ZDRAVLJENJE ODVISNOSTI OD ALKOHOLA
|
|
- Valentina Knez
- pred 4 leti
- Pregledov:
Transkripcija
1 ZDRAVLJENJE ODVISNOSTI OD ALKOHOLA prim. Darja Boben Bardutzky dr.med., spec. psihiatrije
2 Zdravljenje odvisnosti od alkohola v Sloveniji: - imamo skoraj 60-letno zgodovino in kar nekaj strokovnjakov na tem področju - današnje zdravljenje je sad bogatih izkušenj in prizadevanj strokovnjakov - temelji na priznanju odvisnosti kot bolezni - MKB: F10.2 (-19.2.) Prej smo govorili o bolezenskem konceptu odvisnosti (Jellinek), danes o bolezni možganov - tri faze obravnave (pripravljalna, intenzivna, vzdrževanje abstinence, obravnava oz. preprečevanje recidiva)
3 samozavest, zgovornost, razigranost, optimizem, IMAJO MOČ, DA VPLIVAJO NA DUŠEVNOST, KER SPREMINJAJO RAZPLOŽENJE pogum, in večja pripravljenost za tveganje, dobra volja,celo evforija, sproščenost, spanje PSIHOAKTIVNE SNOVI pozaba, optimizem, USTVARJAJO ODVISNOST DOVOLJENE IN NEDOVOLJENE Kemične in nekemične odvisnosti
4 Zakaj se pri nekaterih pojavi odvisnost, pa drugih pa ne? Vzroki za nastanek odvisnosti ČLOVEK PSIHOAKTIVNA SNOV OKOLJE Gre za splet okoliščin teh treh skupin dejavnikov in zato, ker imam poleg starih, hedonističnih struktur v možganih tudi druge, bolj analitične regije, ki lahko ovrednotijo posledice in presežejo iskanje užitka.
5 PRIPRAVA NA ZDRAVLJENJE
6 V ambulanti DM Diagnosticiranje Motivacija za spremembe Vodenje, usmerjanje, spremljanje Cilji: - zmanjšanje pitja - prekinitev pitja (pomoč!) - pogovor s strokovnjakom, dispanzersko, hospitalno zdravljenje, vključitev v ustrezno skupino (AA, KZA )
7 Mit o nemotiviranemu pacientu - 1 Kadar izgleda pacient nemotiviran za spremembe ali za upoštevanje nasvetov s strani zdravstvenega osebja se hitro predvideva, da je nekaj narobe s pacientom in da se tukaj ne da nič narediti. Te predpostavke so običajno napačne, kajti nihče ni popolnoma nemotiviran! VSI IMAMO POTREBE, ŽELJE, CILJE, ASPIRACIJE!!
8 Mit o nemotiviranemu pacientu - 2 Res je prav nasprotno in to je tudi izhodišče motivacijskih postopkov: MOTIVACIJA ZA SPREMEMBE JE DEJANSKO NEKAJ, NA KAR SE DA VPLIVATI IN JE ODVISNA PREDVSEM OD ODNOSA (ZDRAVNIK - PACIENT)
9 Stopnje spreminjanja pri odvisniku (in drugih, ki bi morali kaj spremeniti) 1. še ne razmišlja o spremembah 2. razmišlja o spremembah, a je neodločen (ambivalenten) 3. se odločiti za spremembo, načrtuje nova vedenja 4. dejansko začne spreminjati vedenje 5. vzdrževanje ali stopnja trajnih sprememb) (6. ponovitev bolezni) RAZLIČEN PRISTOP NA RAZLIČNIH STOPNJAH!!!
10 Kdaj govorimo o odvisnosti? (znaki ) Pitje večjih količin in dlje časa, kot je bil namen ( ni prave mere ) = Okvara kontrole nad količino popitega alkohola Ker je telo navajeno na alkohol, je počutje slabo, kadar njegova koncentracija v krvi pada ( zjutraj se tresejo roke, ni koncentracije ) = Abstinenčni ali odtegnitveni znaki in Izogibanje abstinenčnim znakom Za enak učinek alkohola je potrebno spiti večjo količino alkoholne pijače =(spremenjena toleranca) Pitje, kljub zavedanju, da škodi Iskanje (in ustvarjanje) priložnosti za pitje Enoličnost, obrednost Močna želja po alkoholu ( craving ) Povrnitev vseh znakov pri ponovnem pitju. OBRAMBNI MEHANIZMI!!
