Številka: U-I-28/16-28 Datum: ODKLONILNO LOČENO MNENJE SODNICE DR. JADRANKE SOVDAT K ODLOČBI ŠT. U-I-28/16 Z DNE , KI SE MU PRID

Velikost: px
Začni prikazovanje s strani:

Download "Številka: U-I-28/16-28 Datum: ODKLONILNO LOČENO MNENJE SODNICE DR. JADRANKE SOVDAT K ODLOČBI ŠT. U-I-28/16 Z DNE , KI SE MU PRID"

Transkripcija

1 Številka: U-I-28/16-28 Datum: ODKLONILNO LOČENO MNENJE SODNICE DR. JADRANKE SOVDAT K ODLOČBI ŠT. U-I-28/16 Z DNE , KI SE MU PRIDRUŽUJE SODNICA DR. DUNJA JADEK PENSA I. 1. "[T]isti, ki je na čistini, hitro vidi ali pa bi to vsaj moral, kdaj je treba potegniti zavoro in povzdigniti glas. Na čistini je treba ravnati preudarno in s pravo mero." 1 Ko se zakonodajalec odloči, da zaupa vojski, katere naloga je obramba države, policijska pooblastila, 2 se je znašel na "čistini", na kateri bi moral (pod predpostavko, da je dopustno brez izrecne ustavne podlage kaj takega storiti) ravnati "preudarno in s pravo mero". V samem izhodišču normiranja takega položaja bi se moral najprej zavedati zahteve po jasni in določni ureditvi, še toliko bolj, ko pooblastila lahko potegnejo za seboj uporabo prisilnih sredstev, ki par excellence pomeni možnost (tudi zelo hudega) poseganja v človekove pravice in temeljne svoboščine. Če zakonodajalec ne ravna tako, mora biti Ustavno sodišče, poklicano preveriti ustavnost njegovega izdelka, tisto, ki mora "potegniti zavoro in povzdigniti glas" torej táko normiranje razveljaviti in pripraviti zakonodajalca, da svojo nalogo opravi lege artis. Drugače kot večina menim, da bi Ustavno sodišče tokrat zavoro moralo potegniti. Namesto tega se je večina zadovoljila s splošno obrazložitvijo, ki namesto, da bi argumentirano zavrnila ustavne pomisleke, zakriva, da izpodbijana ureditev v zelo pomembnem delu ne ustreza zahtevam 2. člena Ustave. 1 M. Pavčnik, Izziv čiste teorije prava, Pravna praksa, št (2016), str. 17; objavljena predstavitev knjige Čista teorija prava kot izziv/reine Rechtslehre als Anregung (IUS SOFTWARE GV Založba, Ljubljana 2015), ki jo je imel njen avtor akademik prof. dr. Pavčnik na tiskovni konferenci na SAZU. Akademik pravi, da nas Kelsen o vprašanjih temeljne zakonitosti prava, da pove, do kakšnih pravnih posledic naj prihaja v konkretnih primerih, pusti na čistini; na njej se "razločno vidi, kdo je tisti, ki sprejema pravne odločitve, in kakšen je njegov manevrski prostor". Z uvodoma citirano mislijo zaključi predstavitev. 2 Glede na to, da se po drugem odstavku 37.a člena Zakona o obrambi (Uradni list RS, št. 103/04 uradno prečiščeno besedilo in 95/15 v nadaljevanju ZObr) pooblastila izvajajo pod pogoji, ki so predpisani za policiste, uporabljam zaradi jasnosti oznako "policijska pooblastila".

2 2. Kljub temu, da se z nekaterimi deli odločbe strinjam, sem iz dveh razlogov glasovala proti celi odločbi. Na eni strani se mi zdi tisto, kar zame ostaja nezdružljivo z ustavnimi zahtevami, do te mere pomembno, da v bistvu zadene celoto. Ta je na drugi strani nomotehnično oblikovana tako, da gre za med seboj povezano ureditev v vseh treh izpodbijanih odstavkih 37.a člena ZObr. 3. Strinjam se z opredelitvijo obsega presoje (11. točka obrazložitve odločbe). Ustavno sodišče ni bilo poklicano odgovoriti na vprašanje, ali je sama podelitev policijskih pooblastil vojski sploh ustavno dopustna, ker je predlagatelj izrecno zatrdil, da se mu to ne zdi protiustavno. Protiustavno naj bi bilo samo to, da jo je nejasno in nedoločno izvedel. Glede na to se do navedenega vprašanja tudi sama ne opredeljujem. 4. Tudi razlagi zgornje premise v odločbi lahko samo pritrdim (14. točka obrazložitve odločbe). Jasnost in določnost zakonskih določb je eno od načel pravne države iz 2. člena Ustave. Ustavno sodišče je že večkrat poudarilo, da mora to načelo še toliko bolj veljati v zakonski ureditvi, ki dovoljuje izvrševanje represivnih pooblastil državnih organov, ki po naravi stvari pomenijo hud poseg v človekove pravice in temeljne svoboščine. Pravnost (ustavnost) v zakonski ureditvi je prvi pogoj pravnosti (ustavnosti) v delovanju institucij države, še posebej organov izvršilne oblasti, da ne pride do njihovega arbitrarnega delovanja. Njen bistveni pomen je tudi v tem, da je s tem ravnanje državnih organov za posameznika predvidljivo. Pri tem Ustavno sodišče tudi tokrat še posebej poudari, da mora zakonska ureditev zagotavljati zlasti učinkovit nadzor ter ustrezna in učinkovita sredstva zoper zlorabo pooblastil, in opozori, da lahko tudi vključitev varovalk zoper arbitrarno uporabo zakona postane neučinkovita, če meja med dovoljenim in nedovoljenim ravnanjem državnih organov ni opredeljena. Opredeljena pa mora biti prav z jasnimi in določnimi pravnimi pravili, iz katerih je razvidno, kaj in pod kakšnimi pogoji je dovoljeno državnim organom v tem primeru vojski proti civilni osebi. Prav tako se strinjam, da te zahteve ne pomenijo, da zakona ni treba razlagati (15. točka obrazložitve), saj vsako določanje vsebine zakonskega besedila v resnici pomeni njegovo razlago, seveda v skladu z ustaljenimi in dobro znanimi metodami razlage normativnega besedila. 5. Ne morem pa se strinjati z razlago izpodbijane zakonske ureditve in z oceno njene ustavnosti prav z vidika predstavljene vsebine zgornje premise. Zastavi se vprašanje, ali je besedilo spodnje premise tako jasno in določno opredeljeno, da iz njega z razlago izhaja nedvoumen odgovor na vprašanje, kakšna pooblastila so vojski dana ter pod kakšnimi pogoji so ji dana in pod kakšnimi pogoji se lahko izvajajo. Zakonsko besedilo, ki daje policijska pooblastila vojski za ukrepanje zoper civilne osebe, ne glede na to, da se lahko aktivirajo šele po posebni odločitvi Državnega zbora za konkretni primer, mora biti takšno, da je iz njega jasno razvidno, za kakšna pooblastila gre. Če zakonsko besedilo dopušča različne (celo nasprotujoče) razlage in gre pri tem za pooblastila represivnih organov proti posamezniku,

3 potem ni jasno, kaj je vsebina dovoljenega ravnanja državnih organov, ki z izvajanjem teh pooblastil lahko hudo posežejo v človekove pravice. V tem primeru imamo opravka z zakonom, ki ne ustreza zahtevam iz 2. člena Ustave. Če gremo po poti razlage, po mojem mnenju ugotovimo, da se prav z vidika jasnosti in določnosti ureditve pojavi problem že z opredelitvijo pojma "pri širšem varovanju državne meje", nadaljuje se v izrazit problem z vsebino 4. točke prvega odstavka 37.a člena ZObr, tema pa se pridružijo še posamezna vprašanja, povezana z razlago uvodnega dela prvega odstavka ter drugega in tretjega odstavka 37.a člena ZObr. Tu začenja moje nestrinjanje z večinsko odločbo, ki je, menim, na eni strani bistveno pomanjkljiva, na drugi strani zgrešena. Bistveno pomanjkljiva je v tem, da za trditve, ki jih vsebuje prav glede navedenih problemov, ne ponudi argumentacije, iz katere bi bilo razvidno, kako se do njih pride. Prav moč argumentov pa je tista, ki naredi odločitev Ustavnega sodišča prepričljivo. Če jih ni, smo na polju argumenta moči. II. 6. Preden podrobneje obrazložim, zakaj imamo opraviti s protiustavno ureditvijo, naj opozorim na procesno gradivo. Poleg zatrjevanega v zahtevi in odgovoru nasprotnega udeleženca (Državni zbor) ga sestavljajo tudi dve mnenji Vlade 3 in njena dodatna pojasnila 4 ter mnenje Predsednika republike. Vlada je na zaprosilo Ustavnega sodišča predložila tudi Sklep o določitvi pravil delovanja slovenske vojske pri podpori policiji pri širšem varovanju državne meje ter pri varovanju določenih objektov in območij, 5 iz katerega je mogoče razbrati, kako Vlada razlaga izpodbijane določbe za konkreten primer podelitve pooblastil vojski, ki se je že zgodil. 7. Kaj je vsebina pojma "pri širšem varovanju državne meje", ki je v uvodnem delu prvega odstavka eden od pogojev, ki naj bi (tudi?) teritorialno opredelil izvajanje pooblastil iz 1. do 4. točke, v resnici ni jasno; predlagatelj zatrjuje, da ta pojem ni z ničimer opredeljen. Zlasti se zastavlja vprašanje, ali se pooblastila lahko izvajajo samo "na in ob državni meji oziroma v obmejnem območju", kot pravi Vlada tako v 3 Prvo pomeni odgovor na zahtevo predlagatelja za pojasnila z dne (pred vložitvijo zahteve). Drugo je mnenje Vlade, dano nasprotnemu udeležencu pred pripravo njegovega odgovora na zahtevo z dne (v nadaljevanju mnenje Vlade) in predloženo tudi Ustavnemu sodišču. 4 Pojasnila na zaprosilo Ustavnega sodišča, med drugim o izrecni in natančni pojasnitvi, katera policijska pooblastila ustrezajo pooblastilom iz 1. do 4. točke prvega odstavka 37.a člena ZObr, in o razumevanju pojma "širše varovanje državne meje", z dne (v nadaljevanju dodatna pojasnila). 5 Sklep Vlade Republike Slovenije št /2016/3 z dne , ki pomeni "povzetek bistvenih določb pravnega reda Republike Slovenije" (1. točka, UVOD v nadaljevanju Sklep o določitvi pravil)) v zvezi s Sklepom Državnega zbora o izvajanju izjemnih pooblastil Slovenske vojske pri širšem varovanju državne meje (Uradni list RS, št. 14/16 v nadaljevanju Sklep Državnega zbora), sprejetim na podlagi prvega in četrtega odstavka 37.a člena ZObr.

4 mnenju kot v dodatnih pojasnilih, ali tudi v notranjosti državnega ozemlja. Pri tem naj najprej opozorim na to, da četrti odstavek 37. člena ZObr tudi uporablja ta pojem, pri čemer določa, da lahko vojska "sodeluje s policijo pri širšem varovanju državne meje v notranjosti državnega ozemlja", vendar njeni pripadniki nimajo policijskih pooblastil. Pričakuje se, da zakon uporablja isti izraz za enako vsebino. Zaradi pravne varnosti (2. člen Ustave). Torej bi lahko sklepali, da iz primerjave navedenih zakonskih določb izhaja, da se pooblastila iz prvega odstavka 37.a člena ZObr nanašajo samo na državno mejo in obmejno območje, kot sicer trdi Vlada. Na izrecno vprašanje, ali se s tem omogoča tudi uporaba teh pooblastil v notranjosti državnega ozemlja, je namreč Vlada v dodatnih pojasnilih odgovorila, da območje (so)delovanja izrecno določi Policija in da se varovanje državne meje opravlja na podlagi predpisov o nadzoru državne meje in pravil schengenskega pravnega reda. Varovanje pa naj bi bilo omejeno na območja med mejnimi prehodi in na mejne prehode v času, ko ti ne obratujejo. Varovanje med mejnimi prehodi naj bi bilo usmerjeno v kontrolo gibanja oseb na državni meji in ob njej (npr. patrulje, zasede, opazovanja) in na drugo operativno-tehnično delo ob meji in v obmejnem območju (delo v policijskih okoliših, delo policijskih patrulj, varnostne akcije in sodelovanje z obmejnim prebivalstvom). Pri tem je očitno vse, kar je navedeno v zadnjem oklepaju, treba omejiti na ozemlje, ki je "ob meji, in na obmejno območje", kar pravzaprav enako pove eno in isto. 8. Če pogledamo določbe Zakona o nadzoru državne meje, 6 ugotovimo, da govori o nadzoru državne meje, ki je namenjen zavarovanju življenja in zdravja ljudi, preprečevanju in odkrivanju kaznivih dejanj in prekrškov, preprečevanju nedovoljenih migracij, zagotavljanju varnosti ljudi, premoženja in okolja ter preprečevanju in odkrivanju drugih nevarnosti za javno varnost in red (2. člen). Z nadzorom državne meje se torej varuje državna meja, čeprav tega izraza Zakon ne uporablja. ZNDM-2 opredeljuje mejno črto in državno mejo ter območja mejnih prehodov (1. do 3. točka 3. člena), ne govori pa o obmejnih območjih. Z razlago njegovega 13. člena, ki govori o 50-metrskem pasu ob mejni črti v primerih, ko gre za prostorsko urejanje območja ob meji, bi bilo morda mogoče razložiti pojem obmejnega območja, o katerem govori Vlada. Pa ima res to v mislih? Zakonik o schengenskih mejah 7 uporablja oba izraza in določa, da pomeni "nadzor meje" dejavnost, ki se izvaja na meji v skladu z in za namene te uredbe zgolj kot odziv nameravanega ali dejanskega prehoda meje, ne glede na vse druge okoliščine, kot sta mejna kontrola in varovanje meje (9. točka 2. člena), "varovanje meje" pa pomeni varovanje meje med mejnimi prehodi in varovanje mejnih prehodov izven določenega delovnega časa, da se osebam prepreči izognitev mejni kontroli (11. točka 2. člena, prvi odstavek 12. člena). Mejno kontrolo opravlja policist praviloma na območju mejnega prehoda; če je oseba zalotena pri nezakonitem prestopu državne meje ali po njem, pa na kraju, kjer je tako osebo zalotil (drugi odstavek 33. člena ZNDM-2). Torej se mejna kontrola lahko 6 Uradni list RS, št. 35/10 uradno prečiščeno besedilo v nadaljevanju ZNDM-2. 7 Uredba (ES) št. 562/2006 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 15. marca 2006 o Zakoniku Skupnosti o pravilih, ki urejajo gibanje oseb prek meja (Zakonik o schengenskih mejah), UL L 105 z dne

