMS obvestila Ker smo v prejšnjih letih opažali, da približno 8 % elektronsko naročenega gradiva uporabniki niso prevzeli, smo aprila 2007 uvedli plačevanje stroškov za neprevzeto naročilo. V letu 2009 se je zmanjšalo število neprevzetih naročil in rezervacij, vendar je bilo tudi naročil manj. Uporabniki niso prevzeli knjig ali 4 % naročenega oziroma rezerviranega gradiva (v letu enot ali 7 % vseh naročil). K temu je pripomoglo tudi dejstvo, da smo poleg osebnega prevzema omogočili tudi prevzem gradiv s pooblastilom, ki je objavljeno na spletni strani NUK. Izgubljenih ali trajno poškodovanih knjig je bilo v letu 2009 nekoliko več kot v prejšnjih letih. 49 uporabnikov je izgubilo ali poškodovalo skupaj 87 knjig. 53 knjig so nadomestili, za 34 knjig pa so plačali odškodnino. Spomladi 2009 smo pripravili pregled izposojenega gradiva pri zaposlenih v NUK in uspešno pridobili več let izposojeno gradivo. T. i. amnestija ob dnevu odprtih vrat (vračanje knjig brez plačila zamudnine in opominov) žal ni imela večjega odziva med uporabniki. 48

53 7.7 Hranjenje gradiva Knjižnično gradivo hranimo v skladiščih na Turjaški in Leskoškovi, in sicer na Turjaški zbirko starih tiskov, večino gradiva posebnih zbirk ter t. i. postavitvene izvode gradiva, ki se pogosto uporablja, a Leskoškovi hranimo arhivske izvode gradiva, postopoma pa tja selimo zapuščine in starejše gradivo, ki se redkeje uporablja. V letu 2009 je za strežbo ter vlaganje gradiva na obeh lokacijah skrbelo šest zaposlenih, ki so izvajali tudi občasne revizije gradiva, urejali skladišče in premeščali gradivo, da bi zagotovili prostor za dotok novega gradiva, selili gradivo s Turjaške na Leskoškovo itn. Skupaj je skladišče prejelo in vložilo izvodov novega gradiva oziroma 2 % več kot v letu Gre za vse obvezne in kupljene izvode gradiva, ki so prispeli iz obdelave. Za potrebe izposoje na dom oziroma v Veliko čitalnico, razstave, digitalizacijo gradiva in druge projekte je skladišče prejelo zadolžnic, kar je 27 % manj kot v letu 2008 ( zadolžnic). Najbolj se je v primerjavi z letom 2008 zmanjšalo število zadolžnic za izposojo na dom (30 %). Iz glavnega in dislociranega skladišča smo izdali enot gradiva, pospravili pa smo enot vrnjenega gradiva. Skupno je bilo torej izdanih in pospravljenih enot gradiva, kar je za 32 % manj kot v letu Zavrnjenih je bilo 708 zadolžnic ali 1,4 % naročil, kar predstavlja nekoliko večjo uspešnost pri dostopnosti gradiva v primerjavi s preteklim letom. Delež nepostreženega gradiva se tako v zadnjih petih letih zmanjšuje, saj je v letu 2004 znašal še 4,4 % naročil. To je v prvi vrsti posledica večjega deleža elektronsko naročenega gradiva in večje kakovosti knjižničnega kataloga. Za potrebe izterjave gradiva s pisnimi opomini smo preverili enot gradiva (56 % več kot v letu 2008), v vezavo ali restavriranje pa smo poslali 482 enot gradiva (10 % več kot v letu 2008). Strežba iz dislociranega skladišča na Leskoškovi je potekala dvakrat dnevno (ponedeljek, sreda, petek) oziroma enkrat dnevno (torek, četrtek). Skupno je bilo od tam pripeljanih enot gradiva ali polovico manj kot v letu 2008, ko je potekalo več aktivnosti s starejšim gradivom (harmonizacija zapisov v COBISS, projekt PaperTreat za razkislinjenje knjižničnega gradiva). 7.8 Organizacija in delovanje medknjižnične izposoje in dobave dokumentov Število zahtevkov in realiziranih naročil na področju medknjižnične izposoje oziroma dobave dokumentov se je v zadnjih petih letih ustalilo in kljub veliki ponudbi elektronskih informacijskih virov ne pada. Večino delovnih postopkov pri poslovanju s slovenskimi knjižnicami smo opravili s programsko opremo COBISS3, pri poslovanju s tujino pa smo uporabljali neposredno naročanje v večjih servisih, kot so SUBITO, OCLC, British Library in Proquest. V aprilu 2008 smo članom NUK ponudili tudi neposredno naročanje iz kataloga COBISS, tako da so lahko v»moji knjižnici«spremljali tudi stanje naročil. Uporabnike, posebno študente, od pogostejše uporabe servisa odvrača cena medknjižnične izposoje. Uporabniki so za vse storitve medknjižnične izposoje v letu 2009 plačali skupno EUR. Posredovali smo tudi različnih informacij o nahajališčih, podaljšavah, opominih itn. V letu 2009 smo skupaj prejeli naročil (2008: ) in od tega uspešno realizirali ali 98 % naročil. Odstotek realizacije je že več let zelo visok, kar uvršča našo službo med zelo uspešne, tudi po mednarodnih merilih. Na t. i. aktivo (posojanje gradiva drugim knjižnicam) je odpadlo 83 %, na t. i. pasivo (izposojanje iz drugih knjižnic) pa 17 % vseh realiziranih naročil. Od vseh realiziranih naročil je bilo ali 75 % knjig in člankov (25 %). Število zahtevkov za izposojo ali posredovanje kopij iz fondov NUK je znašalo (2008: ). Iz slovenskih knjižnic smo prejeli naročil (2008: ), iz tujine pa 198 naročil (2008: 162). Realizirali smo naročil iz Slovenije in 175 iz tujine, kar predstavlja skupno 98 % uspešnost. Med naročili iz fondov NUK smo prejeli 80 % naročil za izposojo naših monografskih publikacij, 20 % zahtevkov pa se je nanašalo na kopijo člankov ali sestavkov. Naročila za naše gradivo so prispela iz naslednjih držav: Avstrija (30), Srbija (14), Italija (17), Hrvaška (41), ZDA (20), Češka (8), Kanada (4), Makedonija (16), Bosna in Hercegovina (15), Španija (1), Slovaška (2), Finska (1), Danska (2), Avstralija (2), Francija (7), Kitajska (1), Nizozemska (1), Norveška (1), Nova Zelandija (3), Španija (3), Švica (4) in Velika Britanija (5). 49

54 V druge slovenske knjižnice ali v tujino smo poslali naročil (2008: 2.270), od tega 452 (2008: 423) v slovenske knjižnice in (2008: 1.847) v tuje knjižnice oziroma servise. Tudi na področju»pasive«je bila realizacija zelo visoka in je znašala 97 %. Za naše člane smo v drugih knjižnicah naročali pretežno družboslovno in humanistično študijsko literaturo (53% monografij, 47% kopij člankov). Med slovenskimi knjižnicami smo si največ gradiva izposodili v osrednjih območnih knjižnicah, v knjižnicah Univerze v Ljubljani ter v Univerzitetni knjižnici Maribor. Pri izboru knjižnice dobaviteljice igra pomembno vlogo tudi cena storitve, ki v Sloveniji še ni usklajena. Večino naročil v tujino smo zaradi kakovosti storitve (ugodna cena in hitrost) posredovali nemškemu servisu za medknjižnično izposojo SUBITO, med drugimi dobavitelji so bili še: British Library Document Supply Centre, OCLC Pica, Proquest Digital Dissertation in RERO (romanska Švica). Naša naročila smo posredovali naslednjim državam: Nemčija (1.089 posredovanih naročil), ZDA (372), Velika Britanija (166), Švica (46), Avstrija (78), Hrvaška (44), Kanada (19), Srbija (13), Francija (11), Italija (10), Rusija (9), Češka (7), Danska (6), Irska (4), Nizozemska (3), Slovaška (3). Avstralija (2), BIH (2), Makedonija (2), Črna Gora (2) in Finska (1). Tudi letos se je mreža dobaviteljev razširila, saj smo samo prek servisa OCLC sodelovali z več kot sto knjižnicami po vsem svetu. Obseg izposoje prek OCLC bi bil lahko še večji, če bi dobili status aktivne posojevalke, kar že več let ostaja nerešeno vprašanje zaradi težav pri konverziji bibliografskih zapisov slovenske bibliografije v svetovni katalog OCLC WorldCat. Vedno več člankov in sestavkov prejemamo in posredujemo uporabnikom in naročnikom po elektronski poti v digitalni obliki (običajno v formatu pdf). Iz tujih knjižnic smo prejeli člankov v e-obliki, kar predstavlja 96 % vseh prejetih člankov (v letu %). V tem obdobju smo prek spleta kupili tudi 22 elektronskih predtiskov (ang. preprints) neposredno pri izdajatelju (t. i. storitev pay per view). V letu 2009 smo prek različnih spletnih ponudnikov pridobili tudi 18 elektronskih knjig, iz Nemčije pa še 6 knjig prek servisa EOD (E-books on demand). Iz zbirke NUK smo poslali skupno 789 ali 37 % elektronskih člankov, od tega v slovenske knjižnice 653 in v tujino 136. Pri odločanju o obliki posredovanih dokumentov se prilagajamo željam naročnikov, saj nekateri še vedno dajejo prednost tiskani kopiji. Tabela 34: Obseg medknjižnične izposoje v letu 2009 Medknjižnična izposoja iz drugih knjižnic (pasiva) Slovenija tujina skupaj knjige kopije poslani zahtevki prejeto gradivo (a) Medknjižnična izposoja v druge knjižnice (aktiva) Slovenija tujina skupaj knjige kopije prejeti zahtevki poslano gradivo (b) Medknjižnična izposoja skupaj Slovenija tujina skupaj knjige kopije prejeti zahtevki realizirani zahtevki (a+b) realizacija 98% 97% 98% 98% 96% Spomladi 2009 smo pripravili podrobnejšo evalvacijo storitev medknjižnične izposoje v NUK in v Sloveniji, ki je pokazala, da je recipročna izmenjava knjižničnih virov med slovenskimi knjižnicami v primerjavi s tujimi knjižnicami sorazmerno majhna. V decembru smo izbranim slovenskim knjižnicam ponudili v podpis sporazum o brezplačni medknjižnični izposoji na podlagi recipročnosti. Pogodbo so podpisale tri knjižnice: Osrednja knjižnica Celje, Goriška knjižnica Franceta Bevka in Univerzitetna 50

55 knjižnica Maribor. Če knjižnica za posojeno gradivo NUK ne izda računa, jo uporabniku posredujemo po polovični ceni, kar v praksi pomeni 4 EUR/knjigo in 1,5 EUR/članek. Upamo, da bo cenovno ugodna ponudba vplivala na večje število naročil iz drugih slovenskih knjižnic, posebno v primerih, ko nimamo izvoda za izposojo na dom ali pa je ta izposojen. Tabela 35: Obseg načrtovane in dosežene medknjižnične izposoje v letu 2009 oblika načrtovano doseženo % uresničitve iz lastnih fondov iz drugih knjižnic skupaj Informacijska dejavnost V letu 2009 smo v vseh oddelkih NUK prejeli informacijskih zahtevkov, kar je enako kot v letu Pozitivno smo rešili ali 97 % informacijskih zahtevkov in opravili informacijskih poizvedb (4 % več kot v letu 2008). Glavnina informacijske dejavnosti je bila opravljena v okviru Centra za informacijske storitve (CIS), specializirane informacije in poizvedbe pa so posredovali tudi drugi oddelki knjižnice: 21 % v zbirki serijskih publikacij, 15 % v oddelku izposoje, 9 % v glasbeni zbirki in v Veliki čitalnici. Posredovanje informacij se sicer izvaja v okviru celotnega delovnega procesa NUK (v informacijskem središču, ob vpisu, ob naročanju gradiva, v čitalnici, ob medknjižnični izposoji), zato je največ informacij usmerjevalnih in napotitvenih, sledijo informacije iz računalniškega kataloga in iz elektronskih virov. Od vseh opravljenih poizvedb jih je bilo 51 % v lokalnem in vzajemnem katalogu, 12 % v spletnih brskalnikih, 11 % s pomočjo tiskanih virov in 11 % v listkovnih katalogih. Sodelavci CIS so uspešno rešili informacijskih zahtevkov, kar je 7 % manj kot leto prej. Najverjetnejši vzrok za padec pripisujemo zmanjšanju fizičnega obiska uporabnikov. Med uporabniki informacijskih storitev v CIS je bilo 60 % študentov in 40 % drugih uporabnikov. Polovico zahtevkov odpade na Informacijsko središče (napotitvene in enostavne informacije, odgovori po telefonu), polovico pa jih posredujejo informacijski specialisti v CIS (svetovanje in zahtevnejše informacije). Sestava informacij je bila naslednja: 37 % administrativno-napotitvenih informacij, 39 % krajših/enostavnih, 18 % svetovanj in 6 % zahtevnejših informacij. Informatorji v CIS so opravili poizvedb oziroma enako kot v preteklem letu. Pri usmerjanju uporabnikov ima pomembno vlogo informator v informacijskem središču, kamor se obrnejo predvsem tisti, ki prvič obiščejo knjižnico. V Informacijskem središču omogočamo uporabo 19 delovnih postaj, od tega 18 Windows terminalov z naslednjo ponudbo: katalog COBISS/OPAC, viri na strežniku za cederome, naročniški informacijski viri (elektronske revije, knjige, bibliografske zbirke), internet, tiskanje in shranjevanje na disketo in USB ključ in uporaba elektronske pošte. En osebni računalnik je opremljen z programsko opremo MS Office za delo z lastnimi dokumenti. Tudi ta omogoča dostop do interneta. Samostojna uporaba delovnih postaj v Informacijskem središču ni evidentirana. Uporabniki so podali 342 zahtevkov za tiskanje in skupaj natisnili okrog strani. Poleg tega smo v Informacijskem središču skrbeli za nemoteno delovanje opreme, ob večjih težavah smo obveščali Računalniški center, na plakatih in zgibankah smo promovirali informacijske storitve in vire itn. Tabela 36: Dejavnost Centra za informacijske storitve v letu 2009 načrtovano doseženo % uresničitve predvideno število posredovanih informacij število prijav na storitve oddaljenega dostopa število tečajev za uporabnike število udeležencev na tečajih

56 7.9.1 Izobraževanje uporabnikov, predavanja, demonstracije Uvajanje uporabnikov v uporabo knjižnice in njenih informacijskih virov ter svetovanje pri neposrednem delu z informacijskimi viri, predvsem elektronskimi, je bila stalna naloga informatorjev v CIS in Informacijskem središču. Poleg tega so bile izvedene različne oblike izobraževanja uporabnikov in njihovega seznanjanja s Centrom za informacijske storitve ter njegovo dejavnostjo na tečajih ali v sklopu drugih oblik izobraževanja v programu NUK. Vsebina tečajev je bila v preteklem letu prilagojena potrebam udeležencev glede na njihove odzive in rezultate anket iz preteklega obdobja. Po anketah sodeč so bili naši tečaji visoko ocenjeni. Delavci oddelka so izvedli 18 tečajev (3 manj kot v letu 2008) za končne uporabnike, ki se jih je skupaj udeležilo 197 tečajnikov (12 % manj kot v letu 2008). Vsebina tečajev je bila naslednja: Uvod v iskanje in iskalna orodja, Iskanje po znanstvenih bibliografijah in citatnih indeksih, Elektronski časopisi in knjige, Združevalni iskalnik DiKUL, Iskanje v računalniškem katalogu COBISS/OPAC. Izvedli smo tudi pet izrednih tečajev za študente Pedagoške akademije, Oddelka za sociologijo in Oddelka za primerjalno književnost Filozofske fakultete ter dijake Gimnazije Bežigrad. V sodelovanju Oddelka za bibliotekarstvo, informacijsko znanost in knjigarstvo FF in Bibliotekarskega izobraževalnega centra NUK je na oddelku CIS opravljala delovno prakso ena študentka Sodelovanje v kooperativni referenčni službi»vprašaj knjižničarja«cis že peto leto sodeluje z visokošolskimi in splošnimi knjižnicami ter IZUM (skupaj 14 ustanov) pri izvajanju referenčne službe "Vprašaj knjižničarja". Delavci oddelka so v tej storitvi prek spletnega obrazca posredovali 352 odgovorov na postavljena vprašanja uporabnikov, kar je v primerjavi z letom 2008 (437 odgovorov) za 19 % manj. Naš delež posredovanih odgovorov je bil nekoliko več kot 29 % vseh posredovanih odgovorov. Ocenjujemo, da je oddelek uspešno sodeloval pri izvajanju servisa, na vsa vprašanja uporabnikov je odgovarjal pravočasno in kakovostno. Vodja CIS je opravljal naloge koordinatorja servisa "Vprašaj knjižničarja" za NUK, skrbel za potek dežurstev in določanje urnikov, za dosledno spoštovanje pravil servisa, nadzoroval kakovost izvajanja, usklajeval strokovna vprašanja, pomagal pri razreševanju tehničnih težav, spremljal novosti, sodeloval s koordinatorji drugih ustanov ter sooblikoval pravila delovanja celotnega servisa. Analiziral je tudi več kot vprašanj, ki bi bila primerna za vključitev v lokalno bazo znanja Storitev "Vprašajte NUK" Oddelek je prejel precejšnje število informacijskih zahtevkov tudi po drugih elektronskih poteh, največ prek storitve "Vprašajte NUK", ki uspešno deluje že četrto leto. Prek spletnih obrazcev v slovenščini in angleščini smo prejemali zahtevke uporabnikov o gradivu in iz gradiva ter jim pomagali in svetovali pri uporabi elektronskih virov, servisov in oddaljenega dostopa. V letu 2009 smo prejeli 478 vprašanj, kar je 17 % manj kot v letu Poleg tega smo prejeli še 382 zahtevkov na osebne e- naslove, v nabiralnik CIS, Info itn. Število vseh zahtevkov, prejetih po elektronskih poteh, tako ostaja približno na enaki ravni kot leto poprej (2008: zahtevkov, 2009: zahtevkov) Storitev oddaljenega dostopa do informacijskih virov Center za informacijske storitve je tudi v letu 2009 upravljal s storitvijo oddaljenega dostopa za potrebe knjižnic Univerze v Ljubljani, Centralne tehniške knjižnice ter NUK. Oktobra se je pridružila še knjižnica Akademije za glasbo. Upravljanje s storitvijo je pomenilo dnevno spremljanje in preverjanje, vzdrževanje, dopolnjevanje in popravljanje nastavitev, potrebnih za nemoteno prijavo na oddaljen dostop, ter nastavitev, ki so omogočale normalno delovanje s servisi različnih ponudnikov. Spremljali smo razvoj programske opreme, dopolnjevali konfiguracije programske opreme in vključevali nove funkcionalnosti. Največ 52

57 opravil je bilo v zvezi z nastavitvami za prijavo (posredovanje ob izpadih strežnikov za prijavo, prilagajanje nastavitev novim parametrom ipd.). Tabela 37: Uporaba storitve oddaljenega dostopa v letu 2009 po članicah Univerze v Ljubljani članica Univerze v Ljubljani št. prijav osebja in študentov UL št. prijav drugih članov št. vseh prijav št. članov uporabnikov storitve Narodna in univerzitetna knjižnica Centralna tehniška knjižnica UL Akademija za glasbo Akademija za gledališče, radio, film in televizijo Akademija za likovno umetnost Biotehniška fakulteta Centralna ekonomska knjižnica EF Centralna medicinska knjižnica MF Fakulteta za arhitekturo Fakulteta za elektrotehniko Fakulteta za farmacijo Fakulteta za gradbeništvo in geodezijo Fakulteta za matematiko in fiziko Fakulteta za pomorstvo in promet Fakulteta za računalništvo in informatiko Fakulteta za socialno delo Fakulteta za strojništvo Fakulteta za šport Fakulteta za upravo Filozofska fakulteta Naravoslovnotehniška fakulteta Osrednja družboslovna knjižnica FDV Pedagoška fakulteta Pravna fakulteta Teološka fakulteta Veterinarska fakulteta Zdravstvena fakulteta skupaj Zaradi pogostih potreb po spreminjanju parametrov in nastavitev smo v sodelovanju z IZUM v drugi polovici leta 2009, po številnih preizkušanjih in popravkih, postopoma implementirali protokol za prijavo uporabnikov SIP2. Prehod na SIP2 smo za vse knjižnice Univerze v Ljubljani, ki so vključene v storitev oddaljenega dostopa, in NUK uspešno končali do konca leta. Nov protokol zmanjšuje število posegov, ki so bili doslej potrebni ob vsaki spremembi na strežnikih za prijavo. Poleg tega omogoča določanje dodatnih pogojev za potrebe prijave. Tudi portal DiKUL (MetaLib) uporablja za potrebe prijave uporabnikov enak sistem kot oddaljeni dostop. Zaradi nekoliko zahtevnejše implementacije protokola SIP2 na MetaLib prijava uporabnikov še vedno poteka prek starega protokola. Vzporedno smo tako dopolnjevali parametre za prijavo za potrebe DiKUL (MetaLib). Vse spremembe parametrov, ki so se nanašale na prijavo, smo sprotno 53

58 posredovali v Italijo upravljavcem strežnika za DiKUL. Ugotavljali in odpravljali smo tudi težave pri izpadih delovanja oddaljenega dostopa in DiKUL. Poleg navedenega smo tekoče reševali težave posameznih knjižnic tako pri lokalnem kot oddaljenem dostopu. Večina težav se je pojavljala zaradi spremenjenih IP-jev knjižnic oziroma fakultet, ki niso bili registrirani na strani ponudnikov informacijskih virov. Članom knjižnic, ki so vključene v storitev, smo pomagali reševati težave pri prijavi na oddaljen dostop in portal DiKUL. Večina težav je bila povezana z napačnimi ali pozabljenimi gesli, potekom članstva v knjižnicah, spremembami statusa člana itn. V aprilu 2009 smo namestili zaupanja vreden certifikat, ki je odpravil nadležna opozorila o možnih tveganjih pri prijavi na oddaljen dostop v brskalnikih uporabnikov. Konec leta je ta certifikat potekel. Namestili smo novega, ki pa ga brskalnika Firefox in Opera še ne prepoznata. Ponudnik certifikata je v fazi dogovarjanja z razvijalci obeh brskalnikov in v kratkem bi moral biti certifikat potrjen tudi s strani omenjenih brskalnikov. Certifikat pa normalno prepoznavajo in sprejemajo brskalniki Internet Explorer, Chrome, Safari itn. Uporabniško dokumentacijo smo tekoče dopolnjevali na spletnih straneh Mrežnika Portala informacijskih virov. Vsako leto pripravimo podatke o uporabi storitve po posameznih knjižnicah, številu uporabnikov in številu prijav. Na storitev oddaljenega dostopa so se člani knjižnic UL, CTK in NUK prijavili krat, kar pomeni v primerjavi z letom 2008 (92.624) rast za 31 %. Število uporabnikov storitve se je z v letu 2008 povečalo na , kar pomeni rast za 38 %. Slika 5: Število prijav na oddaljen dostop po članicah Univerze v Ljubljani v letu 2009 Slika 6: Število članov uporabnikov storitve po članicah Univerze v Ljubljani v letu

59 Slika 7: Število prijav na oddaljen dostop po mesecih v letih Upravljanje informacijskih virov Mrežnik Portal informacijskih virov: Spletna stran s strukturirano ponudbo elektronskih virov, ki jo je zgradil in jo vzdržuje Center za informacijske storitve, je bila med najbolj obiskanimi stranmi na spletnem mestu NUK. Mrežnik združuje vse uporabniku dostopne informacijske vire: cederome, elektronske znanstvene časopise, elektronske knjige, znanstvene bibliografije in druge vire na enem mestu. Delo na Mrežniku je obsegalo izbor, vrednotenje, izdelavo novih in posodabljanje obstoječih opisov informacijskih virov ter oblikovanje spletnih strani Mrežnika. Maja 2009 smo na spletni strani Mrežnika integrirali iskalnik, ki omogoča iskanje po ključnih besedah, ki se pojavljajo v naslovih virov, opisih virov, režimih dostopa do virov itn. Prav tako smo na spletni strani Mrežnika omogočili RSS storitev, prek katere lahko uporabniki prejemajo novice v zvezi z delovanjem oddaljenega dostopa, informacije o novih ali ukinjenih virih itn. Strežnik za cederome NUK-CD (IRIS): Že utečena raba strežnika IRIS za cederome omogoča kakovosten dostop do elektronskih publikacij in podatkovnih zbirk na prenosnih nosilcih. V CIS predstavljamo vire na tečajih za končne uporabnike in bibliotekarje in pripravljamo uporabniško dokumentacijo. Oddelek je spremljal delovanje strežnika in sodeloval pri njegovem upravljanju. Evidentirali smo dotok nosilcev, opravljali reklamacije in predajali nosilce Računalniškemu centru za posodobitve. Izvedli smo javno naročilo za uporabniško podporo programski opremi. Tudi v letu 2009 smo opazili zmanjšan dotok novih naslovov, pa tudi manjšo uporabo že obstoječih naslovov. Drugi informacijski servisi: - upravljali smo administrativne module servisov ebrary, JSTOR, EBSCOhost, OVID, Illumina CSA, Proquest, WebSpirs, Emerald, ScienceDirect, KLG Online, OED Online, Ulrichsweb, Library Press Display itn.; - pridobili smo posodobljen seznam IP naslovov Univerze v Ljubljani in ga prilagodili za potrebe ponudnikov. Posodobljeni seznam smo razposlali ponudnikom informacijski virov; - posredovali smo ob izpadih servisov, pripravljali statistiko uporabe virov, aktivirali smo napredne možnostih, ki jih omogočajo ponudniki virov (ebrary); - za potrebe uvoza naslovov revij in knjig v sistem COBISS smo pripravili zapise za ebrary, Emerald, JSTOR in Oxford Journals Online; - sodelovali smo pri selekciji in nabavi elektronskih informacijskih virov s Službo za digitalno knjižnico oziroma konzorcijem COSEC in drugimi; - ocenjevali in evalvirali smo informacijske vire v preizkusnih obdobjih: Academic Search Complete in Literary Reference Center. 55

60 Digitalna knjižnica Univerze v Ljubljani DiKUL: Center za informacijske storitve je dejavno sodeloval pri upravljanju in gradnji Digitalne knjižnice Univerze v Ljubljani. Pripravili smo nove in posodobili obstoječe opise virov. Pridobili smo ustrezne parametre s strani ponudnikov za pripravo nastavitev nekaterih virov (EBSCOHost, OVID itn.) Pripravili smo zapise e-knjig servisa ebrary za potrebe DiKUL. Posodabljali smo nastavitve za potrebe avtentikacijskega modula MetaLib. Vse spremembe smo sproti pošiljali upravljalcem strežnika v Italijo. Reševali smo težave v zvezi s prijavo na DiKUL. Opravili smo konverzijo več kot MARC zapisov iz servisa ebrary v format csv za potrebe DiKUL. Uporabnikom smo pomagali in svetovali pri uporabi DiKUL in izvedli 5 tečajev uporabe DiKUL Promocija storitev Precejšno pozornost smo namenjali tudi promociji informacijskih storitev in virov, saj za uspešno delovanje niso dovolj le kakovostne informacijske storitve, zanimivi tečaji in novi informacijski viri. Za promoviranje informacijske dejavnosti, obveščanje o novostih s področja informacijskih virov in storitev ter izobraževanja smo uporabljali različne poti. Tako smo komunicirali z našimi stalnimi in potencialnimi uporabniki prek osebnih stikov, elektronske pošte, z objavami novic na spletnih straneh Mrežnika in domače spletne strani NUK. Na spletni strani Mrežnika smo vzpostavili RSS storitev, ki omogoča samodejno obveščanje o novostih. Na spletem omrežju Facebook smo odprli profil NUK, kjer javnost seznanjamo z novicami in dogodki v NUK ali povezanimi z njim, pa tudi z novicami in storitvami Centra za informacijske storitve. Pridobili smo 542 prijateljev, ki so aktivno sodelovali in komentirali našo dejavnost. Novosti v zvezi z novimi informacijskimi viri, novimi publikacijami in poročilo o delovanju oddaljenega dostopa smo objavljali v Knjižničarskih novicah. Poleg tega smo natisnili novih in posodobljenih zgibank ter plakatov. Z gradivom smo se predstavili na stojnici knjižnic Univerze v Ljubljani na Študentski areni Storitve reproduciranja gradiva Dejavnost Službe za reproduciranje gradiva je bila usmerjena v zagotavljanje kakovostnih in cenovno ustreznih storitev na področju reproduciranja gradiva. Ob tem je bila v ospredju ustrezna zaščita starejšega gradiva in poslovanje v skladu z zahtevami Zakona o avtorski in sorodnih pravicah. Uporabnikom smo omogočali dve obliki reproduciranja gradiva: samopostrežno fotokopiranje za gradivo, ki je dobro ohranjeno in je izšlo po letu 1945 in različne oblike reproduciranja v reprocentru (skenogrami različnih ločljivosti, fotokopiranje s hladno svetlobo, digitalno fotokopiranje). Skupaj je bilo izdelanih različnih oblik reproduciranja gradiva ali 9 % manj kot v letu 2008 (Tabela 38). Načrtovani obseg reproduciranja smo presegli za 42 %. Povečanje je bilo največje pri izdelavi samopostrežnih kopij. Uporabniki so sami izdelali okrog fotokopij, kar je za 17 % več kot v letu Na voljo sta bila dva samopostrežna fotokopirna stroja, in sicer v Veliki čitalnici in Plečnikovem hodniku. Vseh drugih storitev reproduciranja je bilo v primerjavi z letom 2008 manj, vendar ne toliko, kot smo pričakovali. Fotokopiranje se je zmanjšalo za 14 %, glavnina pa je bila namenjena različnim službam NUK, zlasti Bibliotekarskemu izobraževalnemu centru. Večina od skoraj skenogramov je bila srednje in visoke ločljivosti za potrebe natisa v knjigah, objavi v TV prispevkih, filmih, razstavah, na spletnih straneh, v diplomskih in drugih delih. Sodelavca reprocentra sta pripravljala reprodukcije za vse razstave, ki so potekale v NUK, in za spletno stran knjižnice. Vodja reprocentra je redno fotografiral vse dogodke in pomembnejše obiske v NUK, sodeloval pri pripravi vseh razstav ter pripravil razstavo»od črne v belo ob 80. obletnici rojstva Daneta Zajca«. Dodatno ponudbo knjižnice prestavlja storitev»eod E-knjige po naročilu«, ki ponuja uporabnikom digitalizacijo knjig, za katere so že potekle avtorske pravice. 56