11 Obrambni mehanizmi - Odvisnost je bolezen, za katero je velja, da jo še posebno zaznamuje razvoj OBRAMBNIH MEHANIZMOV (psiholoških), - ki vzniknejo z enim samim namenom - ohranjanje STATUS-a QUO. - Ta pa seveda, kadar gre za uživanje PAS vodi v uničenje. - Možgani si izmišljujejo zgodbice, da bi zadržali ljubljeno drogo in skrili resničnost pred uživalcem. - Bolj se počuti odvisnik ogroženega, bolj se jačajo obrambne strategije - Zato je običajno težka in dolga pot do tega, da se odvisnik odloči za zdravljenje oziroma za spremembe
12 Obrambe (odpor) predstavljajo aktiven proces, ki se sproži, kadar nekoga zasujemo z razlogi za spreminjanje. Študije so pokazale, da vedenja terapevtov, ki vključujejo: a) prepričevanje klienta, da ima problem b) utemeljevanje dobrih strani spremembe c) poučevanje klienta, kako naj se spremeni d) opozarjanje na posledice, ki bodo sledile, če se klient ne spremeni JAČAJO OBRAMBE IN ODPOR!
13 zamenjava Namesto a) prepričevanje klienta, da ima problem b) utemeljevanje dobrih strani spremembe c) poučevanje klienta, kako naj se spremeni d) opozarjanje na posledice, ki bodo sledile, če se klient ne spremeni Poskusimo z vprašanji: Čemu (zakaj? zaradi česa?) bi si želeli, da se stvari spremenijo? Kaj bi vam ta sprememba pomenila? Kaj bi z njo pridobili zase? Kateri trije razlogi so tisti, zaradi katerih bi to naredili? Na lestvici od 1 do 10 kako pomembno je za vas, da bi to naredili? Kaj si predstavljate, da bi morda naredili, če bi želeli uspeti?
14 MOTIVACIJSKI INTERJU (Miller in Rolnick) TEMELJNA PREPRIČANJA MI STRATEGIJE MI MI GOVORICA SPREMINJANJA NAČELA MI
15 Temeljna predpostavke MI Najpomembnejši pojmi, ki opišejo temelje MI so: SODELOVANJE Spoštovanje pacientove AVTONOMIJE IZVABLJANJE
16 A) SODELOVANJE MI temelji na sodelujočem partnerstvu med pacientom zdravnikom. - namesto neenakega (glede na pozicijo moči) odnosa, v katerem strokovnjak usmerja pasivnega pacienta in mu dopoveduje, kaj naj dela je tu aktivna, sodelujoča konverzacija, ki oblikuje proces skupnega odločanja. Kar je zelo pomembno za spremembe, ki lahko usodno vplivajo na stanje (zdravje) pacienta saj je brezpogojno le on tisti, ki bo izvajal te spremembe.
17 B) Spoštovanje klientove AVTONOMIJE MI zahteva tudi neke vrste ne-navezanosti na rezultate, kar ne pomeni odsotnost skrbnosti, pač pa spoznanje, da ljudje lahko izbirajo (in dejansko izbirajo) smeri svojega življenja. Prepoznavanje in spoštovanje te avtonomije je ključni element pri omogočanju spreminjanja! Nekaj v človekovi naravi se namreč upira prisili in ukazovanju. Paradoksalno včasih prav pravica do ne-spreminjanja omogoči spreminjanje.
18 C) IZVABLJANJE (napeljevanje, evociranje) Splošno mnenje je, da svetovalne službe (zdravstvo...) zagotavljajo pacientom vse, kar potrebujejo (informacije, razlago, zdravila, ali veščine) MI pa (obratno) poskuša odkriti (in izvabiti) v pacientu, to kar je že v njem, njegove lastne vire za spreminjanje. Klient mogoče ni motiviran točno za to, kar mi želimo od njega ima pa zagotovo svoje osebne cilje, vrednote, aspiracije in sanje... Bistven del umetnosti MI je povezovanje nujnih sprememb vedenja s pacientovimi vrednotami, skrbmi, potrebami... Bistvena veščina izvabljanja je reflektivno poslušanje oz. uporaba refleksij, poleg odprtih vprašanj.