5 opravi tudi kjerkoli v notranjosti države, če gre po vsebini za mejno kontrolo in za omenjeni položaj. Vendar pojma "širšega" varovanja meje v bistvu niti ni mogoče povezovati z mejno kontrolo, ker imajo z njo policisti na podlagi ZNDM-2 posebna pooblastila, ki jih 37.a člen ZObr nedvomno ni podelil vojski. 9. Če hkrati pogledamo Sklep o določitvi pravil, lahko ugotovimo, da se razlikuje od razlage, ki jo ponuja Vlada v mnenju in dodatnih pojasnilih. Pri tem velja opozoriti, da ta sklep izrecno opozarja, da gre le za povzetek bistvenih določb pravnega reda za prav konkretno angažiranje vojske na podlagi Sklepa Državnega zbora, pri čemer v ta pravni red šteje Kazenski zakonik, ZObr, Zakon o službi v slovenski vojski, Pravila službe v Slovenski vojski, Zakon o kazenskem postopku, Zakon o nalogah in pooblastilih policije, Zakon o nadzoru državne meje, Kodeks vojaške etike Slovenske vojske in Sklep Državnega zbora. 8 Sestavni del Sklepa o določitvi pravil je tudi Dodatek 1 z naslovom "Pravila uporabe sile pri delovanju slovenske vojske pri podpori policiji pri širšem varovanju državne meje ter pri varovanju določenih objektov ali območij", ki med drugim dovoljuje izvajanje spremstva pri prevozu migrantov skupaj s Policijo (Pravilo 2. 7), varovanje sprejemnih in namestitvenih centrov za migrante skupaj s Policijo (Pravilo 2. 8) ter prevoz potnikov po navodilih in spremstvu Policije (Pravilo 2. 9). Ker so najmanj namestitveni centri za migrante v notranjosti države in ker prevozi potekajo tudi prek državnega ozemlja, je Vlada, ko je dala navodila v tem konkretnem primeru, očitno menila, da je Zakon mogoče razlagati tudi tako, da se pooblastila izvajajo tudi v notranjosti države. Notranjost države pa seveda ni obmejno območje. Zlasti bivanje v nastanitvenih centrih v notranjosti države tudi ni več povezano z opravljanjem mejne kontrole. Ta je bila že opravljena, po njej se izvajajo nadaljnji postopki. Kaj pomeni širše varovanje državne meje z vidika območja dovoljenosti izvajanja policijskih pooblastil vojske, zato v resnici ni jasno. S teritorialnega vidika bi bilo jasno, če bi zakon glede na vsebino in namen podelitve posameznega pooblastila jasno določil, kje se pooblastila lahko izvajajo. Tako pa se bojim, da nejasnost z izrazom "širše" varovanje državne meje lahko tudi presega teritorialni vidik. Če namreč ta izraz pomeni teritorialni premik varovanja državne meje z meje in ob njej v notranjost državnega ozemlja, se zastavi lahko že vprašanje jasnosti četrtega odstavka 37. člena ZObr. Ta izrecno govori samo o notranjosti državnega ozemlja in hkrati o širšem varovanju meje. Je morda zakonodajalec v prvem odstavku 37.a člena ZObr "pozabil" dopisati "na meji in v notranjosti državnega ozemlja"? Jezikovna razlaga sedanjega besedila takšnega "dopisa" vsebine ne dopušča, glede na namen pooblastil pa stališča Vlade v mnenju in dodatnih pojasnilih govorijo proti njej. Jasno bi bilo, če ne ena ne druga določba sploh ne bi uporabljali pojma "širše" varovanje, pač pa bi natančno opredelili območje varovanja. Ne pa da Zakon uporabi nek pojem, za katerega ni povsem jasno, kaj pomeni. Ali pojem "širše" morda v resnici ni vezan na teritorialni vidik, ampak je vsebinsko povezan s samo naravo in 8 Pri pooblastilih posebej obravnavam nasprotje med tem, na kateri pravni podlagi lahko vojska deluje po večinskih stališčih iz odločbe in po tem sklepu.

6 namenom ter nosilci pooblastila? Tudi tega ne vemo. Kolikor bi se ta pojem lahko nanašal na to, da se poleg policije lahko v to varovanje vključi še kdo drug in na kakšen način, mora biti to tako in tako natančno opredeljeno, ne potrebujemo še besede "širše" varovanje. "Slaba" nomotehnika ali protiustaven način urejanja pooblastila državnega organa? Ali kot pravi dr. Janez Pogorelec: "Kakovostni predpisi ( ) niso namenjeni sami sebi. So nujen pogoj za uspešno delovanje državnega aparata in družbe kot celote, posebej tudi za pravno varnost in varovanje človekovih pravic in temeljnih svoboščin." 9 Dodajam: še toliko bolj, ko gre za normiranje uporabe policijskih pooblastil vojske proti civilnim osebam. Prav kakovost takega predpisa zahteva njegovo jasnost in določnost. Ti sta tu ustavni zahtevi. III. 10. Prvi odstavek 37.a člena ZObr v 1. do 4. točki taksativno našteva pooblastila, ki naj jih vojska med drugim "skupaj s policijo" izvaja pri "širšem varovanju državne meje" v skladu z "načrti in po predhodni odločitvi vlade". Po drugem odstavku tega člena se ta pooblastila izvajajo pod pogoji, ki so predpisani za policiste. Policija je represivni državni organ in kot vsak državni organ nima svobodnega polja svojega delovanja, pač pa pristojnosti, ki so njene dolžnosti in morajo biti kot takšne natančno določene z zakonom. In tudi so določene so kot njene naloge (1. točka 3. člena Zakona o nalogah in pooblastilih policije 10, ki določa, da je policijska naloga naloga, predpisana s tem ali drugim zakonom in se opravlja z uporabo policijskih pooblastil ali z drugimi uradnimi dejanji). Policijsko pooblastilo pa je z zakonom določen ukrep, ki policistom omogoča opravljanje policijskih nalog in s katerim se praviloma posega v človekove pravice ali temeljne svoboščine ali v druge pravice (2. točka 3. člena ZNPPol). To pomeni, da se nekatera pooblastila, ki jih zakoni že dajejo policistom in pri tem natančno določajo pogoje, v katerih jih lahko uporabljajo, dajejo s prvim odstavkom 37.a člena ZObr (ob pogojih iz uvodnega dela tega odstavka seveda) tudi vojski. Ko je tako, bi moralo biti logično, da jasna in določna ureditev teh pooblastil predpostavlja, da v pravnem redu že obstajajo vsebinsko enaka pooblastila, dana policiji, saj drugi odstavek jasno določa, da se ta pooblastila opravljajo pod enakimi pogoji, kot so predpisani za policiste. Poleg tega pa vojska lahko vsako posamezno pooblastilo izvršuje le "skupaj s policijo", kot je določeno v uvodnem delu prvega odstavka 37.a člena ZObr. Glede na to, da se strinjam z obsegom presoje, o 1. točki, ki ni izpodbijana, ni treba zgubljati besed. V točkah 2 in 3 sta opredeljeni pooblastili, ki ustrezata policijskim pooblastilom. Tu odločba razloži spodnjo premiso in ponudi argumente, zakaj jo je treba razložiti prav tako, kot jo razlaga, in zakaj tu ne more biti nejasnosti. Če se lahko strinjam s tem, da je vsebino teh dveh pooblastil mogoče jasno opredeliti na 9 J. Pogorelec, Vloga strokovnih služb vlade in parlamenta v zakonodajni dejavnosti v: T. Štajnpihler, A. Igličar, M. Pavčnik (ur.), Odprta vprašanja zakonodajne dejavnosti, Razprave, Slovenska akademija znanosti in umetnosti, Ljubljana 2016, str Uradni list RS, št. 15/13 in 23/15 popr. v nadaljevanju ZNPPol.

7 podlagi jezikovne in namenske razlage, pa menim, da tega ni mogoče storiti pri 4. točki. Ta je med najbolj ključnimi za končno odločitev o ustavnosti te ureditve. Pa prav tu odločba nima enakega pristopa kot pri razlagi 2. in 3. točke prvega odstavka 37.a člena ZObr. 11. Del besedila 4. točke najprej v resnici sploh ne pomeni pooblastila, saj kot pravilno zatrjuje že predlagatelj, bi šlo lahko kvečjemu za nalogo "obvladovanja skupin in množic". Torej bi morala taka naloga kot policijska naloga obstajati v zakonodaji, ki ureja policijske naloge. Med nalogami policije, določenimi v 4. členu ZNPPol, take naloge ni. Prvi odstavek tega člena med drugim vsebuje naloge: varovanje življenja, osebne varnosti in premoženja ljudi (prva alineja), vzdrževanje javnega reda (tretja alineja), nadzor državne meje (peta alineja) in naloge v zvezi z gibanjem in prebivanjem tujcev (šesta alineja). Po deveti alineji prvega odstavka 4. člena ZNPPol gre lahko tudi za druge naloge, določene v tem zakonu ali drugih zakonih. Glede na to, da se v uvodnem delu prvega odstavka 37.a člena ZObr govori o "varovanju državne meje", bi lahko prišla v poštev še ZNDM-2 in Zakonik o schengenskih mejah. V nobenem od njih nimamo policijske naloge "obvladovanje skupin in množic". Po ZNDM-2 je opredeljena policijska naloga mejne kontrole, ki jo policist izvaja z uporabo zakonsko določenih pooblastil, po katerih sme: zahtevati predložitev veljavnih dokumentov za prestop meje, vnesti v dokumente podatke o okoliščinah vstopa, opraviti kontrolo potnikov, prevoznega sredstva in kontrolo stvari ter zadržati osebo za nujno potreben čas, največ 48 ur (prvi odstavek 28. člena ZNDM-2). Lahko si razumno predstavljamo, da so dejanske okoliščine mejne kontrole drugačne v primeru, ko se ta opravlja po vrsti zoper vsakega posameznika, ki prestopa državno mejo, od tistih, ko se hkrati na meji znajde množica oseb, ki vse skušajo prestopiti mejo. Vendar ostaja sama vsebina mejne kontrole v vsakem primeru enaka torej jasno opredeljeni tako policijska naloga kot policijska pooblastila, ki jih za opravo te naloge policija lahko uporabi. Niti ta naloga niti policijska pooblastila, ki jih pri njenem izvajanju lahko uporabijo policisti (vključno z osebnim pregledom, preiskavo vozila in pridržanjem), s prvim odstavkom 37.a člena ZObr niso dana tudi vojski. To v bistvu ni sporno. Edina povezava z nalogami in pooblastili, ki zadevajo množico v policijski zakonodaji, je dana v ZNPPol. ZNPPol namreč za izvajanje naloge "vzdrževanje javnega reda" (tretja alineja prvega odstavka 4. člena ZNPPol), ko je ta huje in množično kršen, dovoljuje njeno izvajanje z uporabo pooblastila "uporabljati prisilna sredstva" (ki ga kot pooblastilo določa triindvajseta alineja prvega odstavka 33. člena ZNPPol) proti množici (b) podpoglavje 2. poglavja ZNPPol). 12. Po 90. členu ZNPPol, ki začenja citirano poglavje Zakona, smejo policisti za vzpostavitev javnega reda, ko je ta huje in množično kršen, uporabljati določena prisilna sredstva. Ko prihaja do množičnega prestopanja državne meje, torej po naravi stvari lahko pride do množičnih hujših kršitev javnega reda, ko množica čaka na mejno kontrolo. Lahko si sicer predstavljam, da se vzdrževanju javnega reda v takem primeru "po domače" morda reče obvladovanje množice, pri čemer se tako