61 Tabela 38: Storitve reproduciranja gradiva v NUK v letu 2009 in primerjava z letom 2008 storitev načrtovano doseženo % indeks uresničitve 2009/2008 samopostrežna fotokopija digitalna fotokopija digitalni posnetek (skenogram) barvni tisk skupaj Dejavnost Informacijskega centra za bibliotekarstvo (ICB) Informacijski center za bibliotekarstvo je nastal leta 1981 kot specializirani bibliotekarski informacijski center in predstavlja pomemben vir strokovne in znanstvene literature s področja bibliotekarstva, dokumentalistike, informacijske znanosti in knjigarstva. Center nudi tudi informacijsko podporo strokovni in znanstveni dejavnosti NUK ter raziskovalcem z omenjenih področij, pa tudi študentom bibliotekarstva. V prostem pristopu ponuja uporabnikom temeljnih in novejših knjig, diplomske naloge, magisterije in doktorate s področja bibliotekarstva, informatike in dokumentalistke ter 181 naslovov tujih in 6 naslovov slovenskih revij z omenjenih področij. Uporabnikom so na voljo tudi referenčne publikacije, zbirka standardov s področja bibliotekarstva in siva literatura. Storitve ICB je v letu 2009 koristilo uporabnikov (načrtovano uporabnikov) oziroma 4 % več od načrtovanega. V strukturi uporabnikov v letu 2009 je bilo največ študentov (49,6 %), delavcev NUK je bilo (40,4 %) in drugih 364 (10 %). Na dom je bilo izposojenih izvodov gradiva (2008: 1.264), kar predstavlja 1 % več od načrtovanega, a 6 % zmanjšanje glede na leto V čitalnico je bilo izposojenih knjig oziroma 11,3 % več kot preteklo leto (2008: 3.450) in številk serijskih publikacij (2008: ), skupaj enot (2008: 5.108). Izposoja tiskanih serijskih publikacij še vedno pada, kar je posledica vse večje ponudbe elektronskih revij v celotnem besedilu. Skupno je bilo izposojenih enot, od tega monografij in številk serijskih publikacij. Glede na načrt za leto 2009 je bila izposoja monografij realizirana 111,5 % (načrtovano monografij), izposoja serijskih publikacij 44 % (načrtovano 2.800). V celoti smo načrtovali enot izposoje in to dosegli v višini 85%. Nizka realizacija je posledica slabe izposoje serijskih publikacij. V letu 2009 so uporabniki zastavili informacijskih zahtevkov oziroma 26 % več od načrtovanega (2.500). Vsi zahtevki so bili pozitivno rešeni. Posredovanih je bilo 593 napotitvenih, enostavnih in 259 zahtevnih informacij. Zaposleni sta opravili tudi 171 zahtevnejših svetovanj uporabnikom. Opravljenih je bilo poizvedb po različnih informacijskih virih, s čimer smo načrtovan obseg poizvedb presegli za 108 %. Za zaposlene v NUK je ICB tudi v letu 2009 pripravljal t. i. signalne informacije ("kroženje" revij, pregledovanje strokovnih revij in izbor zanimivih člankov za strokovne službe NUK). Dnevno je izdeloval tudi»press clipping«iz časnikov Delo, Večer in Dnevnik. Članke o NUK je digitaliziral in objavljal na intranetu. ICB ureja in izdaja publikacijo Knjižničarske novice (12 številk letno, od tega 2 dvojni), ki izhajajo v (povprečni mesečni) nakladi 358 izvodov. Leta 2004 je bila vpeljana tudi elektronska oblika publikacije, do katere je v letu 2009 dostopalo 479 zunanjih naročnikov s 525 uporabniškimi imeni. ICB sprejema tudi naročila za elektronski dostop do priročnikov za katalogizacijo PREKAT in ZNAČKA. ICB so v letu 2009 obiskale 4 vodenih skupin obiskovalcev. Tudi v letu 2009 je center sodeloval s podjetjem 3M, ki nam je že pred leti ponudilo v testiranje opremo za samopostrežno izposojo s pomočjo RFID nalepk (knjigomat in varovalna vrata). Po testiranju sistema je bila izdelana analiza SWOT, vendar se za nakup nismo odločili zaradi trenutnih prostorskih in finančnih omejitev. Oprema je sedaj v ICB na ogled knjižničarjem in drugim strokovnim sodelavcem, ki jo lahko tudi testirajo. Tako smo v letu 2009 opravili 6 predstavitev RFID 57

62 sistema, ki ga postopoma uvajajo tudi nekatere slovenske splošne knjižnice. Na podlagi rezultatov testiranja je bila izvedena tudi nadgradnja programske opreme knjigomata. 8 Digitalizacija knjižničnega gradiva in izgradnja digitalne knjižnice 8.1 Politika na področju digitalizacije in izgradnje digitalne knjižnice Izhodišča, ki podpirajo razvoj digitalnih vsebin, so bila opredeljena v Resoluciji o nacionalnem programu za kulturo (Ur. l. RS, št. 28/2004). Druga temeljna dokumenta na področju digitalizacije in izgradnje digitalne knjižnice sta Resolucija Nacionalnega programa za kulturo (Ministrstvo za kulturo 2007) in Strategija razvoja informacijske družbe v Republiki Sloveniji (si2010), ki predstavlja krovno usmeritev slovenske vlade na tem področju do leta Nove naloge NUK so bile opredeljene tudi v Zakonu o obveznem izvodu publikacij (Ur. l. RS, št. 69/06 in št. 86/09), zlasti zbiranje elektronskih publikacij na spletu, njihovo arhiviranje in zagotavljanje dostopnosti arhiva spletnih publikacij. To področje dodatno opredeljuje Pravilnik o vrstah in izboru elektronskih publikacij za obvezni izvod (Ur. l. RS, št. 90/07). V letu 2009 smo aktivnosti na področju digitalne knjižnice izvajali v skladu z dokumentom Strategija razvoja Digitalne knjižnice Slovenije dlib.si ( ), kjer je začrtana pot, ki vodi k izgradnji celovite Digitalne knjižnice Slovenije. Dejavnost je izvajala in koordinirala Enota za razvoj in upravljanje digitalne knjižnice. 8.2 Prioritetni cilji na področju digitalizacije in izgradnje digitalne knjižnice v letu 2008 Zajem digitalnih vsebin (izdelava plana digitalizacije na ravni države, vzpostavitev spletnega arhiva, digitalizacija knjižničnega gradiva zapisanega v analogni obliki). Ohranjanje digitalnih vsebin (razvoj digitalnega arhiva, vzpostavitev sistema varovanja podatkov). Dostop do digitalnih vsebin (izdelava načrta spletnega portala, nadaljnji razvoj spletnega portala). Aktivno sodelovanje pri nadaljnjem razvoju Evropske knjižnice (The European Library TEL), skupnega portala evropskih nacionalnih knjižnic in Evropske digitalne knjižnice (Europeana), skupnega portala celotnega kulturnega sektorja knjižnic, arhivov in muzejev ter v drugih mednarodnih projektih s področja digitalizacije in izgradnje digitalne knjižnice. Sodelovanje pri oblikovanju digitalne knjižnice ljubljanske univerze in gradnji univerzitetnega spletnega portala za uporabnike knjižnic ljubljanske univerze. 8.3 Uresničitev letnih ciljev in glavni dosežki leta 2009 Uresničili smo naslednje cilje: založnikom smo ponudili možnost oddajanja večjih plakatov, ki so predmet obveznega izvoda spletnih publikacij; nadaljevali smo začrtano selektivno zajemanje spletnih strani, razširili izbor arhiviranih spletnih strani in povečali števili tarč, ki jih zajemamo; povečali smo odstotek digitaliziranih gradiv; povečali smo odstotek javno in prosto dostopnih digitalnih vsebin na portalu dlib.si; na portalu smo povečali odstotek gradiv drugih organizacij, zlasti splošnih knjižnic; v celoti smo prenovili portal dlib.si in tako izboljšali uporabniško izkušnjo pri dostopu do digitalnih vsebin; razširili smo marketinške in promocijske aktivnosti s pomočjo tradicionalnih orodij in novih orodij spleta 2.0 ter nastopili v prepoznavnih spletnih skupnostih; spremljali in analizirali smo uporabnike portala in na podlagi tega oblikovali razvoj portala; izvajali smo program izobraževanja o uporabi digitalne knjižnice za uporabnike in o izgradnji digitalne zbirke za knjižničarje; poskrbeli smo za uvajanje novih tem s področja knjižnične dejavnosti v domače delovno okolje; povečali smo odstotek predstavitev uporabe portala dlib.si; 58

63 uspešno smo sodelovali pri razvoju The European Library in Europeane ter v osmih projektih s področja digitalizacije in izgradnje digitalne zbirke. uspešno smo izvajali univerzitetno funkcijo na področju zagotavljanja ponudbe elektronskih virov in zagotavljanja oddaljenega dostopa do e-virov Zajem digitalnih vsebin Aktivnosti Izdelava plana digitalizacije na ravni države in Vzpostavitev spletnega arhiva sta se odvijali zlasti v okviru projekta SI0014 "Digitalna knjižnica Slovenije dlib.si / Digital Library of Slovenia dlib.si", ki ga financira Norveški finančni mehanizem ( Uspešno smo zaključili digitalizacijo 17 naslovov starejših serijskih publikacij ( skenogramov): Besednik (1.844 skenogramov), Etnolog, Etnolog: nova vrsta in Slovenski etnograf ( skenogramov), Ilustrirani Slovenec (2.635 skenogramov), Jezik in slovstvo ( skenogramov), Kronika ( skenogramov), Psihološka obzorja (3.456 skenogramov), Slovenka (2.644 skenogramov), Slovenski glasnik (3.922 skenogramov), Slovenski pravnik, Ljudski pravnik in Notarski vestnik ( skenogramov) Tedenske slike (2.370 skenogramov), Tribuna ( skenogramov), Vesna (3.365 skenogramov), Zora (2.226 skenogramov). V zbirko člankov smo dodali novih objektov, v zbirko časopisja pa novih objektov celotnih številk posamezne publikacije. Digitalizirali smo 189 knjig oziroma monografskih publikacij ( skenogramov) in rokopis Škofjeloškega pasijona, najstarejšega ohranjenega dramskega besedila v slovenskem jeziku. Tabela 39: Arhiviranje in izgradnja zbirk digitaliziranega gradiva vrsta publikacije načrtovano doseženo monografske publikacije skenogramov skenogramov serijske publikacije skenogramov skenogramov dnevno časopisje skenogramov skenogramov članki objektov objektov rokopisno gradivo 760 skenogramov 101 skenogram kartografsko gradivo 50 bibliografskih zapisov 50 bibliografskih zapisov v COBIBB slikovno gradivo bibliografskih zapisov v COBIBB glasbeno gradivo drugo - - v COBIBB bibliografskih zapisov v COBIBB Digitalizacija publikacij, ki je bila načrtovana za leto 2009, še ni končana. Digitalizacija več naslovov serijskih in monografskih publikacij namreč še poteka. Načrtujemo, da bomo pridobili še skenogramov serijskih publikacij, med njimi približno znanstvenih člankov, in skenogramov iz naslova digitalizacije monografij po projektu Europeana Travel in v okviru projekta Digitalna knjižnica Slovenije dlib.si. Zaradi obsežnosti zasnovanih projektov in posebnih zahtev pri ravnanju z gradivom bo digitalizacija predvidoma končana v prvi polovici leta

64 Trenutno poteka digitalizacija starejših serijskih publikacij Jutro, Slovenec in Domoljub s prilogami (predvidenih skenogramov), digitalizacija sodobnih znanstvenih in kulturnih serijskih publikacij (predvidenih skenogramov), digitalizacija nekaterih pokrajinskih vestnikov (predvidenih skenogramov), digitalizacija monografskih publikacij v okviru projekta Europeana Travel (v prvem sklopu predvidenih skenogramov, skupaj pa ) in digitalizacija doktorskih del Univerze v Ljubljani (predvidenih skenogramov). Zaradi sporazumne prekinitve sodelovanja s podjetjem Mikrocop d.o.o. bodo publikacije Documenta Praehistorica, Slovan ( ), Slovan ( ) in Kres, katerih digitalizacija je bila načrtovana za leto 2009, predmet ponovljenega razpisa v letu V skladu z načrtom smo pripravili vso potrebno dokumentacijo za pripravo javnega razpisa za digitalizacijo glasbenih del. Dela in sredstva, potrebna za presnemavanje glasbe na elektronske nosilce, smo prenesli na projekt dlib.siplus. Vse leto pa je potekala digitalizacija člankov iz 38 naslovov pomembnejšega dnevnega časopisja ( skenogramov) Ohranjanje digitalnih vsebin Ohranjanje digitalnih vsebin temelji predvsem na razvoju digitalnega arhiva in vzpostavitvi sistema varovanja podatkov, kar smo večinoma izvajali v okviru projekta Digitalna knjižnica Slovenije dlib.si, ki ga financira Norveški finančni mehanizem. V letu 2009 smo sodelovali tudi pri spremembah Zakona o obveznem izvodu publikacij. Na področju obveznega izvoda spletnih publikacij ni prišlo do večjih sprememb, poglavitna novost pa je možnost oddaje večjih plakatov (več kot 1m 2 ), ki jih NUK do zdaj večinoma ni sprejemal, v elektronski obliki. Zajemanje spleta V letu 2009 smo nadaljevali selektivno zajemanje spletnih strani v skladu z Zakonom o obveznem izvodu publikacij in Pravilnikom o vrstah in izboru elektronskih publikacij za obvezni izvod. Izbor arhiviranih spletnih strani smo razširili na področja javne uprave, visokošolskih zavodov, raziskovalnih ustanov in drugih strani, ki ustrezajo kriterijem iz pravilnika. Število tarč, ki jih zajemamo, smo povečali za 280 (z 77 na 357). V letu 2009 smo izvedli 793 zajemov, od tega 649 uspešno. Količina uspešno zajetega gradiva v preteklem letu znaša 603 GB Uspešni zajemi Neuspešni zajemi Slika 8: Število uspešnih in neuspešnih zajemov spletnih strani v letih 2008 in

65 Slika 9: Različna stanja dveh zajemanih tarč Orodje Web Curator Tool smo iz različice 1.4 nadgradili na različico V vmesniku Wayback Machine smo začeli sestavljati seznam arhiviranih spletnih strani za lažje pregledovanje in dostop. Slika 10: Vmesnik za pregledovanje spletnega arhiva Wayback Machine Na portal International Internet Preservation Consortium (IIPC) smo naš spletni arhiv vnesli v novonastali svetovni register spletnih arhivov. SVAROG Na podlagi izkušenj v letu 2009 in v sodelovanju z Oddelkom za pridobivanje gradiva nam je uspelo določiti natančnejšo delitev postopkov prejemanja gradiva med zajemanjem z robotom in oddajo prek portala SVAROG. Tako prek SVAROGA prejemamo predvsem posamezne publikacije, ki imajo zapis v COBISS, veliko količino drobnejših spletnih publikacij brez zapisov pa pridobivamo z zajemom celotnih spletnih strani, na katerih so vsebovane. Prek portala SVAROG je bilo oddanih 272 monografskih publikacij, 28 novih naslovov periodike, 36 člankov in 10 drugih publikacij (predvsem plakatov). Opravljen je bil pregled baze slovenskih založnikov v COBISS glede na njihovo publiciranje spletno dostopnih publikacij, ustrezni založniki pa so bili pozvani k oddaji. Identifikacija spletnih publikacij je potekala tudi s sprotnim pregledovanjem novih CIP zapisov. V letu 2009 smo pregledali 289 CIP zapisov in izvedli ustrezne postopke za pridobitev publikacij (poziv k oddaji ali zajem z robotom v primeru celotnih spletnih strani). 61

66 Slika 11: Moderatorski vmesnik na portalu SVAROG Tabela 40: Število oddanih publikacij prek portala SVAROG v letu 2009 vrsta publikacije načrtovano doseženo monografske publikacije serijske publikacije - 28 članki - 36 drugo (plakati) Slika 12: SVAROG: število oddanih publikacij v letih 2008 in

67 Drugi na Svarog Slika 13: Število pridobljenih publikacij prek SVAROGA in drugih načinov pridobivanja Na portalu SVAROG se je na novo registriralo 64 založnikov, skupaj so bili registrirani 104. Na težave pri postopkih registracije in oddaje publikacij ter na potrebe po dodatnih informacijah s strani založnikov smo se uspešno in ažurno odzvali. Poleg portala SVAROG smo elektronske publikacije pridobivali tudi na druge načine (e-pošta, pošta ali ročno shranjevanje). Tako smo pridobili 90 monografskih publikacij, 4 naslove periodike (skupno 32 številk) in 2 plakata. Med založniki, ki so v preteklem letu izstopali po številu oddanih publikacij, je treba omeniti založbo Ruslica s 116 e-knjigami, prilagojenimi za uporabo na elektronskih bralnikih, Rokus Klett z 48 številkami revije National Geographic in Pedagoški inštitut s 30 strokovnimi monografijami. Na podlagi izkušenj iz let 2008 in 2009 smo izdelali podroben seznam načrtovanih sprememb portala SVAROG, ki bodo podlaga za projekt prenove in nadgradnje portala v letu SVAROG bo s prenovo dobil nove funkcionalnosti ter olajšal delo moderatorjem in uporabnikom, hkrati pa bo rabil kot ena od vstopnih točk za repozitorij digitalnih vsebin. Pripravili smo dvoje izobraževanj za založnike o obveznem izvodu publikacij, na katerih smo predstavili tudi segment spletnih publikacij ( v NUK, na Ministrstvu za kulturo). Na povabilo Centra za poklicno izobraževanje smo pripravili predavanje o obveznem izvodu ter pridobivanju in hranjenju spletnih publikacij ( , Center za poklicno izobraževanje). Za sodelavce NUK smo pripravili dve predstavitvi obveznega izvoda spletnih publikacij, SVAROG, zajemanja spleta in repozitorija digitalnih vsebin ( na Leskoškovi, na Turjaški) Dostop do digitalnih vsebin Uresničevanje prioritetnega cilja dostopa do digitalnih vsebin temelji na razvoju ustreznega, vsebinsko bogatega in prepoznavnega informacijskega sistema po meri uporabnikov. Nadaljnji razvoj spletnega portala in izdelava načrta spletnega mesta Razvoj portala dlib.si smo na vseh ravneh (tehnološki, vsebinski, marketinško-promocijski in avtorskopravni) usmerili v oblikovanje nove različice portala dlib.si v2.0. Portal smo prenovili v okviru projekta Digitalna knjižnica Slovenije dlib.si, v okviru delovnega sklopa 5 nadgradnja portala dlib.si. Maja 2009 smo razvoj portala pripeljali do prve sklepne faze; uporabnikom in strokovni javnosti smo ponudili testiranje beta verzije dlib.si v2.0. Testiranje portala na podlagi anket in v okviru fokusne skupine nam je prinesla dragocene ocene in pripombe, ki smo jih vključili v načrt in realizacijo nove različice. 63

68 Novi portal smo javnosti predstavili oktobra Prinaša prijaznejše iskanje in pregledovanje rezultatov ter poseben pregledovalnik digitalnega gradiva. Na voljo je nova funkcija»moj dlib«, najbolj neposredno interakcijo z uporabniki pa ponuja funkcija označevanje/tagiranje metapodatkov. Slika 14: Prenovljeni portal dlib.si v2.0 Na področju vsebinskega razvoja portala je bilo ob koncu leta 2009 na portalu dlib.si enot gradiva: znanstvenih člankov člankov številk časopisja fotografij 720 del v Artoteki 631 knjig plakatov 662 rokopisov 250 zemljevidov 81 vedut 65 zvočnih posnetkov enot notnega gradiva 253 visokošolskih del 368 programskih in projektnih poročil ARRS (za leto 2008) 22 razglednic 3 virtualne razstave Kot rezultat dobrega sodelovanja Agencije za raziskovalno dejavnost (ARRS), IZUM in NUK je v letu 2009 nastala zbirka programskih in projektnih poročil ARRS, ki so povezana z Informacijskim sistemom o raziskovalni dejavnosti v Sloveniji SICRIS. Sodelovanje s Koroško osrednjo knjižnico dr. Franca Sušnika je omogočilo vpogled v posebno zbirko Artoteka. Avtorji risb, akvarelov, grafik in plastik so večinoma znani umetniki, med njimi Mirsad Begić, Nikolaj Omersa, Robert Hlavaty, Aco Mavec, Marjan Manček, Marjanca Jemec-Božič, in drugi. Artoteka na spletu je rezultat projekta Europeana Local in bo dostopna tudi prek Europeane. 64

69 Slika 15: Zbirka Artoteka z likovnimi deli, ki jih je prispevala Koroška osrednja knjižnica dr. Franca Sušnika V sodelovanju z založniki slovenske znanstvene periodike smo nadaljevali z oblikovanjem zbirke znanstvenih člankov in poleti 2009 vanjo dodali znanstveni članek. V letu 2009 je na portal prispevalo svoje digitalno gradivo že 12 splošnih knjižnic, in sicer: članke ( ), časopisje (10.855), slikovno gradivo (724) kartografsko gradivo (136), rokopisno gradivo (128) in monografske publikacije (29). Največ gradiva je prispevala Mestna knjižnica Ljubljana, in sicer enot. Sledita ji Knjižnica Ivana Potrča Ptuj z enotami in Goriška knjižnica Franceta Bevka s enotami. Več kot enot so prispevale Osrednja knjižnica Celje, Knjižnica Mirana Jarca Novo mesto in Knjižnica Ivana Tavčarja iz Škofje Loke, manj kot 100 enot pa Matična knjižnica Kamnik, Mariborska knjižnica in Osrednja knjižnica Srečka Vilharja Koper. Slika 16: Knjižnice, ki so v letu 2009 prispevale svoje gradivo glede na število enot (po količini) 65

70 Največ naslovov, in sicer za slikovno zbirko Artoteka, je prispevala Koroška osrednja knjižnica dr. Franca Sušnika, sledi ji Knjižnica Mirana Jarca z zemljevidi, dijaškimi listi in serijskimi publikacijami. Ker vsak naslov vključuje različno število digitalnih objektov, moramo pri vrednotenju podatkov upoštevati tudi količino gradiva pri posameznem naslovu. Leto 2009 je bilo zelo uspešno na področju pridobivanja digitalnih kopij drugih ustanov in njihove objave na portalu dlib.si. Delež gradiva drugih organizacij se je v primerjavi z letom 2008 povečal za skoraj enkrat in je ob koncu leta 2009 znašal 37 % vsega dostopnega gradiva na portalu, največ so prispevale slovenske splošne knjižnice. Založniki serijskih publikacij so prispevali 2,5 % naslovov, drugi pa 1 %. Najmanj naslovov so v letu 2009 prispevale fizične osebe, in sicer skupaj 0,5 %. Slika 17: Knjižnice, ki so v letu 2009 prispevale svoje gradivo glede na število naslovov Slika 18: Delež digitalnega gradiva na portalu dlib.si glede na razmerje NUK in druge organizacije 66

71 Slika 19: Odstotek sklenjenih dogovorov z zunanjimi partnerji v letu 2009 Uspešni smo bili na področju pridobivanja dovoljenj za objavo novih slovenskih znanstvenih revij na portalu dlib.si s strani različnih slovenskih založb in fizičnih oseb. Ta oblika pridobivanja sodobnega e-gradiva je rezultat načrtovanega promocijskega spleta, ki potencialnim sodelavcem predstavi vse prednosti dostopnosti njihovega dela prek Digitalne knjižnice Slovenije. Pridobivanje dovoljenj je zamudno, a je glede na veljavno zakonodajo edini način, da na portalu ponudimo tudi novejšo literaturo. V letu 2009 smo podpisali 32 novih dogovorov o sodelovanju (za reproduciranje in dajanje na voljo javnosti) s pravnimi in 6 s fizičnimi osebami. Slika 20: Sklenjeni dogovori za serijske publikacije v letu 2009 glede na znanstveno področje Podpisanih je bilo 21 dogovorov z založniki znanstvene periodike, od tega največ (33 %) za serijske publikacije s področja družboslovnih ved. V prilogi predstavljamo vse sklenjene dogovore v letu Na področju tehnološkega razvoja je v letu 2009 informacijski sistem Digitalne knjižnice Slovenije doživel razvoj na več področjih. Stari vmesnik spletnega portala je zamenjal novi, ki je prijaznejši in predvsem zmogljivejši. Z njegovo uporabo je iskanje in pregledovanje gradiva uporabniku še bolj prijazno, saj vsebuje komponente spleta 2.0, s čimer spodbujamo socialno mreženje. Na novo je bil implementiran programski modul in spletni vmesnik za potrebe urejanja in dodajanja gradiva v podatkovno zbirko in vmesnik za urejanje vsebin na spletnem portalu. Tako smo omogočili moderiranje vsebine tudi računalniško manj veščim upravljavcem CMS vsebin. Poleg nove zunanje podobe spletnega vmesnika in novih možnosti, ki so na voljo uporabnikom (shranjevanje iskalnih nizov, citiranje virov, različne prilagoditve iskalnika) je delovanje spletnega portala servisno naravnano (SOA), s čimer je doseženo lažje sledenje sestavnim procesom sistema in njihova interoperabilnost. 67

72 Na novo smo vključili tudi beleženje statistike, ki omogoča sledenje uporabe za vsako publikacijo (tudi za partnerske organizacije). Med nove dosežke štejemo tudi prenovljen zajemalec vsebin (harvester) po protokolu Z39.50, ki omogoča dostop do bibliografskih vsebin iz knjižničnega kataloga COBISS, same objekte v knjižničnem katalogu pa lahko opremimo z enotnim identifikatorjem, ki ga producira dlib.si URN (Uniform Resource Name). Ta novost uporabniku omogoča neposreden dostop do digitalnih objektov na dlib.si prek knjižničnega kataloga COBISS. Na novo smo zgradili podatkovno zbirko - repozitorij za bibliografske podatke, ki je relacijsko usmerjena (3NO), po strukturi podatkov pa standardizirana po specifikaciji Dublin Core Extended in pripravljena za uporabo v repozitoriju digitalnih vsebin. Podatkovna zbirka omogoča lažji izvoz vsebin za potrebe sodelovanja zlasti v evropskih projektih s področja digitalnih vsebin. V kombinaciji s strežnikom OAI-PMH (Open Archives Initiative Protocol for Metadata Harvesting) smo uspešno implementirali uvoz/izvoz podatkov z Europeano in TEL (The European Library), možnosti uporabe in izmenjave podatkov pa so neomejene tudi z domačimi partnerji in izmenjevalci vsebin. Slika 21: Prenovljeni administrativni vmesnik Slika 22: Del podatkovnega modela 68

73 Na področju marketinga in promocije portala dlib.si smo marketinške aktivnosti izvajali na treh področjih: Oblikovanje učinkovitih partnerstev: pokazatelji dolgoročnih partnerstev so naslednji: 32 novih dogovorov o sodelovanju; povečan delež gradiva drugih knjižnic na portalu dlib.si, ki predstavlja že 37 % vsega gradiva, dostopnega prek dlib.si; uspešna partnerstvo v okviru mednarodnih projektov: Projekt Digitalna knjižnica Slovenije dlib.si, Projekt DoD (Digitization on Demand), DRIVER II, Europeana Local, Europeana Travel, EDLnet, TELplus in ARROW. Seznanjanje javnosti z digitalnimi kulturnimi vsebinami: različni kazalci, s katerimi spremljamo promocijsko učinkovitost, so se v letu 2009 močno povečali. Zabeležili smo 100 objav o Digitalni knjižnici Slovenije v različnih medijih, od tega 44 v osrednjih slovenskih medijih, ostalo v različnih spletnih skupnostih, na Facebooku in na blogih. Zaposleni v Enoti za razvoj digitalne knjižnice smo pripravili 10 objav in 37 predstavitev po vsej Sloveniji (nastopov je bilo za 19 % več kot leta 2008). Največ predstavitev je bilo za zaposlene v knjižničarstvu, sledijo jim druge strokovne javnosti (muzealci, arhivisti ipd.), študenti in splošni uporabniki. Slika 23: Predstavitve, tečaji in izobraževanja v letu 2009 glede na vrsto udeležencev Ponatisnili smo informativni zgibanki Digitalna zakladnica (5.000 izvodov) in Digital Treasure (500 izvodov). Prvo izdajo zgibanke o Digitalni knjižnici Slovenije (2.500 izvodov) smo natisnili ob koncu leta 2008 in je v slabih devetih mesecih pošla. Redno smo izdajali tudi dlib.si enovice (6 številk) in dlib.si enewsletter (3 številke). Statistika obiska portala: na podlagi odprtokodnega sistema za beleženje statistike uporabe AWSTATS (spremljanje obiska po dogodkih na strežniku) ugotavljamo, da je septembra 2009 začela obiskanost portala strmo naraščati in dosegla v januarju 2010 tudi vrh, saj smo zabeležili 128,24 % povečanje glede na januar Na tako velik dvig obiskanosti portala od septembra naprej so vplivale promocijske aktivnosti po Sloveniji in uporaba nove različice portala. Jan 2009 Feb 2009 Mar 2009 Apr 2009 Maj 2009 Jun 2009 Jul 2009 Avg 2009 Slika 24: Obiskanost portala dlib.si v letu 2009 po mesecih Sep 2009 Okt 2009 Nov 2009 Dec