19 MEDIKAMENTOZNO ZDRAVLJENJE
20 MEDIKAMENTOZNO ZDRAVLJENJE SINDROMA ODVISNOSTI OD ALKOHOLA ZDRAVLJENJE ODTEGNITVENEGA STANJA 1. nadomeščanje tekočine, elektrolitov,vitaminov (B1, B6, B12, C) 2. pomirjevala: benzodiazepini, klometiazol (Distranevrin) 3. antiepileptiki: karbamazepin(tegretol) 4. beta blokatorji (5. Dominor) ZDRAVLJENJE KOMORBIDNIH DUŠEVNIH MOTENJ (motnje razpoloženja, anksiozne motnje, druge odvisnosti, psihotične motnje) OB VZPOREDNEM ZDRAVLJENJU ODVISNOSTI SE RAVNAMO PO VELJAVNIH SMERNICAH ZA ZDRAVLJENJE POSAMEZNE MOTNJE UPORABA ZDRAVIL ZA VZDRŽEVANJE ABSTINENCE 1. naltrexon 2. acamprosat 3. disulfiram 4. antidepresivi iz skupine SSRI in drugi
21 Učinkuje kot antagonist opioidnih receptorjev prepreči ugodne učinke alkohola prek blokade izločanja endogenih opioidov in posledičnega porasta dopamina v n. acumbensu, ki je center nagrajevalnega sistema v možganih Zmanjša pozitivno ojačevanje, ki ga povzroča alkohol, in tako zmanjša možnost stopnjevanja pitja do polno izraženega recidiva Blokada opioidnih receptorjev zmanjša hrepenenje ( craving )po alkoholu in s tem veča verjetnost abstinence in podaljšuje njeno trajanje NALTREKSON (Revia) Stranski učinki: - omotičnost, slabost - po nekaj dnevih minejo Doziranje: 50mg(=1tbl)/dan 3-12 mesecev Indikacije: - pacienti motivirani za abstiniranje - vključeni v neke vrste obravnavo - prisoten močan craving - pogosti recidivi
22 Disulfiram (Antabus, Esperal, Etiltox) Disulfiram ustavi presnovo etanola na stopnji acetaldehida, ker blokira encim alkohol-dehidrogenazo. Acetaldehid je močno toksičen in izzove različne reakcije telesa. Čim bolnik, ki je dobil to zdravilo, zaužije že manjše količine alkohola, nastopijo močne in neprijetne reakcije organizma, kot na primer zariplost, glavobol, mrazenje udov in slabost, pogostoma nastopijo tudi motnje krvnega obtoka. Disulfirama ne smemo užiti do 12 ur po zadnjem uživanju alkohola. ¼ tbl na dan, motivirani pacienti
23 SODOBNO ZDRAVLJENJE
24 Sodobno zdravljenje -1 pomeni, da za posameznika poiščemo najbolj primerno kombinacijo farmakoloških, drugih medicinskih, psiholoških in socialnih ukrepov, ki so potrebni v različnih fazah zdravljenja SOA. Gre za heterogeno populacijo (v različnih fazah, različno hudo odvisni, z različno medicinsko in psihiatrično komorbidnostjo, v različnih življenjskih obdobjih, z različno podporo okolja, različno motivirani, različnega spola ), ki v različnih obdobjih potrebuje različne intervence.
25 Sodobno zdravljenje Zdravljenje odvisnosti od alkohola ni le prenehanje pitja, ampak veliko več! - Abstinenca je predpogoj za nadaljnje, nujne spremembe v načinu razmišljanja in delovanja. Gre za osveščanje motivacije, spoznavanje in sprejemanje bolezni ter učenje novih, bolj učinkovitih vedenj.
26 CILJI: Sodobno zdravljenje 3 (HOSPITAL) - telesna okrepitev oz. zdravljenje somatskih zapletov - spoznavanje in sprejemanje lastne bolezni (upoštevanje navodil, preprečevanje recidiva oziroma zamenjave odvisnosti, vračanje ob recidivu, - UČENJE VEDENJ, KI ZAGOTAVLJAJO UČINKOVITO ZADOVOLJEVANJE OSNOVNIH PSIHOLOŠKIH POTREB (ne na račun drugih ljudi)
27 Sodobno zdravljenje - 4 Psihoedukacija - spoznavanje lastne bolezni (predavanja, učne ure z in brez terapevta, izpiti ) - sprejemanje realnih dejstev (diagnoze)
28 Sodobno zdravljenje - 5 SKUPINSKA TERAPIJA: - najbolj uporabljana - poceni - nudi suport - je model za pridobivanje socialnih veščin - vzpodbuja samouvid - daje uvid v pacientovo funkcioniranje - izoblikuje novo, nestigmatizirano identiteto - jača upanje, samospoštovanje Pozor: destruktivne elemente obvlada le izkušen terapevt!!!
29 Sodobno zdravljenje - 6 Socioterapija (usmerjenost v socialne odnose) ali princip terapevtske skupnosti (timsko delo, aktivno sodelovanje pacientov, terapevtski dogovor, strukturiran program, funkcije, zadolžitve, hišni red, pravila, skupno odločanje.