8 "obvladovanje" mora zgoditi (zaradi načela sorazmernosti) brez prisilnih sredstev, če množica sledi policijskim ukazom in do hujšega in množičnega kršenja javnega reda sploh ne pride. Če do takšnih kršitev pride, pa ima policija za vzpostavitev reda torej pri opravljanju te naloge, tudi pooblastilo uporabe prisilnih sredstev. Prav to smo v konkretnih primerih lahko že spremljali. Kako naj si potemtakem razložimo, kaj je vsebina 4. točke, za katero kot celoto Zakon v uvodnem delu prvega odstavka 37.a člena pravi, da je pooblastilo. Po naravi stvari bi šlo, ko govorimo o "obvladovanju skupin in množic", torej za nalogo, ki ni opredeljena v policijski zakonodaji. 13. Tudi če bi lahko toliko zamižali in prebili jezikovni pomen besedila, zaradi česar bi morali reči, da je zakonodajalec bodisi združil več policijskih nalog v nalogo "obvladovanje skupin in množic" ali pa za isto nalogo (šlampasto sicer, ampak ne nujno protiustavno) uporabil povsem drugo poimenovanje (za vzdrževanje javnega reda namreč), očitno močno pod vplivom konkretnih razmer, ki so sprožile njegovo zakonodajno aktivnost, je treba razlago nujno nadaljevati. Najprej z razlago pojma "sodelovanje" in potem s pogledom na celotno besedilo. Kaj naj bi potem bilo pooblastilo iz 4. točke prvega odstavka 37.a člena ZObr? Da vsako od teh pooblastil lahko vojska izvaja samo skupaj s policijo, izhaja že iz uvodnega dela prvega odstavka citiranega člena, zato nam ta element ne more biti bistveno v pomoč. Čemu je torej namenjena beseda "sodelujejo"? Je v njej določeno pooblastilo? Kakšno? Logično je, da se vprašaš, s čim pa sodelujejo torej s kakšnim ukrepom, ki pomeni pooblastilo, sodelujejo. Predlagatelj tu izpostavi temeljni ustavnopravni problem ni jasno, ali lahko pri tem sodelovanju vojska uporablja prisilna sredstva. Ali jih lahko uporablja, iz samega besedila 4. točke ne izvemo. Vlada v dodatnih pojasnilih pravi, da ne gre za "samostojno" pooblastilo, 11 temveč za pooblastilo, ki omogoča vojski "neposredno asistenco Policiji pri izvajanju nalog in pooblastil proti množicam, kot so na primer postavitev ograj ali drugih fizičnih ovir (vojaških vozil) za razmejitev posameznih skupin, v nobenem primeru pa ne prisilnih sredstev iz 90. do 95. člena ZNPPol." Torej naj bi vojska "skupaj s policijo" (uvodni del prvega odstavka) po 4. točki prvega odstavka 37.a člena ZObr asistirala policiji (sodelovanje) pri izvajanju nalog in pooblastil proti množicam (torej uporaba pooblastil za vzdrževanje javnega reda) tako, da bi postavljala ograje in druge fizične ovire za razmejitev skupin? Postavljanje fizičnih ovir je torej konkretizacija opredelitve pooblastila "sodelujejo" pri izvrševanju naloge "obvladovanje skupin in množic"? Kaj pa potem lahko vojska dela na podlagi četrtega odstavka 37. člena ZObr? Je potemtakem postavljanje fizičnih ovir policijsko pooblastilo? Poleg tega naj pri tem "sodelovanju" vojska ne bi v nobenem primeru uporabljala prisilnih sredstev iz 90. do 95. člena ZNPPol, jasno zatrdi Vlada. Poudariti je treba še enkrat, da je "množico mogoče obvladati" brez uporabe prisilnih sredstev, saj se ta v skladu z načelom sorazmernosti lahko uporabijo samo v primeru hujšega množičnega kršenja 11 Ne gre za "samostojno" pooblastilo kljub temu, da mu Zakon tako pravi, in kljub temu, da se po drugem odstavku 37.a člena ZObr pooblastilo izvršuje pod enakimi pogoji, ki so predpisani za policiste?

9 javnega reda. V 90. členu so navedena (skoraj, uporaba orožja je posebej urejena) vsa prisilna sredstva, ki jih policija lahko uporablja. Ta namreč pravi: "Za vzpostavitev javnega reda, ko je ta huje in množično kršen, smejo policisti, poleg sredstev za vklepanje in vezanje, telesne sile, plinskega razpršilca, palice, službenega psa, uporabiti tudi: konjenico, posebna motorna vozila, vodni curek ali druga plinska ter druga z zakonom določena sredstva za pasivizacijo." V citirani določbi ima torej policija pooblastilo, da proti množici lahko ob predpisanih pogojih uporabi vsa prisilna sredstva iz 73. člena ZNPPol (razen strelnega orožja); tako tista, katerih pogoji uporabe so urejeni v 79. do 85. členu ZNPPol (prisilna sredstva proti posamezniku, to so ta, o katerih najprej govori 90. člen), kot tista, ki so določena v alinejah 90. člena in katerih pogoje uporabe natančneje določajo 91. do 95. člen ZNPPol proti množici. Uporaba strelnega orožja je posebej urejena v in 97. členu ZNPPol. Torej nam Vlada pravi, da z izpodbijano določbo vojski ni dano pooblastilo uporabe (nobenih, če odštejemo orožje v posebnih okoliščinah!) prisilnih sredstev. Prav tako v mnenju Vlada poudari, da vojska lahko uporabi silo le v izjemnih primerih, ki naj bi jih vojski dopuščala ZObr in Pravila službe v slovenski vojski, pri čemer omenja stražarsko službo, silobran in skrajno silo ter t. i. državljansko aretacijo iz 160. člena zakona, ki ureja kazenski postopek. V primeru izpodbijanih določb pa naj uporaba prisilnih sredstev ne bi bila mogoča, temveč naj bi ta ostala izključno v pristojnosti policije, kot pravi Vlada. 14. Glede na to, kakšen poseg v človekove pravice lahko pomeni uporaba prisilnih sredstev, ob vsem spoštovanju načela sorazmernosti pri stopnjevanju njihove uporabe, bi bila navedena razlaga (nobenih prisilnih sredstev) ne le ustrezna besedilu v njegovem jezikovnem pomenu, temveč tudi logična. Ko gre za dovoljevanje uporabe prisilnih sredstev, je očitno, da mora zakon izrecno predpisati, katera prisilna sredstva se v kakšnih pogojih lahko uporabijo proti človeku. To lahko naredi tudi tako, da se pri tem sklicuje na uporabo prisilnih sredstev, ki so z jasno in določno normo dana drugemu državnemu organu. Slednjega v tem primeru v 4. točki prvega odstavka 37.a člena ZObr ni. Tega tudi ne moremo najti v drugem odstavku 37.a člena ZObr. Ker da bi ta lahko zaživel da se torej pooblastilo lahko uporabi pod enakimi pogoji, kot je predpisano za policiste, mora zakon pooblastilo najprej dati. Pooblastilo kot takšno mora v prvem odstavku obstajati. Če ga v njegovem besedilu ni, ga tudi drugi odstavek ne more vzpostaviti, saj njegova vsebina nedvomno ne pomeni vzpostavljanja novih pooblastil. Pri tem ni mogoče spregledati, kaj o tem pravi Sklep o določitvi pravil. V že omenjenem Dodatku 1 med drugim pravi, da je 12 Po prvem odstavku navedenega člena sme policist uporabiti strelno orožje samo, če ne more drugače odvrniti od sebe ali koga drugega sočasnega protipravnega napada, s katerim je ogroženo življenje, ali preprečiti, da bi oseba, ki ima v okoliščinah, ki kažejo na storitev kaznivega dejanja, za uporabo pripravljeno strelno orožje, eksplozivna sredstva ali druge nevarne predmete ali snovi, z njimi ogrozila življenje ene ali več oseb.

10 vojski dovoljena uporaba sile, ki izključuje smrtonosno silo (torej ne orožje) proti vsaki osebi ali skupini, ki z uporabo ali z grožnjo uporabe neoborožene sile omejuje ali kaže namen, da bo omejila svobodo gibanja pripadnikom vojske ali policije (Pravilo 1. 4). Poleg tega sta na podlagi navodil Policije vojski dovoljena postavitev kordona (Pravilo 1. 5.), ki je eno od prisilnih sredstev, in uporaba sile, vključno s smrtonosno silo (torej tudi orožje), za preprečitev nasilnega prehoda posameznikov ali skupin skozi kordone, kadar obstaja resna grožnja za življenje (Pravilo 1.6). Prav tako je enaka sila vojski dovoljena v primeru napada posameznika ali skupine pri obvladovanju skupin in množic (Pravilo 1. 7.). Katera razlaga Vlade glede uporabe prisilnih sredstev potemtakem drži: tista iz dodatnih pojasnil in mnenja ali tista iz Sklepa o določitvi pravil, s katerim je na podlagi 37.a člena ZObr razložila vojski, katera policijska pooblastila ji daje zakonodaja v primeru sprejetega Sklepa Državnega zbora, ki je pomenil aktiviranje teh pooblastil v konkretnem primeru? Dve nasprotujoči razlagi, od katerih prva trdi, da vojska sploh ni pooblaščena uporabljati prisilnih sredstev (razen orožja v posebnih okoliščinah), in druga, ki pove, da v resnici je pooblaščena uporabljati več kot le orožje v izjemnih točno opredeljenih primerih. Zakon, ki naj da vojski policijska pooblastila uporabe prisilnih sredstev proti civilistom, naj bi se torej dalo razlagati tako, da enkrat pripadniki vojske ta pooblastila imajo, spet drugič jih nimajo? Če je kaj nezdružljivo z zahtevami 2. člena Ustave, razloženimi kot zgornja premisa tokratne ustavnosodne presoje, potem je to zagotovo zakonsko besedilo, ki omogoča (če omogoča?) diametralno nasprotni razlagi. "Slaba" nomotehnika ali protiustaven način urejanja pooblastila državnega organa? 15. Ob takem položaju bi bilo logično pričakovati, da se Ustavno sodišče najprej lege artis loti razlage 4. točke prvega odstavka 37.a člena ZObr in skuša ugotoviti, kakšna je njena vsebina. Večinska odločba tega ne naredi. Namesto tega se v 21. točki najprej sklicuje na opombo 6 iz naše odločbe št. U-II-2/15 z dne (Uradni list RS, št. 98/15), v kateri smo ob odločanju o dopustnosti zakonodajnega referenduma argumentirali, ali imamo opravka z zakonom s področja varnosti. Pri tem smo navedli, da gre po vsebini za pooblastila, ki so v bistvenem podobna policijskim pooblastilom. V opombi k temu stavku pa smo navedli med drugim, da je sodelovanje pri obvladovanju skupin in množic "pooblastilo v zvezi (poudarila J. S.) s policijskimi pooblastili uporabe prisilnih sredstev proti množici (90. do 97. člen ZNPPol)." Ta obiter dictum, na katerega se res sklicuje tudi Državni zbor, postane sedaj naše izhodišče. Pri tem je treba posebej poudariti, da v odločbi št. U-II-2/15 nismo rekli, da gre za to, da vojska uporablja ta prisilna sredstva v sodelovanju s policijo, ampak da gre za sodelovanje v zvezi s policijskimi pooblastili. Sodelovanje pa bi bilo lahko tudi to, kar pravi Vlada v mnenju, torej postavljanje ograj in drugih fizičnih preprek. Še vedno bi šlo za zakon s področja varnosti. Za sklicevanjem na prejšnjo odločbo sedanja odločba navede vsebino 90. člena ZNPPol. Čemu je pravzaprav v tem kontekstu v nadaljevanju namenjeno omenjanje Resolucije o strategiji nacionalne varnosti, ki je seveda politični in ne pravni akt, mi ni jasno. Iz 24. točke obrazložitve odločbe izhaja, da je "obvladovanje množic" in to "s prisilnimi sredstvi" urejeno kot