74 Tabela 41: Statistični podatki o obiskanosti portala dlib.si v letu 2009 mesec različnih obiskovalcev št. obiskov strani zadetkov promet Jan GB Feb GB Mar GB Apr GB Maj GB Jun GB Jul GB Avg GB Sep GB Okt GB Nov GB Dec GB skupaj GB Za analizo statistike uporabe portala dlib.si (spremljanje dogodkov na spletni strani) je bilo v letu 2009 nameščeno še dodatno orodje, tj. orodje Google Analytics, s pomočjo katerega smo dobili naslednje rezultate: število obiskov; število absolutnih enkratnih obiskovalcev; število ogledov strani; povprečno število ogledov na obiskovalca; 00:02:39 - povprečni čas, ki so ga uporabniki preživeli na portalu dlib.si ob obisku določene strani; % - odstotek izstopne stopnje (Bounce Rate, tj. kako hitro obiskovalec zapusti stran); % - delež novih obiskovalcev, ki še niso bili zaznani predhodno. Največ obiskov portala dlib.si (Tabela 42) je bilo iz Slovenije ( ), sledijo Hrvaška (3.030), Združene države Amerike (2.981), Nemčija (2.598), Srbija (2.519), Avstrija (1.639), Francija (931), Poljska (874) in Velika Britanija (854). Tabela 42: Obiski portala dlib.si v letu 2009 po državah država št. obiskov obiski na stran povprečni čas obiska na portalu novi obiski (%) izstopna stopnja bounce rate (%) 1. Slovenija ,27 00:02:37 29,12 67,20 2. Hrvaška ,66 00:03:37 56,67 52,05 3. ZDA ,50 00:04:28 67,83 49,14 4. Nemčija ,24 00:02:46 73,56 52,58 5. Srbija ,39 00:03:16 61,69 38,79 6. Italija ,21 00:04:28 61,87 46,54 7. Avstrija ,18 00:05:14 60,71 43,44 8. Francija 931 2,81 00:01:07 85,93 64,34 9. Poljska 874 5,76 00:02:54 55,38 54, Velika Britanija 854 6,04 00:02:40 68,38 52,93 Usposabljanje za digitalno knjižnico Maja in oktobra 2009 smo v okviru rednih izobraževanj v NUK izvedli celodnevno delavnico Digitalizacija v knjižnicah izgradnja digitalnih zbirk. Udeleženci so se seznanili z načrtovanjem, 70

75 pripravo, vodenjem in vzdrževanjem projektov digitalizacije v knjižnicah ter z osnovnimi pojmi s področja izgradnje digitalne zbirke. Zaposleni v Enoti za razvoj in upravljanje digitalne knjižnice smo izvedli 37 predstavitev Digitalne knjižnice Slovenije po vsej Sloveniji za različne skupine uporabnikov, med katerimi so prevladovali knjižničarji Aktivno sodelovanje pri nadaljnjem razvoju Evropske digitalne knjižnice (The European Library) in v drugih mednarodnih projektih s področja digitalizacije in izgradnje digitalne knjižnice Aktivno smo sodelovali pri razvoju The European Library in Europeane. Naše sodelovanje pri obeh portalih smo usmerili zlasti na vsebinsko in promocijsko raven. Europeana združuje lastnosti multimedijske knjižnice, muzeja in arhiva ter jih dopolnjuje s storitvami, ki jih ponuja Splet 2.0. Omogoča neposreden dostop do digitaliziranih knjig, avdio- in videogradiv, fotografij, slik, zemljevidov, rokopisov, časopisja in arhivskih dokumentov, ki so del evropske kulturne dediščine. Obiskovalci strani lahko v svojem jeziku z enega mesta raziskujejo različne virtualne zbirke evropskih kulturnih ustanov. Slika 25: Spletišče projekta Europeana Travel V NUK je v letu 2009 potekalo več mednarodnih projektov s področja digitalizacije in gradnje digitalne knjižnice, in sicer: Digitalna knjižnica Slovenije dlib.si (Norveški finančni mehanizem, SI0014), EOD - ebooks on Demand - A European Library Network, DRIVER II, Europeana Travel, Europeana Local, EDLnet, TELplus, ARROW itd. (Glej poglavje: 19 Projekti, ki so potekali zunaj rednega programa NUK). V letu 2009 smo temeljito preučili sistem DOI (Digital Object Identifier) in se po konzultaciji z založbo ZRC SAZU, ki že izvaja ta sistem za svoje znanstvene revije, odločili, da razvoja ne bomo usmerili v realizacijo tega sistema. Sistem DOI je namreč prilagojen izdajateljem in ne knjižnicam oziroma posrednikom, kar bi za nas predstavljajo obilico nepotrebnega dela, zahtevalo pa bi tudi dodatno kadrovsko in finančno podporo. Poleg tega smo uspešno izdelali lasten sistem za sledljivost dokumentov v spletnem okolju (URN), ki je povsem primerljiv z DOI Sodelovanje pri izgradnji digitalne knjižnice Univerze v Ljubljani in gradnji spletnega portala za uporabnike Izvajanje univerzitetne funkcije NUK na področju zagotavljanja in ponudbe elektronskih virov ocenjujemo kot uspešno. NUK je uspešno povezal knjižnice Univerze v Ljubljani, Univerze v Mariboru, Univerze na Primorskem in Univerze v Novi Gorici za skupen nastop pri kandidiranju na 71

76 Javnem razpisu ARRS o sofinanciranju nakupa tuje znanstvene literature in baze podatkov v letu 2009, saj smo pridobili sredstva za sofinanciranje treh konzorcijev. Tudi pri večini drugih novonaročenih e-virov smo zagotovili dostop z vseh lokacij UL in oddaljen dostop za člane UL. V okviru delovanja Komisije za razvoj knjižničnega sistema (KRKS) smo sodelovali pri aktivnostih Delovne skupine za pripravo enotnega modela nakupa elektronskih virov na UL. Tabela 43: Predstavitve portala dlib.si v letu vrsta dogodka kraj datum naslov izvajalka/ec NUK Učinkovita uporaba Katja Rapuš, Tečaj za uporabnike Ljubljana portala dlib.si Eva Potisek 2 Permanentno izobraževanje: Evropski in domači projekti na področju digitalne knjižnice: predstavitev sodelovanja slovenskih knjižnic 3 Permanentno izobraževanje: Evropski in domači projekti na področju digitalne knjižnice: predstavitev sodelovanja slovenskih knjižnic 4 Permanentno izobraževanje: Evropski in domači projekti na področju digitalne knjižnice: predstavitev sodelovanja slovenskih knjižnic 5 Seja Komisije za razvoj knjižničnega sistema UL 6 Študijsko srečanje šolskih knjižničarjev (v sodelovanju z ZRSŠ) 7 Študijsko srečanje šolskih knjižničarjev (v sodelovanju z ZRSŠ) Blejski forum o Evropi; Vloga kulture v družbi znanja 9 Ob dogodku: predstavitev digitalizirane časopisne priloge Kamničan Predavanje na FF, Oddelek za bibliotekarstvo, 3. letnik Sestanek z Agencijo za knjigo RS 12 Tečaj iz programa izobraževanja NUK 2009 NUK Ljubljana NUK Ljubljana NUK Ljubljana Soba rektorjev UL Ljubljana Digitalna knjižnica Slovenije dlib.si EuropeanaNet, Europeana 1.0, Europeana Travel mag. Zoran Krstulović mag. Zoran Krstulović (v sodelovanju z mag. Karmen Štular Sotošek in Žigo Cerkvenikom) Projekt DIZZIS Katja Rapuš NUK Ljubljana NUK Ljubljana Golf hotel Bled Matična knjižnica Kamnik Filozofska fakulteta, Ljubljana NUK, Sejna soba Ljubljana NUK Ljubljana Digitalna knjižnica Slovenije dlib.si. Projekt na razpisu finančnega mehanizma EGP in Norveškega finančnega mehanizma Digitalna knjižnica Slovenije in sorodne knjižnice Digitalna knjižnica Slovenije in sorodne knjižnice Digitalna knjižnica Slovenije: Ustvarjanje kulturnih digitalnih vsebin, povezovanje digitalnih virov in zagotavljanje prostega dostopa do znanja Digitalna knjižnica Slovenije Digitalna knjižnica Slovenije Digitalna knjižnica Slovenije Učinkovita uporaba portala dlib mag. Zoran Krstulović mag. Karmen Štular Sotošek mag. Karmen Štular Sotošek mag. Zoran Krstulović Eva Potisek mag. Zoran Krstulović mag. Zoran Krstulović, mag. Karmen Štular Sotošek mag. Karmen Štular Sotošek, 72

77 13 Tečaj iz programa izobraževanja NUK 2009; Izobraževanje za pripravo na bibliotekarski izpit 14 Študentje Univerze v Novi Gorici 15 Oddelek za slovenistiko, Filozofska fakulteta 16 Predstavitev za študente in učitelje Pedagoške fakultete Univerze v Ljubljani 17 Tečaj iz programa izobraževanja NUK Kulturni bazar; Forumu digitalnih in digitaliziranih kulturnih vsebin 19 Predstavitev portala sodelavcem Prirodoslovnega muzeja Slovenije 20 Srečanje sekcije za specialne knjižnice 21 PPT Predstavitev Srečanje uporabnikov in sodelavcev dlib.si Državni zbor RS Tečaj iz programa izobraževanja NUK 2009 Obisk Kluba IT managerji Stojnica na posvetovanju ZBDS 2009 Posvetovanje ZBDS 2009 Predstavitev za študente Predstavitev za profesorje 30 Tečaj iz programa izobraževanja NUK 2009 NUK - Leskoškova Ljubljana NUK, Sejna soba Ljubljana Digitalna knjižnica NUK Ljubljana Pedagoška fakulteta Ljubljana NUK Ljubljana Cankarjev dom Ljubljana Prirodoslo-vni muzej Slovenije Ljubljana Mestni muzej Ljubljana Pedagoška fakulteta Ljubljana junij 2009 NUK Ljubljana Poslanska skupina julij 2009 NUK Ljubljana NUK Ljubljana Kongresni center Habakuk Maribor Kongresni center Habakuk Maribor Študentska arena Gimnazija Škofja Loka NUK Ljubljana Digitalna knjižnica Slovenije pot do znanja in kulturnih zakladov Digitalna knjižnica Slovenije Digitalizacija v knjižnicah izgradnja digitalnih zbirk Portal Digitalne knjižnice Slovenije Digitalna knjižnica Slovenije Digitalna knjižnica Slovenije Uporaba odprtokodnih repozitorijev Testiranje portala 2.0 Digitalna knjižnica Slovenije, Učinkovita uporaba portala dlib.si Digitalna knjižnica Slovenije Predstavitev prenovljenega portala dlib.si in drugih tekočih projektov, ki jih financira Evropska komisija Prost spletni dostop do rezultatov domače ustvarjalnosti»conditio sine qua non«razvoja Predstavitev prenovljenega portala dlib.si Digitalna knjižnica Slovenije knjižnica prihodnosti Digitalizacija v knjižnici izgradnja Katja Rapuš, Eva Potisek, Tine Musek mag. Karmen Štular Sotošek mag. Zoran Krstulović Helena Janežič mag. Karmen Štular Sotošek, Eva Potisek mag. Zoran Krstulović, mag. Karmen Štular Sotošek Žiga Cerkvenik, Mojca Šavnik, Katja Rapuš, Eva Potisek Katja Rapuš mag. Karmen Štular Sotošek Matjaž Kragelj mag. Karmen Štular Sotošek, Katja Rapuš, Eva Potisek, Helena Janežič mag. Karmen Štular Sotošek mag. Karmen Štular Sotošek, Katja Rapuš, Tine Musek mag. Karmen Štular Sotošek, mag. Zoran Krstulović, Matjaž Kragelj Lucija Peršin mag. Zoran Krstulović Lucija Peršin Lucija Peršin mag. Karmen Štular Sotošek, mag. Zoran 73

78 Konferenca COBISS 2009 Knjižničarji gorenjskih splošnih knjižnic Predstavitev za uporabnike MKL 34 Povabilo Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani Kongresni center Habakuk Maribor Osrednja knjižnica Kranj MKL Knjižnica P. Voranc, Knjižnica Bežigrad, Knjižnica Šiška FF Ljubljana digitalnih zbirk COBISS.SI in dlib.si za dostop do elektronskih virov Predstavitev prenovljenega portala dlib.si Digitalna knjižnica Slovenije knjižnica prihodnosti Digitalna knjižnica Slovenije (4 sklopi) Krstulović mag. Karmen Štular Sotošek, mag. Zoran Krstulović Daša Pokorn, Lucija Peršin Lucija Peršin mag. Zoran Krstulović 35 Obiskovalci NUK ob dnevu odprtih vrat 36 Prva konferenca Informatika v javni upravi Povabilo Fakultete za organizacijske vede Univerze v Mariboru NUK Ljubljana Kongresni center Brdo pri Kranju Fakulteta za organizacij-ske vede Univerze v Mariboru Kranj Digitalna knjižnica Slovenije Ustvarjanje in spletni dostop do e-vsebin na področju kulture dosežki in načrti Digitalna knjižnica Slovenije Lucija Peršin mag. Zoran Krstulović, Daša Pokorn mag. Zoran Krstulovič, mag. Karmen Štular Sotošek Tabela 44: Objave o Digitalni knjižnici Slovenije v medijih v letu 2009 avtor/ intervjuvanec naslov medij datum 1 as Pozabljena Dnevnik Katja Lenart (avtorica), Tanja Radež (intervjuvanka) Pozabljena hiška VEST_kultura Zgodba o slovenskih knjigah v Igor Bratož neknjižni obliki DELO; Književni listi Miran Hladnik Slovenska književnost DELO; Književni listi Damjan Hančič 6 Zoran Krstulović (intervjuvanec) Zoran Krstulović Damjan Hančič Miran Hladnik 10 Petra Tihole (avtorica) Karmen Štular Sotošek (intervjuvanka) na zaslonu Digitalizirana časopisna priloga»kamničan«prava ideja Digital Library of Slovenia: Developing Cultural Digital Content, Interconnectind Digital Sources and Enabling Free Access to Knowledge V kamniški knjižnici predstavili digitaliziranega»kamničana«vitalnost jezika Novo na Dlib.si (Zora , Vesna , Škofjeloški pasijon 1721 idr.) Dan knjige in digitalne knjižnice Kamničan.si RTV SLO 2; Prava ideja poslovna oddaja Videolectures.net Kamničan.si [SlovLit] InfoTV; Oddaja INFO Robert Guštin Digitalna knjižnica Slovenije Gorenjski glas Blogorola: Testirajte dlib 2.0 Medij ljudem, moč idejam! (forum) junij Kristina Božič, Ervin Hladnik Milharič Kako bomo brali v 21. stoletju? Digitalizacija Gutenbergove galaksije. Dnevnik, Objektiv Andrej Šalehar Dopolnilo k članku Delo, priloga Znanost

79 15 Tine Musek, Matjaž Kragelj, Zoran Krstulović Alenka Kavčič-Čolić Petra Grujičić Petra Grujičić Tomaž Bešter Karmen Štular Sotošek Nini o slovenskih knjigah in tiskih s področja živinoreje do leta 1945 URN Preprosto uporaben Digitalna knjižnica Slovenije in Univeza v Ljubljani: odmev na Prostodostopni repozitorij raziskovalnih objav in podatkov ter visokošolskih del Male skrivnosti velikega NUK: kako jo je zagodel Plečnik ali zakaj ne morem do»svoje«knjige? FOTO: Kako jo je zagodel Plečnik ali zakaj ne morem do»svoje«knjige? Nuk je načrtovan tako, da prostega dostopa do knjig ne omogoča Smernice IFLA za digitalno referenčno službo Digitalna knjižnica Slovenije dlib.si in sorodni medijski portali Nova podoba Digitalne knjižnice Slovenije Nova podoba Digitalne knjižnice Knjižničarske novice, letn. 19, št. 6/7 Knjižničarske novice, letn. 19, št. 6/7 julij 2009 julij 2009 Delo, Panorama Delo.si Šolska knjižnica, letn. 19, št. 2/3 Šolska knjižnica, letn. 19, št. 2/ Biblioblog Sloportal.net Digitalni Nuk. Marjan Horvat Desetletja zamud Mladina, št Digitalna knjižnica Slovenije Genspot dlib.si NUK z novimi prostori. Širca: RTVSLO.si (Kultura) M.K. prihodnost je v projektu digitalnega razvoja 26 STA Nov računalniški center NUK Siol.net STA STA Karmen Štular Sotošek (intervjuvanka) Tanja Jaklič (avtorica), Mateja Komel Snoj (intervjuvanka) Tanja Jaklič (avtorica), Mateja Komel Snoj (intervjuvanka) Na Leskoškovi odprli nove prostore NUK Odprli nove prostore NUK AudioBook 01 copyright v njej tudi prispevek mag. Karmen Štular Sotošek o Digitalni knjižnici Pogovor z Matejo Komel Snoj, novo ravnateljico NUK: Prostora za izboljšave je še nekaj; pričakujem, da tudi volje! Pogovor z Matejo Komel Snoj, novo ravnateljico NUK: Prostora za izboljšave je še nekaj; pričakujem, da tudi volje! 32 Slovenija na začetku digitalizacije kulturne dediščine 33 Karmen Štular Sotošek Portret meseca (intervjuvanka) Karmen Štular Sotošek 34 Prost spletni dostop do rezultatov domače Daša Pokorn, ustvarjalnosti»conditio sine qua Zoran Krstulović non«razvoja Demokracija.si Delo.si Radio Cona Delo.si Delo RIS Sistem: trendi, praksa, ljudje Zbornik strokovnega posvetovanja ZBDS 2009»Knjižničarji in knjižnice: dodana vrednost okolju« oktober Tanja Jaklič (avtorica), Zakaj še imeti knjižnice, ko pa Delo.si

80 Melita Ambrožič (intervjuvanka) imamo Google? Pogovor z dr. Melito Ambrožič 36 Tanja Jaklič (avtorica), Zakaj še imeti knjižnice, ko pa Delo Melita Ambržič imamo Google? Pogovor z dr (intervjuvanka) Melito Ambrožič 37 PEN proti digitalizaciji knjig pri Mladina.si STA (mh) Googlu Aleksander Brudar Do erotike prek spleta Žurnal.si Je prav, da Google digitalizira zvš, pv pisno bogastvo? Večer Case Study of Digital Humanities Newsletter No. 4 in Slovenia DARIAH Europeana Local Petra Jager V evropski digitalni knjižnici Delo Kulturni hrami so odprli svoja B.K. vrata RTV.SLO.SI Mitja Blažič (avtor), Zoran Krstulović (intervjuvanec) 44 Zoran Krstulović, Daša Pokorn NUK (oddaja Prvi odcep desno) Ustvarjanje in spletni dostop do e- vsebin na področju kulture dosežki in načrti Prvi program radio SLO (oddaja o NUK, tudi dlib.si) RIS Tabela 45: Novi dogovori o sodelovanju med NUK in založniki, sofinancirani s strani ARRS, sklenjeni v letu 2009 založnik naslov publikacije 1. Društvo matematikov, fizikov in astronomov založništvo Blejske delavnice iz fizike 2. Društvo matematikov, fizikov in astronomov založništvo Knjižnica Sigma 3. Društvo matematikov, fizikov in astronomov založništvo Presek 4. Društvo za opazovanje in proučevanje ptic Slovenije Svet ptic 5. Društvo za zdravje srca in ožilja Za srce 6. Ekonomski inštitut Pravne fakultete Gospodarska gibanja 7. Fakulteta za družbene vede Univerze v Ljubljani Teorija in praksa 8. Filozofska fakulteta Univerze v Ljubljani Linguistica 9. Institutum Studiorum Humanitatis Monitor ISH 10. Inštitut za narodnostna vprašanja Razprave in gradivo 11. Univerza na Primorskem, Management Fakulteta za management Koper 12. Znanstveno raziskovalni center SAZU Jezikoslovni zapiski 13. Zveza lesarjev Slovenije Les/Wood Tabela 46: Novi dogovori o sodelovanju med NUK in drugimi založniki, sklenjeni v letu 2009 Št. založnik oz. pravna oseba naslov publikacije 1. Delo Grafičar 2. Društvo radioloških inženirjev in Bilten Zbornica radioloških inženirjev 3. Fakulteta za uporabne Raziskave in Razprave in družbene študije 4. Filozofska fakulteta Verba Hispanica Univerze v Ljubljani 5. Pedagoška fakulteta Revija za elementarno izobraževanje Univerze v Mariboru 6. Planinska zveza Slovenije Planinski vestnik 7. Quark d.o.o. Quark, Research and development in Slovenia 8. Študentska organizacija Univerze v Tribuna Ljubljani 9 Biotehniška fakulteta Statistična analiza podatkov s programom Excel 2003 in R (Kostelec in Košmelj) 10 Filozofska fakulteta Univerze v Ljubljani Jubilejni zbornik: ob 20. obletnici oddelka za bibliotekarstvo, informacijsko znanost in knjigarstvo in ob 80. obletnici dr. Branka Berčiča 11 Jože Felc (urednik) Kaplje 76

81 12 Mestna občina Ljubljana Dogovori: glasilo SZDL Ljubljana-Center 13 Mestna občina Ljubljana Meščanska skupnost/naša skupnost: glasilo občinske skupščine 14 Mestna občina Ljubljana Naša komuna: glasilo občine Ljubljana Vič-Rudnik 15 Mestna občina Ljubljana Zbor občanov: glasilo SZDL Ljubljana-Bežigrad 16 Mestna občina Ljubljana Javna tribuna: glasilo občine Ljubljana-Šiška 17 Občina Domžale Slamnik javno glasilo 18 Občina Moravče Novice iz Moravške doline 19 Prirodoslovni muzej Slovenije Freyer, Heinrich: Fauna der in Krain bekannten Säugethiere, Vögel, Reptilien und Fische : nach Cuvier's System geordnet, mit Abbildungs- Citaten und Angabe des Vorkommens : nebst einem vollständigen Register der lateinischen, deutschen und krainischen oder slavischen Tabela 47: Novi dogovori o sodelovanju med NUK in fizičnimi osebami avtorji, sklenjeni v letu 2009 avtor naslov publikacije 1. Dvoršak Andrej Detektiv, taktika in metodika poizvedovanja, primeri: Knjiga o detektivih v elektronski obliki, SAD 2002, Ljubljana 2. Hren Marko Antologija Metelkove kako nam ni uspelo preprečiti vojne in kako lahko preprečimo 3. Popenko Daša Delovanje Društva specialnih in rehabilitacijskih pedagogov Slovenije med leti 1990 in Prof. dr. Šalehar Andrej Slovenske knjige in tiski s področja živinoreje: izdaje do leta Prof. dr. Šalehar Andrej Zgodovinski viri o slovenskih avtohtonih in tradicionalnih pasmah do leta Šemnički Peter Urbar gospoščine Gornji Ptuj iz časa okrog za izbrane vasi spodnjega Ptujskega polja in dela Slovenskih goric (diplomsko delo) 9 Raziskovalna in razvojna dejavnost 9.1 Raziskovalna dejavnost NUK Politika na področju raziskovalno-razvojne dejavnosti Razvojno-raziskovalno dejavnost izvaja NUK v skladu s poslanstvom in zakonsko določenimi nalogami, prednostno na področjih ohranjanja knjižničnega gradiva, digitalizacije in izgradnje digitalne knjižnice ter zagotavljanja dostopa, uporabe in trajnega ohranjanja elektronskih informacijskih virov. Strokovno podporo daje tudi razvoju nacionalnega vzajemnega bibliografskega sistema. Dejavnost poteka v okviru raziskovalno-razvojnih projektnih nalog, ki omogočajo razvoj dejavnosti NUK. Z vključevanjem v domače in mednarodne projekte zaposleni dobivajo dodatna znanja in izkušnje, knjižnica pa krepi partnerstva Prioritetni cilji na področju raziskovalno-razvojne dejavnosti v letu 2009 Sodelovanje v raziskovalnih in razvojnih projektih s področja ohranjanja gradiv in izgradnje digitalne knjižnice. Uporaba rezultatov raziskovalno-razvojnih projektov pri razvoju dejavnosti knjižnice in knjižničnega sistema. Priprava strokovnih podlag za normativno kontrolo, predvsem na področju korporativnih značnic in vsebinske obdelave gradiva. Izdelava smernic, orodij in infrastrukturnih pogojev za zbiranje, obdelavo in hranjenje elektronskih publikacij za druge knjižnice Uresničitev letnih ciljev Sodelovanje v raziskovalnih projektih je bilo uspešno. NUK je vodil ali sodeloval v domačih in tujih projektih ter pridobil nove evropske projekte. Vključevanje v razvojno-raziskovalne projekte je knjižnici omogočilo pridobivanje novih znanj in izkušenj, ki jih ne bi mogla osvojiti v okviru rednih programskih sredstev. Rezultati raziskav, 77

82 pridobljena znanja in izkušnje omogočajo hitrejši razvoj knjižnice ter odsevajo tudi v knjižničnem sistemu. Implementacija normativne kontrole na področju korporativnih značnic zaradi zahtevnosti projekta v letu 2009 ni bila končana, sodelovanje z IZUM bo potekalo tudi v letu Komisija za katalogizacijo pri NUK, ustanovljena decembra 2008, je v letu 2009 začela z delom. V prvem letu delovanja se je komisija najbolj posvetila reševanju posameznih katalogizacijskih vprašanj in dilem v zvezi z rabo formata COMARC ter začela s pripravo navodil za obdelavo različnih vrst knjižničnega gradiva. Člani komisije so se sestali enkrat, sicer pa so komentarje in mnenja usklajevali po elektronski pošti. V okviru projekta dlibsiplus ( ) so potekale začetne priprave na gradnjo spletnega mesta, ki bo namenjeno ohranjanju digitalnih virov. Pri tem NUK sodeluje z Arhivom družboslovnih podatkov Fakultete za družbene vede Univerze v Ljubljani, Arhivom RS, Pokrajinskim arhivom Maribor in Fakulteto za elektrotehniko, informatiko in računalništvo Univerze v Mariboru Raziskovalno-razvojna dejavnost NUK v letu 2009 Dejavnost je koordiniral Bibliotekarski raziskovalni center (BRC), formalno oblikovan julija 1998 z nalogo, da koordinira in izvaja raziskave in skrbi za razvoj na temeljnih področjih knjižničarstva. Do leta 2005 je v okviru Centra deloval tudi Informacijski center za bibliotekarstvo, ki danes kot samostojna služba s svojimi storitvami podpira raziskovalno in razvojno dejavnost NUK, storitve pa ponuja tudi širši javnosti. Od aprila 2006 se je BRC pridružil Laboratorij za kulturno dediščino, ki izvaja projekte s področja varovanja pisne kulturne dediščine. Raziskovalno-razvojna dejavnost je v letu 2009 potekala v okviru notranjih raziskovalno-razvojnih projektno zastavljenih nalogah, v okviru projektov, financiranih iz javnih sredstev RS, in v okviru mednarodnih projektov. Sodelovanje v domačih in mednarodnih raziskovalnih projektih je raziskovalcem NUK poleg dodatne kadrovske pomoči omogočilo tudi poglabljanje v aktualne probleme v bibliotekarski in informacijski znanosti ter vzpostavitev mednarodnih partnerstev. Z uporabo rezultatov iz raziskovalno-razvojnih projektov in s pridobivanjem dodatnih znanj so raziskovalci NUK pomembno prispevali k razvoju dejavnosti knjižnice in knjižničnega sistema ter uresničevanju prednostnih področij, zastavljenih v strategiji NUK. V letu 2009 je stopil v veljavo Pravilnik o raziskovalnih nazivih (Ur. l. RS, št. 126/08), ki je določil nove pogoje za pridobivanje znanstvenih in raziskovalno-strokovnih nazivov. Zato je bil sprejet nov pravilnik NUK o postopku za izvolitev raziskovalcev v raziskovalni naziv. Obstoječi nazivi enajstih raziskovalcev so bili prevedeni v nove nazive, 9 raziskovalcev pa bo moralo v letu 2010 obnoviti svoj naziv. Osem zaposlenih je dobilo nov raziskovalni naziv, ena raziskovalka pa se je upokojila. Ob koncu leta 2009 je raziskovalna skupina NUK štela največ članov doslej (29). V okviru BRC sta delovali dve stalno zaposleni raziskovalki, tj. vodja oddelka in raziskovalka za formalno obdelavo. Avgusta se nam je pridružila strokovna sodelavka s polovičnim delovnim časom. V okviru BRC so bili 4 delavci zaposleni za določen čas na projektih (3,30 EPZ). Na projektih, ki so se izvajali v okviru drugih oddelkov in enot, je za določen čas sodelovalo 20 zaposlenih (9,90 EPZ). Raziskovalci, ki niso bili neposredno vključeni v projekte, so na področju raziskovalne dejavnosti sodelovali v povprečju do 10 % obsega svojega delovnega časa (Tabela 48). Tabela 48: Sodelovanje zaposlenih v raziskovalni dejavnosti (RRD) v letu 2009 št. kadrov vključenih v RRD delež RRD v EPZ raziskovalci NUK, zaposleni za nedoločen čas 25 5,60 raziskovalci, zaposleni na projektih 5 3,30 vsi raziskovalci, ki so sodelovali na področju RRD 30 8,90 ostali sodelavci na področju RRD, ki niso imeli statusa (naziva) 15 6,60 raziskovalca skupaj vsi kadri, ki so sodelovali v RRD 45 15,50 78