30 Sodobno zdravljenje - 7 PSIHOTERAPIJA = psihološko vedenjski način (osnovan na teoriji) vplivanja na paciente, da bi spremenili svoj način razmišljanja (čustvovanja in vedenja) v bolj konstruktivno smer. Različne smeri: psihodinamska, družinska, KVT, TA, RT V različnih kontekstih: individualni, skupinski, partnerski, družinski Obravnavo v okviru terapevtske skupnosti (=usmerjenost v socialne odnose) imenujemo socioterapija
31 Sodobno zdravljenje - 8 VKLJUČEVANJE SVOJCEV JE IZREDNO POMEMBN0: - ker gre za prizadetost na nivoju medosebnih odnosov (ne le čustveno, tudi prilagojenost na odvisnost je problem) - prehajajo od vloge pomočnika do pomoči potrebnega - najbolje je, če je zdravljenje skupen projekt - za svojce veljajo enake zakonitosti (potrebujejo čas, motivacijske spodbude, iskanje konstruktivnih vzorcev vedenja - Kadar pride najprej svojec odvisnika, mu pomagamo, da bo učinkovitejši pri motiviranju odvisnika ali da bo lažje ocenil, če želi še vztrajati z njim v skupnem življenju (usmeritev v Al-Anon) - Pomen edukacije (predavanj)
32 Sodobno zdravljenje - 9 STRUKTURIRANOST Programi brez jasno določene strukture so manj učinkoviti Strukturiranost jim omogoča lažje obvladovanje: - anksioznosti - eksistencialne praznine, - kompulzivnega vedenja, - narcisizma (da za njih ne veljajo zakonitosti) Pacientom najbolj pomaga, če so ob zelo veliko čustvene podpore vključeni še neki mehanizmi nadzora, na katere prostovoljno pristanejo v terapevtskem dogovoru. EMPATIJA + STRUKTURA!
33 Sodobno zdravljenje - 10 TRAJANJE - dokazi podpirajo 90-dnevni rehabilitacijski model, ki je bil vpeljan v AA, je pa tudi največkrat odmerjen čas za programe zdravljenja odvisnosti. Pokazalo se je, da je to ravno toliko, kolikor potrebujejo možgani, da se resetirajo in znebijo neposrednega vpliva droge. - potrebno je daljše obdobje, da pride pri pacientih do avtomatiziranosti drugačnih, bolj samozaščitnih in zdravih načinov vedenja. (2 5 let) Nekateri seveda potrebujejo daljše obdobje, celo vseživljenjsko pomoč. - včasih so učinkovite kratke intervencije (v zgodnjih obdobjih ali pri zelo motiviranih pacientih)
34 Sodobno zdravljenje - 11 Obvladovanje stresa Ugotovili so, da je področje prefrontalnega korteksa, ki je zadolženo za preudarno razmišljanje, utišano zaradi stresa. Še bolj je inhibirano pri odvisnikih. Manj odziven prefrontalni korteks povzroči, da so odvisniki tudi bolj impulzivni. Poleg učenja samoevalvacije vedenjskih izbir, tudi Razne veščine za obvladovanje stresa: fizična aktivnost - šport, ples, GIO, različna ročna dela, konjički
35 Hospitalno zdravljenje odvisnosti Vsaka institucija, ki izvaja zdravljenje SOA, ima svojo filozofijo zdravljenja in v skladu z njo oblikuje svoje najbolj priljubljene postopke. V sklopu vsakega programa se da uporabljati več različnih tehnik dela. Pomembno je, da imajo terapevti določenega delovnega okolja enotno in jasno prepoznavno filozofijo zdravljenja
36 Pričakovanja 1. preživetje 2. manj ekscesivnega opijanja oz.intoksikacij 3. daljša obdobja abstinence 4. ZADOVOLJNO ŽIVLJENJE V ABSTINENCI
MEDICINSKO NEPOJASNJENA STANJA (modul za specializante družinske medicine) Vodja modula: Vojislav Ivetić Namestnik vodje modula: Klemen Pašić Soizvaja
MEDICINSKO NEPOJASNJENA STANJA (modul za specializante družinske medicine) Vodja modula: Vojislav Ivetić Namestnik vodje modula: Soizvajalci:, Erika Zelko, Maja Rus Makovec, Datumi 2018/2019: 23. skupina:
Prikaži večPowerPointova predstavitev
Celostna obravnava oseb s težavami v duševnem zdravju NASTJA SALMIČ TISOVEC, UNIV. DIPL. PSIH., CERTIFICIRANA EUROPSY PSIHOLOGINJA Š E N T, S LOV E N S KO Z D R U Ž E N J E Z A D U Š E V N O Z D R AVJ