11 eno od policijskih pooblastil, ki naj bi jih tudi pripadniki vojske po prvem in drugem odstavku 37.a člena ZObr izvrševali na enak način kot policisti, vendar skupaj s policijo. Torej odločba razloži, da iz besedila 4. točke izhaja za vojsko pooblastilo uporabe vseh prisilnih sredstev iz 90. do 95. člena ZNPPol; edini pogoj je, da jih uporablja skupaj s policijo. "Skupaj s policijo" tako in tako izhaja že iz uvodnega dela prvega odstavka 37.a člena ZObr, zato ne gre za dodano vrednost v besedilu 4. točke tega odstavka. Odločba torej zakonsko besedilo razloži tako, da dovoljuje še veliko več kot razlaga Vlade iz Sklepa o določitvi pravil. Vojakom dovoljuje celo uporabo tistih prisilnih sredstev, ki se ne morejo uporabiti zoper posameznika, temveč se lahko uporabijo samo zoper množico in so navedena v prvi do četrti alineji 90. člena ZNPPol. To je trditev, ne da bi Ustavno sodišče ponudilo pot razlage besedila (ki logično najmanj začenja z jezikovno razlago, namenska ji pritrdi ali jo ovrže ), ki pripelje do opredelitve take vsebine. Če tega ni, ni argumentacije, kako je Ustavno sodišče prišlo do opredelitve pomena tega pravnega pravila. 16. Kaj je torej vsebina te najbolj sporne točke? Kot sem že navedla, je najprej treba ugotoviti, kaj pomeni obvladovanje skupin in množic, zatem še, kaj pomeni, da vojska sodeluje pri tem, in zatem še, kaj pomeni celotno besedilo skupaj. Najprej torej, kaj sploh pomeni obvladovanje skupin in množic. Odločba tega pojma ne razloži, glede na to, da govori o pooblastilu uporabe prisilnih sredstev pri vzpostavitvi javnega reda proti množici, bi bilo mogoče sklepati, da nalogo obvladovanja skupin in množic razume kot sinonim naloge vzdrževanje javnega reda v primeru množice. Potem pa odločba kar doda, da gre za obvladovanje skupin in množic s prisilnimi sredstvi, čeprav zakonsko besedilo sploh ne uporabi pojma "s prisilnimi sredstvi". Vojska naj bi le sodelovala pri tem, ko policija obvladuje skupine in množice. Ko pri tem ni opredeljena vsebina tega sodelovanja, je jasno, da besedo "sodelovanje" in še toliko bolj, ker besedilo ne uporabi besedne zveze "s prisilnimi sredstvi", lahko razložimo tako, kot to pravi Vlada v dopolnitvi pojasnil in mnenju sodeluje tako, da postavlja fizične prepreke, nima pa pooblastila uporabe prisilnih sredstev. Glede na to, da gre pri uporabi prisilnih sredstev vselej za zakon, ki podeljuje najbolj represivno policijsko pooblastilo, je še toliko bolj logično, da mora zakon pooblastilo, ki ga podeljuje, urediti jasno in določno. Da se pri tem Zakon ne sklicuje na drugo zakonsko ureditev, ki na tak način policijsko pooblastilo ureja, sem že opozorila. V 4. točki tako in tako ni sklicevanja na drugo zakonsko ureditev (na to se sklicuje šele drugi odstavek, vendar je ta, kot sem že poudarila, uporaben šele, ko vemo, kaj je vsebina pooblastila iz prvega odstavka!), hkrati pa tudi ne gre za navajanje pooblastila, ki bi jezikovno ustrezalo sicer obstoječemu policijskemu pooblastilu. Logično bi bilo, da bi zakon, če ima namen vojski v primeru množičnih hujših kršitev javnega reda podeliti možnost uporabe prisilnih sredstev proti množici, to zapisal takó, kot je táko pooblastilo zapisano v ZNPPol. Pa tega ni storil. Po zatrjevanju Vlade v dodatnih pojasnilih in mnenju naj sploh ne bi bilo namena dati vojski uporabe prisilnih sredstev. V sklepu o določitvi pravil Vlada pravi drugače. Tudi če gremo z namensko razlago tako daleč, kot gre očitno odločba, ne da bi pojasnila, zakaj šteje, da je zakonsko besedilo sploh

12 mogoče tako razlagati, pridemo do tega, da je zakonsko besedilo očitno takšno, da ga je mogoče razlagati tako ali drugače. Torej 1) tako, da vojska pri izvrševanju pooblastil iz 4. točke sploh ne sme uporabljati prisilnih sredstev (razen orožja v določenih, res izjemnih okoliščinah), 2) da sme uporabljati samo nekatera prisilna sredstva (kar je glede na besedilo pravzaprav še najmanj razumljivo), in tudi tako, 3) da sme uporabljati vsa prisilna sredstva, ki jih lahko uporablja policija proti množici! 17. Zame so zakonske določbe, ki so podlaga za uporabo prisilnih sredstev proti človeku, protiustavne z vidika zahtev iz 2. člena Ustave, če so takšne, da jih je mogoče razlagati tako, da dajo posamezne razlage prav nasprotujoč izid. Z njimi je polje arbitrarnosti delovanja na široko odprto. Se bojim, da gre tokrat prej za to kot za to, da je dal Sklep o določitvi pravil vojski nezakonita navodila, ker je napačno razložil izpodbijane določbe. Še toliko manj je slednje mogoče reči po tem, kar je v naši odločbi. Razlaga, ki jo ta ubere brez obrazložitve, zakaj, bi lahko vzdržala samo v primeru, če bi lahko rekli, da je to točko mogoče razlagati le tako, kot jo razloži odločba. Pri tem bi morali seveda povedati, zakaj zakonsko besedilo dopušča samó tako razlago. Tega odločba ne stori. Pri tem bi morala opraviti tudi s stališči Vlade. Opraviti v tem smislu, da bi argumentirala, zakaj Vlada, ko trdi, da vojski zakonsko besedilo ne daje možnosti uporabe prisilnih sredstev (razen res izjemoma orožja), nima prav. Hkrati bi bilo treba opraviti tudi z nasprotujočimi se stališči Vlade. Odločba se vsemu temu izogne. Odgovori le na Vladino razumevanje vseh pravnih podlag za delovanje vojske na podlagi pooblastil iz prvega odstavka 37.a člena ZObr. V 25. točki namreč pove, da je Sklep o določitvi pravil tu zgrešil, kolikor iz njega izhaja, da bi bili podlaga za uporabo orožja in drugih prisilnih sredstev lahko tudi predpisi, ki to zunaj izpodbijanih določb sicer urejajo za vojsko. Po tem, ko ima možnost uporabljati kar vsa prisilna sredstva policije že na podlagi izpodbijanih določb, kot pravi odločba, vojska še kakšne pravne podlage za njihovo uporabo pravzaprav niti ne potrebuje. 18. Problematičen je tudi tretji odstavek 37.a člena ZObr. Če vojska dela "skupaj s policijo", kot navaja že uvodno besedilo prvega odstavka, potem se zastavi vprašanje, čemu je namenjen tretji odstavek. Policija bo namreč o vsem obveščena, saj naj bi ji bila vojska podrejena in naj brez policije (obvezna navzočnost policista) sploh ne bi smela delovati. Tudi pri 4. točki. Kaj je torej vsebina tretjega odstavka? Če bi bilo to, kar piše v njem, res namenjeno samo temu, da tudi vojaki v primeru vsake uporabe pooblastil pišejo poročila, kot pravi Vlada v mnenju, nikakor pa ne samostojni uporabi pooblastil, pri čemer je obvezna navzočnost policista, se zastavi vprašanje, kaj pomeni 5. a. 8) a) točka Sklepa o določitvi pravil. Ta namreč pravi, da poveljujoči o "samostojni uporabi pooblastila (opozarjanje, napotovanje, začasno omejevanje gibanja oseb ter sodelovanje pri obvladovanju skupin in množic) takoj obvesti najbližjega policista, ta pa svojega nadrejenega." Očitno sta tudi pojma "skupaj s policijo" in "skupaj s policijo sodelujejo" nejasna, če Vlada v isti sapi kategorično zanika možnost samostojne uporabe pooblastil, hkrati pa predvidi

13 možnost njihove samostojne uporabe in obveznost, da se o opravljenih pooblastilih obvesti policijo. Ta bi morala biti o njih najmanj že obveščena glede na to, da se pooblastila brez nje sploh ne bi smela izvajati in še toliko bolj, kot pravi Vlada prav v mnenju, da je "vojska podrejena Policiji in ne gre za samostojno izvajanje policijskih pooblastil s strani Slovenske vojske", kar naj bi bilo več kot le simbolna supremacija "civilnega dela države nad tako imenovanim vojaškim delom države". Vprašanje je sicer, ali ima Vlada za takšno razlago podlago v zakonskem besedilu. Če bi hotel Zakon naložiti obveznost izdelave poročila o uporabi posameznega pooblastila, bi to lahko jasno napisal. Morebiti mu tega niti ne bi bilo treba. Če se namreč pooblastila izvajajo pod pogoji, ki so predpisani za policiste, je treba upoštevati, da mora policist o vsaki uporabi prisilnih sredstev takoj poročati policijskemu vodji (77. in 131. člen ZNPPol), o uporabi vseh drugih pooblastil pa po 130. členu ZNPPol napisati poročilo o opravljenem delu ali pa vsaj zabeležiti to v uradnem zaznamku. Če je ta obveznost predpisana pri uporabi pooblastil za policiste, bi lahko rekli, da je s tem na podlagi drugega odstavka 37.a člena ZObr predpisana tudi za pripadnike vojske. To pa zato, ker je ta obveznost namenjena temu, da se lahko vzpostavi naknadni nadzor nad zakonitostjo uporabe pooblastil (torej nad zakonitostjo posegov v človekove pravice, če pogledamo opredelitev pooblastila), še posebno, če Zakon res dovoljuje uporabo prisilnih sredstev. Morda je imel to v mislih predlagatelj, ko je zatrjeval, da ni zagotovljena pritožba da v resnici ni zagotovljen naknadni nadzor nad zakonitostjo uporabe pooblastil? Je bil sam na tej točki nejasen? Hoče tretji odstavek 37.a člena ZObr povedati to, da mora pripadnik vojske o vsaki uporabi pooblastila hkrati obveščati svojega nadrejenega v vojski in hkrati policijo koga v policiji? In še: vojak policista ali poveljujoči vojski vrh policije? Ta določba, kot je zapisana, je res smiselna, če je treba obvestiti o uporabi pooblastila nekoga, ki o tem ničesar ne ve. Kot taka pa je seveda v nasprotju z uvodnim stavkom prvega odstavka, če ga razlagamo tako, kot ga razlaga Vlada v mnenju, da namreč "skupaj s policijo" pomeni, da mora biti pri izvajanju vsakega pooblastila pripadnika vojske tako in tako navzoč policist. Je potem vse res še jasno? 19. Po mojem mnenju imamo glede na navedeno opraviti z zakonskim besedilom, ki ne izpolnjuje pogoja jasnosti in določnosti pri ureditvi pooblastil, ki jih lahko vojska uporabi proti civilnim osebam, zaradi česar je v neskladju z 2. členom Ustave. Namesto, da bi odločba prikazane dvome odpravila, jih v najpomembnejših točkah te odločitve poglobi. Zato zanjo nisem mogla glasovati. dr. Jadranka Sovdat Sodnica dr. Dunja Jadek Pensa Sodnica

USODL iskalnik

USODL iskalnik Opravilna št.: U-I-159/11 ECLI: ECLI:SI:USRS:2011:U.I.159.11 Akt: Zakon o prevozih v cestnem prometu (Uradni list RS, št. 131/06, 5/07 popr., 123/08, 28/10 in 49/11) (ZPCP), 11. odst. in 12. odst. 102.

Prikaži več

Številka: U-II-1/15-24 Datum: PRITRDILNO LOČENO MNENJE SODNIKA MAG. MIROSLAVA MOZETIČA K ODLOČBI ŠT. U-II-1/15 Z DNE Glaso

Številka: U-II-1/15-24 Datum: PRITRDILNO LOČENO MNENJE SODNIKA MAG. MIROSLAVA MOZETIČA K ODLOČBI ŠT. U-II-1/15 Z DNE Glaso Številka: U-II-1/15-24 Datum: 19. 10. 2015 PRITRDILNO LOČENO MNENJE SODNIKA MAG. MIROSLAVA MOZETIČA K ODLOČBI ŠT. U-II-1/15 Z DNE 28. 9. 2015 1. Glasoval sem za sprejem odločbe št. U-II-1/15 z dne 28.