83 Pomembno vlogo pri teoretičnem delu na področju vsebinske obdelave so imeli raziskovalci oddelka za vsebinsko obdelavo NUK. Nadaljevali so z rednim pregledovanjem in dopolnjevanjem Spletnega splošnega geslovnika (SSSG z novimi predmetnimi oznakami in vrstilci UDK. Tako so v letu 2009 vnesli v SSSG 477 novih osebnih imen in 70 kazalk za osebna imena. Geslovnik so dopolnili s 15 novimi rodbinskimi imeni in eno kazalko za rodbinska imena. SSSG trenutno obsega osebnih imen in 160 rodbinskih imen. Tematskim predmetnim oznakam so v preteklem letu dodali 243 novih tematskih predmetnih oznak in 46 pripadajočih kazalk. Novim predmetnim oznakam so dodali tudi 273 novih vrstilcev UDK. Konec leta 2009 je SSSG vseboval tematskih predmetnih oznak in 616 pripadajočih tematskih kazalk. SSSG je tako konec leta vseboval predmetnih oznak, pripadajočih kazalk in vrstilcev UDK. Poleg tega so v SSSG v letu 2009 vnesli okoli 400 redakcijskih popravkov predmetnih oznak ali vrstilcev UDK. Raziskovalci oddelka za vsebinsko obdelavo so sodelovali pri pripravah strokovnih podlag za normativno kontrolo predmetnih oznak vzajemnega kataloga in gradnjo sistema normativne kontrole predmetnih oznak; v letu 2009 so vnesli zemljepisnih imen v Geslovnik COBISS. Na področju formalne obdelave so potekale raziskave v zvezi z oblikovanjem koncepta novega pravilnika za katalogizacijo. Raziskovalka za formalno obdelavo je kot članica Delovne skupine za revizijo ISBD v okviru IFLE (ISBD Review Group) sodelovala pri pripravi prve standardne združene izdaje ISBD, ki bo objavljena leta Spremljali smo tudi razvoj mednarodnih katalogizacijskih pravilnikov, standardov in formatov za bibliografsko obdelavo knjižničnega gradiva. Poleg svetovalne dejavnosti v zvezi s formalno obdelavo gradiva in normativno kontrolo je raziskovalka, odgovorna za to področje, v preteklem letu pripravila in vodila 5 tečajev za udeležence sistema COBISS.SI in imela tri predavanja v okviru izobraževanja za začetnike v stroki. Prednostne naloge Komisije za katalogizacijo pri NUK so priprava prevoda RDA: Resource Description and Access, preučitev možnosti implementacije RDA: Resource Description and Access v slovensko bibliotekarsko stroko in knjižnično okolje, priprava predloga uporabe RDA: Resource Description and Access kot nacionalnega katalogizacijskega pravilnika in v skladu s pravilnikom priprava uporabniškega priročnika za katalogizacijo. Področje teoretičnega in praktičnega razvoja digitalne knjižnice in trajnega ohranjanja digitalnih virov je bilo tudi v letu 2009 tesno povezano s prakso in s projektno dejavnostjo NUK. Nadaljevali smo z oblikovanjem strokovnih podlag za izvajanje dejavnosti trajnega ohranjanja digitalnih virov. Naloga, ki smo si jo zastavili, je bila pripraviti pregled standardov, smernic in primerov dobre prakse, ki bi prispevali k boljšemu ravnanju z digitalnimi viri in podaljševanju njihove življenjske dobe. Da bi preprečili podvajanje raziskav in razvoja na tem področju v Sloveniji, smo stopili v stik s slovenskimi strokovnjaki iz sorodnih strok, in sicer iz Arhiva RS, Pokrajinskega arhiva Maribor, Arhiva družboslovnih podatkov Fakultete za družbene vede Univerze v Ljubljani in Fakulteto za elektrotehniko, računalništvo in informatiko Univerze v Mariboru. Celotna dejavnost je resnično zaživela s sredstvi projekta Nadgradnje digitalne knjižnice Slovenije dlibsiplus, ki je bil za sofinanciranje sprejet v okviru Javnega razpisa za spodbujanje projektov vzpostavitve e-vsebin in e- storitev javnih in zasebnih neprofitnih organizacij 2009 in Med drugimi smo si zastavili naslednje cilje: ustvariti interdisciplinarno skupino slovenskih ekspertov, ki bi preučevali metode in strategije trajnega ohranjanja v slovenskem okolju, izmenjavali izkušnje in razširjali najnovejše mednarodne rezultate v stroki, v kateri delujejo; gradnja informacijskega portala za trajno ohranjanje digitalnih virov, ki bo zajel različno prakso in vidike te dejavnosti; organizacija prvega slovenskega posvetovanja o trajnem ohranjanju, ki bo potekalo v sklopu promocije projekta dlibsiplus v letu V letu 2009 smo vzpostavili prve stike s slovenskimi strokovnjaki iz naštetih organizacij in začeli uresničevati zastavljene cilje. Poleg opisanih dejavnosti so bile opravljene naslednje naloge: 79

84 raziskovalka, odgovorna za področje trajnega ohranjanja, je sodelovala v delovni skupini za trajno ohranjanje pri mednarodnem konzorciju IIPC. Sodelovanje je potekalo prek elektronske pošte in srečanj na mednarodnih konferencah; s sredstvi projekta EOD (evropski program Kultura ) smo plačali udeležbo enega raziskovalca na mednarodni konferenci ECDL, na kateri so bile obravnavane teme trajnega ohranjanja digitalnih virov v okviru digitalnih knjižnic; zaradi nezadostnega interesa slovenskih knjižničarjev smo tečaj o trajnem ohranjanju digitalnih virov, ki ga izvajamo v okviru programa za permanentno izobraževanje, odpovedali. Namesto tega smo se odločili, da v letu 2010 objavimo serijo člankov, ki bodo namenjeni razširjanju strokovne prakse in izkušenj na tem področju; raziskovalka, zadolžena za to področje, je kot članica upravnega odbora in tajnica Sekcije za informacijsko tehnologijo pri IFLI sodelovala pri ustanovitvi delovne skupine sekcije za trajno ohranjanje. Kot članica programskega in organizacijskega odbora je začela s pripravami sklopa predavanj, ki bodo potekala v okviru naslednje mednarodne konference IFLA. V okviru mednarodnega sodelovanja na področju raziskav in razvoja je raziskovalni center spremljal razvoj na področju bibliotekarstva na mednarodni ravni, predvsem na področjih gradnje elektronskih arhivov in digitalnih knjižnic. Veliko znanj in izkušenj so prispevali različni mednarodni projekti s področja razvoja digitalnih arhivov in arhiviranja publikacij na spletu, kakor tudi sodelovanje v konzorciju IIPC in mednarodni zvezi IFLA. Rezultati so bili aplicirani v praksi, in sicer v okviru naslednjih prioritetnih področij: digitalizacija kulturne dediščine in izgradnja digitalne knjižnice (eknjige po naročilu EOD, Digitalna knjižnica Slovenije dlib.si, EDLnet, TELplus, Europeana Local, DEDI II in drugi); arhiviranje elektronskih publikacij na medmrežju (sodelovanje v konzorciju IIPC (International Internet Preservation Consortium) in uporaba njihovih orodij za zajemanje publikacij na medmrežju (Heritrix, WebCurator Tool), arhiviranje in dostop (WERA), ki so dosegljiva z odprto kodo in jih konzorcij nenehno razvija; izgradnja digitalnega arhiva (v okviru projekta Digitalna knjižnica Slovenije dlib.si se je nadaljevala izgradnja digitalnega skladišča/repozitorija s pomočjo odprtokodnega sistema FEDORA); varovanje pisne kulturne dediščine na fizičnih nosilcih (projekta CHRESP in PaperVoc). Poseben dosežek je, da je bil predlog Centra odličnosti za polimerne materiale CoPoliMat, v katerem je sodelovala tudi raziskovalna skupina NUK, sprejet za sofinanciranje Ministrstva za visoko šolstvo, znanost in tehnologijo. Z znanji, dobljenimi v mednarodnem okolju, smo skušali seznaniti sodelavce NUK in tudi druge slovenske knjižničarje, in sicer z različnimi tečaji, med njimi o digitalizaciji in trajnem ohranjanju elektronskih oziroma digitalnih virov. Pridobljene so bile tudi bogate izkušnje in znanja s področja formalne obdelave, normativne kontrole, katalogizacije in formatov MARC. Na področju sodelovanja v raziskovalnih in razvojnih projektih s področja ohranjanja gradiv in izgradnje digitalne knjižnice je BRC vodil evidenco vseh raziskovalnih in razvojnih projektov, ki so potekali v NUK, in spremljal nove razpise, ki bi lahko pomagali pri uresničevanju strateških ciljev razvoja digitalne knjižnice. Projekti s tega področja so bili sofinancirani iz domačih virov (ARRS, MVŠZT), predvsem pa iz evropskih. Na področju uporabe rezultatov raziskovalno-razvojnih projektov pri razvoju dejavnosti knjižnice in knjižničnega sistema sta izbira področij in razvoj konceptov raziskovalnih projektov sledila razvojnim potrebam dejavnosti NUK. Projekti so omogočili zaposlitev dodatnih delavcev in večji obseg raziskovalno-razvojnega dela, kot bi ga omogočala le proračunska programska sredstva. Rezultati vseh raziskovalnih projektov se uporabljajo pri razvoju dejavnosti knjižnice in knjižničnega sistema. Na področju priprave strokovnih podlag za normativno kontrolo, predvsem na področju korporativnih značnic, cilj še ni bil uresničen v celoti, saj do implementacije normativne kontrole na področju korporativnih značnic še ni prišlo. Projekt ni le programsko zapleten, ampak zahteva tudi 80

85 ustrezne kadrovske vire, ki pa v letu 2009 niso bili zagotovljeni. Zato bo sodelovanje z IZUM potekalo tudi v letu Kot zelo uspešno lahko v letu 2009 ocenimo izvajanje projektov, predvsem mednarodnih, pri katerih je kakovost našega dela, pa tudi dela partnerjev, opazila Evropska komisija in nekatere druge evropske ustanove. Te so NUK večkrat povabile k sodelovanju v različnih ekspertnih skupinah in k prijavi novih projektov. Veliko časa smo namenili tudi izdelavi razpisnih dokumentacij za nove projekte, ki bi nam omogočili izvajanje raziskav in razvoj na prioritetnih področjih v sodelovanju z domačimi in tujimi partnerji. Z mednarodnimi in domačimi javnimi sredstvi nam je uspelo dopolniti osnovno raziskovalno in razvojno infrastrukturo. Kot uspešno ocenjujemo tudi sodelovanje NUK v postopkih preverjanja kandidatov za aktivno udeležbo v sistemu COBISS. Sodelovanje med NUK in IZUM je potekalo pri oblikovanju in izvajanju tečajev in pripravi gradiv za licenčne izpite, pregledovanju testnih zapisov ter svetovanju kandidatom Tekoči raziskovalni projekti in prijavljeni na razpise Evropske komisije BRC je na področju vodenja in izvajanja raziskovalno-razvojnih projektov v letu 2009 koordiniral 19 raziskovalnih in razvojnih projektov (16 projektov, 3 projektne naloge), ki so se izvajali v različnih oddelkih NUK. 4 projekti so se izvajali v okviru centra, in sicer s področja digitalizacije, mednarodnega dostopa do znanstvenih publikacij ter področja restavratorstva in konservatorstva. V letu 2009 je NUK izdelal dokumentacijo za 10 novih projektov, ki smo jo poslali na domače razpise in razpise Evropske komisije in drugih evropskih programov. Sprejeti so bili 3 projekti, en krajši je bil končan v letu 2009, dva pa se bosta izvajala v letu Slika 26: Struktura financiranja projektov s področja RRD v NUK v letu 2009 Slika 27: Struktura financiranja evropskih projektov s področja RRD v NUK v letu

86 Slika 28: Področje projektne dejavnosti NUK v letu 2009 Slika 29: Dinamika projektov NUK v letu Dejavnost na področju razvoja slovenskih knjižnic in knjižničnega sistema Politika na področju razvoja slovenskih knjižnic Aktivnosti na področju razvoja slovenskih knjižnic od leta 2005 izvaja ali koordinira Center za razvoj knjižnic, ki je nastal po ukinitvi nekdanje Državne matične službe za knjižničarstvo. Center opravlja naslednje z Zakonom o knjižničarstvu določene osnovne naloge: zbira, obdeluje in posreduje statistične in druge podatke o delovanju knjižnic; vodi razvid knjižnic; pripravlja strokovne podlage za sprejem splošnih predpisov in strokovnih priporočil s področja knjižničarstva; koordinira posebne dejavnosti osrednjih območnih knjižnic. Poleg tega svetuje knjižnicam in izdaja mnenja v zvezi s problematiko knjižnic na osnovi uveljavljenih strokovnih izhodišč, izvaja raziskovalno in razvojno delo na svojem področju ter razvojne in aplikativne projekte s področja knjižničarstva, sodeluje pri izpopolnjevanju in usposabljanju knjižničnih delavcev, skrbi za promocijo knjižnic in njihove dejavnosti ter usklajuje dejavnost knjižnic s pristojnimi ministrstvi in drugimi subjekti, katerih delo odločilno vpliva na knjižnično dejavnost. Center za razvoj knjižnic spremlja delovanje in razvoj knjižnic, ki opravljajo knjižnično dejavnost kot javno službo, in evidentira vse druge knjižnice, ugotavlja izpolnjevanje minimalnih pogojev za strokovno delo ter podpira, vodi in vrednoti koordiniran razvoj vseh vrst knjižnic v skladu z njihovim poslanstvom. Cilj dejavnosti Centra je zato doseči enakomeren in povezan razvoj vseh vrst knjižnic, ki bo usklajen z aktualnimi svetovnimi trendi in prilagojen objektivnim slovenskim možnostim in posebnostim. 82

87 9.2.2 Prioritetni cilji na področju razvoja knjižnic in knjižničnega sistema v letu 2009 Vodenje nacionalne knjižnične statistike in statistično merjenje delovanja knjižnic. Vodenje razvida knjižnic in izdajanje mnenj o izpolnjevanju pogojev za izvajanje javne službe na področju knjižničarstva (prioritetno za področje splošnih knjižnic). Spremljanje delovanja knjižnic in skrb za strokovno pomoč knjižnicam. Sodelovanje pri pripravi strokovnih osnov za sprejem predpisov in priporočil na področju knjižničarstva Uresničitev letnih ciljev Letni načrt statističnih raziskav 2009 je bil v celoti realiziran, razvoj spletnega vmesnika BibSiSt pa le deloma. Zaradi pomanjkanja finančnih sredstev za razvoj programske opreme nismo razvili orodij za privlačnejšo, grafično predstavitev statističnih podatkov ter za implementacijo podatkov iz preteklih statističnih meritev. Ker knjižnice vprašalnikov ne izpolnijo v načrtovanih rokih (do konca marca), so se meritve za leto 2008 zaključile šele v začetku junija Reklamiranje vprašalnikov, vnašanje popravkov in sprememb delavce Centra časovno močno obremenjuje. Nadaljevali smo z vpisom knjižnic v podatkovno zbirko e-razvid ter z ažuriranjem in dopolnjevanjem podatkov. V zbirko je bilo v letu 2009 vpisanih 235 splošnih knjižnic in 9 specialnih knjižnic s področja kulture. V letu 2009 smo izvedli meritve razvitosti splošnih in specialnih knjižnic s področja kulture. Razposlanih je bilo 368 vprašalnikov. Tudi pri izpolnjevanju teh vprašalnikov so knjižnice močno zamujale. Zaradi pomanjkanja finančnih sredstev za izdelavo programske opreme smo izdajo mnenj preložili na naslednje leto. V letu 2009 smo NUK pri danski agenciji za medije in knjižnice registrirali kot institucijo, ki za Slovenijo določa mednarodne identifikacijske številke za knjižnice ISIL. V zvezi s tem smo urejali tudi bazo sigl in dopolnili spletno stran z informacijami o sigli in ISIL v slovenščini in angleščini. Ker naj bi v okviru posebnih nalog osrednjih območnih knjižnic te skrbele za strokovno pomoč knjižnicam na svojih območjih, za leto 2009 nismo načrtovali aktivnosti na tem področju. Vendar se je izkazalo, da knjižnice še vedno potrebujejo svetovanje in pomoč. Kot je razvidno iz poročila, so te aktivnosti tudi v letu 2009 terjale precejšnje angažiranje delavcev centra. V letu 2009 smo z izdelavo in objavo smernic za izvajanja dejavnosti splošne in šolske knjižnice ob uporabi skupnih virov končali raziskavo, ki smo jo začeli leta Zaradi potreb po izdelavi študij na bolj žgočih problemskih področjih nismo izvedli načrtovanih študij, pregleda teorij evalvacije knjižničnega sistema in kritičnega pregleda standardov za splošne knjižnice. Tudi izdelava smernic za oblikovanje knjižnične mreže ni dosegla načrtovanih okvirov. Namesto tega smo v letu 2009 končali dve pomembni študiji: analizo stanja in možnosti za ukinitev nadomestil za včlanitev v slovenske splošne knjižnice in pripravo strokovnih podlag za sprejem priporočil (standardov) za šolske knjižnice. V novembru smo začeli z delom na dveh novih projektih: Vzpostavitev ustreznega statusa knjižnice za slepe in slabovidne v sistemu knjižnic in Knjiga.Si. Sodelovali smo pri pripravi strokovnih osnov za podzakonske akte s področja knjižničarstva (priprava pravilnikov o strokovnih nazivih, bibliotekarskih izpitih in o registru premične kulturne dediščine ) Statistične meritve delovanja knjižnic Zbiranje podatkov o dejavnosti slovenskih knjižnic Statistična merjenja dejavnosti knjižnic izvaja NUK na podlagi določb Zakona o knjižničarstvu in Zakona o državni statistiki. V letu 2009 smo merili dejavnost splošnih, visokošolskih in specialnih knjižnic v letu Statistične meritve, obdelavo in objavo zbranih podatkov smo izvajali v skladu z Letnim načrtom statističnih raziskovanj za leto Statistične raziskave delovanja slovenskih knjižnic so bile v letu 2009 prioritetna naloga Centra za razvoj knjižnic. Ker želimo pridobiti relevantne podatke in jih obdelati v sprejemljivem času, je bila v proces vključena večina delavcev centra. Merjenja za visokošolske, splošne in tudi specialne knjižnice so bila izvedena v okviru orodja BibSiSt. 83

88 V letu 2009 smo znižali število poročevalskih enot (s 335 na 283), ker smo iz rednih meritev izločili samostanske knjižnice, za katere se je v preteklem letu izkazalo, da ne izpolnjujejo niti minimalnih kriterijev. Izvajanje statističnih raziskav je vključevalo tudi definiranje novih količin in kazalcev, ažuriranje in preverjanje navodil, vsebinsko oblikovanje vprašalnikov, preverjanje vrnjenih vprašalnikov, ažuriranje seznama poročevalskih enot, telefonska in pisna opozorila in preverjanje, vsebinsko oblikovanje statističnih tabel za spletno stran, priprava tabel za publikacijo, obdelava podatkov za pregledne tabele. V letu 2009 smo posebej obravnavali metode merjenja obiska in zaposlenih. Knjižnicam smo poslali podrobna navodila o metodi merjenja obiska. S tem v zvezi so bile izboljšane definicije kategorij merjenja in dopolnjen statistični vprašalnik. V skladu z ISO standardi je bil izdelan tudi nov statistični vprašalnik za nacionalno knjižnico. V zvezi s tem smo ugotavljali možnosti in izdelovali metodologijo za merjenje posameznih količin oziroma kazalnikov. Izvedba statističnih meritev Pri statističnih meritvah o delu slovenskih knjižnic za poročevalsko leto 2008 je sodelovalo skupaj 283 knjižnic, od tega 57 splošnih, 69 visokošolskih in 157 specialnih. Meritve so se začele in se uradno končale , ko je Centru za razvoj knjižnic Poročilo o delu knjižnice posredovalo skupaj 134 (47,52 %) knjižnic, od tega 52 (91,22 %) splošnih knjižnic, 49 (71,01 %) visokošolskih in 33 (21,02 %) specialnih knjižnic. Knjižnicam, ki nam poročila niso poslale v dogovorjenem roku, smo poslali več opominov. S statističnimi meritvami smo dokončno zaključili , ko nam je izpolnjene vprašalnike posredovalo skupaj 238 (84,40 %) knjižnic, od tega 57 oziroma vse splošne knjižnice, 69 oziroma vse visokošolske in 112 (71,4 %) specialnih knjižnic. Pri splošnih in visokošolskih knjižnicah smo zajeli vse poročevalske enote, ki opravljajo knjižnično dejavnost kot javno službo, pri specialnih knjižnicah pa smo zajeli tudi zasebne knjižnice. Vsebina in obseg vprašalnikov ter metode merjenja: Vprašalnike v.pdf obliki smo objavili na spletni strani. Vsebina vprašalnikov je z izjemo poglavja, ki zajema elektronske vire v knjižnici, ostala skoraj nespremenjena. Razširili smo nabor definicij, nekatera vprašanja in definicije pa smo natančneje opredelili. Evidentiranje poročevalskih enot: Število poročevalskih enot, od katerih smo za leto 2008 zahtevali podatke, je bilo naslednje: 57 splošnih knjižnic, 69 visokošolskih knjižnic, 157 specialnih knjižnic, 1 nacionalna knjižnica. Ažurirani so bili naslovi vseh poročevalskih enot, prav tako liste elektronskih naslovov za posamezne vrste knjižnic. Obdelava podatkov: Vprašalnike so izpolnile vse splošne in visokošolske knjižnice, odziv knjižnic je bil po pričakovanjih slabši pri specialnih knjižnicah, saj jih je vprašalnike vrnilo 71,4%. Vrnjeni statistični vprašalniki so bili pregledani, izvedene so bile reklamacije domnevnih nepravilnosti in dopolnjeni s popravki. Pomoč knjižnicam pri izpolnjevanju vprašalnikov: Vse knjižnice smo pisno obvestili o začetku meritev in jih opozorili na seminar o izpolnjevanju vprašalnikov, ki ga organizira Center. Vprašalniki z navodili za izpolnjevanje in seznamom elektronskih virov so bili objavljeni na spletni strani NUK. Delavci Centra za razvoj knjižnic so izvedli tudi seminar za izpolnjevanje vprašalnikov. Kljub temu so bili potrebni še dodatni nasveti, ki so jih knjižnice dobile po telefonu (495) in elektronski pošti (421). 246-krat je bilo treba»odkleniti«vprašalnike, da so knjižnice lahko nadaljevale z vnosom podatkov. Razvoj internetnega vmesnika za zbiranje statističnih vprašalnikov BibSiSt-online Z društvom Piff smo sodelovali pri razvoju programskega paketa BibSiSt ( Žal načrtovan razvoj (razvoj programskega orodja za grafično predstavitev statističnih podatkov, prevod spletne strani v angleščino, implementacija statističnih podatkov iz preteklih let) zaradi pomanjkanja sredstev ni bil uresničen, so pa bile dopolnjene funkcije administratorskega vmesnika za 84

89 vnos sigl, izdelana je bila programska oprema za vnos podatkov o osrednjih območnih knjižnicah na spletni strani CeZaR ter oblikovani vprašalniki in izvedene meritve razvitosti knjižnic za vpis v razvid. Objavljanje statističnih podatkov Podatki so bili objavljeni v tiskani obliki, izdali smo 3 zvezke zbirke Slovenske knjižnice v številkah: Specialne knjižnice. Poročilo za leto 2008; Visokošolske knjižnice. Poročilo za leto 2008; Splošne knjižnice. Poročilo za leto 2008; Splošne knjižnice v letu 2008 (zgibanka); Slovenske knjižnice v letu 2008 (zbirna tabela); Vzajemni katalog Elektronska oblika publikacij je bila objavljena na spletni strani NUK. Zbrane statistične podatke smo posredovali SURS, sekcijam pri ZBDS, Ministrstvu za gospodarstvo, AARS, Ministrstvu za visoko šolstvo, znanost in tehnologijo, Ministrstvu za kulturo, Državnemu zboru RS, Državnemu svetu RS, Gospodarski zbornici Slovenije, več direktoratom znotraj različnih ministrstev, Filozofski fakulteti, Institutu informacijskih znanosti v Maribor, Nacionalnemu svetu za kulturo, vsem članom Nacionalnega sveta za knjižnično dejavnost, rektorjem univerz, Uradu za Unesco, Univerzi v Ljubljani, županom vseh 211 občin, različnim poslanskim skupinam, odborom in različnim medijem. Podatke o delu splošnih knjižnic so bili predstavljeni še v strokovnem članku in na tiskovni konferenci Konferenca je imela dober odziv v javnosti, saj so številni mediji povzeli in objavili podatke Centra Vodenje razvida knjižnic Obseg dejavnosti Vodenje razvida knjižnic zahteva izvajanje treh različnih sklopov dejavnosti: Vodenje razvida knjižnic je naloga, ki jo NUK določa Zakon o knjižničarstvu. V javno dostopno bazo knjižnic (e-razvid knjižnic) NUK vpisuje vse knjižnice, ki izvajajo knjižnično dejavnost kot javno službo in pri tem izpolnjujejo pogoje Pravilnika o pogojih za izvajanje knjižnične dejavnosti kot javne službe. Vrste podatkov, ki jih vsebuje baza in način vodenja podatkovne baze sta predpisana s Pravilnikom o razvidu knjižnic. Vpis v razvid izvrši NUK na zahtevo knjižnice, ki mora med drugimi dokumenti priložiti tudi odločbo za knjižnico pristojnega ministrstva o njeni razvitosti. Ta jo izda na podlagi mnenja, ki mu ga je posredoval Center za razvoj knjižnic. Mnenje je izdelano na osnovi meritev, ki jih je glede na Pravilnik o razvidu knjižnic treba izvajati vsaka tri leta. Prve meritve razvitosti knjižnic glede na normative, določene v Pravilniku, so bile izvedene leta 2004 za stanje knjižnic v letu Na njihovi osnovi je Center izdelal mnenja in jih posredoval za knjižnice pristojnim ministrstvom (1.294 mnenj). Naslednje meritve razvitosti so bile po pravilniku predvidene za stanje knjižnic leta Pristojna ministrstva izdaje mnenj niso zahtevala (Center je sicer statistične vprašalnike o delu knjižnic za leto 2005 dopolnili še s podatki, ki so potrebni za izdajanje mnenj za razvid), z izjemo Ministrstva za kulturo za splošne knjižnice in za specialne knjižnice s področja kulture (v letu 2006 je bilo izdanih 412 mnenj). Določanje sigl oziroma evidenčnih številk knjižnic. Izvedene aktivnosti v letu 2009 V letu 2009 smo nadaljevali z vpisom knjižnic v e-razvid in dopolnjevanjem podatkov v podatkovni zbirki. V skladu z Pravilnikom o razvidu knjižnic smo v mesecu aprilu pozvali vpisane knjižnice, da dopolnijo podatke. E-Razvid knjižnic ( je eden izmed modulov BibSiSt. Dostop do e-razvida omogoča s svoje spletne strani tudi Ministrstvo za kulturo. Vpis knjižnic v razvid: V podatkovno zbirko e-razvid vpisujemo v skladu s Pravilnikom le tiste knjižnice, ki jim je pristojno ministrstvo izdalo odločbo o razvitosti. Za zdaj je odločbe izdajalo le Ministrstvo za kulturo, in sicer za splošne knjižnice in za specialne knjižnice s področja kulture. 85

90 Postopek vpisa v razvid je večstopenjski. Knjižnice izpolnijo vpisni list in ga skupaj s predpisano dokumentacijo (odločba pristojnega ministrstva, ustanovni akt) pošljejo Centru. Svetovalci pregledajo vpisni list knjižnic in po potrebi zahtevajo popravke. Svetovalec nato vnese podatke o odločbi in potrdi vpis. Sledi izdaja potrdila o vpisu in arhiviranje dokumentacije. Del Razvida knjižnic je namreč tudi arhiv odločb o vpisu, vpisnih listov in ustanovnih dokumentov knjižnic. Arhiv je shranjen v tajništvu Centra. Konec leta 2009 je bilo v podatkovno zbirko vpisanih 244 knjižnic (235 splošnih (osrednje knjižnice, krajevne knjižnice, bibliobusi) in 9 specialnih knjižnic s področja kulture). Dopolnjevanje e-razvida: V aprilu 2009 je Center pozval knjižnice, naj sporočijo spremembe svojih podatkov. Sodelavci Centra so vnesli popravke za 97 knjižnic oziroma njihovih enot. Meritve razvitosti in oblikovanje mnenj: Pravilnik o pogojih za izvajanje knjižnične dejavnosti kot javne službe določa, da Center za razvoj knjižnic izvede meritve izpolnjevanja pogojev vsaka tri leta. V letu 2009 smo tako izvedli meritve pogojev za referenčno leto V skladu z dosedanjimi procesi informatizacije poslovanja se je Center za razvoj odločil, da bo vzpostavil posebne aplikacije, ki bodo poenostavile postopek meritev in izdaje mnenj. Tej odločitvi je pripomogla tudi kadrovska okrnjenost Centra za razvoj. Zaradi omejenih finančnih sredstev smo lahko financirali samo pripravo aplikacije za izvedbo meritev, zato smo morali pripravo aplikacije za izdajo mnenj prestaviti v leto V Centru smo že v začetku leta začeli s pripravo metodologije in specifikacije programske opreme. Delo je bilo zahtevno, saj je šlo za pregled metodologije prejšnjih meritev ter pripravo zahtev in kriterijev za vsak posamezen pogoj. Prav tako je bilo v meritve potrebno implementirati spremembe Pravilnika o pogojih za izvajanje knjižnične dejavnosti kot javne službe ( ). Oblikovali smo vprašalnike za splošne knjižnice, ki zajemajo vprašalnike za osrednje območne knjižnice, osrednje knjižnice, krajevne knjižnice, postajališča premičnih zbirk in bibliobuse. Oblikovali smo tudi vprašalnik za specialne knjižnice. Na podlagi pripravljene specifikacije smo izvedli javno naročilo, izbrali društvo Piff kot izvajalca in podpisali pogodbo. V času dela na aplikaciji smo usmerjali in nadzorovali delo zunanjega izvajalca. Po prevzemu aplikacije v oktobru smo pristopili k izvedbi meritev razvitosti. Pripravili smo dopis in navodila za izpolnjevanje vprašalnikov ter organizirali seminar za bibliotekarje, ki so izpolnjevali vprašalnike. Knjižnice so bile o meritvah obveščene že , od tega datuma pa so jim bili na voljo tudi vprašalniki za vse vrste knjižnic. Seminar smo izvedli , udeležilo se ga je 28 knjižničarjev. V meritve smo vključili 57 splošnih knjižnic in 32 specialnih knjižnic s področja kulture. Meritve razvitosti so potekale od 2. do 13. novembra Svetovalci Centra za razvoj so knjižnicam svetovali pri izpolnjevanju vprašalnika, preverjali pravilnost podatkov in opravljali reklamacije. Skupaj je bilo pregledanih 335 vprašalnikov. Do je ustrezno izpolnjene vprašalnike vrnilo 51 splošnih knjižnic (240 vprašalnikov), štiri knjižnice morajo podatke še dopolniti, medtem ko dve splošni knjižnici nista odgovorili. Od specialnih knjižnic s področja kulture je ustrezno izpolnjene vprašalnike vrnilo 31 knjižnic. Določanje sigl in evidenčnih številk: Da bi avtomatizirali vse evidence o slovenskih knjižnicah, je potrebno razviti tudi ustrezen modul za dodeljevanje sigl oziroma evidenčnih številk. Razvoj tega modula v okviru razvida knjižnic je bil predviden za leto 2009, vendar nismo pridobili sredstev za razvoj programske opreme. V tem letu smo se vpisali kot registrski organ za dodeljevanje mednarodne identifikacijske številke za slovenske knjižnice. ISIL (Interantional Standard Identifier for Libraries and Related Organizations): NUK se je pri danski agenciji za knjižnice in medije, ki je registrski organ za ISO Informatika in dokumentacija Mednarodni standardni indentifikator za knjižnice in sorodne organizacije (ISIL), 24. avgusta 2009 registriral kot organ za dodeljevanje posebnega indentifikatorja knjižnicam in drugim organizacijam. Knjižnice, ki bi želele pridobiti siglo in s tem tudi mednarodni standardni identifikator (ISIL), morajo izpolniti obrazec za pridobitev sigle oziroma evidenčne številke. Knjižnice, ki že imajo siglo, pa lahko same oblikujejo ISIL tako, da pred knjižnico dodajo kodo države, ki ji sledi minus (npr. SI Narodna in univerzitetna knjižnica). Center za razvoj knjižnic je zato pripravil tudi nove obrazce za pridobitev sigle/isil ter objavil informacije o sigli in mednarodnemu identifikatorju za knjižnice in sorodne organizacije na spletni strani v angleškem in slovenskem jeziku. 86