Prikaži večPowerPoint Presentation
V pomurski regiji bliže k izboljšanju razumevanja motenj razpoloženja Novinarska konferenca, 14. maj 2019 Partnerja programa: Sofinancer programa: Novinarsko konferenco so organizirali: Znanstvenoraziskovalni
Prikaži večNevropsihološka obravnava bolnikov z nevrodegenerativnimi boleznimi asist. dr. Simon Brezovar, univ. dipl. psih. Nevrološka klinika, UKC Ljubljana
Nevropsihološka obravnava bolnikov z nevrodegenerativnimi boleznimi asist. dr. Simon Brezovar, univ. dipl. psih. Nevrološka klinika, UKC Ljubljana Število bolnikov z boleznimi možganov v Sloveniji in Evropi
Prikaži večZlozenka A6 Promocija zdravja na delovnem mestu.indd
PROMOCIJA ZDRAVJA NA DELOVNEM MESTU V Zdravstvenem domu Ljubljana izvajamo program Promocija zdravja na delovnem mestu, ki je namenjen ozaveščanju delavcev in delodajalcev o zdravem življenjskem slogu
Prikaži večUniverza v Mariboru
Univerza v Mariboru Pedagoška fakulteta VLOGA UČITELJA Avtor: M. Š. Datum: 23.11.2010 Smer: razredni pouk POVZETEK Učitelj je strokovnjak na svojem področju, didaktično usposobljen, ima psihološka znanja
Prikaži večТА 101
Dr. Nadezhda Zuykova zdravnica, PTSTA-P, EAP certificirana psihoterapevtka, EAC certificirana psihologinja, narkologinja, psihosomatologinja, vodja oddelka za psihiatrijo, psihoterapijo in psihosomatsko
Prikaži večPEDAGOŠKO VODENJE, kot ena od nalog
Osebni pogled, refleksija in ključne ugotovitve ob koncu leta 2014/2015 Maja Koretič, pomočnica ravnatelja in pedagoška vodja MOJA VLOGA V ENOTI VRTCA Dela in naloge pomočnice ravnatelja za vrtec glede
Prikaži večPREVENTIVA in PRESEJANJE - Mateja Bulc
PREVENTIVA in PRESEJANJE v RADM MATEJA BULC Vrste preventive Priložnost ali breme? 2002 Vzrok smrti SKUPAJ Neoplazme Bolezni obtočil Bolezni dihal Bolezni prebavil Poškodbe, zastrupitve Spol - SKUPAJ 18.701
Prikaži večOBJAVLJA 15
OBJAVLJA 16. IZVEDBO 1. STOPNJE USPOSABLJANJA IZ VEDENJSKIH IN KOGNITIVNIH TERAPIJ PRAKTIKUM 1 v času od januarja do aprila 2015 Vedenjske in kognitivne terapije Vedenjske in kognitivne terapije (VKT)
Prikaži večPowerPointova predstavitev
ZADEVE IN ENAKE MOŽNOSTI NACIONALNI INŠTITUT ZA JAVNO ZDRAVJE Preventivna konferenca na področju drog Skupaj zmoremo več Preventivni pristopi v sistemu socialnega varstva PORTOROŽ, 20. 10. 2016 Marjeta
Prikaži večKadar nas je strah, da bi si kdo lahko vzel življenje
Kadar nas je strah, da bi si kdo lahko vzel življenje Večina ljudi, ki naredijo samomor, pred tem opozarjajo na svoj namen. Samomor prijatelja, znanca ali bližnjega lahko mnogokrat preprečimo, če prepoznamo,
Prikaži večAKCIJSKI NAČRT VILJEM JULIJAN za izboljšanje stanja na področju redkih bolezni v Sloveniji Ob priložnosti svetovnega dneva redkih bolezni 28. februarj
AKCIJSKI NAČRT VILJEM JULIJAN za izboljšanje stanja na področju redkih bolezni v Sloveniji Ob priložnosti svetovnega dneva redkih bolezni 28. februarja 2019 v Skladu Viljem Julijan podajamo pobudo za izboljšanje
Prikaži večPREVENTIVA in PRESEJANJE - Mateja Bulc
PREVENTIVA in PRESEJANJE v RADM MATEJA BULC Vrste preventive Priložnost ali breme? Benefits Mortality 2018 Men die younger, but life expectancy is rising quicker men: death at 74 (average) +10 y in 30
Prikaži večArial 26 pt, bold
3 G MATEMATIKA Milan Černel Osnovna šola Brežice POUČEVANJE MATEMATIKE temeljni in zahtevnejši šolski predmet, pomembna pri razvoju celovite osebnosti učenca, prilagajanje oblik in metod poučevanja učencem
Prikaži večMicrosoft Word - 10-Selekcijski intervju _4.del_.docx