Prikaži več

USODL iskalnik

USODL iskalnik Opravilna št.: U-I-99/04 ECLI: ECLI:SI:USRS:2005:U.I.99.04 Akt: Pravilnik o oddajanju poslovnih prostorov v najem (Primorske novice, Uradne objave, št. 6/03 in 7/03), 8. čl. Izrek: Določba 8. člena Pravilnika

Prikaži več

Številka: Up-694/19-8 U-I-179/19-5 Datum: SKLEP Ustavno sodišče je v postopkih za preizkus ustavne pritožbe in pobude A. B., C., na seji 1

Številka: Up-694/19-8 U-I-179/19-5 Datum: SKLEP Ustavno sodišče je v postopkih za preizkus ustavne pritožbe in pobude A. B., C., na seji 1 Številka: Up-694/19-8 U-I-179/19-5 Datum: 15. 7. 2019 SKLEP Ustavno sodišče je v postopkih za preizkus ustavne pritožbe in pobude A. B., C., na seji 15. julija 2019 sklenilo: 1. Ustavna pritožba zoper

Prikaži več

USODL iskalnik

USODL iskalnik Opravilna št.: Up-311/18, U-I-125/18 ECLI: ECLI:SI:USRS:2018:Up.311.18 Akt: Ustavna pritožba zoper sklep Upravnega sodišča št. I U 695/2017 z dne 9. 2. 2018 v zvezi s sklepom Upravnega sodišča št. I U

Prikaži več

Številka: Up-317/17-9, Up-328/17-8, Up-330/17-8, Up-336/17-8, Up-337/17-8 Datum: SKLEP Senat Ustavnega sodišča je v postopku za preizkus u

Številka: Up-317/17-9, Up-328/17-8, Up-330/17-8, Up-336/17-8, Up-337/17-8 Datum: SKLEP Senat Ustavnega sodišča je v postopku za preizkus u Številka: Up-317/17-9, Up-328/17-8, Up-330/17-8, Up-336/17-8, Up-337/17-8 Datum: 22. 6. 2017 SKLEP Senat Ustavnega sodišča je v postopku za preizkus ustavnih pritožb, ki so jih vložile družbe Pozavarovalnica

Prikaži več

USODL iskalnik

USODL iskalnik Opravilna št.: U-I-55/03 ECLI: ECLI:SI:USRS:2004:U.I.55.03 Akt: Navodilo o spremembah in dopolnitvah navodila o merilih za ocenjevanje vrednosti podržavljenih premičnin, nepremičnin, podjetij oziroma premoženja

Prikaži več

USODL iskalnik

USODL iskalnik Opravilna št.: Up-20/05 ECLI: ECLI:SI:USRS:2005:Up.20.05 Akt: 2004 v zvezi s sklepom Okrožnega sodišča v Novem mestu št. P 449/2002 z dne 6. 5. 2004 Izrek: 2004 v zvezi s sklepom Okrožnega sodišča v Novem

Prikaži več

Zadeva T-317/02 Fédération des industries condimentaires de France (FICF) in drugi proti Komisiji Evropskih skupnosti Skupna trgovinska politika - Sve

Zadeva T-317/02 Fédération des industries condimentaires de France (FICF) in drugi proti Komisiji Evropskih skupnosti Skupna trgovinska politika - Sve Zadeva T-317/02 Fédération des industries condimentaires de France (FICF) in drugi proti Komisiji Evropskih skupnosti Skupna trgovinska politika - Svetovna trgovinska organizacija (STO) - Uredba (ES) št.

Prikaži več

USODL iskalnik

USODL iskalnik Opravilna št.: Up-200/13 ECLI: ECLI:SI:USRS:2014:Up.200.13 Akt: Sodba Vrhovnega sodišča št. I Ips 21381/2011 z dne 10. 1. 2013 Izrek: Sodba Vrhovnega sodišča št. I Ips 21381/2011 z dne 10. 1. 2013 se razveljavi

Prikaži več

Številka: U-I-95/17-5 Up-505/17-5 Datum: SKLEP Ustavno sodišče je v postopkih za preizkus pobude in ustavne pritožbe družbe DNEVNIK, d. d.,

Številka: U-I-95/17-5 Up-505/17-5 Datum: SKLEP Ustavno sodišče je v postopkih za preizkus pobude in ustavne pritožbe družbe DNEVNIK, d. d., Številka: U-I-95/17-5 Up-505/17-5 Datum: 4. 7. 2019 SKLEP Ustavno sodišče je v postopkih za preizkus pobude in ustavne pritožbe družbe DNEVNIK, d. d., Ljubljana, ki jo zastopa Odvetniška pisarna Žibret,

Prikaži več

Številka: Up-672/16-24 Datum: ODLOČBA Ustavno sodišče je v postopku odločanja o ustavni pritožbi A. B., C., ki ga zastopa Tomaž Križman, o

Številka: Up-672/16-24 Datum: ODLOČBA Ustavno sodišče je v postopku odločanja o ustavni pritožbi A. B., C., ki ga zastopa Tomaž Križman, o Številka: Up-672/16-24 Datum: 13. 3. 2019 ODLOČBA Ustavno sodišče je v postopku odločanja o ustavni pritožbi A. B., C., ki ga zastopa Tomaž Križman, odvetnik v Ljubljani, na seji 13. marca 2019 odločilo:

Prikaži več

USODL iskalnik

USODL iskalnik Opravilna št.: Up-1025/12 ECLI: ECLI:SI:USRS:2013:Up.1025.12 Akt: Ustavna pritožba zoper sklep Vrhovnega sodišča št. II Ips 181/2012 z dne 23. 8. 2012 Izrek: Ustavna pritožba zoper sklep Vrhovnega sodišča

Prikaži več

Številka: U-I-181/16-18 Datum: ODLOČBA Ustavno sodišče je v postopku za oceno ustavnosti, začetem z zahtevo Državnega sveta, na seji 15.

Številka: U-I-181/16-18 Datum: ODLOČBA Ustavno sodišče je v postopku za oceno ustavnosti, začetem z zahtevo Državnega sveta, na seji 15. Številka: U-I-181/16-18 Datum: 15. 11. 2018 ODLOČBA Ustavno sodišče je v postopku za oceno ustavnosti, začetem z zahtevo Državnega sveta, na seji 15. novembra 2018 odločilo: Drugi stavek prvega odstavka

Prikaži več

USODL iskalnik

USODL iskalnik Opravilna št.: U-I-137/10 ECLI: ECLI:SI:USRS:2010:U.I.137.10 Akt: Zakon o ustanovitvi občin ter o določitvi njihovih območij (Uradni list RS, št. 108/06 uradno prečiščeno besedilo) (ZUODNO) Akt Predsednika

Prikaži več

USODL iskalnik

USODL iskalnik Opravilna št.: Up-326/00, U-I-295/00 ECLI: ECLI:SI:USRS:2003:Up.326.00 Akt: Ustavna pritožba družbe A. zoper sodbo Vrhovnega sodišča št. III Ips 153/99 z dne 22. 6. 2000 Zakon o sanaciji in prenehanju

Prikaži več

zakonitost izdajanja obvestil o prekrških

zakonitost izdajanja obvestil o prekrških Zakonitost izdajanja obvestil o prekrških s strani kontrolorjev javnega podjetja Ljubljanska parkirišča in tržnice, d.o.o. 20.10.2014 Zavod UP, zavod za upravno poslovanje Jure Trbič MNENJE GLEDE ZAKONITOSTI

Prikaži več

Številka: Up-335/17-10 U-I-56/17-9 Datum: SKLEP Ustavno sodišče je v postopkih za preizkus ustavne pritožbe in pobude Janeza Šenice, Maribo

Številka: Up-335/17-10 U-I-56/17-9 Datum: SKLEP Ustavno sodišče je v postopkih za preizkus ustavne pritožbe in pobude Janeza Šenice, Maribo Številka: Up-335/17-10 U-I-56/17-9 Datum: 6. 7. 2017 SKLEP Ustavno sodišče je v postopkih za preizkus ustavne pritožbe in pobude Janeza Šenice, Maribor, ki ga zastopa Odvetniška pisarna Primec, Lah & Jambrovič,

Prikaži več

Microsoft Word - NAVODILA ZA IMENOVANJE RAVNATELJA

Microsoft Word - NAVODILA ZA IMENOVANJE RAVNATELJA NAVODILA ZA IMENOVANJA RAVNATELJA Svet zavoda imenuje ravnatelja, vršilca dolžnosti ravnatelja, pomočnika ravnatelja na podlagi določb Zakona o zavodih (Uradni list RS, št. 12/91, 17/91, 55/92, 66/93,

Prikaži več

Dopis / Urgenca - prednostna obravnava

Dopis / Urgenca - prednostna obravnava Številka: U-I-349/18-7 Mp-1/18-31 Mp-2/18-30 Datum: 29. 11. 2018 ODLOČBA Ustavno sodišče je v postopku, začetem s sklepom Ustavnega sodišča, in v postopkih odločanja o pritožbah Zorana Božiča, Nova Gorica,

Prikaži več

Kodeks ravnanja javnih uslužbencev

Kodeks ravnanja javnih uslužbencev Kodeks ravnanja javnih uslužbencev 1. Vlada Republike Slovenije sprejema kodeks ravnanja javnih uslužbencev, ki ga je sprejel Svet Evrope kot priporočilo vsem članicam Sveta Evrope. 2. Vlada Republike

Prikaži več

Sklep

Sklep REPUBLIKA SLOVENIJA USTAVNO SODIŠČE Številka: Mp-1/07-16 - Datum: 17. 1. 2008 ODLOČBA Ustavno sodišče je v postopku odločanja o pritožbi Antona Zakrajška, Velike Lašče, ki ga zastopa Marjeta Šinkovec,

Prikaži več

Kršitve mednarodnega prava in prava EU ob uporabi ukrepov iz predlaganih členov 10a in 10b Zakona o spremembi in dopolnitvi Zakona o tujcih, sprejeteg

Kršitve mednarodnega prava in prava EU ob uporabi ukrepov iz predlaganih členov 10a in 10b Zakona o spremembi in dopolnitvi Zakona o tujcih, sprejeteg Kršitve mednarodnega prava in prava EU ob uporabi ukrepov iz predlaganih členov 10a in 10b Zakona o spremembi in dopolnitvi Zakona o tujcih, sprejetega 26. 01. 2017 januar 2017 Z ukrepi, ki jih omogočajo

Prikaži več

29. REDNA SEJA VLADE RS Ljubljana, Vlada RS se je na svoji 29. redni seji med drugim izdala Uredbo o načinu izvajanja gospodarske javne

29. REDNA SEJA VLADE RS Ljubljana, Vlada RS se je na svoji 29. redni seji med drugim izdala Uredbo o načinu izvajanja gospodarske javne 29. REDNA SEJA VLADE RS Ljubljana, 25. 4. 2019 - Vlada RS se je na svoji 29. redni seji med drugim izdala Uredbo o načinu izvajanja gospodarske javne službe javni linijski prevoz potnikov v notranjem cestnem

Prikaži več

Mnenje Evropskega nadzornika za varstvo podatkov o predlogu uredbe Evropskega parlamenta in Sveta o državljanski pobudi

Mnenje Evropskega nadzornika za varstvo podatkov o predlogu uredbe Evropskega parlamenta in Sveta o državljanski pobudi 30.11.2010 Uradni list Evropske unije C 323/1 I (Resolucije, priporočila in mnenja) MNENJA EVROPSKI NADZORNIK ZA VARSTVO PODATKOV Mnenje Evropskega nadzornika za varstvo podatkov o predlogu uredbe Evropskega

Prikaži več

dopisni list_AKOS 2

dopisni list_AKOS 2 Številka: 06106-71/2015/5 Datum: 25.8.2015 Agencija za komunikacijska omrežja in storitve Republike Slovenije izdaja na podlagi drugega odstavka 224. člena Zakona o elektronskih komunikacijah (Uradni list

Prikaži več

COM(2014)596/F1 - SL

COM(2014)596/F1 - SL EVROPSKA KOMISIJA Bruselj, 26.9.2014 COM(2014) 596 final 2014/0278 (NLE) Predlog SKLEP SVETA o določitvi določene potrebne in prehodne ureditve v zvezi s prenehanjem sodelovanja Združenega kraljestva Velika

Prikaži več

Od RTV Slovenija bomo zahtevali najmanj 600 evrov povrnitve že plačanega RTV prispevka + obresti + odškodnino!