91 Ažuriranje seznama sigl in evidenčnih številk: Ker moramo kot registrski organ omogočiti dostop do identifikacijskih številk, smo ažurirali evidence dodeljevanja sigl in evidenčnih številk. Vir podatkov so bili seznami sigl medknjižnične izposoje, seznam Evidenca knjižnic (1998) in baza COLIB. Namen je zbrati vse do zdaj dodeljene sigle (od leta 1960 naprej) in posodobiti podatke o aktivnosti/neaktivnosti knjižnic ter zabeležiti druge morebitne spremembe. Zato je bila v okviru vmesnika administracije razvita posebna maska za vnos sigl in ISIL številk. V podatkovno zbirko je bilo do zdaj vključenih 876 knjižnic in drugih organizacij, ki imajo siglo. Po pregledu vpisov in odpravljanju napak smo določili tudi številčne intervale za določanje sigl po vrstah knjižnic Strokovna pomoč (svetovanje) knjižnicam Svetovalna dejavnost Centra za razvoj knjižnic po letu 2005 ni več predvidena, saj naj bi pomoč knjižnicam na svojem območju nudile osrednje območne knjižnice. Kljub temu so zaradi potreb knjižnic svetovalci centra izvajali svetovalno dejavnost za posamezne vrste knjižnic in za področja, ki so njihova strokovna specialnost. Največje število svetovanj se je nanašalo na statistične meritve. Poleg problematike, ki se je nanašala na statistične meritve, meritve razvitosti, vpis v razvid knjižnic in na posamezne tipe knjižnic, so svetovalci posredovali informacije s področij gradnje in opremljanja knjižnic, avtorskopravnih zadev, zgodovine knjižnic, fondov NUK, obveznega izvoda, bralne kulture, domoznanstva, spletnih strani knjižnic ipd. Svetovanja smo izvajali v pisni in ustni obliki, tudi v okviru obiskov knjižnic. Del problematike smo razreševali z objavo prispevkov v strokovnih publikacijah, ob ogledu knjižnic in z osebnim pogovorom. Potrebe knjižnic po strokovni pomoči kaže podatek, da je samo svetovalec za šolske knjižnice v letu 2009 v zvezi s svetovanjem imel 522 telefonskih pogovorov s knjižničarji iz šolskih (287) in specialnih knjižnic (235). Telefonske informacije so se nanašale na: višino in smer izobrazbe za šolske knjižničarje, oblikovanje zbirke šolske knjižnice, zakonske in podzakonske akte, ki regulirajo delovanje šolske knjižnice, odprtost šolske knjižnice, število zaposlenih v šolski knjižnici, usposobljenost za delo v šolski knjižnici, razvid knjižnic, statistiko za šolske in specialne knjižnice, izpolnjevanje pogojev za delo v šolski knjižnici, strokovne izpite za šolske knjižničarje, pripravništvo za šolske knjižničarje, prerazporeditve v okviru delovne obveznosti šolskega knjižničarja, zahtevami za adaptacijo knjižničnih prostorov in prostorskimi pogoji za delovanje šolske knjižnice, delovanje šolske knjižnice v času obnove prostorov, dopolnilno izobraževanje za šolske knjižničarje, združevanje šolskih in splošnih knjižnic ter druga strokovna vprašanja in probleme, povezane z delom v šolski knjižnici. Pri specialnih knjižnicah pa je bila večina informacij povezana s statističnimi merjenji in razvidom knjižnic. Knjižnicam je bilo posredovanih več kot 300 elektronskih sporočil. Svetovalec za splošne knjižnice je knjižnicam svetoval v 185 pogovorih po telefonu, svetovanj v pisni obliki je bilo 95, v treh primerih pa osebno. Svetovanja so se večinoma nanašala na vprašanja, povezana s statističnimi meritvami in meritvami razvitosti, nekaj vprašanj pa se je nanašalo na sistematizacijo zaposlenih, opredelitev krajevnih knjižnic, sodelovanje splošnih in šolskih knjižnic ter organizacijo merjenja fizičnega in virtualnega obiska. Ker niso zasedena mesta svetovalcev za visokošolske in specialne knjižnice, je del njihovih nalog prerazporejen na preostale delavce, izvajanje nekaterih aktivnosti (svetovanje, predavanja o teh področjih) pa smo opustili. Posebej problematično je nezasedeno delovno mesto svetovalca za visokošolske knjižnice. Ker se ustanavljajo novi visokošolski zavodi in z njimi tudi knjižnice, nas te redno prosijo za pomoč Sodelovanje pri pripravi strokovnih osnov za sprejem predpisov in priporočil na področju knjižničarstva V letu 2009 smo sodelovali pri pripravi strokovnih osnov za podzakonske akte s področja knjižničarstva in drugih predpisov s področja kulture ter pri pripravi strokovnih priporočil: Standardi za šolske knjižnice: Center je pripravil gradivo in predlog strokovnih priporočil za šolske knjižnice. 87

92 Pravilnik o strokovnih nazivih: Bivši minister za kulturo je Evo Kodrič-Dačić imenoval v skupino in kot predsednica komisije za strokovne knjižničarske nazive; pregledala je in dala pripombe na vse različice pravilnika. Po sprejemu pravilnika je oblikovala tudi predlog prevedbe strokovnih kvalifikacij v strokovne nazive. Pravilnik o registru premične kulturne dediščine: Sodelavci Centra so sodelovali v komisiji za pripravo pravilnika. Oddali smo pisno poročilo o problematiki, ki je povezana s pisno kulturno dediščino. Pravilnik o bibliotekarskem izpitu: Center je sodeloval na enem sestanku za pripravo pravilnika. Smernice za sodelovanje šolske in splošne knjižnice ob skupni uporabi virov: Center je na podlagi študije o izvajanju knjižnične dejavnosti ob uporabi skupnih resursov splošnih in šolskih knjižnic oblikoval Smernice. Smernice so bile objavljene na spletni strani Centra in predstavljene na strokovnem posvetovanju Knjižnice igrišče znanja in zabave v Novem mestu Druga dejavnost Vodenje podatkovnih zbirk: V skladu z načrtom je Center dopolnjeval in ažuriral podatkovno zbirko e-razvid. V okviru projekta Norveški mehanizmi smo nadaljevali z vpisom v podatkovno zbirko Memoria scripta Sloveniae, v kateri smo evidentirali že 155 zbirk, ki imajo kulturno-zgodovinsko vrednost. Spletna predstavitev dejavnosti: Center je redno dopolnjeval svojo spletno stran ( ki omogoča hitro objavo zbranih podatkov, analiz in študij in dostop do e- Razvida, BibSiSta, podatkov o koordinacijski dejavnosti posebnih nalog OOK in oznak sigl oziroma ISIL. Sodelovanje: V letu 2009 je Center za razvoj knjižnic aktivno sodeloval s subjekti, ki vplivajo na delo knjižnic, to je Nacionalnim svetom za knjižnično dejavnost, Ministrstvom za kulturo, Ministrstvom za šolstvo in šport, Uradom za šolstvo, Javno agencijo za knjigo RS, Zavodom za šolstvo RS, Statističnim uradom RS, Komisijo za priznavanje kvalifikacij bibliotekarske stroke, Komisijo za priznavanje strokovnih nazivov s področja knjižnične dejavnosti, ZBDS in njenimi sekcijami, Društvom slovenskih šolskih knjižničarjev, Zvezo splošnih knjižnic in Filozofsko fakulteto Oddelek za bibliotekarstvo, informacijsko znanost in knjigarstvo Univerze v Ljubljani. Drugo: Zaposleni v Centru za razvoj knjižnic so sodelovali v izobraževalnem programu NUK in pripravili 33 referatov in predstavitev ter objavili 15 znanstvenih in strokovnih prispevkov oziroma monografij. Posredno so delavci centra vplivali na razvoj knjižnic in predpisov, ki določajo njihovo delovanje tudi z delom v različnih domačih in tujih strokovnih telesih (komisijah, svetih, sekcijah). Število članstev v delovnih telesih, komisijah in svetih je bilo enako kot leta 2008 (22). Tabela 49: Spremljanje delovanja slovenskih knjižnic v letu 2009 spremljanje delovanja slovenskih knjižnic skupaj posredovanih statističnih vprašalnikov za razvid izdanih mnenj o razvitosti knjižnic število tematskih svetovanj po telefonu število tematskih pisnih svetovanj število tematskih svetovanj ob obiskih Centra oz. knjižnic število tematskih sestankov koordinacija območnih knjižnic

93 10 Izvajanje koordinacijskih nalog za osrednje območne splošne knjižnice 10.1 Politika na področju koordinacijskih nalog V letu 2003 je MK imenoval 10 osrednjih območnih knjižnic, ki v skladu z Zakonom o knjižničarstvu poleg nalog, ki jih sicer izvajajo kot osrednje splošne knjižnice, v okviru regije izvajajo še posebne naloge: zagotavljati povečan in zahtevnejši izbor knjižničnega gradiva in informacij, nuditi strokovno pomoč vsem knjižnicam s svojega območja, koordinirati zbiranje, obdelavo in hranjenje domoznanskega gradiva za svoje območje, usmerjati izločeno knjižnično gradivo s svojega območja. Koordinacijo posebnih dejavnosti osrednjih območnih knjižnic nalaga NUK Zakon o knjižničarstvu, naloge so opredeljene v Pravilniku o financiranju osrednjih območnih knjižnic, natančneje pa začrtane v dokumentu Poslanstvo in vizija OOK. Skupaj z območnimi knjižnicami izvaja NUK različne projekte in organizira strokovno usposabljanje za svetovalno delo knjižnic. Dobršen del dejavnosti se tematsko navezuje na področje digitalizacije kulturne dediščine, in sicer celotni projekt KAMRA, delo domoznanskih skupin in del usposabljanja za regijske koordinatorje. Pri tem je naloga koordinacije OOK povezovati in usklajevati aktivnosti osrednjih območnih knjižnic, NUK in drugih akterjev s tega področja. Koordinacijo izvajanja posebnih nalog osrednjih območnih knjižnic je tudi v letu 2009 izvajala Breda Karun, delavka Centra za razvoj knjižnic Prioritetni letni cilji na področju koordinacijskih nalog v letu 2009 Strokovna pomoč oziroma svetovanje osrednjim območnim knjižnicam. Koordinacija dejavnosti svetovalnih služb. Organizacija in vodenje strokovnega usposabljanja za svetovalno delo območnih knjižnic in vodenje skupnih projektov Uresničitev letnih ciljev Večina zastavljenih ciljev je bila uresničena. Izpostavili bi aktivnosti delovne skupine za domoznanstvo, skupine sistemskih administratorjev, izvedbo izobraževalnih oblik, nov kanal za obveščanje (spletna stran), razvoj portala KAMRA in uspešno sodelovanje v dveh evropskih projektih. Neuresničen je ostal del nalog v zvezi s pripravo smernic za oblikovanje knjižnične mreže, ki se prenašajo v leto Izvedba načrtovanih aktivnosti Smernice za oblikovanje knjižnične mreže: v letu 2008 smo organizirali delavnico Načrtovanje knjižnične mreže, ki jo je vodila Silva Novljan. Rezultat delavnice je identifikacija problemov in potreb. Delo se bo zaokrožilo z izdelavo smernic, ki jih bosta pripravila Gorazd Vodeb in Breda Karun. V letu 2009 naloga še ni bila realizirana zaradi povečanega obsega drugih aktivnosti (meritve za razvid, priprava mnenj, povečan obseg dela na portalu KAMRA). Koordinacija svetovalnega dela: vključuje koordinacijo delovne skupine za izobraževanje (ustanovljena jeseni 2008) in koordinacijo skupine sistemskih administratorjev. V okviru koordinacije delovnih skupin se izvaja tudi izobraževanje, predstavitve dejavnosti ali produktov na teme, ki jih določamo glede na potrebe. skupina sistemskih administratorjev je v prvi polovici leta 2009 pripravila dokument o e- poslovanju splošnih knjižnic; izvedeno je bilo izobraževanje Nadzor nad tiskanjem v organizaciji; izvedena je bila anketa in analiza stanja IKT v osrednjih območnih knjižnicah; skupina za izobraževanje je pripravila anketo o potrebah po izobraževanju (Mariborska knjižnica, Knjižnica Mirana Jarca Novo mesto, Mestna knjižnica Ljubljana); 89

94 izvedeno je bilo predavanje Europeana/EuropeanaLocal KAMRA v osrednjih knjižnicah v Novem mestu in Celju. Koordinacija domoznanske dejavnosti: v soorganizaciji s Knjižnico Srečka Vilharja je bilo organizirano 1. srečanje domoznancev vseh splošnih knjižnic ( ) DOMFEST Stanje in vizija domoznanstva, na katerem so bili predstavljeni rezultati dela delovne skupine za domoznanstvo (smernice za obdelavo in pridobivanje domoznanskega gradiva, analiza stanja domoznanstva v letu 2007, ki je bila izdelana leta 2008) in obravnavana dokumenta Vizija in poslanstvo domoznanske dejavnosti v splošnih knjižnicah in Strategija domoznanstva Predstavljen je bil tudi prenovljen portal KAMRA. Objavljen je bil zbornik Domfest (tiskana in elektronska različica). Spletna stran CEZAR / Osrednje območne knjižnice: v okviru spletne strani Centra za razvoj knjižnic pri NUK je bila vzpostavljena podstran»koordinacija OOK«, ki je bila redno dopolnjevana. Center za razvoj knjižnic - CeZaR Koordinacija posebnih nalog OOK Mreža OK in OOK Poslanstvo in vizija OOK Tim OOK Delovne skupine Domoznanstvo Informatiki Portal KAMRA Projekti ENTITLE Dogodki prijava Način organiziranosti mreže splošnih knjižnic, v kateri posebne naloge opravljajo osrednje območne knjižnice je določil Zakon o knjižničarstvu leta 2001 v 27. in 55. členu. Posebne naloge območnih knjižnic so: - zagotavljanje povečanega in zahtevnejšega izbora knjižničnega gradiva in informacij - nudenje strokovne pomoči vsem knjižnicam z območja - koordiniranje zbiranja, obdelave in hranjenja domoznanskega gradiva za svoje območje - usmerjanje izločenega gradiva s svojega območja. Priponke: Analiza delovanja OOK Portal KAMRA: Breda Karun je opravljala delo izvršne direktorice portala in skrbela za izvajanje nalog po programu, ki ga je za leto 2009 sprejel Konzorcij KAMRA (predstavitev portala za celjsko, koroško, gorenjsko in ljubljansko območje; vodenje uredništva portala; pomoč uporabnikom po telefonu in elektronski pošti; priprava poročil in načrta dela Konzorcija KAMRA; projekt večjezičnost KAMRE pridobitev sredstev na razpisu Ministrstva za kulturo; dokončanje prenove portala, testiranje, predlogi; predstavitev portala na Kulturnem bazarju v Cankarjevem domu). Portal KAMRA je kot ena ključnih zbirk v Sloveniji vključen v projekt Europeana Local. Koordinatorka Breda Karun je v okviru Centra za razvoj knjižnic sodelovala pri izvedbi meritev izpolnjevanja pogojev za izvajanje knjižnične dejavnosti kot javne službe (pregled 147 vprašalnikov splošnih knjižnic, svetovanje, pomoč pri izpolnjevanju; izdelava 48 mnenj o razvitosti knjižnic). Udeležila se je različnih konferenc in strokovnih srečanj, na katerih je sodelovala s sedmimi prispevki. Koordinirala je tudi sodelovanje v dveh projektih, tj. ENTITLE (Lifelong Learning), in EuropeanaLocal (econtentplus), Dejavnost na področju nacionalnega vzajemnega bibliografskega sistema 11.1 Politika knjižnice na področju nacionalnega vzajemnega bibliografskega sistema NUK v skladu z Zakonom o knjižničarstvu v nacionalnem vzajemnem bibliografskem sistemu koordinira priprave strokovnih podlag s svojega delovnega področja, razvija strokovne podlage vzajemnega kataloga v sodelovanju s knjižničnim informacijskim servisom, organizira strokovna izobraževanja in svetovanja na področju dejavnosti, ki jih opravlja za nacionalni vzajemni 90

95 bibliografski sistem, ugotavlja usposobljenost strokovnih delavcev knjižnic za sodelovanje v vzajemni katalogizaciji v sodelovanju s knjižničnim informacijskim servisom ter skrbi za kontrolo kakovosti in redakcijo bibliografskih zapisov v vzajemnem katalogu Prioritetni letni cilji na področju nacionalnega vzajemnega bibliografskega sistema v letu 2009 Izvajanje postopkov v skladu s Pravilnikom o izdaji dovoljenja za vzajemno katalogizacijo v sodelovanju z Institutom informacijskih znanosti Maribor. Implementacija UDC MRF 2006 v vzajemnem katalogu. Sodelovanje pri redakciji Geslovnika COBISS v sodelovanju z Institutom informacijskih znanosti Maribor. Priprava priporočil, navodil in priročnikov za bibliografsko obdelavo vseh vrst knjižničnega gradiva. Priprava prevodov standardov in drugih priročnikov, potrebnih za delo v vzajemnem katalogu Uresničitev letnih ciljev Dejavnost je v Bibliotekarskem razvojnem centru izvajala ena raziskovalka v sodelovanju z Oddelkom za formalno obdelavo gradiva. V preteklem letu so bila opravljena naslednja dela: pregled testnih baz 30 kandidatov, svetovanje in pomoč pri izdelavi testnih zapisov in pri pripravi na izpit; dovoljenje za vzajemno katalogizacijo je dobilo 34 kandidatov; pregled in ocena naključno programsko izbranih bibliografskih in pripadajočih normativnih zapisov; redakcija normativne baze CONOR (popravki adoptiranih zapisov, preverjanje in označevanje napačnih zapisov za brisanje itn.); redakcija bibliografske baze COBIB (popravki, reševanje duplikatov itn.); svetovanje in sodelovanje s katalogizatorji v NUK; svetovanje na področju katalogizacije in normativne kontrole knjižničarjem, ki sodelujejo v sistemu vzajemne katalogizacije; sodelovanje z Institutom informacijskih znanosti Maribor: o usklajevanje ocen naključno programsko izbranih bibliografskih in pripadajočih normativnih zapisov; o sodelovanje pri pripravi kriterijev za ocenjevanje naključno izbranih bibliografskih zapisov s pripadajočimi normativnimi zapisi ter priprava Povzetka ugotovitev ob preverjanju 50 naključno izbranih bibliografskih zapisov v COBIB.SI; o izvajanje preizkusa znanja za pridobitev dovoljenja za vzajemno katalogizacijo; o sodelovanje pri spremembah in dopolnitvah formata COMARC. vodenje Komisije za katalogizacijo pri NUK (priprava gradiva, usklajevanje komentarjev in mnenj članov Komisije, vodenje seje itn.). V letu 2009 je Oddelek za vsebinsko obdelavo pregledal in ocenil vsebinsko obdelavo v testnih bazah 30 kandidatov (nekatere testne baze so bile pregledane dvakrat ali celo trikrat), zaposleni so sodelovali tudi pri izpitih za dodeljevanje licence COBISS. Na oddelku se je izvajalo tudi preverjanje vsebinske obdelave bibliografskih zapisov aktivnih katalogizatorjev v COBISS in naključno izbranih zapisov posameznih katalogizatorjev. Pregledanih je bilo 100 zapisov že aktivnih katalogizatorjev. K dejavnosti na področju nacionalnega vzajemnega bibliografskega sistema spada tudi pisno informiranje knjižničarjev o novostih v vsebinski obdelavi. V letu 2009 je zaživela rubrika Vsebinska obdelava knjižničnega gradiva v Knjižničarskih novicah, ki je v vsaki številki obravnavala prispevek s področja vsebinske obdelave. Prevod Universal Decimal Classification Master Reference File 2006 (UDCMRF 2006) je od oktobra 2007 dostopen na spletni strani NUK oziroma na naslovu V 2009 smo izvajali izobraževanja za uporabo druge izdaje UDK UDCMRF

96 Slovenska bibliografija na spletu se ni dopolnjevala z novimi zapisi zaradi tehnološke zastarelosti programske opreme. V letu 2010 načrtujemo pripravo nove aplikacije. Slovenska bibliografija za knjige (za leto 2009) in serijske publikacije (za leto 2006) je bila izdelana in publicirana v celoti. Podrobneje so posamezne aktivnosti na področju nacionalnega vzajemnega bibliografskega sistema predstavljene v ustreznih poglavjih (bibliografska obdelava, razvojna dejavnost itn.). 12 Dejavnost na področju knjižničnega sistema Univerze v Ljubljani 12.1 Politika knjižnice na področju univerzitetne funkcije Naloge NUK kot univerzitetne knjižnice opredeljuje Zakon o knjižničarstvu, podrobneje pa Pogodba o pridruženem članstvu NUK v Univerzi v Ljubljani. Kot univerzitetna knjižnica skrbi NUK za: temeljno zbirko domače in tujejezične strokovne literature, potrebne za izvajanje pedagoškega in znanstveno-raziskovalnega procesa univerze (prioritetno zagotavljanje elektronskih virov in njihovo dostopnosti za uporabnike z univerze); izgradnjo in upravljanje zbirke visokošolskih del, ki so publicirana na matični univerzi oziroma so njihovi avtorji zaposleni na tej univerzi; koordinirano delovanje knjižničnega sistema ljubljanske univerze (aktivno sodelovanje v delu Komisije za razvoj knjižničnega sistema UL ter pri pripravi strokovnega gradiva za seje, in z drugimi knjižnicami, članicami KIS UL); dvig informacijske pismenosti študentov in zaposlenih na ljubljanski univerzi z organizacijo izobraževanja o iskanju, vrednotenju, izbiri in uporabi različnih vrst in oblik informacijskih virov Prioritetni cilji na področju izvajanja univerzitetne funkcije v letu 2009 Sodelovanje z vodstvom Univerze in Komisijo za razvoj knjižničnega sistema UL pri načrtovanju dejavnosti na področju knjižnične dejavnosti UL. Strokovna podpora dejavnosti Komisije za razvoj knjižničnega sistema UL. Strokovna podpora Komisiji pri izdelavi osnutka smernic za informacijsko opismenjevanje. Vodenje delovne skupine Komisije za pripravo kazalcev za vrednotenje visokošolskih knjižnic UL in ankete za uporabnike knjižnic UL. Pridobivanje obveznega izvoda tiskanih in elektronskih publikacij UL v skladu z Zakonom o obveznem izvodu publikacij. Izgradnja in razvoj digitalne zbirke visokošolskih del UL. Sodelovanje v promocijskih aktivnostih KIS UL (npr. Študentska arena). Spremljanje delovanja in razvoja visokošolskih knjižnic UL z zbiranjem statističnih podatkov in evalvacijskimi študijami. Sodelovanje pri upravljanju združevalnega iskalnika Metalib in hipertekstovnega povezovalnika SFX. Upravljanje sistema oddaljenega dostopa do elektronskih virov UL. Sodelovanje v projektu izgradnje Digitalne knjižnice UL. Sodelovanje v aktivnostih za vzpostavitev enotne izkaznice zaposlenih na UL za uporabo knjižničnega sistema UL Uresničitev letnih ciljev Sodelovanje z vodstvom UL ocenjujemo kot uspešno do izteka mandata prejšnjega vodstva, po izvolitvi novega do formalnih stikov še ni prišlo. Dopolnjen je bil tudi statut UL, po katerem ob izteku mandata vodstva univerze prenehajo mandati vsem delovnim telesom tudi Komisiji za razvoj knjižničnega sistema UL, v kateri je imel NUK člana. Konec leta je bila imenovana nova komisija, v kateri NUK nima več predstavnika. Univerza ima predstavnike v Svetu NUK (dr. Mojca Kotar) in Strokovnem svetu NUK (dr. Primož Južnič in Zdenka Oven), kar omogoča usklajevanje interesov knjižnice in univerze. Vodja univerzitetne službe za knjižnično dejavnost dr. Mojca Kotar je tudi v letu 92

97 2009 sodelovala pri izvajanju projekta gradnje Digitalne knjižnice Slovenije (projekt digitalizacije doktorskih del UL ) in skrbela za medsebojno obveščanje. NUK je bil v letu 2009 s svojimi predstavniki aktivno vključen v dejavnost Komisije za razvoj knjižničnega sistema UL ter sodeloval pri pripravi gradiv oziroma obravnavi naslednje problematike: sistemizacija in umestitev visokošolskih knjižničarjev UL v plačne razrede; neustrezna umestitev visokošolskih knjižničarjev v novem plačnem sistemu; normativi za izdelavo bibliografij raziskovalcev; prodaja učnih gradiv in knjig v knjižnicah UL; uporaba virov in storitev knjižničnega sistema s strani tujih študentov; uporaba elektronskih virov in storitev s strani uporabnikov z UL; prost dostop in vzpostavitev prostodostopnega repozitorija (digitalnega skladišča) rezultatov znanstvenoraziskovalnega dela; cenik storitev v KIS UL; ugotavljanje zadovoljstva uporabnikov s storitvami knjižnic UL (izdelava in izvedba spletne ankete); problematika inventur knjižničnega gradiva pravilna obravnava računov za nakup gradiva (revizijska sled); poenotenje storitev in cen medknjižnične izposoje; pripombe na osnutek zakona o univerzi; problematika gradnje NUK2/UKL; avtorskopravni status visokošolskih del na UL in priporočila NUK v zvezi z ureditvijo avtorskopravnih razmerij med univerzo in avtorji visokošolskih del; predlog študijskega obiska norveških visokošolskih knjižnic; priprava gradiv za jubilejni zbornik Univerze; priprava in sodelovanje na Študentski areni. Zaposleni v NUK so sodelovali v delovnih skupinah univerze: delovna skupina za pripravo enotnega modela nakupa e-virov na UL, skupina za medknjižnično izposojo, skupina za pripravo anketnega vprašalnika za uporabnike UL. Neuresničeni so bili načrti glede izdelave skupnih kazalnikov uspešnosti knjižnic UL in smernic za informacijsko pismenost, vendar so aktivnosti v teku. UL tudi v letu 2009 še ni sprejela odločitve glede identifikacijskega dokumenta zaposlenih na UL, zato do dogovora glede enotne knjižnične izkaznice zanje še ni prišlo. Pridobivanje obveznega izvoda tiskanih in elektronskih publikacij UL se v primerjavi s preteklimi leti, kljub obveščanju zavezancev in pošiljanju reklamacij, ni bistveno izboljšalo. Delovanje knjižnic UL je spremljal Center za razvoj knjižnic (knjižnična statistika in poročila o delovanju visokošolskih knjižnic). Glede na to, da večina uporabnikov NUK (73 %) prihaja z UL, jim je knjižnica v okviru možnosti poskušala čim bolj olajšati uporabo informacijskih virov in storitev (upravljanje oddaljenega dostopa do virov brez članstva v NUK, ponudba virov prek Mrežnika, ponudba novih digitalnih zbirk na portalu dlib.si, sodelovanje pri upravljanju združevalnega iskalnika in hipertekstovnega povezovalnika in gradnji Digitalne knjižnice UL, konzorcijska nabava elektronskih informacijski informacijskih virov in sodelovanje pri pridobivanju sredstev za nakup elektronskih virov, gradnja digitalne zbirke visokošolskih del, organizacija izobraževanja uporabnikov, priprava informativnega gradiva itn.). Kljub slabim prostorskim pogojem ostaja za študente knjižnica priljubljena točka za srečanja, skupinsko delo ali študij v čitalnicah (obisk čitalnic se je v letu 2009 celo povečal). Tako kot prejšnja leta sta Enota za delo z uporabniki in Center za informacijske storitve dobro sodelovala s Komisijo za razvoj knjižničnega sistema UL ter z večino knjižnic visokošolskih zavodov UL. Sistem enotne knjižnične izkaznice za vse študente UL ter prijavnik za oddaljeni dostop do elektronskih virov in za Digitalno knjižnico UL (DiKUL) sta uspešno delovala. Za študijsko leto 2009/2010 je bil poenostavljen in poenoten tudi vpis tujih študentov na izmenjavi. Za potrebe knjižnic UL je Center za informacijske storitve upravljal storitev oddaljenega dostopa, sodeloval pri upravljanju DiKUL ter pripravljal opise in konfiguracije elektronskih virov. V letu 2009 beležimo velik porast uporabe oddaljenega dostopa; število uporabnikov storitve se je povečalo za 38 %. 93