številka 10,27.avg. 2004, ISSN 1581-6451, urednik:radovan Kragelj Pozdravljeni! V prejšnji številki mesečnika smo si ogledali, katera področja moramo vsebinsko obdelati v sklopu delovne zgodovine. V današnji
Prikaži večDruštvo gluhih in naglušnih Pomurja Murska Sobota
Društvo gluhih in naglušnih Pomurja Murska Sobota Gluhota in naglušnost nimata dramatičnega zunanjega videza, zato pa imata dramatične posledice. Nevidna invalidnost Pri invalidih sluha in govora gre za
Prikaži večMicrosoft PowerPoint - M. Horvat [Samo za branje]
VLOGA PATRONAŽNE SLUŽBE V KONTINUIRANI ZDRAVSTVENI NEGI PACIENTA USTREZNA IN PRAVOČASNA INFORMACIJA PODLAGA ZA VARNO IN KAKOVOSTNO OBRAVNAVO Murska Sobota, 15. Marec 2007 Martina Horvat, dipl. med. sestra
Prikaži večSlovenian Group Reading Cards
Kaj je program Narcotics Anonymous? NA (Narcotics Anonymous) smo nepridobitna skupnost moških in žensk, katerih glavni problem so droge. Smo odvisniki, ki okrevamo. Redno se srečujemo, da drug drugemu
Prikaži večPowerPoint Presentation
Oddelek za pedagogiko in andragogiko FF UL Pedagoško-andragoški dnevi 2018 25. januar 2018 SVETOVANJE NA PODROČJU VZGOJE IN IZOBRAŽEVANJA: VLOGA PEDAGOGA IN ANDRAGOGA V VZGOJNO-IZOBRAŽEVALNIH INSTITUCIJAH
Prikaži več- podpora ženskam v času materinstva
TEORETIČNI MODEL ZN HILDEGARD E. PEPLAV Hildegard E. Peplau, rojena 1.9.1909 v Pensilvaniji. Najpomembnejše delo»international RELATIONS IN NURSING«leta1952: Življenjsko delo posvečeno oblikovanju medosebnega
Prikaži večSPOLNA USMERJENOST
SPOLNA USMERJENOST Spolna usmerjenost ali spolna orientacija je pojem, ki se nanaša na posameznikov spolni nagon oz. na preferiran spol intimnih partnerjev. Spolnost je normalen del človekovega življenja.
Prikaži večOpozorilo: Neuradno prečiščeno besedilo predpisa predstavlja zgolj informativni delovni pripomoček, glede katerega organ ne jamči odškodninsko ali kak
Opozorilo: Neuradno prečiščeno besedilo predpisa predstavlja zgolj informativni delovni pripomoček, glede katerega organ ne jamči odškodninsko ali kako drugače. Neuradno prečiščeno besedilo Programa pripravništva
Prikaži večZDRAVSTVENA VZGOJA ZA SREDNJEŠOLCE Šolsko leto 2019/2020
ZDRAVSTVENA VZGOJA ZA SREDNJEŠOLCE Šolsko leto 2019/2020 ZDRAVSTVENA VZGOJA ZA OTROKE IN MLADINO Srednješolsko obdobje je obdobje velikih sprememb, tako na telesnem kot duševnem področju. Istočasno pa
Prikaži večNa podlagi petega odstavka 92. člena, drugega odstavka 94. člena in 96. člena Zakona o duševnem zdravju (Uradni list RS, št. 77/08) izdaja minister za
Na podlagi petega odstavka 92. člena, drugega odstavka 94. člena in 96. člena Zakona o duševnem zdravju (Uradni list RS, št. 77/08) izdaja minister za delo, družino in socialne zadeve v soglasju z ministrom
Prikaži večALKOHOLI
ALKOHOLI Kaj je alkohol? Alkohol je bistvena učinkovina v alkoholnih pijačah, ter alkoholi so pomembna skupina organskih spojin. V kemiji je alkohol splošen pojem, ki ga uporabljamo za vsako organsko spojino,
Prikaži več1. IME IN KODA POKLICNEGA STANDARDA MLADINSKI DELAVEC/MLADINSKA DELAVKA POKLICNI STANDARD čistopis IME IN KODA POKLICA Klasius-P: Osebnost
1. IME IN KODA POKLICNEGA STANDARDA MLADINSKI DELAVEC/MLADINSKA DELAVKA POKLICNI STANDARD čistopis 16052016 2. IME IN KODA POKLICA Klasius-P: Osebnostni razvoj (drugo) 0909 Novi Klasius P bo 0922 Skrb
Prikaži večOCENJEVANJE IZIDA REHABILITACIJE PRI OSEBAH S KRONIČNO RAZŠIRJENO BOLEČINO
TELESNA VADBA/ŠORT ZA LJUDI PO PREBOLELI MOŽGANSKI KAPI Doc.dr.Nika Goljar, dr.med. 13. KONGRES ŠPORTA ZA VSE ŠPORTNA REKREACIJA INVALIDOV Ljubljana, 30.11.2018 Uvod 15 milj. ljudi doživi MK / leto, t.j.