Od RTV Slovenija bomo zahtevali najmanj 600 evrov povrnitve že plačanega RTV prispevka + obresti + odškodnino! Od RTV Slovenija bomo zahtevali najmanj 600 evrov povrnitve že plačanega RTV prispevka + obresti + od Spoštovani! Kot že rečeno, se cenzura in diskriminacija drugače mislečih v Sloveniji dogaja že dolgo

Prikaži več

Z n a n s t v e n a k o n f e r e n c a ČASOVNOST RAZLAGE ZAKONA Torek, 9. januar 2018 Atrij ZRC SAZU P o v z e t k i p r i s p e v k o v

Z n a n s t v e n a k o n f e r e n c a ČASOVNOST RAZLAGE ZAKONA Torek, 9. januar 2018 Atrij ZRC SAZU P o v z e t k i p r i s p e v k o v Z n a n s t v e n a k o n f e r e n c a ČASOVNOST RAZLAGE ZAKONA Torek, 9. januar 2018 Atrij ZRC SAZU P o v z e t k i p r i s p e v k o v Marijan Pavčnik Časovnost razlage zakona V naravi prava je, da

Prikaži več

c_ sl pdf

c_ sl pdf 3.12.2008 C 308/1 I (Resolucije, priporočila in mnenja) MNENJA EVROPSKI NADZORNIK ZA VARSTVO PODATKOV Mnenje Evropskega nadzornika za varstvo podatkov o predlogu uredbe Evropskega parlamenta in Sveta o

Prikaži več

Datum:

Datum: Številka: 090-107/2011/ Datum: 27. 10. 2011 Informacijski pooblaščenec po informacijski pooblaščenki Nataši Pirc Musar (v nadaljevanju Pooblaščenec) izdaja na podlagi 2. člena Zakona o Informacijskem pooblaščencu

Prikaži več

(Microsoft Word - 4_Poro\350ilo PP Ribnica 2017.doc)

(Microsoft Word - 4_Poro\350ilo PP Ribnica 2017.doc) Gorenjska cesta 7, 1310 Ribnica T: 01 837 21 10 F: 01 837 21 12 E: pp_ribnica.pulj@policija.si www.policija.si Številka: 0101-6/2018/ (3E6913-2) Datum: 15. 3. 2018 POROČILO O DELU POLICIJSKE POSTAJE RIBNICA

Prikaži več

Številka: Up-278/18-11 Datum: SKLEP Senat Ustavnega sodišča je v postopku za preizkus ustavne pritožbe, ki jo je vložil Peter del Cott, Lju

Številka: Up-278/18-11 Datum: SKLEP Senat Ustavnega sodišča je v postopku za preizkus ustavne pritožbe, ki jo je vložil Peter del Cott, Lju Številka: Up-278/18-11 Datum: 8. 4. 2019 SKLEP Senat Ustavnega sodišča je v postopku za preizkus ustavne pritožbe, ki jo je vložil Peter del Cott, Ljubljana, ki ga zastopa Jure Debevec, odvetnik v Ljubljani,

Prikaži več

DELEGIRANA UREDBA KOMISIJE (EU) 2018/ z dne 13. julija o dopolnitvi Uredbe (EU) 2016/ Evropskega parlamenta in S

DELEGIRANA  UREDBA  KOMISIJE  (EU)  2018/ z dne  13. julija o dopolnitvi  Uredbe  (EU)  2016/ Evropskega  parlamenta  in  S 5.11.2018 L 274/11 DELEGIRANA UREDBA KOMISIJE (EU) 2018/1639 z dne 13. julija 2018 o dopolnitvi Uredbe (EU) 2016/1011 Evropskega parlamenta in Sveta v zvezi z regulativnimi tehničnimi standardi, ki podrobneje

Prikaži več

(Microsoft Word - 2_Poro\350ilo PP Ribnica 2018.doc)

(Microsoft Word - 2_Poro\350ilo PP Ribnica 2018.doc) Gorenjska cesta 7, 1310 Ribnica T: 01 837 21 10 F: 01 837 21 12 E: pp_ribnica.pulj@policija.si www.policija.si Številka: 0101-4/2018/3 (3E6913-2) Datum: 10. 3. 2019 POROČILO O DELU POLICIJSKE POSTAJE RIBNICA

Prikaži več

USODL iskalnik

USODL iskalnik Opravilna št.: U-I-39/95 ECLI: ECLI:SI:USRS:1998:U.I.39.95 Akt: Zakon o lokalni samoupravi (Uradni list RS, št. 72/93, 6/94 - odl. US, št. 45/94 - odl. US, 57/94, 14/95, 20/95 - odl. US, 63/95 - obvezna

Prikaži več

16. redna seja točka OBČINA RENČE-VOGRSKO OBČINSKI SVET PREDLOG NASLOV: SKLEP O NAČINU PODELJEVANJA KONCESIJ NA PODROČJU OSNOVNE ZDRAVS

16. redna seja točka OBČINA RENČE-VOGRSKO OBČINSKI SVET PREDLOG NASLOV: SKLEP O NAČINU PODELJEVANJA KONCESIJ NA PODROČJU OSNOVNE ZDRAVS OBČINA RENČE-VOGRSKO OBČINSKI SVET PREDLOG NASLOV: SKLEP O NAČINU PODELJEVANJA KONCESIJ NA PODROČJU OSNOVNE ZDRAVSTVENE IN ZOBOZDRAVSTVENE DEJAVNOSTI V OBČINI RENČE-VOGRSKO PRAVNA PODLAGA: 18. člen Statuta

Prikaži več

Ime predpisa:

Ime predpisa: Ime predpisa: Zakon o spremembah Zakona o varstvu okolja Št. zadeve: 007-188/2015 Datum objave: 9. 6. 2015 Rok za sprejem mnenj in pripomb: 23. 6. 2015 Ime odgovorne osebe in e-naslov: Dušan Pichler, gp.mop@gov.si

Prikaži več

OdloĊba

OdloĊba REPUBLIKA SLOVENIJA USTAVNO SODIŠČE Številka: U-I-219/09-18 Datum: 5. 5. 2010 ODLOČBA Ustavno sodišče je v postopku za oceno ustavnosti in zakonitosti, začetem z zahtevo Vlade Republike Slovenije, na seji

Prikaži več

USODL iskalnik

USODL iskalnik Opravilna št.: Up-278/18 ECLI: ECLI:SI:USRS:2019:Up.278.18 Akt: Ustavna pritožba zoper sklep Vrhovnega sodišča št. II Ips 180/2017 z dne 6. 12. 2017 v zvezi s sklepom Višjega sodišča v Ljubljani št. I

Prikaži več

EVROPSKA KOMISIJA Bruselj, C(2018) 6665 final IZVEDBENI SKLEP KOMISIJE (EU).../ z dne o določitvi ukrepov za pripravo seznama os

EVROPSKA KOMISIJA Bruselj, C(2018) 6665 final IZVEDBENI SKLEP KOMISIJE (EU).../ z dne o določitvi ukrepov za pripravo seznama os EVROPSKA KOMISIJA Bruselj, 15.10.2018 C(2018) 6665 final IZVEDBENI SKLEP KOMISIJE (EU).../ z dne 15.10.2018 o določitvi ukrepov za pripravo seznama oseb, ki so v sistemu vstopa/izstopa (SVI) identificirane

Prikaži več

USODL iskalnik

USODL iskalnik Opravilna št.: U-I-132/15 ECLI: ECLI:SI:USRS:2018:U.I.132.15 Akt: Kazenski zakonik (Uradni list RS, št. 95/04 uradno prečiščeno besedilo) (KZ), 1. odst. 243. čl. Izrek: Prvi odstavek 243. člena Kazenskega

Prikaži več

Predmet: Course title: UČNI NAČRT PREDMETA / COURSE SYLLABUS Upravno procesno pravo Študijski program in stopnja Študijska smer Letnik Semester Javna

Predmet: Course title: UČNI NAČRT PREDMETA / COURSE SYLLABUS Upravno procesno pravo Študijski program in stopnja Študijska smer Letnik Semester Javna Predmet: Course title: UČNI NAČRT PREDMETA / COURSE SYLLABUS Upravno procesno pravo Študijski program in stopnja Študijska smer Letnik Semester Javna uprava 2. stopnja 1 1 Vrsta predmeta / Course type

Prikaži več

SMERNICE O DOLOČITVI POGOJEV ZA FINANČNO PODPORO V SKUPINI EBA/GL/2015/ Smernice o določitvi pogojev za finančno podporo v skupini iz čle

SMERNICE O DOLOČITVI POGOJEV ZA FINANČNO PODPORO V SKUPINI EBA/GL/2015/ Smernice o določitvi pogojev za finančno podporo v skupini iz čle SMERNICE O DOLOČITVI POGOJEV ZA FINANČNO PODPORO V SKUPINI EBA/GL/2015/17 08.12.2015 Smernice o določitvi pogojev za finančno podporo v skupini iz člena 23 Direktive 2014/59/EU Smernice organa EBA o določitvi

Prikaži več

Sklep Sveta z dne 16. junija 2011 o podpisu in sklenitvi Sporazuma med Evropsko unijo in Medvladno organizacijo za mednarodni železniški promet o pris

Sklep Sveta z dne 16. junija 2011 o podpisu in sklenitvi Sporazuma med Evropsko unijo in Medvladno organizacijo za mednarodni železniški promet o pris 23.2.2013 Uradni list Evropske unije L 51/1 II (Nezakonodajni akti) MEDNARODNI SPORAZUMI SKLEP SVETA z dne 16. junija 2011 o podpisu in sklenitvi Sporazuma med Evropsko unijo in Medvladno organizacijo

Prikaži več

(Microsoft PowerPoint - Priprava na obisk in\232pektorja za delo - GZS - kon\350na.pptx)

(Microsoft PowerPoint - Priprava na obisk in\232pektorja za delo - GZS - kon\350na.pptx) 1 PRIPRAVA NA OBISK INŠPEKTORJA ZA DELO Nadzori na področju delovnih razmerij Nataša Trček Glavna inšpektorica RS za delo 2 Uvodoma: - Organizacija Inšpektorata RS za delo - Spremembe zakonodaje - Akcije

Prikaži več

Številka: U-I-393/18-29 Datum: ODLOČBA Ustavno sodišče je v postopku za oceno ustavnosti in zakonitosti, začetem z zahtevo Občinskega svet

Številka: U-I-393/18-29 Datum: ODLOČBA Ustavno sodišče je v postopku za oceno ustavnosti in zakonitosti, začetem z zahtevo Občinskega svet Številka: U-I-393/18-29 Datum: 25. 4. 2019 ODLOČBA Ustavno sodišče je v postopku za oceno ustavnosti in zakonitosti, začetem z zahtevo Občinskega sveta Občine Braslovče in Občinskega sveta Občine Polzela,

Prikaži več

PRAVILNIK O INTERNEM PRITOŽBENEM POSTOPKU IN IZVENSODNEM REŠEVANJU SPOROV I. SPLOŠNE DOLOČBE 1. člen Delavska hranilnica d.d. Ljubljana (v nadaljevanj

PRAVILNIK O INTERNEM PRITOŽBENEM POSTOPKU IN IZVENSODNEM REŠEVANJU SPOROV I. SPLOŠNE DOLOČBE 1. člen Delavska hranilnica d.d. Ljubljana (v nadaljevanj PRAVILNIK O INTERNEM PRITOŽBENEM POSTOPKU IN IZVENSODNEM REŠEVANJU SPOROV I. SPLOŠNE DOLOČBE 1. člen Delavska hranilnica d.d. Ljubljana (v nadaljevanju: hranilnica) je na podlagi 318. člena Zakona o bančništvu

Prikaži več

Številka: U-I-158/11-81 Datum: ODKLONILNO LOČENO MNENJE SODNICE DR. ETELKE KORPIČ HORVAT K ODLOČBI ŠT. U-I-158/11 1. Glasovala sem proti

Številka: U-I-158/11-81 Datum: ODKLONILNO LOČENO MNENJE SODNICE DR. ETELKE KORPIČ HORVAT K ODLOČBI ŠT. U-I-158/11 1. Glasovala sem proti Številka: U-I-158/11-81 Datum: 13. 12. 2013 ODKLONILNO LOČENO MNENJE SODNICE DR. ETELKE KORPIČ HORVAT K ODLOČBI ŠT. U-I-158/11 1. Glasovala sem proti razveljavitvi 12. člena Zakona o dodatnem davku od

Prikaži več

Na podlagi 579. člena Zakona o zavarovalništvu (ZZavar-1, Uradni list RS, št. 93/15 in naslednji) je podružnica zavarovalnice Porsche Versicherungs AG

Na podlagi 579. člena Zakona o zavarovalništvu (ZZavar-1, Uradni list RS, št. 93/15 in naslednji) je podružnica zavarovalnice Porsche Versicherungs AG Na podlagi 579. člena Zakona o zavarovalništvu (ZZavar-1, Uradni list RS, št. 93/15 in naslednji) je podružnica zavarovalnice Porsche Versicherungs AG, Podružnica v Sloveniji, ki jo zastopata zastopnika

Prikaži več

Junij2018

Junij2018 ILEGALNE MIGRACIJE NA OBMOČJU REPUBLIKE SLOVENIJE V obdobju od 1. januarja do 30. junija 2018 so policisti na območju Republike Slovenije obravnavali 3.427 ilegalnih prehodov državne meje. Lani so obravnavali

Prikaži več

Zbor vodnikov Planinske zveze Slovenije, je na podlagi 12

Zbor vodnikov Planinske zveze Slovenije, je na podlagi 12 Zbor vodnikov Planinske zveze Slovenije, je na podlagi 12. člena Pravilnika o organiziranosti vodnikov Planinske zveze Slovenije, dne 29. 11. 2003 sprejel in 21. 11. 2008 potrdil spremembe ter Zbor predstavnikov

Prikaži več

REPUBLIKA SLOVENIJA USTAVNO SODIŠČE Številka: U-I-265/96 Datum: O D L O Č B A Ustavno sodišče je v postopku za oceno ustavnosti vprašanj, vs

REPUBLIKA SLOVENIJA USTAVNO SODIŠČE Številka: U-I-265/96 Datum: O D L O Č B A Ustavno sodišče je v postopku za oceno ustavnosti vprašanj, vs REPUBLIKA SLOVENIJA USTAVNO SODIŠČE Številka: U-I-265/96 Datum: 31.7.1996 O D L O Č B A Ustavno sodišče je v postopku za oceno ustavnosti vprašanj, vsebovanih v zahtevah za razpis referenduma, začetem

Prikaži več

Navodila in pravila za sodelovanje v nagradni igri "Marcus & Martinus" 1. člen (splošne določbe) Ta pravila določajo način izvedbe nagradne igre»marcu