98 Izvajanje univerzitetne funkcije NUK lahko ocenimo kot uspešno na področju zagotavljanja in ponudbe elektronskih virov. NUK je zlasti uspešno povezal knjižnice Univerze v Ljubljani, Univerze v Mariboru, Univerze na Primorskem in Univerze v Novi Gorici za skupen nastop pri kandidiranju na Javnem razpisu ARRS o sofinanciranju nakupa tuje znanstvene literature in baze podatkov v letu 2009, kjer smo pridobili sredstva za sofinanciranje treh konzorcijev. Tudi pri večini drugih na novo naročenih e-virov smo se potrudili in zagotovili dostop z vseh lokacij UL in oddaljen dostop za člane UL. Manj uspešen pa je bil NUK pri zagotavljanju tiskanih virov za potrebe pedagoškega in znanstveno-raziskovalnega dela na UL. Posledice novega zakona o obveznem izvodu publikacij so se tudi v letu 2009 drastično kazale ravno na področju virov za potrebe študentov (visokošolski učbeniki), saj je NUK zaradi zmanjšanja števila obveznih izvodov izgubil izvod publikacij za izposojo na dom. Precejšen delež visokošolskih zavodov pa tudi ni spoštoval določil zakona o obveznem izvodu in omenjenih gradiv ni posredoval NUK. Nakup dodatnih učbenikov omenjenega izpada ni mogel nadomestiti. Izpostavili bi še sodelovanje na zelo aktualnem področju, tj. pri vprašanju vzpostavitve digitalnega skladišča (repozitorija) Univerze v Ljubljani. S tem v zvezi smo sodelovali v razpravi o dokumentu Prostodostopni repozitorij raziskovalnih objav in podatkov ter visokošolskih del, objavili prispevek o problematiki v Knjižničarskih novicah in v okviru srečanja Sekcije ZBDS za visokošolske knjižnice pripravili predavanje o sistemih za digitalno skladiščenje. Z vključitvijo v omrežje DRIVER smo omogočili odprt dostop do digitalnih besedil znanstvenih člankov in visokošolskih del Digitalne knjižnice Slovenije. Pri tem smo sodelovali s Fakulteto za računalništvo in informatiko UL, ki že vzdržuje digitalni repozitorij na odprtokodnem sistemu e-print. O sodelovanju v mreži smo se dogovarjali s Pedagoško fakultete UL, vključitev smo omogočili Fakulteti za elektrotehniko, računalništvo in informatiko Univerze v Mariboru. DRIVER je decembra 2009 omogočal dostop do 500 digitalnih zbirk znanstvenih publikacij različnih univerz in raziskovalnih organizacij v Evropi. Ker je bil projekt konec leta uradno zaključen, je bila ustanovljena konfederacija COAR (Confederation of Open Access Repositories); NUK je ustanovitveni član konfederacije. Ker NUK v slovenskem prostoru opravlja tudi funkcijo digitalnega arhiva, vsebine, ki jih ustvarjajo slovenski znanstveniki, trajno ohranja kot del nacionalne znanstvene dediščine. Do konca leta 2009 je uspel zgraditi bogato digitalno zbirko s področja znanstveno-raziskovalne dejavnosti, ki služi tudi študentom in zaposlenim na UL. 13 Založniška dejavnost 13.1 Politika izdajanja publikacij NUK v okviru založniške dejavnosti izdaja Slovensko bibliografijo nepretrgano od leta 1945; izhaja v periodičnih razmikih v več serijah. Skrbi tudi za ustrezne strokovne prevode mednarodnih standardov in njihovih dodatkov in posodobitev (npr. ISBD, UNIMARC) ter strokovnih priročnikov. Izdaja različne monografije, s katerimi predstavlja svojo bogato knjižnično zbirko, več periodičnih publikacij, v katerih obvešča strokovno javnost o tekočem dogajanju in novostih, ter poročila o stanju in razvoju slovenskih knjižnic (splošnih, visokošolskih in specialnih). Mednarodni javnosti so namenjene občasne Novice NUK = Newsletter NUL. Knjižnica se posveča tudi razstavni dejavnosti; ob razstavah izidejo katalogi ali zloženke. Vsako leto pripravlja publikacije manjšega obsega (informacije za uporabnike, navodila za uporabo knjižnice in njenih virov itn.) v obliki zloženk, posameznih listov oziroma brošur Prioritetni cilji na področju izdajanja publikacij v letu 2009 Redna izdelava in publiciranje Slovenske bibliografije, tudi v elektronski obliki. Publiciranje prevodov standardov in temeljnih priročnikov s področja bibliotekarstva in informacijskih znanosti. Publiciranje izvirnih monografij s področja bibliotekarstva in informacijskih znanosti. 94

99 13.3 Uresničitev letnih ciljev Slovenska bibliografija je bila izdelana in publicirana v celoti, v elektronski obliki pa v letu 2009 zaradi tehničnih težav ni bila ažurirana. Na področju publiciranja prevodov standardov in temeljnih priročnikov s področja bibliotekarstva in informacijske znanosti načrt ni bil realiziran, kajti standard ISBD Consolidated Edition v letu 2009 še ni bil objavljen; Področje izdaje periodičnega tiska smo izpolnili v celoti, presegli pa smo načrt izdaje katalogov/zgibank ob razstavah zaradi povečanja števila razstav Izdane publikacije Slovenska bibliografija je bila natisnjena v 6 samostojnih publikacijah, izdali smo Novice NUK = Newsletter NUL, redno so izhajale Knjižničarske novice, izšlo pa je tudi 5 številk revije Knjižnica (NUK je od leta 2007 sozaložnik). V sodelovanju z LUD Literatura smo izdali monografijo Kaj je --- knjiga?, v kateri so natisnjeni pogovori o knjigi, ki jih je ob ponedeljkovih večerih v Veliki čitalnici NUK enkrat mesečno vodil Gorazd Kocijančič. Konec leta smo v sozaložništvu z založbo Tuma izdali monografijo mag. Staneta Bahorja Skriti knjižni zakladi: pisna dediščina samostanskih in cerkvenih knjižnic v Sloveniji. V letu 2009 smo kljub občutnemu zmanjšanju finančnih sredstev pripravili nekaj odmevnih razstav, ki smo jih pospremili bodisi s katalogom bodisi z zgibanko in vabilom. Tabela 50: Izdane publikacije NUK v letu 2009 publikacija število avtorskih pol/strani naklada stroški v EUR mat. stroški na izvod v EUR prodajna cena v EUR Slovenska bibliografija (kpl.) 110 SB knjige 2008, št ,00 6,52 25 SB register ,00 7,48 25 SB knjige 2009, št ,00 6,92 25 SB knjige 2009, št ,00 7,34 25 SB knjige 2009, št ,00 7,15 25 SB A serij. publ. 2006, št ,00 5,67 25 samostojne publikacije - 19 Kaj je --- knjiga? 215 str. 500 *1.133,04 *finančni vložek NUK (v sozaložništvu z LUD Literatura) Specialne knjižnice. Poročilo za leto 2008 Skriti knjižni zakladi: pisna dediščina samostanskih in cerkvenih knjižnic v Sloveniji 149 str. 190 tiskano in vezano v NUK 256. str založila založba Tuma, stroški NUK EUR - brezplačno Visokošolske knjižnice. 114 str. 120 tiskano in vezano - brezplačno Poročilo za leto 2008 v NUK Splošne knjižnice. 113 str. 330 tiskano in vezano - brezplačno Poročilo za leto 2008 v NUK Predstavitvena knjižica NUK 24 str ,5 0,21 brezplačno za nove člane periodični tisk Program izobraževanja str ,7 2,29 brezplačno Knjižničarske novice (11 številk, 2 dvojni) (št bibl. kazalo bosta izdana v l. 2010) 316 str ,23 2,15 45 letna naročnina 89,00 95

100 publikacija število avtorskih pol/strani naklada stroški v EUR mat. stroški na izvod v EUR prodajna cena v EUR NUK Novice=Newsletter 12 str ,1632 4,90 brezplačno Knjižnica / NUK sozaložnik 5 št , katalogi/zgibanke ob razstavah Svet svet Svetlana razstava ob 70-letnici rojstva Svetlane Makarovič (katalog in vabilo) Otokar, Plečnik in Žogica Marogica, Stiki med Čehi in Slovenci: od srednjega veka do danes (katalog in vabilo) Pesnik se predstavi: razstava ob 80. obletnici rojstva Janeza Menarta (vabilo zgibanka) Joseph Roth v izgnanstvu v Parizu: (vabilo zgibanka) Kopernik na Slovenskem (zgibanka in vabilo) 48 str. 2 str. 16 str. 2 str ,00 327, ,89 566,40 9,48 1,09 5,21 1,01 8 str ,24 2,19 brezplačno 8 str ,68 1,83 brezplačno 8 str. 4 str *581,20 *311,84 (*sponzorska sredstva) Mandala 2.str. 600 *(stroške sta plačali avtorici razstave) Slovenska mladina v Julijski Krajini ( ) in Ferdo Bidovec ( ), ob stoletnici rojstva ( ) vabilo Slovenec po domovini, Evropejec po duhu: J. V. Valvasor vabilo 0,58 0, brezplačno brezplačno str ,76 0,85 brezplačno 4 str ,28 0,82 brezplačno elektronske publikacije Nove knjige v NUK 10 številk javno dostopno na spletu Knjige v tisku 12 številk javno dostopno na spletu dlib.si e-novice 6 številk javno dostopno na spletu dlib.si enewsletter 3 številke javno dostopno na spletu PREKAT IN ZNAČKA prihodek 138,50 Univerzalna decimalna klasifikacija, druga elektronska izdaja UDCMRF licenca 90,00 2 licenci 170,00 3 licence 250,00 4 licence 330,00 5 licenc 410,00 6 licenc 500,00 7 licenc 580,00 8 licenc 660,00 9 licenc 740,00 96

101 publikacija Splošne knjižnice. Poročilo za leto 2008 Visokošolske knjižnice. Poročilo za leto 2008 Specialne knjižnice. Poročilo za leto 2008 drugo Splošne knjižnice v letu 2008 (zgibanka) Slovenske knjižnice v letu 2008 (zbirna tabela) število avtorskih pol/strani naklada stroški v EUR mat. stroški na izvod v EUR prodajna cena v EUR 10 licenc 820,00 20 licenc 1.600,00 30 licenc 2.400,00 1 številka javno dostopno na spletu 1 številka javno dostopno na spletu 1 številka javno dostopno na spletu 6 str. 100 tiskano in zgibano v NUK - brezplačno 6 str. 300 tiskano in - brezplačno zgibano v NUK BibSiSt 6 str. 300 tiskano in - brezplačno zgibano v NUK Cederom z zbranimi statističnimi - 5 pripravljeno v - brezplačno podatki o delu knjižnic v letu 2008 NUK Popis slovenske kulturne dediščine 8 str ,36 1,2 brezplačno Spletno izdajo glavne referenčne datoteke UDCMRF 2006 smo na internetu objavili oktobra Decembra 2008 smo testni dostop do zbirke zaprli in ga ponudili proti plačilu. V letu 2009 smo skupaj prodali 132 licenc. V letu 2009 je na novo zakupilo licenco 28 naročnikov. Kandidatom, ki se pripravljajo na strokovni izpit iz bibliotekarstva, smo omogočili v letu 2009 več kot 80 brezplačnih dostopov do UDCMRF V podatkovni zbirki je vrstilcev UDK. 14 Izobraževalna dejavnost 14.1 Politika na področju izobraževalne dejavnosti NUK NUK izvaja različne oblike neformalnega izobraževanja knjižničnih delavcev na področjih in za ciljne skupine, ki jih ne pokrivajo drugi ponudniki izobraževanja. Poleg tega nudi strokovno pomoč in administrativno podporo Izpitni komisiji, do uveljavitve novega Pravilnika o imenovanju v strokovne nazive v knjižnični dejavnosti (Ur. list RS, št. 9/2009) pa je nudil podporo tudi delovanju Komisije za priznavanje kvalifikacij bibliotekarske stroke. Z izobraževanjem uporabnikov knjižnice skrbi za dvig njihove informacijske pismenosti, založnike pa občasno informira o novostih na področju obveznega izvoda publikacij, bibliografske kontrole in zahtevah glede opreme publikacij v skladu z mednarodnimi standardi Prioritetni cilji na področju izobraževanja v letu 2009 Organizacija in izvedba izobraževanja knjižničnih delavcev začetnikov v stroki, bibliotekarskih izpitov in postopkov pridobivanja strokovnih nazivov (do uveljavitvi novega pravilnika). Permanentno izobraževanje knjižničnih delavcev. Izobraževanje knjižničnih delavcev za vzajemno katalogizacijo. Izobraževanje uporabnikov za uporabo elektronskih informacijskih virov. 97

102 14.3 Uresničitev letnih ciljev Izobraževalno dejavnost NUK je vodil in koordiniral Bibliotekarski izobraževalni center (BIC), ki je poleg uresničevanja prioritetnih ciljev skrbel tudi za organizacijo in izvajanje prakse študentov 3. letnika Oddelka za bibliotekarstvo, informacijsko znanost in knjigarstvo. BIC je v letu 2009 uresničil zastavljene letne cilje, izobraževanje je izvajal v okviru začrtanih vsebinskih sklopov. Uvedene so bile predvidene vsebinske spremembe izobraževalnega programa, načrtovani obseg udeležencev izobraževanja je bil presežen Dejavnost na področju izobraževanja knjižničnih delavcev in uporabnikov Temeljni strateški cilj Bibliotekarskega izobraževalnega centra je naslednji: z organizacijo in izvajanjem izobraževalne dejavnosti bo knjižnica izboljševala strokovno usposobljenost knjižničarjev in informacijsko pismenost uporabnikov. Za dosego cilja je BIC izvajal naslednje ključne podporne aktivnosti: organiziral je izobraževanje za začetnike v stroki, namenjeno predvsem kadrom brez formalne bibliotekarske izobrazbe, veliko pozornost je namenil permanentnemu izobraževanju knjižničnih delavcev, izobraževanju za vzajemno katalogizacijo in izobraževanju uporabnikov knjižnic; uvajal je nove izobraževalne vsebine predvsem s področja informacijske dejavnosti in sodobnih spletnih orodij (Google, splet 2.0, elektronske knjige in časopisi); razvijal je izobraževalne vsebine, na katerih knjižnični delavci in uporabniki pridobivajo znanja in sposobnosti, ki so potrebni za digitalno knjižnico in informacijsko pismenost; stalno je spremljal kakovost izobraževalnih programov in zadovoljstvo udeležencev oziroma gibanja v svetu in spremembe v okolju, kar je izhodišče za pripravo vsakoletnega izobraževalnega programa; večjo pozornost je posvetil promocijski dejavnosti; širil je sodelovanje in povezovanje z drugimi izvajalci izobraževanja doma in v tujini. Prioritetne naloge centra so bile uresničene z organizacijo in izvedbo naslednjih vsebinskih sklopov: izobraževalne vsebine za knjižnične delavce (izobraževanje začetnikov v stroki, permanentno izobraževanje knjižničnih delavcev, izobraževanje za vzajemno katalogizacijo in pridobitev licence COBISS, organizacija in izvedba bibliotekarskih izpitov, organizacija in izvedba postopkov pridobivanja nazivov bibliotekarske stroke); izobraževalne vsebine za uporabnike knjižnic (izobraževanje za uporabo elektronskih informacijskih virov in uporabo portala Digitalne knjižnice Slovenije); izobraževalne vsebine za študente (praksa študentov bibliotekarstva) Izvedba izobraževalnega programa NUK za leto 2009 Število izvedenih tečajev je bilo v okviru načrtovanega. Načrtovanih in izvedenih je bilo 32 tečajev (zaradi premajhnega števila prijavljenih udeležencev nismo izvedli tečaja Inventarizacija knjižničnega gradiva, tečaj Google in knjižnice pa smo zaradi velikega zanimanja izvedli dvakrat). Število udeležencev (1.253) je bilo za 14 % večje od načrtovanega (1.095), hkrati pa za 9 % nižje kot v letu 2008, ko se je izobraževalnih oblik udeležilo udeležencev. Analiza števila udeležencev posameznih sklopov kaže, da v primerjavi z letom 2008 ni večjih odstopanj, razen pri sklopu Izobraževanje uporabnikov knjižnic, kjer je število udeležencev za 12 % manjše kot v letu Glede na zastopanost posameznih knjižnic je bilo največ udeležencev na različnih izobraževalnih oblikah iz NUK (214 udeležencev), sledijo Knjižnica Mirana Jarca iz Novega mesta (54), Mestna knjižnica Ljubljana (50) in Mariborska knjižnica (46). Med visokošolskimi knjižnicami je bila najbolj zastopana Osrednja humanistična knjižnica (17 udeležencev), med specialnimi knjižnicami pa knjižnica Zavoda za slepo in slabovidno mladino (6). Med udeleženci izobraževanja v letu 2009 so tudi knjižnični delavci iz zamejstva, iz Narodne in študijske knjižnice Trst, ki so se udeležili 6 tečajev za delo v vzajemni katalogizaciji. 98

103 Knjižnični delavci, ki se usposabljajo za pridobitev licence za vzajemno katalogizacijo, in tisti, ki se pripravljajo na bibliotekarski izpit, se v določenem letu udeležijo več različnih tečajev. Največ tečajev (10) sta se udeležila knjižnična delavca iz Mariborske knjižnice in delavka osrednje območne knjižnice iz Novega mesta, ki so se pripravljali na bibliotekarski izpit, kandidati za bibliotekarski izpit iz drugih knjižnic pa so se v povprečju udeležili 6 tečajev. Slika 30: Število udeležencev izobraževanja ( ) Knjižničarji so predstavljali 84 %, uporabniki pa 16 % vseh udeležencev izobraževanja v letu Delež uporabnikov se je v primerjavi z letom poprej zmanjšal za 12 % (v letu 2009 jih je bilo 197, leta 2008 pa 224 oziroma 16 % vseh udeležencev). Razporeditev udeležencev glede na vrsto knjižnic je bila v letu 2009 podobna kot v prejšnjih letih, največji delež še vedno predstavljajo splošne knjižnice, se je pa v primerjavi z letom poprej nekoliko povečal delež udeležencev iz NUK in nekoliko zmanjšal delež udeležencev iz visokošolskih knjižnic. Deleži udeležencev po vrstah knjižnic so bili v letu 2009 naslednji: splošne knjižnice 419 udeležencev ali 47 % (2008: 46 %), visokošolske knjižnice 136 udeležencev ali 15 % (2008: 17 %), iz specialnih knjižnic je bilo 94 udeležencev ali 11 % (2008: 12 %), iz NUK 214 udeležencev ali 24 % (2008: 19 %), iz šolskih knjižnic pa 26 ali 2 % (2008: 3 %), drugih udeležencev (fizične osebe) pa je bilo 13 ali 1 %. Slika 31: Udeleženci izobraževanja 2009 glede na vrsto knjižnice Sklopa Izobraževanje za začetnike v stroki se je udeležilo 217 udeležencev ali 17 % vseh udeležencev (načrtovanih je bilo pol manj oziroma 109 udeležencev), njihovo število je za 7 % manjše kot v letu poprej (233 udeležencev). Tečaji, ki jih BIC izvaja v tem sklopu, so v prvi vrsti namenjeni knjižničnim delavcem, ki se pripravljajo na bibliotekarski izpit, zato je njihovo število v neposredni povezavi s številom kandidatov na izpitih. V sklopu Permanentno izobraževanje knjižničnih delavcev smo načrtovali 321 udeležencev, bila pa jih je dobra polovica več oziroma 499 (40 % vseh udeležencev, 2 % manj kot v letu 2008). 99

104 Največje zanimanje je bilo za tečaje: Učinkovito referenčno delo v sodobni knjižnici, Google in knjižnice, Splet 2.0 in knjižnice, Elektronski časopisi, elektronske knjige in knjižnice. Teh tečajev se je udeležilo 33 % vseh udeležencev permanentnega izobraževanja (168 udeležencev). Število udeležencev sklopa Izobraževanje za vzajemno katalogizacijo in pridobitev licence je bilo 205 in so predstavljali 17 % vseh udeležencev. Njihovo število je bilo za 5 % večje od načrtovanega (195) in za 1 % manjše od njihovega števila v letu poprej (207 udeležencev). NUK sodeluje tudi pri izvajanju izpitov za pridobitev licence za vzajemno katalogizacijo, ki so trikrat letno v NUK in trikrat letno v IZUM. V NUK je izpit opravljajo 32 kandidatov (od skupno 53 kandidatov v letu 2009). Tabela 51: Dejavnost Bibliotekarskega izobraževalnega centra v letu 2009 načrtovano doseženo število tečajev število predavanj skupni obseg izobraževanja: v dnevih v urah število predavateljev skupni stroški ( ) prihodki od kotizacij ( ) strokovni izpiti: število dni število kandidatov število uspešno opravljenih izpitov: splošne knjižnice šolske knjižnice visokošolske knjižnice specialne knjižnice NUK število priznanj strokovnih nazivov: število kandidatov (vlog) število nazivov skupaj število udeležencev V nasprotju z drugimi sklopi je bilo število udeležencev Izobraževanja za uporabnike knjižnic (197 udeležencev) za 42 % nižje od načrtovanega (načrtovano število udeležencev 340). V letu 2009 so predstavljali 16 % vseh udeležencev. Zmanjševanje števila uporabnikov smo zaznali že v preteklih letih (v letu 2007 se je tečajev udeležilo 241 uporabnikov ali 14 % vseh udeležencev, leta 2006 je bilo 380 uporabnikov ali 25 % vseh udeležencev) Slika 32: Udeleženci izobraževanja v letu 2009 po vsebinskih sklopih 100

105 Število kandidatov za opravljanje bibliotekarskega izpita je za 19 % preseglo načrtovani obseg (načrtovanih je bilo 100 kandidatov), k izpitu jih je pristopilo 119, uspešno so ga opravili 104 kandidati (ali 87 %). Glede na vrsto knjižnice prihaja največ kandidatov iz splošnih knjižnic (opravilo ga je 64 kandidatov ali 62 % vseh kandidatov), sledijo NUK (8 kandidatov ali 8 %), visokošolske knjižnice (opravilo ga je 13 kandidatov ali 13 %), specialne knjižnice (11 kandidatov ali 11 %), šolske knjižnice (4 kandidati ali 4 %). Glede na strokovno kvalifikacijo je bilo največ kandidatov za naziv bibliotekar (80 kandidatov ali 77 %), za strokovni naziv knjižničar je bilo 18 kandidatov ali 17 %, za naziv višji knjižničar pa 6 kandidatov ali 6 %. Število kandidatov za strokovni izpit je bilo v letu 2009 nekoliko večje kot v letu poprej (92), najverjetneje zaradi sprememb v plačnem sistemu. Zaradi prevelikega števila prijavljenih smo morali na jesenskem izpitnem roku 2008 odkloniti 20 kandidatov in zanje organizirati izredni izpitni rok (februar 2009). Pri kandidatih za bibliotekarski izpit je bilo opazno veliko število kandidatov s formalno bibliotekarsko izobrazbo, v letu 2009 je bila skoraj polovica kandidatov univerzitetnih diplomiranih bibliotekarjev. Ker je bibliotekarski izpit eden od pogojev za pridobitev licence, ga opravljajo tudi šolski knjižničarji, ki so pri drugih izobraževalnih oblikah slabo zastopani. V zadnjih dveh letih se povečuje število kandidatov, ki so v knjižnicah (predvsem v splošnih in NUK) zaposleni v okviru prostovoljnega dela. Knjižnice s temi kandidati sklenejo pogodbo o prostovoljnem delu, ki pogosto traja le toliko časa, da kandidati zadostijo formalnim pogojem za pristop k izpitu in se ustrezno usposobijo za opravljanje izpitnih vsebin. Tabela 52: Opravljeni bibliotekarski izpiti ( ) leto knjižničar višji knjižničar bibliotekar skupaj (9%) 1 (2%) 58 (89%) (9%) 4(5%) 66(86%) (8%) 1 (1%) 73 (91%) (13%) 4 (4%) 76 (83%) (17%) 6 (6%) 80 (77%) 104 Slika 33: Bibliotekarski izpiti glede na vrsto knjižnice kandidata ( ) 101

106 Slika 34: Bibliotekarski izpiti glede na kvalifikacijo kandidatov ( ) Temeljna učna gradiva v elektronski obliki in ustrezne povezave na spletni strani NUK / Izobraževanje BIC sproti dopolnjuje in posodablja. Prav tako vsako leto pripravi tiskano in spletno publikacijo za pripravo na bibliotekarski izpit, v kateri kandidate seznani s potekom izpita, predmetnikom, izpitnimi vprašanji in gradivom. Strokovnih nazivov je bilo priznanih oziroma pridobljenih 28. Komisija za priznavanje kvalifikacij je obravnavala vloge, ki jih je prejela do uveljavitve v uvodu omenjenega pravilnika (do ). Nazivi, podeljeni v letu 2009, so bili naslednji: knjižničarski referent 7 nazivov (25 %), višji knjižničarski referent 5 nazivov (18 %), višji bibliotekar 12 nazivov (43 %), bibliotekar specialist 4 nazivi (11 %). Cilj posodobitev sistema in pogojev za pridobivanje strokovnih nazivov je bil torej uresničen, medtem ko so bili bibliotekarski izpiti izvedeni še v skladu s starim pravilnikom (Samoupravni sporazum o pridobivanju strokovnih kvalifikacij bibliotekarske stroke Ur. list SRS, št. 30/80). V okviru načrtovanih aktivnosti za leto 2009 je bila organizirana tudi tritedenska delovna praksa oziroma t. i.»bolonjski praktikum«za 3 študente 3. letnika Oddelka za bibliotekarstvo, informacijsko znanost in knjigarstvo. Prvi teden so se seznanili z oddelki NUK, drugi in tretji teden pa so opravljali prakso, povezano s temo njihovih diplomskih nalog, in sicer v Rokopisni zbirki, Centru za informacijske storitve in Informacijskem centru za bibliotekarstvo. Njihovi mentorji so bili vodje omenjenih oddelkov. Vodja BIC je skupaj z odgovornim profesorjem oddelka za bibliotekarstvo in študenti bibliotekarstva analizirala in ocenila potek prakse. Praksa in sodelovanje med NUK in oddelkom sta bila ocenjena kot uspešna. Tabela 53: Udeleženci izobraževanja glede na vrsto knjižnice ( ) tip knjižnice / leto 2005 % 2006 % 2007 % 2008 % 2009 % splošne visokošolske NUK specialne šolske založniki ostali Pri pripravi izobraževalnih vsebin je BIC uspešno sodeloval z oddelki NUK in zunanjimi partnerji (izvajalci iz drugih knjižnic, komercialnimi ponudniki Retorika), sodeloval je tudi z ZBDS Komisijo za izobraževanje ter Oddelkom za bibliotekarstvo, informacijsko znanost in knjigarstvo FF. BIC se je usklajeval tudi z IZUM, in sicer predvsem pri pripravi letnega programa izobraževanja za pridobitev licence za vzajemno katalogizacijo. Uspešno je potekalo tudi sodelovanje z Zavodom za zaposlovanje; delo je obsegalo posredovanje informacij svetovalcem zavoda. 102

107 Na področju predstavitve dejavnosti izobraževalnega centra je bila poleg letne tiskane publikacije, v kateri BIC predstavi svoj izobraževalni program, dejavnost centra predstavljena tudi na spletu. Delo je v letu 2009 obsegalo pripravo in oblikovanje besedil v html obliki, objavo novega izobraževalnega programa (januar) v celotnem besedilu v pdf obliki in redno dopolnjevanje spletnih strani med letom (dopolnjevanje z novimi učnimi gradivi; objavljanje novosti). 15 Predstavitvena in promocijska dejavnost 15.1 Politika na področju predstavitvene in promocijske dejavnosti Knjižnica promovira slovensko pisno kulturno dediščino, z različnimi kulturnimi prireditvami, objavami in medijskimi obvestili o informacijskih virih in storitvah pa predstavlja svojo dejavnost v širšem prostoru Prioritetni letni cilji za 2009 Organizacija razstav knjižničnega gradiva NUK in promoviranje slovenske pisne kulturne dediščine doma in v tujini. Promocija informacijskih virov in storitev v strokovni in širši javnosti Uresničitev letnih ciljev Razstavna dejavnost v NUK je iz leta v leto živahnejša. Razstave pripravljamo v Razstavni dvorani, preddverju Velike čitalnice in Plečnikovem hodniku. Za leto 2009 smo načrtovali 17 razstav, realizirali pa smo jih 21. Razstavno dejavnost sta spremljali založniška dejavnost (priprava razstavnih zloženk, katalogov, plakatov in vabil) in promocijska dejavnost (medijske najave dogodkov in objave v zvezi z njimi). Medijsko najodmevnejša je bila razstava ob 70-letnici pesnice Svetlane Makarovič, ki si jo je med drugim ogledalo tudi veliko dijakov. Izvedene so bile tudi številne promocijske aktivnosti, od novinarskih konferenc, medijskih objav, predstavitev dejavnosti knjižnice ob obiskih pomembnih gostov do vodenih ogledov knjižnice Razstavna dejavnost Pri razstavni dejavnosti sta začrtani predvsem dve smernici odmevne razstave, ki jih pripravljajo zaposleni iz NUK, in gostujoče razstave zunanjih avtorjev. Tabela 54: Obseg razstavne dejavnosti v letu 2009 število razstav obseg razstav načrtovano doseženo razstave, ki jih je pripravil NUK 8 8 razstave, izvedene v sodelovanju z NUK 2 8 gostujoče razstave izven NUK 3 2 gostujoče razstave v NUK 3 3 virtualne razstave 1 0 skupaj skupaj razstave NUK (Razstavna dvorana) razstave NUK (preddverje Velike čitalnice) + Plečnikov hodnik + gostujoče razstave (izven NUK) 297 dni 48 dni 277dni 4 dni 626 dni Zaradi pomanjkanja finančnih sredstev smo se še aktivneje razgledali po slovenskem in evropskem prostoru in veliko pozornosti usmerili v iskanje sponzorjev, ki bi podprli našo dejavnost. To nam je v precejšnji meri uspelo. Na pobudo veleposlaništva Češke republike smo ob češkem predsedovanju EU pripravili odmevno razstavo Otokar, Plečnik in Žogica Marogica, Stiki med Čehi in Slovenci: od srednjega veka do danes. Ob mednarodnem letu astronomije smo s pomočjo finančnega 103