Prikaži večPoročanje o domnevnih neželenih učinkih zdravil za uporabo v humani medicini v letu Številka: /2014 Datum: Poročanje o domnevn
1 Številka: 1382-18/2014 Datum: 31.7.2014 Poročanje o domnevnih neželenih učinkih zdravil za uporabo v humani medicini v letu 2013 V poročilu želimo na kratko predstaviti poročanje o domnevnih neželenih
Prikaži večOrodje SHE mreže za hitro ocenjevanje assessment tool Orodje SHE mreže za hitro ocenjevanje Spremljevalni dokument za spletni šolski priročnik SHE mre
Spremljevalni dokument za spletni šolski priročnik SHE mreže 1 Kolofon Naslov : spremljevalni dokument za spletni šolski priročnik SHE mreže Avtorji Erin Safarjan, magistra javnega zdravja Goof Buijs,
Prikaži večŠPORTNA VZGOJA V PRVEM TRILETJU OSNOVNE ŠOLE
UČNI NAČRT ZA ŠPORTNO VZGOJO - OSNOVNA ŠOLA DR. MARJETA KOVAČ DR. JANKO STREL SPLOŠNI PODATKI Sprejet na 21. seji Strokovnega sveta za splošno izobraževanje dne 12. 11. 1998. Kupite ga lahko v založni
Prikaži večZDRAVSTVENOVZGOJNI NASTOP
Strokovno srečanje Programa Svit SVITOV DAN 2016 Ocenjevanje bolečine pri kolonoskopiji 13. december 2016 Austria Trend Hotel Ljubljana Avtorji: Viki Kotar dipl.zn., Maja Košele dipl. ms., Zoran Georgiev
Prikaži večPowerPoint Presentation
IV. Mednarodna znanstvena konferenca: ZA ČLOVEKA GRE: DRUŽBA IN ZNANOST V CELOSTNI SKRBI ZA ČLOVEKA Alma Mater Europaea - ECM Maribor, 11-12. marec 2016 ODZIVANJE ZDRAVSTVENEGA OSEBJA V PRIMERIH NASILJA
Prikaži večMicrosoft Word - 13-Selekcijski intervju.docx
številka 13, 15. dec.2004, ISSN 1581-6451, urednik:radovan Kragelj Pozdravljeni! Danes nadaljujemo z vprašanji, s katerimi vrednotite konkretne lastnosti in sposobnosti posameznega kandidata. V prejšnjih
Prikaži večPovratne informacije pri 74 bolnikih
Primarij Tatjana Erjavec, dr.med., specialistka interne medicine Telesna vadba po možganski kapi v bivalnem okolju V projekt smo vključili vse v letu 2006 obstoječe klube v Sloveniji. Odzvalo se jih je
Prikaži večNa podlagi tretjega odstavka 64. člena zakona o zdravstveni dejavnosti (Uradni list RS, št. 9/92, 45/94, 37/95, 8/96, 59/99, 90/99, 98/99, 31/00 in 36
Na podlagi tretjega odstavka 64. člena zakona o zdravstveni dejavnosti (Uradni list RS, št. 9/92, 45/94, 37/95, 8/96, 59/99, 90/99, 98/99, 31/00 in 36/00), 12. ter 15. člena pravilnika o pripravništvu
Prikaži večovitek FIT-1
Funkcionalna inzulinska terapija Dnevnik vodenja FIT 1 Vaš diabetes v novi luči Sistem za merjenje glukoze v krvi 12:24 Moje vrednosti SRE TOR PET Danes, petek, 21. oktober 5.2 mmol L 12:23 Moj teden (Zadnjih
Prikaži večPowerPoint Template
IV. Strateško planiranje v splošnem Strateško planiranje ni izolirano področje od managementa Dve vrsti managementa: Strateški management Operativni management Strateški managemenet šele v zadnjem obdobju
Prikaži večOkužba s HIV v Sloveniji Podatki o prijavljenih primerih do vključno 22. novembra
Okužba s HIV v Sloveniji Podatki o prijavljenih primerih do vključno 22. novembra 2017 1 Pregled vsebine Ključni poudarki 3 Priporočila 3 1 Nove diagnoze okužb s HIV 4 2 Pozne diagnoze 6 3 Aids in smrt
Prikaži večPowerPointova predstavitev
MOŽNOSTI ZDRAVLJEN HEMODIALIZA Razumeti ledvično bolezen, njen potek in vedeti za možnosti zdravljenja KAJ DELAJO LEDVICE čistijo kri in odstranjujejo odvečno vodo iz telesa odstranjujejo presnovke vzdržujejo
Prikaži večSlide 1
Akademija upravljanja s človeškimi viri Informativni dan J A S M I N A R I D Z I F R A N J A R I D Z I D R. A L E K S A N D E R Z A D E L P R I M O Ž K O Č A R 0 4. J U L I J, 2 0 0 8 Zakaj HRM Akademija?