Navodila in pravila za sodelovanje v nagradni igri Marcus & Martinus 1. člen (splošne določbe) Ta pravila določajo način izvedbe nagradne igre»marcu Navodila in pravila za sodelovanje v nagradni igri "Marcus & Martinus" 1. člen (splošne določbe) Ta pravila določajo način izvedbe nagradne igre»marcus & Martinus«(v nadaljevanju: nagradna igra). Organizator

Prikaži več

Sklep

Sklep REPUBLIKA SLOVENIJA USTAVNO SODIŠČE Številka: U-I-240/07-15 Datum: 9. 7. 2009 SKLEP Ustavno sodišče je v postopku za začetek postopka za preizkus pobud Zveze delovnih invalidov Slovenije, ki jo zastopa

Prikaži več

Template SL 1

Template SL 1 P7_TA(2010)0379 Instrument za financiranje razvojnega sodelovanja (sprememba Uredbe (ES) št. 1905/2006) ***I Zakonodajna resolucija Evropskega parlamenta z dne 21. oktobra 2010 o predlogu uredbe Evropskega

Prikaži več

USODL iskalnik

USODL iskalnik Opravilna št.: Up-518/17 ECLI: ECLI:SI:USRS:2018:Up.518.17 Akt: Ustavna pritožba zoper sodbo Vrhovnega sodišča št. XI Ips 47551/2016 z dne 6. 4. 2017 v zvezi s sklepom Okrožnega sodišča v Celju št. II

Prikaži več

Gregorčičeva 20, 1001 Ljubljana

Gregorčičeva 20, 1001 Ljubljana Maistrova ulica 10, 1000 Ljubljana T: 01 369 59 00 F: 01 369 59 01 E: gp.mk@gov.si www.mk.gov.si Številka: 1004-42/2018/6 Ljubljana, 22. 6. 2018 EVA (če se akt objavi v Uradnem listu RS) GENERALNI SEKRETARIAT

Prikaži več

ILEGALNE MIGRACIJE NA OBMOČJU REPUBLIKE SLOVENIJE V obdobju od 1. januarja do 31. maja 2019 so policisti na območju Republike Slovenije obravnavali 4.

ILEGALNE MIGRACIJE NA OBMOČJU REPUBLIKE SLOVENIJE V obdobju od 1. januarja do 31. maja 2019 so policisti na območju Republike Slovenije obravnavali 4. ILEGALNE MIGRACIJE NA OBMOČJU REPUBLIKE SLOVENIJE V obdobju od 1. januarja do 31. maja 219 so policisti na območju Republike Slovenije obravnavali 4.313 (2.59) ilegalnih prehodov državne meje. Število

Prikaži več

G 17/ VRHOVNO SODIŠČE REPUBLIKE SLOVENIJE SODBA V IMENU LJUDSTVA Vrhovno sodišče Republike Slovenije je v senatu, ki so ga sestavljali vrhovni s

G 17/ VRHOVNO SODIŠČE REPUBLIKE SLOVENIJE SODBA V IMENU LJUDSTVA Vrhovno sodišče Republike Slovenije je v senatu, ki so ga sestavljali vrhovni s G 17/2011-5 VRHOVNO SODIŠČE REPUBLIKE SLOVENIJE SODBA V IMENU LJUDSTVA Vrhovno sodišče Republike Slovenije je v senatu, ki so ga sestavljali vrhovni sodniki dr. Mile Dolenc, kot predsednik, ter Marko Prijatelj

Prikaži več

ILEGALNE MIGRACIJE NA OBMOČJU REPUBLIKE SLOVENIJE V obdobju od 1. januarja do 30. aprila 2019 so policisti na območju Republike Slovenije obravnavali

ILEGALNE MIGRACIJE NA OBMOČJU REPUBLIKE SLOVENIJE V obdobju od 1. januarja do 30. aprila 2019 so policisti na območju Republike Slovenije obravnavali ILEGALNE MIGRACIJE NA OBMOČJU REPUBLIKE SLOVENIJE V obdobju od 1. januarja do 3. aprila 219 so policisti na območju Republike Slovenije obravnavali 3.43 (1.35) ilegalnih prehodov državne meje. Število

Prikaži več

TA

TA Evropski parlament 2014-2019 SPREJETA BESEDILA P8_TA(2017)0442 Spoštovanje načela pravne države in demokracije na Poljskem Resolucija Evropskega parlamenta z dne 15. novembra 2017 o spoštovanju načela

Prikaži več

Microsoft Word - A AM MSWORD

Microsoft Word - A AM MSWORD 3.9.2015 A8-0230/15 15 Uvodna izjava F F. ker je za to, da se bolje zavarujejo demokracija, pravna država in temeljne pravice, potrebna revizija Pogodb EU; F. ker je za to, da se bolje zavarujeta nacionalna

Prikaži več

(Microsoft Word - Merila, metode in pravila - \350istopis )

(Microsoft Word - Merila, metode in pravila - \350istopis ) DRŽAVNOTOŽILSKI SVET Trg OF 13, 1000 LJUBLJANA Tel.: 01 434 19 63 E-pošta: dts@dt-rs.si Številka: Dts 5/15-12 Datum: 27. 10. 2016 Državnotožilski svet (v nadaljevanju: Svet) je na svoji 64. seji dne 27.

Prikaži več

21

21 PROTOKOL o čezmejnem sodelovanju med Upravo Republike Slovenije za zaščito in reševanje Ministrstva za obrambo Republike Slovenije in Civilno zaščito Avtonomne dežele Furlanije - Julijske krajine Republike

Prikaži več

Microsoft Word - A Pravilnik o izobraževanju-preizkušeni Rac+NR+D+RIS 2011 _lektorirano_.doc

Microsoft Word - A Pravilnik o izobraževanju-preizkušeni Rac+NR+D+RIS 2011 _lektorirano_.doc Na podlagi 9. člena in 5. točke drugega odstavka 16. člena Zakona o revidiranju (Uradni list RS, št. 65/08) ter 8. in 9. točke 19. člena Statuta Slovenskega inštituta za revizijo (Uradni list RS, št. 14/09)

Prikaži več

Številka: U-I-158/11-77 Datum: ODLOČBA Ustavno sodišče je v postopku za oceno ustavnosti, začetem z zahtevama Upravnega sodišča, po oprav

Številka: U-I-158/11-77 Datum: ODLOČBA Ustavno sodišče je v postopku za oceno ustavnosti, začetem z zahtevama Upravnega sodišča, po oprav Številka: U-I-158/11-77 Datum: 28. 11. 2013 ODLOČBA Ustavno sodišče je v postopku za oceno ustavnosti, začetem z zahtevama Upravnega sodišča, po opravljeni javni obravnavi 7. 11. 2013, na seji 28. novembra

Prikaži več

Številka: Up-217/15-13 Datum: ODLOČBA Ustavno sodišče je v postopku odločanja o ustavni pritožbi družbe STRABAG AG, Republika Avstrija, Pod

Številka: Up-217/15-13 Datum: ODLOČBA Ustavno sodišče je v postopku odločanja o ustavni pritožbi družbe STRABAG AG, Republika Avstrija, Pod Številka: Up-217/15-13 Datum: 7. 7. 2016 ODLOČBA Ustavno sodišče je v postopku odločanja o ustavni pritožbi družbe STRABAG AG, Republika Avstrija, Podružnica Ljubljana, Ljubljana, ki jo zastopa Odvetniška

Prikaži več

Porevizijsko poročilo: Popravljalni ukrep Ministrstva za notranje zadeve pri izvajanju ukrepov za integracijo humanitarnih migrantov

Porevizijsko poročilo: Popravljalni ukrep Ministrstva za notranje zadeve pri izvajanju ukrepov za integracijo humanitarnih migrantov Porevizijsko poročilo Popravljalni ukrep Ministrstva za notranje zadeve pri izvajanju ukrepov za integracijo humanitarnih migrantov POSLANSTVO Računsko sodišče pravočasno in objektivno obvešča javnosti

Prikaži več

Svet Evropske unije Bruselj, 11. avgust 2017 (OR. en) Medinstitucionalna zadeva: 2017/0188 (NLE) 11653/17 FISC 173 PREDLOG Pošiljatelj: Datum prejema:

Svet Evropske unije Bruselj, 11. avgust 2017 (OR. en) Medinstitucionalna zadeva: 2017/0188 (NLE) 11653/17 FISC 173 PREDLOG Pošiljatelj: Datum prejema: Svet Evropske unije Bruselj, 11. avgust 2017 (OR. en) Medinstitucionalna zadeva: 2017/0188 (NLE) 11653/17 FISC 173 PREDLOG Pošiljatelj: Datum prejema: 9. avgust 2017 Prejemnik: Št. dok. Kom.: Zadeva: za

Prikaži več

Številka:

Številka: Tržaška cesta 21, 1000 Ljubljana T: 01 478 83 30 F: 01 478 83 31 E: gp.mnz@gov.si www.mnz.gov.si Številka: IPP 007-1003/2015/22 Ljubljana, 23. marec 2016/16 EVA 2016-3130-0004 GENERALNI SEKRETARIAT VLADE

Prikaži več

Na podlagi 270. člena zakona o zračni plovbi (Uradni list SFRJ, št. 45/86), v zvezi s 4. členom ustavnega zakona za izvedbo temeljne ustavne listine o

Na podlagi 270. člena zakona o zračni plovbi (Uradni list SFRJ, št. 45/86), v zvezi s 4. členom ustavnega zakona za izvedbo temeljne ustavne listine o Na podlagi 270. člena zakona o zračni plovbi (Uradni list SFRJ, št. 45/86), v zvezi s 4. členom ustavnega zakona za izvedbo temeljne ustavne listine o samostojnosti in neodvisnosti Republike Slovenije

Prikaži več

ILEGALNE MIGRACIJE NA OBMOČJU REPUBLIKE SLOVENIJE V obdobju od 1. januarja do 28. februarja 2019 so policisti na območju Republike Slovenije obravnava

ILEGALNE MIGRACIJE NA OBMOČJU REPUBLIKE SLOVENIJE V obdobju od 1. januarja do 28. februarja 2019 so policisti na območju Republike Slovenije obravnava ILEGALNE MIGRACIJE NA OBMOČJU REPUBLIKE SLOVENIJE V obdobju od 1. januarja do 28. februarja 19 so policisti na območju Republike Slovenije obravnavali 611 (453) ilegalnih prehodov državne meje. Število

Prikaži več

Na podlagi tretjega odstavka 34. člena in 41. člena Družinskega zakonika (Uradni list RS, št. 15/17) ministrica za delo, družino, socialne zadeve in e

Na podlagi tretjega odstavka 34. člena in 41. člena Družinskega zakonika (Uradni list RS, št. 15/17) ministrica za delo, družino, socialne zadeve in e Na podlagi tretjega odstavka 34. člena in 41. člena Družinskega zakonika (Uradni list RS, št. 15/17) ministrica za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti, v soglasju z ministrom za javno upravo,

Prikaži več

COM(2007)634/F1 - SL

COM(2007)634/F1 - SL KOMISIJA EVROPSKIH SKUPNOSTI Bruselj, 23.10.2007 COM(2007) 634 konč. Predlog UREDBA SVETA o spremembi Uredbe Sveta (ES) št. 1425/2006 o uvedbi dokončne protidampinške dajatve na uvoz nekaterih vreč in

Prikaži več

Microsoft Word - ribištvo.docx

Microsoft Word - ribištvo.docx Gregorčičeva 20 25, Sl-1001 Ljubljana T: +386 1 478 1000 F: +386 1 478 1607 E: gp.gs@gov.si http://www.vlada.si/ NUJNI POSTOPEK PREDLOG EVA 2017-2330-0079 ZAKON O SPREMEMBAH ZAKONA O MORSKEM RIBIŠTVU I.