108 pokroviteljstva Ministrstva za visoko šolstvo, znanost in tehnologijo in v sodelovanju z Gimnazijo Jožeta Plečnika v Ljubljani pripravili razstavo Kopernik na Slovenskem. Poletje smo»zaznamovali«z mednarodno gostujočo dunajsko razstavo Joseph Roth v izgnanstvu v Parizu: , ki je bila zanimiva tudi za oglede turistov. Za uspešno predstavitveno potezo se je pokazal nagradni natečaj za najboljši slogan NUK, ki mu je ob dnevu odprtih vrat sledila pregledna razstava 100 najizvirnejših avtorskih predlogov. Plečnikov hodnik, ki smo ga obogatili z novimi štirimi vitrinami v»kotičku za skupinsko učenje«, je postal zelo priljubljen razstavni prostor v njem so bile razstave kar 277 dni. Razstave, ki jih je pripravil NUK 1. Svet svet Svetlana razstava ob 70. obletnici rojstva Svetlane Makarovič. Avtor: mag. Marijan Rupert (NUK). Kraj: Razstavna dvorana NUK. Termin: Otokar, Plečnik in Žogica Marogica, Stiki med Čehi in Slovenci: od srednjega veka do danes. Avtor: Veselin Mišković (NUK). Kraj: Razstavna dvorana NUK in preddverje pred Veliko čitalnico NUK. Termin: Pesnik se predstavi: razstava ob 80. obletnici rojstva Janeza Menarta. Avtor: dr. Mihael Glavan (NUK). Kraj: Razstavna dvorana NUK in preddverje pred Veliko čitalnico NUK. Termin: Razstava ob podelitvi nagrad ESASI za najboljši prevod iz španščine v slovenščino. Avtor: Veselin Mišković (NUK). Kraj: preddverje Velike čitalnice NUK. Termin: Vojska v slikah. Avtor: Milan Štupar (NUK). Kraj: Plečnikov hodnik NUK. Termin: Slovenska dramatika za otroke in mladino. Avtor: Matjaž Lulik (NUK). Kraj: Plečnikov hodnik NUK. Termin: Od črne v belo. Razstava ob 80. obletnici rojstva Daneta Zajca. Avtor: Milan Štupar (NUK). Kraj: Plečnikov hodnik NUK. Termin: Razstava Kaj pomeni, če je»knjiga v obdelavi«? in gradiva s posvetovanja Zveze bibliotekarskih društev Slovenije (ZBDS) v Mariboru Avtorici: mag. Branka Badovinac in Damjana Vovk (NUK). Kraj: Plečnikov hodnik NUK. Termin: Najizvirnejši slogani NUK. Avtorica: Damjana Vovk (NUK). Kraj: Plečnikov hodnik NUK. Termin: Razstave, izvedene v sodelovanju z NUK 1. Bolgarski spomeniki pod okriljem Unesca razstava ob 100. obletnici razglasitve neodvisnost Bolgarije. Avtorji: Veleposlaništvo Republike Bolgarije (gradivo) ter Žiga Cerkvenik, Tomaž Bešter in Ines Jerele (NUK). Kraj: Razstavna dvorana NUK. Termin: Joseph Roth v izgnanstvu v Parizu: «. Avtorji: dr. Heinz Lunzer (Literaturhaus, Dunaj), Victoria Lunzer-Talos in mag. Marijan Rupert (koordinator v NUK). Kraj: Razstavna dvorana NUK in Plečnikov hodnik NUK. Termin: Kopernik na Slovenskem. Avtorja: Boris Kham (Gimnazija Jožeta Plečnika, Ljubljana) in Žiga Cerkvenik (koordinator v NUK). Kraj: Razstavna dvorana NUK. Termin: Kakovost v visokošolskih in specialnih knjižnicah (razstava s posvetovanja visokošolskih in specialnih knjižnic). Avtorji: Maja Božič, Martina Kerec (NUK), Igor Zemljič, Nataša Glavnik. Kraj: Plečnikov hodnik NUK. Termin: Tibet. Avtorji: Martina Kerec (NUK), Matjaž Trontelj in Gregor Erjavec. Kraj: Plečnikov hodnik NUK. Termin: Desetnica. Avtorja: Matjaž Lulik (NUK) in Društvo slovenskih pisateljev. Kraj: Plečnikov hodnik NUK. Termin:

109 7. Dobitniki Jenkove nagrade. Avtorica: Ines Jerele (NUK) (V sodelovanju z Društvom slovenskih pisateljev). Kraj: Plečnikov hodnik NUK. Termin: Gostujoče razstave izven NUK 1. Kaj pomeni, če je knjiga»v obdelavi«?. Avtorici: mag. Branka Badovinac in Damjana Vovk (NUK). Kraj: Maribor, posvetovanje ZBDS»Knjižničarji in knjižnice: dodana vrednost okolju«. Termin: Tiskane izdaje v Trubarjevem letu Avtorja: dr. Mihael Glavan in Ines Jerele (NUK). Kraj: Ljubljana, Mestna hiša. Termin: Gostujoče razstave v NUK 1. Mandala. Avtorici: Vanda Omejc in Gabrijela Železnik. Kraj: Razstavna dvorana NUK. Termin: Slovenska mladina v Julijski Krajini ( ) in Ferdo Bidovec ( ), ob stoletnici rojstva ( ). Avtor: Odsek za zgodovino pri Narodni in študijski knjižnici iz Trsta. Kraj: Razstavna dvorana NUK in preddverje pred Veliko čitalnico NUK. Termin: Slovenec po domovini, Evropejec po duhu: J. V. Valvasor. Avtorica: mag. Martina Orehovec (Tehniški muzej Slovenije). Kraj: Razstavna dvorana NUK. Termin: Aktivnosti za promocijo NUK in njegove dejavnosti Promocijska dejavnost knjižnice je potekala v različnih oblikah in ob različnih priložnostih: po klasični poti z objavami, sodelovanjem s televizijo, radiem in tiskanimi mediji ter z udeležbo zaposlenih na različnih strokovnih srečanjih. Med promocijskimi dogodki izpostavljamo le najbolj izstopajoče: 2008/09: z anketo smo želeli ugotoviti, kako so naši uporabniki zadovoljni s klasičnimi in elektronskimi knjižničnimi storitvami, kako pogosto jih uporabljajo in kakšni so njihovi predlogi za izboljšave. Ugotovili smo, da se največ pripomb nanaša na prostor knjižnice, pokazala se je tudi slaba prepoznavnost elektronskih storitev, sicer pa so anketiranci NUK ocenili kot zaupanja vredno ustanovo, ki je v javnosti dobro poznana in ki dobro podpira študij in raziskovanje. Hkrati jo vidijo tudi kot odprto in prijazno ustanovo, ki sledi razvoju informacijskih tehnologij; 12. januar: začetek novega sklopa pogovorov v Veliki čitalnici NUK»Obraz za knjigo«, ki ga je sestavljalo 6 pogovornih večerov. Ti so si zagotovili konstantno število literarnih sladokuscev. S svojimi deli so se predstavili pesnik, prevajalec in esejist Uroš Zupan, pesnik in esejist Primož Čučnik, publicistka in profesorica Manca Košir in prevajalca dr. Marko Marinčič in dr. Brane Senegačnik. 30. marec: obisk Veleposlanika Republike Bolgarije Philipa Bokova ob odprtju razstave Bolgarski spomeniki pod okriljem Unesca; 16. april: obisk Milana Kučana, prvega predsednika RS, in češka veleposlanice Ivane Hlavsove na odprtju razstave»plečnik, Otokar in Žogica Marogica«; 15. maj: tiskovna konferenca ob izidu dela Novi testament v cirilici v sodelovanju s Teološko fakulteto»matija Vlačić llirik«iz Zagreba, kjer je novi testament tudi nastal. V NUK smo projekt z veseljem podprli, saj je hkrati tudi promocija avtorja prve slovenske knjige in utemeljitelja slovenskega knjižnega jezika Primoža Trubarja. Izdaja je nastala po izvirniku, ki ga hrani naša knjižnica, nekaj manjkajočih zadnjih listov v knjigi smo nadomestili s skenogrami iz Univerzitetne knjižnice v Baslu. Tiskovne konference ob izidu reprinta se je udeležil izjemen poznavalec stare hrvaške knjige dr. Alojz Jembrih; 15. maj: obisk skupine rektorjev in prorektorjev avstrijskih univerz; 105

110 20. maj: NUK je obiskal direktor univerzitetne knjižnice v Budimpešti dr. Laszlo Szögi; 29. junij: mag. Zoran Krstulović, pomočnik ravnateljice NUK za strokovno delo, je bil izvoljen v upravni odbor Evropske knjižnice; 27. avgust: odprtja novega računalniškega centra na Leskoškovi se je udeležila ministrica za kulturo Majda Širca; 17. september: na obisku pri ravnateljici NUK Mateji Komel Snoj je bila veleposlanica Kraljevine Španije Anunciada Fernández de Córdova; 1. oktober: v NUK smo gostili srečanje»kluba IT managerjev«; 8. oktober: slavnostni govornik na odprtju razstave Kopernik na Slovenskem je bil Gregor Golobič, minister za visoko šolstvo, znanost in tehnologijo. 26. oktober: NUK je obiskala Michelle Jean, guvernerka Kanade z delegacijo. Visoko gostjo je sprejel mag. Zoran Krstulović, pomočnik ravnateljice NUK za strokovno delo; 5. november: slavnostni govornik na odprtju razstave Slovenska mladina v Julijski Krajini ( ) in Ferdo Bidovec ( ) je bil minister Boštjan Žekš; 30. november: predstavitev monografije Skriti knjižni zakladi Pisna dediščina samostanskih in cerkvenih knjižnic v Sloveniji. Avtor knjige, ki podaja celovit pregled rokopisov in tiskov v samostanskih knjižnicah, je mag. Stanislav Bahor, knjiga pa je izšla v sozaložništvu z Založbo Tuma; 3. december: na Dan odprtih vrat je potekala druga slavnostna podelitev Trubarjevih priznanj, ki jih NUK podeljuje za izjemne dosežke pri ohranjanju slovenske pisne kulturne dediščine. Prejeli so jih ddr. Nataša Golob, dr. Rozina Švent in prof. France Pibernik. Istega dne smo odprli tudi razstavo Valvasorjevih kopij Valvasorjeve korespondence s Kraljevo družbo. Slavnostni govornik na odprtju razstave je bil Iztok Mirošič, generalni direktor za evropske zadeve in politično bilateralo na Ministrstvu za zunanje zadeve RS Vodeni ogledi knjižnice V NUK izvajamo vodene oglede knjižnice v promocijske in izobraževalne namene za šole in izobraževalne ustanove vseh vrst in stopenj, strokovne/bibliotekarske skupine in na prošnjo Protokola RS, ki pogosto pripelje na ogled pomembne politične obiske. Vodene oglede izvaja skupina 10 strokovnih sodelavcev NUK, in sicer za različne skupine (protokol, strokovne skupine/bibliotekarji, študentske skupine, skupine iz tujine, 9. razredi osnovnih šol, srednje šole; skupine, ki bi si želele ogledati NUK kot Plečnikovo stvaritev, in ne želijo vodenega ogleda z razlago delovanja knjižnice, kot npr. arhitekti, študentje arhitekture, umetnostni zgodovinarji itd.). Programi ogledov se razlikujejo glede na želje vsakokratnih obiskovalcev; ti poleg splošnega ogleda in predstavitve funkcij knjižnice pogosto želijo obiskati še katero izmed posebnih zbirk ali pa ogled kombinirati s predstavitvijo informacijskih virov in iskanja podatkov v računalniški učilnici. Leta 2009 je skupina izvedla 107 vodenih ogledov z udeleženci. Posebne zbirke in nekateri drugi oddelki, ki tudi predstavljajo svoje delo in fonde obiskovalcem, pa so izvedli še 117 takih predstavitev s udeleženci, skupaj torej 224 skupin s udeleženci Druge oblike promocijske dejavnosti FACEBOOK: skladno s trendom širjenja popularnosti socialnih spletnih omrežij smo v marcu 2009 postavili javni strani Narodne in univerzitetne knjižnice ter Digitalne knjižnice Slovenije na spletnem omrežju Facebook. Strani uporabljamo kot dodatna kanala obveščanja uporabnikov o novostih, razstavah, dogodkih in drugih zanimivosti iz stroke ter kot odličen način približevanja knjižnice javnosti/uporabnikom. Po osmih mesecih delovanja je dne 31. decembra 2009 število»prijateljev«nuk na Facebooku znašalo 532, Digitalne knjižnice Slovenije pa 285 ljudi. 106

111 Administracijo obeh Facebook strani opravljata Tomaž Bešter in Žiga Cerkvenik, poteka pa večinoma zunaj rednega delovnega časa; Z gradivom Rokopisne zbirke smo sodelovali še na naslednjih razstavah: Razstava Ilirija vstan (Ilirske province) v Mestnem muzeju Ljubljana; Razstava o Almi Karlin, Pokrajinski muzej Celje; Razstava Kako misliti partizansko umetnost?, Moderna galerija, Ljubljana; Razstava ob 90-letnici Univerze v Ljubljani, Ljubljana. Digitalno knjižnico smo v letu 2009 predstavljali na 37 različnih krajih, za različne skupine uporabnikov. V letu 2009 se je v Rokopisni zbirki nadaljeval seminar Oddelka za primerjalno književnost z naslovom Kulturna zgodovina, ki ga skupaj organizirata prof. dr. Tone Smolej (FF) in vodja zbirke mag. Marijan Rupert. Seminar obiskuje 15 študentov FF. 16 Mednarodna dejavnost 16.1 Politika na področju mednarodne dejavnosti Mednarodno sodelovanje je stalnica v delovanju NUK in poteka na različne načine. Knjižnica vzdržuje stike z veliko nacionalnimi, univerzitetnimi in drugimi znanstvenimi knjižnicami, s katerimi se zaradi skupnih interesov združuje in srečuje v okviru evropskih ali mednarodnih strokovnih organizacij in njihovih organov kot enakopravna partnerica v znanstveno-raziskovalnih projektih ter v drugih iniciativah in vrstah partnerstva. Njeni predstavniki delujejo aktivno v različnih mednarodnih organizacijah, z udeležbo na mednarodnih strokovnih srečanjih pridobiva nova znanja in informacije, s sodelovanjem v mednarodnih projektih razširja svoja partnerstva in zagotavlja dodatna sredstva za razvoj svojih dejavnosti Prioritetni cilji v letu 2009 Zagotavljanje sodelovanja članov mednarodnih delovnih skupin, komisij in odborov na mednarodnih sestankih in konferencah. Podpiranje aktivne udeležbe zaposlenih na mednarodnih strokovnih srečanjih. Zagotavljanje strokovnih obiskov na knjižnih sejmih in v knjižnicah, s katerimi ima NUK sklenjene sporazume o sodelovanju in izmenjavi kadrov. Plačevanje članarin mednarodnim organizacijam s področja dejavnosti knjižnice Uresničitev letnih ciljev Zaposleni so aktivno sodelovali v delu mednarodnih organov in se udeleževali njihovih sestankov in konferenc. Zagotovljeno je bilo sodelovanje zaposlenih na pomembnejših mednarodnih strokovnih srečanjih; prioritetno je bilo podprto aktivno sodelovanje (referati in drugi prispevki). Zaposleni so se udeležili pomembnejših knjižnih sejmov in obiskali oziroma se izpopolnjevali v tujih knjižnicah. Načrtovane članarine mednarodnim organizacijam s področja delovanja knjižnice so bile plačane. Sodelovanje s tujimi nacionalnimi knjižnicami je potekalo uspešno. Zelo uspešni smo bili pri izvajanju mednarodnih projektov, predvsem na področjih ohranjanja knjižničnega gradiva, oblikovanja digitalnih arhivov in digitalnih knjižnic. V obsežnem mednarodnem projektu Europeana Travel, ki se je začel maja 2009, NUK vodi najobsežnejši delovni sklop digitalizacije Udeležba na konferencah in sestankih mednarodnih združenj Zaposleni v NUK so se v letu 2009 v skladu z načrti udeležili letnih konferenc in sestankov mednarodnih združenj oziroma organizacij, katerih člani so in pri katerih sodelujejo v vodstvenih 107

112 telesih ali delovnih skupinah. Prednost pri udeležbi na mednarodnih konferencah, simpozijih ipd. so imeli delavci, ki so na njih sodelovali aktivno. Zaposleni so v skladu z načrti obiskali tudi mednarodne sejme knjižne produkcije, sejme računalniške opreme in tuje knjižnice. Aktivno so delovali v okviru mednarodnih združenj in organizacij, izmenjava strokovnjakov z evropskimi nacionalnimi knjižnicami pa se je večinoma uspešno nadaljevala. V okviru mednarodnega sodelovanja so NUK obiskali strokovnjaki iz drugih knjižnic in drugi tuji gostje (Glej Priloga 4) Plačilo članarin in mednarodna dejavnost Plačane so bile članarine za naslednja mednarodna združenja oziroma organizacije: AIBM/IAML (International Association of Music Libraries, Archives and Documentation Centres), Aslib (The Association for Information Management), CENL (Conference of European National Librarians), COAR (Conference of Open Access Repositories), COAR.html eifl.net (Electronic Information for Libraries), IASA (International Association of Sound and Audiovisual Archives), IBBY (International Board on Books for Young People), ICOM-CC (International Council of Museums Committee for Conservation), IFLA (International Federation of Library Associations and Institutions), IIPC (International Internet Preservation Consortium), ISBN (The International ISBN Agency), ISMN (The International ISMN Agency), ISSN (ISSN International Centre), LIBER (Ligue des Bibliothèques Européennes de Recherche), NAPLE (National Authorities on Public Libraries in Europe), The European Library, UDC Consortium, V nekaterih organizacijah je članstvo brezplačno, npr. ELAG (European Library Automation Group), CDNL (Conference of Directors of National Libraries), Delovanje NUK v okviru mednarodnih združenj oziroma organizacij IFLA V letu 2009 smo v koordinaciji z ZBDS posredovali 3 kandidature za članstvo v Stalnih odborih (Standing Committees) posameznih sekcij za obdobje (nacionalne knjižnice, katalogizacija, informacijska tehnologija). Dr. Alenka Kavčič-Čolić je bila izvoljena v odbor Sekcije za informacijsko tehnologijo, dr. Melita Ambrožič pa v odbor Sekcije za nacionalne knjižnice. Kot članica vodstva upravnega odbora Sekcije za informacijsko tehnologijo pri IFLI (tajnica sekcije) je dr. Alenka Kavčič-Čolić sodelovala na letošnji mednarodni konferenci pri izvajanju programa sekcije. Organizirala je mednarodno satelitsko predkonferenco, ki je 19. in 20. avgusta potekala v Firencah na temo:»emerging trends in technology: libraries between Web 2.0, semantic web and search technology«. 108

113 Slika 35: Najava Ifline satelitske konference: 'Emerging trends in technology: libraries between Web 2.0, semantic web and search technology'. Firence, CENL Minulo leto je bilo v znamenju volitev, ki so potekale maja 2009: NUK je predlagal svojega kandidata za članstvo v upravnem odboru CENL, mag. Zorana Krstulovića, ki je bil na to funkcijo tudi izvoljen. Redna letna konferenca sveta direktorjev CENL je potekala septembra v Madridu (Španija); iz NUK se je je udeležil mag. Zoran Krstulović. Vse leto smo spremljali pobude in njihov razvoj na področju»evropske digitalne knjižnice«, tako v okviru CENL, kakor tudi na ravni Evropske unije oziroma na sedežu Evropske komisije. NUK opravlja funkcijo nacionalnega koordinatorja vsebin za Europeano. V slovenščino smo prevedli več sporočil za medije, ki so nastala v sodelovanju CENL in Evropske komisije ter jih posredovali v objavo. Kot vsako leto smo tudi v letu 2009 po zahtevanih shemah pripravili letni poročili o delu NUK v angleščini: eno za CENL, drugo za CDNL (Konferenco direktorjev nacionalnih knjižnic). V novoustanovljeni delovni skupini CENL za področje avtorskih pravic in intelektualne lastnine NUK zastopa dr. Maja Bogataj Jančič. UNESCO Kot predstavnik NUK v Slovenski nacionalni komisiji za Unesco se je mag. Darko Balažic udeleževal sej in sodeloval pri delu Komisije ter Odbora za komunikacije in informacije Unesco. Pod okriljem Unesco in podjetja L'Oréal poteka program»ženske v znanosti«, ki je v tudi letu 2009 pripravil več dogodkov in podelil štipendije za študij eksaktnih znanosti. Pod okriljem Unesco poteka tudi projekt Svetovna prestolnica knjige. Ljubljana je bila izbrana za svetovno prestolnico knjige leta NUK je v seznam prireditev prispeval več predlogov dogodkov in projektov. NUK ima status depozitne knjižnice za publikacije, ki jih izdaja Unesco. Naši uporabniki jih lahko pregledujejo v prostem pristopu (Zbirka gradiva EU in mednarodnih organizacij). OECD NUK od podpisa pogodbe jeseni 2008 opravlja vlogo depozitne knjižnice te ugledne mednarodne gospodarske organizacije. V letu 2009 smo uspešno vzpostavili dotok, obdelavo, urejanje gradiv, prispelih s tega naslova, kakor tudi posredovanje informacij iz podatkovnih zbirk, ki so komercialno dostopne na svetovnem spletu (NUK ima licenco za vse članice Univerze v Ljubljani). Tiskane publikacije te organizacije (monografije, periodika, statistični letopisi) bodo razvrščene v prostem pristopu v Zbirki gradiva EU in mednarodnih organizacij. IIPC (International Internet Preservation Consortium) Sodelovanje v mednarodnem konzorciju za ohranjanje spleta (IIPC) je za NUK strateškega pomena, ker v njem delujejo strokovnjaki na področju zajemanja in ohranjanja spletnih strani. Orodje, ki so ga razvili za potrebe konzorcija, uporablja tudi NUK. Hkrati so mnoge njihove rešitve uporabne za 109

114 potrebe zajemanja slovenskih spletnih strani. Članstvo v konzorciju omogoča neposreden dostop do najnovejšega razvoja in možnost izmenjave mnenj in izkušenj s strokovnjaki na tem področju. V okviru konzorcija delujejo 4 delovne skupine, in sicer: delovna skupina za standardizacijo, skupina za razvoj orodij za zajemanje spleta, skupina za dostop do zajetih vsebin in skupina za trajno ohranjanje zajetih vsebin. Zaradi finančnih omejitev v letu 2009 nismo sodelovali na generalni skupščini v Ottawi (Kanada). Dvostransko sodelovanje Za potrebe Ministrstva za kulturo in Ministrstva za zunanje zadeve smo pripravili več poročil o sodelovanju ali posredovali predloge za sodelovanje ter mnenja k dvostranskim sporazumom za naslednje države oziroma regije: Avstrija, Bavarska, Češka, Črna gora, Italija, Madžarska, Srbija in Turčija. Z Univerzitetno knjižnico Univerze Loránd Eötvös v Budimpešti smo podpisali dvostranski sporazum o sodelovanju, začeli pa smo tudi s pripravami za skupno mednarodno razstavo, ki bo v letu V okviru priprav je NUK obiskal direktor univerzitetne knjižnice v Budimpešti dr. Laszlo Szögi. V okviru programa ERASMUS za povečanje mobilnosti zaposlenih je bila na večdnevnem obisku v NUK Gražina Balandyte, vodja administrativne službe Univerzitetne knjižnice v Vilni. Po njenih željah in interesih smo ji pripravili program strokovnega dela obiska. Namen obiska prof. dr. Ellene Tomove z Akademije za znanost v Sofiji je bil okrepitev obstoječega sodelovanje med NUK, SAZU in bolgarsko Akademijo za znanost v zvezi z digitalizacijo celotnega Supraseljskega kodeksa. Priprava razstave o stikih med Čehi in Slovenci v sodelovanju z Veleposlaništvom republike Češke. Priprava skupne razstave ob 100-letnici neodvisnosti Bolgarije v sodelovanju z bolgarskim veleposlaništvom. V okviru priprav za razstavo o pisatelju Josephu Rothu je potekalo sodelovanje z Literaturhaus in Literaturarchiv iz Gradca, od koder smo pridobili del eksponatov. Sodelovanje z Narodno in študijsko knjižnico iz Trsta glede gostovanja razstave o slovenski mladini v Julijski Krajini v NUK Mednarodna izmenjava strokovnjakov Izmenjava strokovnjakov z nacionalno knjižnico Češke republike se je nadaljevala. Konec novembra 2009 je NUK obiskala Klára Truchlá iz oddelka za nabavo češke nacionalne knjižnice. NUK v letu 2009 na izmenjavo ni poslal nobenega sodelavca. Z drugimi knjižnicami, s katerimi imamo sklenjene sporazume o sodelovanju (Narodna biblioteka Srbije, Madžarska nacionalna knjižnica in Slovaška nacionalna knjižnica), zaradi zaostrenih finančnih razmer v letu 2009 ni bilo izpeljanih nobenih izmenjav strokovnjakov Organizacija mednarodnih konferenc in sestankov Plenarno zasedanje projekta Europeana Travel, kjer NUK sodeluje kot vodja delovnega sklopa digitalizacije, je potekalo 6. novembra 2009 v Ljubljani. Zasedanja so se udeležili predstavniki projektnih partnerjev iz 19 ustanov in 16 držav. 17 Druga dejavnost knjižnice: Zbirka EU, COSEC in ZBDS 17.1 Delovanje zbirke EU Od novembra 2000 ima NUK status depozitne knjižnice publikacij Evropske unije, ki ji ga je dodelila Evropska komisija. Dejavnosti opravlja Zbirka gradiva EU in mednarodnih organizacij, ki je bila za javnost odprta aprila Ima bogato zbirko najrazličnejšega gradiva, ki ga izdajajo ustanove EU in Urad za publikacije, ki je tudi uradna založba EU. Redno in brezplačno prejemamo po en izvod 110

115 publikacij in drugega gradiva, kar narekuje njegovo zgolj prezenčno uporabo. Obdelujemo ga po veljavnih knjižničarskih standardih in pravilih, bibliografske podatke o gradivu pa vnašamo v vzajemni elektronski katalog slovenskih knjižnic COBIB. Celotno gradivo je postavljeno v prostem pristopu v prostoru zbirke EU in je razdeljeno na 18 tematskih področij. Izdaje v slovenščini, slovenske avtorje izdaj in podobno obravnavamo kot obvezni izvod. Osnovne naloge Zbirke EU so: zbiranje, strokovna obdelava, dopolnjevanje zbirke, hranjenje in dajanje v uporabo celotnega gradiva, omogočanje dostopa do informacij, publikacij in drugega gradiva EU najširši javnosti, izobraževanje in usposabljanje knjižničarjev in drugih uporabnikov za samostojno iskanje po domačih in tujih informacijskih virih EU in o EU. Povečan obseg dela in premajhno število zaposlenih sta vzroka za to, da zastavljeni cilji in izvajanje dejavnosti na področju EU niso bili uresničeni v celoti. Gre predvsem za strokovno obdelavo prispelega gradiva, kar kažejo tudi podatki o inventarizaciji in katalogizaciji v letu Dotok gradiva je bil v letu 2009 manjši za 16 % oziroma 861 kosov gradiva (1.028 v letu 2008), od tega je bilo 194 monografskih publikacij, 594 kosov periodičnega tiska ter 73 cederomov in dvd-jev. Ocenjujemo, da je dotok manjši zaradi povečanega izdajanja publikacij v elektronskih oblikah, ki so vsakomur brezplačno dostopne v najkrajšem času. Število fizičnih obiskov uporabnikov se je v letu 2009 (112 uporabnikov) povečalo za 17 % v primerjavi z letom 2008 (95 uporabnikov). Največ je bilo dodiplomskih študentov z Univerze v Ljubljani. Ocenjujemo, da je porast obiskov študentov predvsem zaradi večjega vključevanja vsebin EU v študijske obveznosti. Izposoja gradiva Zbirke EU je zgolj prezenčna, v čitalnicah NUK. V primerjavi z letom 2008 je padla za 15 %, kar pripisujemo dejstvu, da so uporabniki že ustrezno seznanjeni s posameznimi elektronskimi vsebinami EU in iščejo le še dodatne. Prav tako beležimo upad števila informacijskih zahtevkov, ki je bilo manjše za 9 %. V letu 2009 smo opravili 412 poizvedb v različnih virih, kar je za 17 % več kot v letu 2008; informacijski zahtevki so bili tudi zahtevnejši kot leto poprej Podpora dejavnosti konzorcija COSEC NUK podpira delovanje konzorcija COSEC od njegove ustanovitve dalje, in sicer tako kadrovsko kot prostorsko in materialno. To predstavlja tudi temelj uspešne realizacije letnega prioritetnega cilja NUK, tj. nabave tujih e-virov v okviru COSEC/eIFL.net. COSEC je eden izmed 49 konzorcijev, ki od leta 2003 delujejo v okviru mednarodnega konzorcija eifl.net, s katerim je NUK podpisal dogovor o vzajemnem sodelovanju. Osrednja usmeritev konzorcija je nabava tistih virov, ki jih pridobivamo skupaj z drugimi članicami eifl.net, to so nacionalne in univerzitetne knjižnice. V letu 2009 je poglavitno storitev COSEC (tj. pridobivanje in zagotavljanje dostopa do licenčnin) uporabljalo skupaj 125 knjižnic oziroma ustanov, ki so zbrane v različne konzorcijske kroge sodelovale pri zagotavljanju dostopa do 33 informacijskih virov. Delo konzorcija COSEC je potekalo v skladu s poslanstvom, cilji in namenom konzorcija in v tesnem sodelovanju z mednarodnim konzorcijem eifl.net. Upravni odbor konzorcija COSEC se v tem poročevalskem obdobju ni sešel, vendar glede na pretekle konfliktne seje, nedelovanje upravnega odbora ni vplivalo na uresničevanje njegovega poslanstva pridobivanje e-virov po najugodnejših pogojih in cenah. S tem namenom se člani konzorcija tudi redno srečujemo. Da nedelovanje upravnega odbora ne ogroža splošnega delovanje konzorcija, ki ni samostojna pravna oseba, potrjujejo tudi naslednji kazalci: naraščanje števila članov, zadovoljstvo članov, naraščanje števila konzorcijskih nakupov in večanje sredstev za konzorcijske nakupe. Konzorcij COSEC je prišel leta 2003 na že razdeljeno konzorcijsko prizorišče, z že prepoznanimi konzorcijski akterji, in se je v šestletnem obdobju uspešno uveljavil zlasti kot osrednji konzorcij za nakup družboslovnih in humanističnih podatkovnih zbirk. S pomočjo konzorcija tudi v NUK zagotavljamo dostop do 32 e- virov, ki jih sicer samo z lastnimi sredstvi ne bi mogli nabaviti. 111