Prikaži več

EVROPSKA KOMISIJA Bruselj, C(2019) 2962 final IZVEDBENA UREDBA KOMISIJE (EU) / z dne o zagotavljanju nemotenega delovanja elektron

EVROPSKA KOMISIJA Bruselj, C(2019) 2962 final IZVEDBENA UREDBA KOMISIJE (EU) / z dne o zagotavljanju nemotenega delovanja elektron EVROPSKA KOMISIJA Bruselj, 25.4.2019 C(2019) 2962 final IZVEDBENA UREDBA KOMISIJE (EU) / z dne 25.4.2019 o zagotavljanju nemotenega delovanja elektronske evidence kvot za dajanje fluoriranih ogljikovodikov

Prikaži več

Gregorčičeva 20, 1001 Ljubljana

Gregorčičeva 20, 1001 Ljubljana Maistrova ulica 10, 1000 Ljubljana T: 01 369 59 00 F: 01 369 59 01 E: gp.mk@gov.si www.mk.gov.si Številka: 0070-17/2018/7 Ljubljana, 26. 11. 2018 EVA 2018-3340-0017 GENERALNI SEKRETARIAT VLADE REPUBLIKE

Prikaži več

Na podlagi 7.a člena Uredbe o zavarovanih prosto živečih živalskih vrstah (Uradni list RS, št. 46/04, 109/04, 84/05, 115/07, 32/08 odl. US, 96/08, 36/

Na podlagi 7.a člena Uredbe o zavarovanih prosto živečih živalskih vrstah (Uradni list RS, št. 46/04, 109/04, 84/05, 115/07, 32/08 odl. US, 96/08, 36/ Na podlagi 7.a člena Uredbe o zavarovanih prosto živečih živalskih vrstah (Uradni list RS, št. 46/04, 109/04, 84/05, 115/07, 32/08 odl. US, 96/08, 36/09, 102/11, 15/14 in 64/16) izdaja Vlada Republike

Prikaži več

VABILO IN GRADIVO ZA LOČENO ZASEDANJE IN GLASOVANJE IMETNIKOV PREDNOSTNIH DELNIC RAZREDA A NA 32. SKUPŠČINI DRUŽBE HRANILNICE LON, D.D., KRANJ V Kranj

VABILO IN GRADIVO ZA LOČENO ZASEDANJE IN GLASOVANJE IMETNIKOV PREDNOSTNIH DELNIC RAZREDA A NA 32. SKUPŠČINI DRUŽBE HRANILNICE LON, D.D., KRANJ V Kranj VABILO IN GRADIVO ZA LOČENO ZASEDANJE IN GLASOVANJE IMETNIKOV PREDNOSTNIH DELNIC RAZREDA A NA 32. SKUPŠČINI DRUŽBE HRANILNICE LON, D.D., KRANJ V Kranju, dne 10. novembra 2017 Uprava Hranilnice LON d.d.,

Prikaži več

Mnenje o postopku sodnega varstva nekdanjih imetnikov kvalificiranih obveznosti bank (CON/2019/20)

Mnenje o postopku sodnega varstva nekdanjih imetnikov kvalificiranih obveznosti bank (CON/2019/20) SL MNENJE EVROPSKE CENTRALNE BANKE z dne 28. maja 2019 o postopku sodnega varstva nekdanjih imetnikov kvalificiranih obveznosti bank (CON/2019/20) Uvod in pravna podlaga Evropska centralna banka (ECB)

Prikaži več

Microsoft Word - SL Opinion CON_2014_39 on public access to specific information related to bad loans of certain banks.doc

Microsoft Word - SL Opinion CON_2014_39 on public access to specific information related to bad loans of certain banks.doc SL MNENJE EVROPSKE CENTRALNE BANKE z dne 27. maja 2014 o javnem dostopu do določenih informacij o slabih posojilih nekaterih bank (CON/2014/39) Uvod in pravna podlaga Evropska centralna banka (ECB) je

Prikaži več

Porevizijsko poročilo o popravljalnih ukrepih Ministrstva za pravosodje

Porevizijsko poročilo o popravljalnih ukrepih Ministrstva za pravosodje POREVIZIJSKO POROCILO O POPRAVLJALNIH UKREPIH MINISTRSTVA ZA PRAVOSODJE Bedimo nad potmi javnega denarja POSLANSTVO Raèunsko sodišèe pravoèasno in objektivno obvešèa javnosti o pomembnih odkritjih revizij

Prikaži več

Opozorilo: Neuradno prečiščeno besedilo predpisa predstavlja zgolj informativni delovni pripomoček, glede katerega organ ne jamči odškodninsko ali kak

Opozorilo: Neuradno prečiščeno besedilo predpisa predstavlja zgolj informativni delovni pripomoček, glede katerega organ ne jamči odškodninsko ali kak Opozorilo: Neuradno prečiščeno besedilo predpisa predstavlja zgolj informativni delovni pripomoček, glede katerega organ ne jamči odškodninsko ali kako drugače. Neuradno prečiščeno besedilo Pravilnika

Prikaži več

Na podlagi 27

Na podlagi 27 Na podlagi 27. člena v zvezi z 21. členom Zakona o varstvu pred naravnimi in drugimi nesrečami (Uradni list RS, št. 51/06 uradno prečiščeno besedilo) izdaja Vlada Republike Slovenije U R E D B O o spremembah

Prikaži več

KODEKS RAVNANJA SKUPINE DOMEL Železniki, 16. oktober 2017

KODEKS RAVNANJA SKUPINE DOMEL Železniki, 16. oktober 2017 KODEKS RAVNANJA SKUPINE DOMEL Železniki, 16. oktober 2017 NAGOVOR POSLOVODSTVA S sprejetjem KODEKSA RAVNANJA skupine DOMEL smo sklenili zavezo, da se bomo po njegovih načelih ravnali povsod, kjer smo,

Prikaži več

Porevizijsko poročilo: Popravljalna ukrepa Upravnega sodišča Republike Slovenije

Porevizijsko poročilo: Popravljalna ukrepa Upravnega sodišča Republike Slovenije Porevizijsko poročilo Popravljalna ukrepa Upravnega sodišča Republike Slovenije POSLANSTVO Računsko sodišče pravočasno in objektivno obvešča javnosti o pomembnih razkritjih poslovanja državnih organov

Prikaži več

l_ sl pdf

l_ sl pdf 4.5.2005 L 117/13 UREDBA EVROPSKEGA PARLAMENTA IN SVETA (ES) št. 648/2005 z dne 13. aprila 2005 o spremembah Uredbe Sveta (EGS) št. 2913/92 o Carinskem zakoniku Skupnosti EVROPSKI PARLAMENT IN SVET EVROPSKE

Prikaži več

GROBI KURIKUL ZA 3. letnik program administrator TEMELJI GOSPODARSTVA KOMUNICIRANJE MODUL: KOMUNICIRANJE UČITELJ: SKLOP Predvideni časovni okvir CILJI

GROBI KURIKUL ZA 3. letnik program administrator TEMELJI GOSPODARSTVA KOMUNICIRANJE MODUL: KOMUNICIRANJE UČITELJ: SKLOP Predvideni časovni okvir CILJI GROBI KURIKUL ZA 3. letnik program administrator TEMELJI GOSPODARSTVA KOMUNICIRANJE MODUL: KOMUNICIRANJE UČITELJ: SKLOP Predvideni časovni okvir CILJI Samostojno izdelovanje predstavitev s programom za

Prikaži več

Splošni pogoji poslovanja 1. Uvodna določba 1) Splošni pogoji poslovanja so pravni dogovor med končnim uporabnikom (fizična ali pravna oseba, v nadalj

Splošni pogoji poslovanja 1. Uvodna določba 1) Splošni pogoji poslovanja so pravni dogovor med končnim uporabnikom (fizična ali pravna oseba, v nadalj Splošni pogoji poslovanja 1. Uvodna določba 1) Splošni pogoji poslovanja so pravni dogovor med končnim uporabnikom (fizična ali pravna oseba, v nadaljevanju»naročnik«) in družbo VI NOVA d.o.o. (v nadaljevanje»ponudnik«).

Prikaži več

Na podlagi 21., 50.a in 50.b člena Zakona o lokalni samoupravi (Uradni list RS, št. 94/07 UPB2, 76/08, 79/09 in 15/10), 3. in 17. člena Zakona o prekr

Na podlagi 21., 50.a in 50.b člena Zakona o lokalni samoupravi (Uradni list RS, št. 94/07 UPB2, 76/08, 79/09 in 15/10), 3. in 17. člena Zakona o prekr Na podlagi 21., 50.a in 50.b člena Zakona o lokalni samoupravi (Uradni list RS, št. 94/07 UPB2, 76/08, 79/09 in 15/10), 3. in 17. člena Zakona o prekrških (Uradni list RS, št. 3/07 UPB4, 17/08 in 108/09)

Prikaži več

Opozorilo: Neuradno prečiščeno besedilo predpisa predstavlja zgolj informativni delovni pripomoček, glede katerega organ ne jamči odškodninsko ali kak

Opozorilo: Neuradno prečiščeno besedilo predpisa predstavlja zgolj informativni delovni pripomoček, glede katerega organ ne jamči odškodninsko ali kak Opozorilo: Neuradno prečiščeno besedilo predpisa predstavlja zgolj informativni delovni pripomoček, glede katerega organ ne jamči odškodninsko ali kako drugače. Neuradno prečiščeno besedilo Pravilnika

Prikaži več

DELOVNO IN SOCIALNO SODIŠČE V LJUBLJANI Resljeva Ljubljana Opr. št.: X Pd 2845/2013 Datum: PREDLAGATELJ: SINDIKAT VOJAKOV SLOVENIJ

DELOVNO IN SOCIALNO SODIŠČE V LJUBLJANI Resljeva Ljubljana Opr. št.: X Pd 2845/2013 Datum: PREDLAGATELJ: SINDIKAT VOJAKOV SLOVENIJ DELOVNO IN SOCIALNO SODIŠČE V LJUBLJANI Resljeva 14 1000 Ljubljana Opr. št.: X Pd 2845/2013 Datum: 25. 8. 2014 PREDLAGATELJ: SINDIKAT VOJAKOV SLOVENIJE, Ob parku 4, Slovenska Bistrica, ki ga zastopa Gvido

Prikaži več

Svet Evropske unije Bruselj, 12. december 2017 (OR. en) 15648/17 IZID POSVETOVANJA Pošiljatelj: generalni sekretariat Sveta Datum: 11. december 2017 P

Svet Evropske unije Bruselj, 12. december 2017 (OR. en) 15648/17 IZID POSVETOVANJA Pošiljatelj: generalni sekretariat Sveta Datum: 11. december 2017 P Svet Evropske unije Bruselj, 12. december 2017 (OR. en) 15648/17 IZID POSVETOVANJA Pošiljatelj: generalni sekretariat Sveta Datum: 11. december 2017 Prejemnik: delegacije Št. predh. dok.: 14755/17 Zadeva:

Prikaži več

Svet Evropske unije Bruselj, 30. junij 2017 (OR. en) Medinstitucionalna zadeva: 2013/0255 (APP) 9941/17 ZAKONODAJNI AKTI IN DRUGI INSTRUMENTI Zadeva:

Svet Evropske unije Bruselj, 30. junij 2017 (OR. en) Medinstitucionalna zadeva: 2013/0255 (APP) 9941/17 ZAKONODAJNI AKTI IN DRUGI INSTRUMENTI Zadeva: Svet Evropske unije Bruselj, 30. junij 2017 (OR. en) Medinstitucionalna zadeva: 2013/0255 (APP) 9941/17 ZAKONODAJNI AKTI IN DRUGI INSTRUMENTI Zadeva: EPPO 21 EUROJUST 86 CATS 62 FIN 349 COPEN 189 GAF 25

Prikaži več

Microsoft Word - odlok AZIL.doc

Microsoft Word - odlok AZIL.doc Občina Miren-Kostanjevica Občinski svet Na podlagi 17. člena Statuta Občine Miren-Kostanjevica (Uradni list RS št. 112/2007) in na podlagi 27. člena Zakona o zaščiti živali (Uradni list RS, št. 98/99,

Prikaži več

Agencija za trg vrednostnih papirjev

Agencija za trg vrednostnih papirjev GRADIVO za skupščino delničarjev družbe ALTA Skupina d.d. KAZALO 1. Gradivo k prvi točki dnevnega reda 2. Gradivo k drugi točki dnevnega reda 3. Gradivo k tretji točki dnevnega reda 4. Gradivo k četrti

Prikaži več

Stran 8260 / Št. 75 / Uradni list Republike Slovenije Priloga 1 Seznam izpitnih vsebin strokovnih izpitov iz 3., 5., 6., 8. in 10. člena P

Stran 8260 / Št. 75 / Uradni list Republike Slovenije Priloga 1 Seznam izpitnih vsebin strokovnih izpitov iz 3., 5., 6., 8. in 10. člena P Stran 8260 / Št. 75 / 8. 10. 2015 Priloga 1 Seznam izpitnih vsebin strokovnih izpitov iz 3., 5., 6., 8. in 10. člena Pravilnika o strokovnih izpitih uslužbencev Finančne uprave Republike Slovenije 1. Splošni

Prikaži več

Številka:

Številka: apple REPUBLIKA SLOVENIJA MINISTRSTVO ZA OKOLJE IN PROSTOR Dunajska cesta 48, 1000 Ljubljana T: 01 478 70 00 F: 01 478 74 25 E: gp.mop@gov.si www.mop.gov.si Številka: 007-418/2018-11 Ljubljana, dne 15.

Prikaži več

REPUBLIKA SLOVENIJA USTAVNO SODIŠČE Številka: U-I-86/96 Datum: O D L O Č B A Ustavno sodišče je v postopku za oceno ustavnosti, začetem na

REPUBLIKA SLOVENIJA USTAVNO SODIŠČE Številka: U-I-86/96 Datum: O D L O Č B A Ustavno sodišče je v postopku za oceno ustavnosti, začetem na REPUBLIKA SLOVENIJA USTAVNO SODIŠČE Številka: U-I-86/96 Datum: 12.12.1996 O D L O Č B A Ustavno sodišče je v postopku za oceno ustavnosti, začetem na pobudo 47 pobudnikov, ki jih zastopa Carmen Dobnik,

Prikaži več