116 Osem zaposlenih v NUK je ob svojem rednem delu sodelovalo pri različnih konzorcijskih aktivnostih: nabava podatkovnih zbirk za različne tipe slovenskih knjižnic; dogovarjanje in pogajanje s ponudniki e-vsebin; testiranje novih produktov in storitev; organizacija predstavitve novih podatkovnih zbirk za knjižničarje; organizacija usposabljanja knjižničarjev za delo z podatkovnimi zbirkami; izvajanje programa Intelectual Property; zagotovitev oddaljenega dostopa; priprava več podpogodb za člane konzorcija; izstavljanje računov sodelujočim knjižnicam; sodelovanje pri pridobivanju sredstev za nakup elektronskih virov pri partnerjih: Ministrstvu za kulturo, Agenciji za raziskovalno dejavnost RS, Univerzi v Ljubljani, Univerzi v Mariboru, Univerzi na Primorskem, Zvezi bibliotekarskih društev Slovenije, Univerzitetni knjižnici Maribor in posameznih sodelujočih knjižnicah; izdelava več modelov delitve stroškov nakupa med sodelujočimi knjižnicami; izvedba promocije informacijskih virov (predstavitve, obveščanje, izdelava in posredovanje promocijskega gradiva); promocija publiciranja»open access«; zagotovitev dostopa do kakovostnih prostodostopnih časopisov in promocija prostega dostopa; izvedba evalvacije zadovoljstva z e-viri (spremljanje uporabe e-virov po principih COUNTER); sodelovanje z drugimi nacionalnimi konzorciji in mednarodnimi konzorcijskimi združenji; dopolnjevanje spletne strani COSEC; komuniciranje s knjižnicami prek distribucijskih list, individualnih stikov in rednih srečanj oziroma sestankov konzorcijskih skupin; svetovanje članom pri konzorcijskem pridobivanju virov; zbiranje podatkov o članih (npr. IP naslovi) itn. Več o aktivnostih konzorcija COSEC v letu 2009 je na voljo na spletni strani konzorcija: Podpora dejavnosti ZBDS NUK podpira delovanje ZBDS že od njegove ustanovitve dalje, in sicer tako kadrovsko kot prostorsko in materialno. Tudi v letu 2009 je sedež ZBDS ostal v NUK, zaposleni pa so opravljali naslednje funkcije: predsednica, podpredsednica in tajnica (do decembra). V NUK je bil tudi sedež uredništva revije Knjižnica, ki je temeljna strokovna revija s področja bibliotekarstva in informacijske znanosti (delavka NUK je bila glavna in odgovorna urednica revije, v uredniškem odboru so sodelovali trije zaposleni, v recenzijskih postopkih pa 10 zaposlenih) in uredništvo spletne strani ZBDS. Zaposleni v NUK so v letu 2009 vodili ali sodelovali pri večini aktivnosti ZBDS. Med aktivnostmi ZBDS bi izpostavili strokovno posvetovanje ZBDS v Mariboru, izdajo zbornika posvetovanja, organizacijo izobraževalnih oblik, promocijsko dejavnost itn. Redno je bila dopolnjevana spletna stran združenja, objavljen je bil časopis Potujoče novice, revija Knjižnica je izhajala v elektronski in tiskani različici. Novi statut ZBDS je bil pripravljen za sprejem na skupščini in za potrditev na pristojni upravni enoti, po začetku njegove veljavnosti so se začele aktivnosti za reorganizacijo združenja v skladu z novimi določili. ZBDS je sodeloval z mednarodnimi združenji (IFLA, EBLIDA) ter združenji iz sosednjih držav, v domačem prostoru pa z Zvezo splošnih knjižnic in sekcijo IBBY, vključen je bil tudi v delo Kulturniške zbornice, ki pa žal v letu 2009 ni izvedla nobenih aktivnosti, na ZBDS je le naslavljala vloge za imenovanje članov svetov splošnih knjižnic. Več o dejavnosti ZBDS je dostopno na spletni strani: 112

117 18 Vodenje, organizacija in drugo splošno delo knjižnice 18.1 Politika na področju vodenja in organizacije knjižnice Temeljne usmeritve knjižnice so naslednje: zagotoviti pogoje za opravljanje temeljnih z zakonom predpisanih nalog; z vključevanjem v projekte zagotoviti razvoj dejavnosti; partnerstvo z javnim in zasebnim sektorjem, sodelovanje in koordinacija na nacionalni in evropski ravni; doseči večjo učinkovitost in usposobljenost knjižnice ter usmeritev na prioritete Prioritetni letni cilji pri vodenju in organizaciji knjižnice v letu 2009 Izgradnja in razvoj digitalne knjižnice. Izdelava novega strateškega načrta Izdelava kadrovskega načrta Priprava in uskladitev pravilnikov in drugih pravnih aktov. Načrtovanje in izvedba učinkovitih organizacijskih in kadrovskih sprememb. Vzdrževanje in nadgradnja domače strani knjižnice. Skrb za izobraževanje zaposlenih. Pripravljanje in izvedba javnih naročil. Nadaljevanje inventure knjižničnih gradiv. Izvajanje ukrepov za zagotavljanje varnosti pri delu in v stavbi. Zagotavljanje računalniške podpore. Povečevanje lastnih prihodkov in sodelovanje v projektih Priprava nove organiziranosti glavne pisarne z uvedbo dokumentnega sistema. Uskladitev novega plačnega sistema 18.3 Uresničitev letnih ciljev Izgradnja in razvoj digitalne knjižnice: v letu 2009 so bili začrtani cilji preseženi. V mednarodnem okolju se je zasnova Digitalne knjižnice Slovenije uveljavila kot ustrezna rešitev za zagotavljanje dostopa do digitalnega gradiva na nacionalni ravni. Razvoj Digitalne knjižnice Slovenije je bil tudi v tem letu finančno podprt z donacijo Norveškega mehanizma, katero smo začeli črpati konec leta Portal dlib.si je bil tehnološko, vsebinsko in uporabniško prenovljen. Arhiviranje digitalnega gradiva je bilo vzpostavljeno kot redna dejavnost. V letu 2009 smo nadaljevali z različnimi promocijskimi aktivnostmi in vzpostavljanjem novih partnerstev z različnimi ponudniki digitalnih vsebin. Izdelava novega strateškega načrta : zaradi sprememb v vodstvu knjižnice konec leta 2009 smo do takrat izdelano besedilo ustrezno dopolnili in bo posredovano v razpravo v začetku leta 2010; usmeritve bodo zajemale obdobje Izdelava kadrovskega načrta : pripravljen je bil Pravilnik o notranji organizaciji in sistemizaciji s katalogom z opisi tipičnih delovnih mest, na njegovi osnovi pa nov kadrovski načrt. Načrtovanje in izvedba učinkovitih organizacijskih in kadrovskih sprememb: Kadrovske in organizacijske spremembe smo izvajali skladno z možnostmi. Uspešno smo izvedli organizacijsko izboljšavo delovanja IT službe ter izboljšali vodenje projektov, ki imajo tako po obsegu kot po pomembnosti čedalje večji pomen za delovanje NUK. Vzdrževanje in nadgradnja domače strani knjižnice: začrtani cilji so bili doseženi (več dalje v besedilu). Skrb za izobraževanje zaposlenih: na področju formalnega izobraževanja se je prioritetno podpiral visokošolski oziroma podiplomski študij s področij, ki se nanašajo na dejavnost knjižnice. Podpirali smo pridobivanje dodatnih znanj, stalno strokovno izpopolnjevanje in usposabljanje 113

118 strokovnih delavcev skladno in v koraku z razvojem bibliotekarske in informacijske znanosti oziroma vodenja poslovnih procesov. Priprava in izvedba javnih naročil: v letu 2009 smo v NUK uspešno izvedli 194 postopkov javnih naročil po zakonu o javnih naročilih, od tega 31 javnih razpisov. Nadaljevanje inventure knjižničnih gradiv: skladno z večletnim načrtom izvedbe inventure gradiv je bila v letu 2009 izvedena inventura gradiva na Turjaški (oznaka Z) in Leskoškovi (oznaka N). Izvajanje ukrepov za zagotavljanje varnosti pri delu in v stavbi: ukrepi iz varstva pri delu v letu 2009 so bili vezani na oglede in navodila s strani pooblaščene organizacije (ZVD). Po potrebi smo usposabljali zaposlene na področju varstva pri delu in požarne varnosti in opravili preventivne zdravstvene preglede. Izvedli smo dodatna navodila za varnostno službo, dopolnitve označb evakuacijskih poti ter obnavljali certifikate o brezhibnem delovanju tehničnih sistemov. Zagotavljanje računalniške podpore: v okviru razpoložljivih finančnih možnosti smo zagotovili poglavitni cilj, in sicer zagotavljanje nemotenega delovanja infrastrukture potrebne za delovanje vseh servisov, ki jih NUK nudi uporabnikom, še posebej razvoj in vzdrževanje omrežja, servisov in strežnikov, tudi za poslovno-informacijski sistem in digitalno knjižnico. Najpomembnejši uresničeni cilj so novi prostori računalniškega centra in uspešna preselitev opreme. Povečevanje lastnih prihodkov in sodelovanje v projektih: lastna sredstva smo uspešno pridobivali v okviru vključevanja v projekte (v letu 2009 smo izvajali 16 projektov), pridobivamo in povečujemo pa jih tudi s prodajo publikacij v lastni prodajalni, organizacijo izobraževalne dejavnosti in prodajo nekaterih storitev. Priprava nove organiziranosti glavne pisarne z uvedbo dokumentnega sistema: izdelali smo popis poslovnih procesov, analizo sedanjega načina dela, predloge izboljšav, v pripravi je definiranje zahtev za potencialne izvajalce e-dokumentnega sistema, sestajamo se z različnimi ponudniki e-dokumentnega sistema. Uvedba reorganizacije glavne pisarne bo sledila implementaciji dokumentnega sistema. Uskladitev novega plačnega sistema: pri prehodu v nov plačni sistem smo izvedli ustrezne notranje kontrole, zato je bilo predlaganih popravkov revizije poslovanja, glede na število zaposlenih, število podatkov in zahtevnost poslovnih dogodkov pri prehodu v nov plačni sistem, malo Upravljanje, vodenje, organizacija in druge splošne naloge knjižnice V letu 2009 smo organizirali delo v skladu z izhodišči strateškega načrta ter novim Pravilnikom o notranji organizaciji in sistemizaciji delovnih mest. Posebno pozornost smo namenili informacijskemu menedžmentu, v okviru uprave je bil zaposlen svetovalec za informacijsko tehnologijo, ki je prevzel koordiniranje delovanja celotne IT službe. Glede na potrebe po koordinaciji, vodenju in spremljanju čedalje večjega števila projektov smo organizirali novo službo projektno pisarno in imenovali vodjo službe. V okviru razpoložljivih sredstev smo zagotavljali tudi investicije in tekoče vzdrževanje za oba objekta (Turjaška, Leskoškova), v katerih deluje knjižnica. Finančno-računovodska služba je v letu 2009 nadaljevala z rednim in tekočim izvajanjem finančnih in računovodskih nalog, skladno z veljavno zakonodajo in predpisi, ki veljajo na tem področju. Temeljno orodje pri izvajanju omenjenih nalog predstavlja poslovno-informacijski sistem PIS NAVISION, ki je nepogrešljiv pri izdelavi predpisanih in na podlagi lastnih potreb oblikovanih periodičnih finančno-računovodskih evidenc in poročil. Osrednji namen teh poročil je zagotavljanje rednih, ustreznih in pravočasnih informacij, potrebnih pri vodenju in upravljanju poslovanja. Omogočajo namreč lažje in ustreznejše upravljanje in nadziranje pridobljenih finančnih sredstev po posameznih sklopih poslovanja ter sprotno spremljanje njihove namenske porabe. Učinkovit sistem upravljanja s pridobljenimi finančnimi sredstvi, zagotavljanje ustrezne namenske porabe sredstev, 114

119 nenehen nadzor in kontrola stroškov med letom so temeljni pogoj za uspešno izvajanje finančnega poslovanja knjižnice. V NUK je redno programsko delo in izvajanje temeljnih dejavnosti tesno prepleteno tudi s pridobivanjem in izvajanjem projektov, ki so sofinancirani s sredstvi Evropske unije, strukturnih skladov, pa tudi s sredstvi ministrstev, domačih znanstveno-raziskovalnih in drugih ustanov. Čedalje večji delež v okviru finančno-računovodske službe tako predstavlja tekoče spremljanje tako pridobljenih nepovratnih sredstev, tj. ustrezno vodenje, upravljanje in nadziranje porabe teh sredstev, v končni fazi pa tudi izdelava ustreznih finančnih poročil v skladu z navodili financerja. Uveljavljanje finančnih in računovodskih pravil in standardov EU pri vodenju projektov ter učinkovito spremljanje finančnih tokov in sproten nadzor stroškov med letom je le nekaj najpomembnejših nalog, ki smo jih v okviru finančno-računovodske službe uspešno izvajali v letu 2009, v tem okviru pa jih bo potrebno razvijati tudi v prihodnje. NUK je kot posredni proračunski uporabnik v skladu z Zakonom o javnih financah (Ur. l. RS, št. 79/99 s spremembami in dopolnitvami) in Pravilnikom o usmeritvah za usklajeno delovanje sistema notranjega nadzora javnih financ (Ur. l. RS, št. 72/02) zavezan k izvedbi notranje revizije poslovanja. Izbrano področje notranje revizije v letu 2009 je bilo (predvsem zaradi aktualnosti problematike in deleža stroškov dela v celotnih stroških NUK približno 50 %) pregled ustreznosti prehoda NUK na nov plačni sistem. Poudarki revizije so bili predvsem na pravilnosti prevedbe delovnih mest v nov plačni sistem v skladu s predpisi, ustreznosti obračuna plač, dodatkov in delovne uspešnosti po novi plačni zakonodaji ter ustreznosti sprememb akta o sistemizaciji delovnih mest z vidika zahtev nove plačne zakonodaje. Revizijo je opravila revizijska hiša Modra revizija d.o.o., v njenem imenu pa pooblaščena državna notranja revizorka mag. Renata Vuga. Sklepne ugotovitve notranje revizije, povzete iz revizijskega poročila, so naslednje:»revizija ugotavlja, da je področje prehoda zavoda v nov plačni sistem z vidika notranjega nadzora ustrezno in skrbno urejeno. Pri prehodu je zavod izvedel ustrezne notranje kontrole, zato je predlaganih popravkov revizije, glede na število zaposlenih, število podatkov in zahtevnost poslovnih dogodkov pri prehodu v nov plačni sistem, malo.«predlagane popravke revizije bomo v NUK upoštevali in ustrezno pravno formalno izvedli v najkrajšem možnem času. V okviru delovanja pravne službe smo zagotavljali vse predvidene pravne akte, javna naročila, pravilnike, pravni nadzor ter zagotavljali ukrepe in pogoje delovnopravne zakonodaje vključno s spremljanjem inšpekcijskih pregledov, vse z namenom zakonitega delovanja na vseh področjih dela knjižnice. V letu 2009 smo v NUK izvedli 194 postopkov javnih naročil po zakonu o javnih naročilih, od tega 31 javnih razpisov (1 mednarodni). Sprejeli smo nove pravilnike Pravilnik o notranji organizaciji in sistemizaciji delovnih mest, Pravilnik o postopku za izvolitev raziskovalcev v raziskovalni naziv, Pravilnik o ustanovitvi in vodenju projektov, Pravilnik o dodelitvi in uporabi službenih telefonov in Pravilnik o Trubarjevih priznanjih. Sklenili smo 135 avtorskih pogodb in 86 pogodb o delu. V okviru kadrovskih zadev vseh predvidenih kadrovskih dopolnitev zaradi restrikcij pri zaposlovanju nismo uspeli realizirati, kar ostaja naloga za naslednja leta. Vloga knjižnice se še posebej spreminja na področju digitalne knjižnice in informatike, potrebe po novih zaposlitvah pa se sicer kažejo na vseh področjih dejavnosti. Nove zaposlitve, ki zagotavljajo predvsem razvoj dejavnosti, zagotavljamo s financiranjem iz drugih virov, večinoma v okviru projektov. Na dan je bilo v NUK skupaj zaposlenih 152 oseb (delavcev). Ministrstvo za kulturo je financiralo 138 delovnih mest (138 FTE) oziroma 140 delavcev (2 osebi sta nadomeščali odsotnost zaposlenih na porodniškem dopustu), 12 oseb (10,50 EPZ) je bilo zaposlenih na projektih. V letu 2009 smo zaposlili 13 novih delavcev, in sicer: nadomestne zaposlitve za nedoločen čas (2 delavca), vodilno imenovanje (ravnateljica), nadomestne zaposlitve za določen čas (4 delavci) in za delo na projektu za določen čas (6 delavcev). Redno delo (napredovanja, zamenjave, porodniške, upokojitve, spremljanje in uresničevanje letnih načrtov, letno ocenjevanje zaposlenih) na področju kadrov smo izvajali uspešno. Pripravili smo kadrovski načrt za obdobje , ki je v skladu z novim Pravilniku o notranji organizaciji in sistemizaciji ter z katalogom z opisi tipičnih delovnih mest. Uresničevanje načrtovane dejavnosti smo spremljali do ravni individualnih letnih načrtov in mesečnih poročil. 115

120 Uspešno smo sodelovali z Zavodom za zaposlovanje RS pri pridobivanju sredstev za izvajanje programa delovni preizkus (2 kandidata) in programa usposabljanja na delovnem mestu (1 kandidat na delovnem mestu koordinator na projektu in 4 kandidati na delovnem mestu bibliotekar). Vključevanje oziroma sodelovanje v projektih pomeni za NUK zagotavljanje razvoja dejavnosti, partnerstva z javnim in zasebnim sektorjem ter sodelovanje in koordinacijo na nacionalni in evropski ravni. V letu 2009 smo izvajali aktivnosti na šestnajstih (16) projektih, pri devetih (9) od njih se bo delo nadaljevalo tudi v letu Glede na razširjenost, zahtevnost in obseg vodenja različnih projektov smo v okviru Enote za splošne, pravne in finančne zadeve zagotovili novo službo, tj. projektno pisarno. Intranet oziroma t. i.»enuka«je orodje za interno obveščanje v knjižnici. S tem v zvezi so bile v letu 2009 opravljene naslednje naloge: uredniško delo in redne objave novosti, izobraževanje za delo s programsko opremo in predstavitev nadgradenj sistema (sodelovanje s podjetjem S&T), vsebinske dopolnitve in razširitve. Na področju zagotavljanje upravljanja in arhiviranja dokumentov smo v letu 2009 uredili prostor za dokumentarno in arhivsko gradivo NUK. V delu je urejanje gradiva, to je čiščenje, sistematično razporejanje, pregledovanje in pospravljanje v arhivske škatle. Delavka, ki skrbi za gradivo in ga ureja, se izobražuje v skladu s Pravilnikom o strokovni usposobljenosti uslužbencev javnopravnih oseb ter delavcev ponudnikov storitev, ki delajo z dokumentarnim gradivom. V pripravi sta Pravilnik o ravnanju z dokumentarnim in arhivskem gradivu in Pravilnik o signirnem načrtu. Začeli smo s pripravami na uvedbo edms (dokumentnega sistema). Imenovali smo Delovno skupino za realizacijo projekta uvedbe dokumentarnega sistema v NUK. Izdelali smo popis poslovnih procesov, analizo sedanjega načina dela, predloge izboljšav, v pripravi je definiranje zahtev za potencialne izvajalce e- dokumentnega sistema. Uvedba reorganizacije glavne pisarne bo sledila implementaciji dokumentnega sistema. Na področju varnosti stalno izboljšujemo delovanje Službe za varovanje skladno z izdelanimi smernicami. Oblikovali smo nova pravila in navodila za delo varnostnikov, še posebej glede videonadzora, in uskladili protokole požarnega varstva. Prilagodili smo sistem javljanja požara na Leskoškovi v skladu s prostorskimi spremembami in ureditvami. Uredili smo delovanje nadzora pristopa in dopolnili sistem videonadzora. V pripravi je nov požarni red v skladu z zakonodajo, izvedli smo dopolnitve označb evakuacijskih poti ter obnavljali certifikate o brezhibnem delovanju tehničnih sistemov. Ukrepi iz varstva pri delu v letu 2009 so bili vezani na oglede in navodila s strani pooblaščene organizacije (ZVD). Po potrebi smo usposabljali zaposlene na področju varstva pri delu in požarne varnosti ter izvajali preventivne zdravstvene preglede zaposlenih Izobraževanje zaposlenih Na področju formalnega izobraževanja smo prioritetno podpirali visokošolski oziroma podiplomski študij. Doktorski študij so opravljali 3 zaposleni. V podiplomski magistrski študij je bilo vključenih 12 zaposlenih, v dodiplomski študij 7, v srednješolski program pa 2 zaposlena. Skupaj je bilo v programe formalnega izobraževanja vključenih 24 zaposlenih. V letu 2009 sta 2 zaposleni končali študij, ena zaposlena je uspešno končala doktorski študij, druga pa podiplomski magistrski študij. Podpirali smo pridobivanje dodatnih znanj, stalno strokovno izpopolnjevanje in usposabljanje strokovnih delavcev skladno in v koraku z razvojem bibliotekarske in informacijske znanosti. 5 zaposlenih in 4 prostovoljni pripravniki so opravili bibliotekarski izpit, višji bibliotekarski naziv je doseglo 16 zaposlenih, 2 sta pridobila licenco za aktivno katalogizacijo v sistemu COBISS.SI. Zaposleni so se udeleževali različnih oblik izobraževanja, ki so potekale v Sloveniji, in sicer v obsegu ur, kar je za 17,47 % (716 ur) manj kot v preteklem letu. Skupno smo imeli 352 udeležb (2008: 315) (Priloga 7). 116

121 Tabela 55: Udeležba zaposlenih in prostovoljnih pripravnikov v neformalnem izobraževanju v letu 2009 (Slovenija) izobraževalna oblika trajanje (ure) št. udeležb strokovno izpopolnjevanje za začetnike v stroki bibliotekarski izpiti 72 9 izobraževanje za delo v sistemu COBISS 2/ licenca za vzajemno katalogizacijo 18 2 permanentno izobraževanje (program BIC) izobraževanje za iskanje po elektronskih inf. virih tečaji komuniciranja 24 3 konference in posvetovanja predstavitve konservatorsko-restavratorske izobraževalne teme tečaji s področja informatike izobraževanje s področja računovodstva in financ 32 4 skupaj Delovanje računalniškega centra V okviru razpoložljivih finančnih možnosti smo realizirali poglavitni cilj, in sicer zagotavljanje nemotenega delovanja infrastrukture, potrebne za delovanje vseh servisov, ki jih NUK nudi uporabnikom, še posebej razvoj in vzdrževanje omrežja, servisov in strežnikov, tudi za poslovnoinformacijski sistem in digitalno knjižnico. V letu 2009 je bil dokončan nov Center informatike NUK (CINUK) na Leskoškovi, ki je velika prednost za nadaljnje delovanje informacijske tehnologije v knjižnici. Gre za realizacijo pogojev za varno in zanesljivo delovanje IT infrastrukture, s tem pa čedalje pomembnejših servisov knjižnice. Uspešno smo izvedli selitev opreme v nove prostore. Za zanesljivost delovanja novega CINUK je bil izdelan in implementiran elaborat Ocena tveganja in predlog upravljanja z incidenti CINUK. Zamenjali smo nekaj starejših strežnikov, saj je bilo njihovo vzdrževanje predrago in nezanesljivo. V začetku 2009 smo večino obstoječih strežnikov virtualizirali na opremi, ki smo jo kupili s projektnimi sredstvi (Norveški mehanizmi). Glede na pričakovano količino podatkov zaradi digitalizacije smo zagotavljali tudi širitve diskovnih polj. Za zanesljivo delovanje računalniškega centra je pomembno vzdrževanje sistemske programske opreme, to je vzdrževanje za okolje Windows in Office, Reflection kot eno osnovnih orodij za dostop do sistema COBISS z delovnih postaj, zaščita omrežja pred napadi z interneta in virusi ter nakup okolja VMWARE in vzdrževanje licenc za IRIS. Kompleksno omrežje zahteva precej sodelovanja zunanjih izvajalcev, saj lahko le tako zagotovimo stalno razpoložljivost naših servisov uporabnikom. Tako imamo podpisane vzdrževalne pogodbe za preventivne mesečne preglede delovnih postaj ter brezhibno delovanje strežnikov in druge infrastrukture Investicijsko vzdrževanje Načrt investicij, investicijskega vzdrževanja, nakupa opreme in drobnega inventarja za leto 2009 je bil pripravljen in realiziran na sledečih izhodiščih: 1. Obnova tistih oddelkov oziroma delov objekta, ki niso primerno urejeni za opravljanje dejavnosti. 2. Povečanje področja in kapacitet za dostope in delo uporabnikov. 3. Obsežna digitalizacija zahteva večje kapacitete varnega hranjenja podatkov, kar posredno pogojuje tudi prostorske in klimatske posege. 4. Objekt NUK tudi arhitekturni spomenik, ki je v intenzivni uporabi in zahteva strokovno vzdrževanje. Izvajali smo najnujnejša dela v skladu s prioritetami in razpoložljivimi sredstvi. Nekatera načrtovana dela smo prestavili v leto 2010, velik problem ostaja prenova Velike čitalnice, za katero ne dobimo 117

122 sredstev. Informacijska tehnologija je vse zahtevnejša in zahteva znatna sredstva. Največji finančni problem je zagotavljanje novih diskovnih polj, kar pa je zaradi razmaha digitalizacije nujno. Kar največ opreme in aktivnosti poskušamo kupiti oziroma realizirati prek sodelovanja v projektih. Uspešno smo zagotavljali tudi tekoče vzdrževanje za oba objekta (Turjaška, Leskoškova), v katerih deluje knjižnica. V letu 2009 smo izdelali Razširjeni energetski pregled stavbe na Turjaški, s katerim bomo kandidirali na razpisu Energetska sanacija stavb Ministrstva za okolje in prostor Razvoj spletnih strani NUK Priljubljenost spletnega NUK smo tudi v preteklem letu gradili na enostavnem in uporabniku prijaznem spletnem mestu, s kratkimi in jasnimi besedili in v oblikah, ki so bližja sodobni uporabniški izkušnji. Spletno mesto smo dnevno bogatili s slikovnim gradivom. Z vedenjem, da si spletni obiskovalec pri informativnih vsebinah najraje ogleda slikovno gradivo, smo namestili pregledovalnik slik z možnostjo»sprehajanja«naprej/nazaj. Nadaljevali smo z nameščanjem sistema za upravljanje vsebin (Content Management System CMS), ki omogoča razpršeno dopolnjevanje podatkov pri tistih rubrikah, kjer je posodabljanje podatkov enostavno in pogosto. Dodali smo možnost spremljanja multimedijskih vsebin (zvočnih) brez potrebe po nameščanju aplikacije na uporabnikovem računalniku za rubriko Obraz za knjigo, pogovori. Načrtno smo poskrbeli za večjo najdljivost spletne strani in za višjo uvrstitev v domačih in tujih iskalnikih tako, da smo optimizirali strani v slovenščini in v angleščini. Redno (24/7) smo posodabljali datoteke, dodajali nove vsebine in glede na statistične podatke spreminjali dostop do posameznih vsebin. Dosežek 2009 na področju upravljanja s spletnim mestom je povprečni čas, ki ga obiskovalci preživijo na našem spletnem mestu ta iz leta v leto narašča in je v minulem letu dosegel že 10 minut. To lahko pojasnimo z dejstvom, da med najbolj obiskanimi mesti prevladujejo spletna orodja oziroma spletni servisi, namenjeni lastnemu strokovnemu delu, raziskovanju in študiju. Nekateri med najbolj obiskanimi servisi npr. UDK tabele in Knjižničarske novice pa dokazujejo, da stran hkrati uspešno zadovoljuje tudi potrebe sodobnega e-založništva. Tabela 56: Najbolj obiskane strani spletnega mesta najbolj obiskane strani 1 vstopna stran 2 UDK vstopna stran 3 SSSG 4 UDK pomožne tabele 5 Katalog NUK 6 Knjižničarske novice 7 Mrežnik 8 storitev oddaljenega dostopa 9 RSS 10 Mrežnik viri Spletna stran NUK je odigrala tudi pomembno vlogo promocijskega orodja knjižnice in informativnega medija za 5 skupin uporabnikov: končne uporabnike, knjižničarje, založnike, medije in splošno javnost. Novo nameščen sistem RSS se je tudi v tem letu uvrstil med deset najbolj uporabnih točk. Na podlagi statistike uporabe, ki jo omogoča odprtokodni sistem AWSTAT, smo zabeležili največ obiska v mesecu marcu, glede na dneve v tednu pa v ponedeljek in torek med 8. in 12. uro. Glede na pretekla leta ostaja najpogosteje iskana fraza:»nuk«. Za leto 2009 smo zabeležili obiskanih strani, kar je 4 % več kot v letu

123 Tabela 57: Obisk na spletnih straneh NUK v letih 2006, 2007, 2008 in 2009 mesec indeks 08/ indeks 07/ indeks 06/ januar februar marec april maj junij julij avgust september oktober november december skupaj Slika 36: Primer ponudbe RSS novic NUK Promet po mesecih Jan 2009 Feb 2009 Mar 2009 Apr 2009 Maj 2009 Jun 2009 Jul 2009 Avg 2009 Sep 2009 Okt 2009 Nov 2009 Dec 2009 Slika 37: Promet na spletnih straneh NUK v letu 2009 po mesecih 119