Prikaži večPALLIARE PROJECT Medprofesionalno izkustveno učenje: usposabljanje kvalificirane delovne sile na področju demence za uporabo na dokazih temelječih izb
PALLIARE PROJECT Medprofesionalno izkustveno učenje: usposabljanje kvalificirane delovne sile na področju demence za uporabo na dokazih temelječih izboljšav v okviru oskrbe pri napredovani demenci in družinske
Prikaži večSPOROČILO ZA JAVNOST Več časa za kontrolne preglede Izsledki preliminarnih rezultatov raziskave ''Komunikacija bolnik vs. zdravnik specialist'' Ljublj
SPOROČILO ZA JAVNOST Več časa za kontrolne preglede Izsledki preliminarnih rezultatov raziskave ''Komunikacija bolnik vs. zdravnik specialist'' Ljubljana, 1. oktobra 218 Ob 35. obletnici delovanja in ob
Prikaži več(Microsoft PowerPoint - Alkohol in nosecnost OE Lj_koncna_ [Zdru\236ljivostni na\350in])
ZAŠČITA ŠE NEROJENEGA OTROKA PRED ŠKODLJIVIMI UČINKI ALKOHOLA Mag. Marjetka HOVNIK KERŠMANC NIJZ OE Kranj Strokovno izobraževanje za patronažne medicinske sestre Ljubljana, 23. oktober 2017 Uporaba prosojnic
Prikaži večM
Š i f r a k a n d i d a t a : Državni izpitni center *M18153112* SPOMLADANSKI IZPITNI ROK FILOZOFIJA Izpitna pola 2 Esej Sreda, 30. maj 2018 / 120 minut Dovoljeno gradivo in pripomočki: Kandidat prinese
Prikaži večPROJEKT RAZVOJA MLADIH PERSPEKTIVNIH KADROV V BANKI KOPER D.D. mag. Katja Sabadin, vodja projekta razvoja kadrov v Banki Koper, d.d "Vse organizacije,
PROJEKT RAZVOJA MLADIH PERSPEKTIVNIH KADROV V BANKI KOPER D.D. mag. Katja Sabadin, vodja projekta razvoja kadrov v Banki Koper, d.d "Vse organizacije, podjetja in ustanove danes rutinsko zatrjujejo, da
Prikaži večNa podlagi 19. člena Statuta (čistopis z dne 21. decembra 2011) je Upravni odbor Evropske pravne fakulteta dne 30. maja 2014 sprejel naslednji ETIČNI
Na podlagi 19. člena Statuta (čistopis z dne 21. decembra 2011) je Upravni odbor Evropske pravne fakulteta dne 30. maja 2014 sprejel naslednji ETIČNI KODEKS EVROPSKE PRAVNE FAKULTETE PREAMBULA Ta kodeks
Prikaži večRE_QO
Evropski parlament 2014-2019 Dokument zasedanja B8-0514/2018 5.11.2018 PREDLOG RESOLUCIJE k vprašanju za ustni odgovor B8-0417/2018 v skladu s členom 128(5) Poslovnika o lymski boreliozi (2018/2774(RSP))
Prikaži večSistem za merjenje glukoze v krvi Predstavljamo vam pametni merilnik CONTOUR NEXT ONE, s katerim vstopamo v novo dobo vodenja sladkorne bolezni. Meril
Sistem za merjenje glukoze v krvi Predstavljamo vam pametni merilnik CONTOUR NEXT ONE, s katerim vstopamo v novo dobo vodenja sladkorne bolezni. Merilnik omogoča izredno točne meritve glukoze v krvi. Edinstvena
Prikaži večVPISUJE V II. STOPNJO USPOSABLJANJA IZ VEDENJSKO-KOGNITIVNE TERAPIJE PRAKTIKUM II (v času od oktobra 2017 do junija 2019) Vedenjske in kognitivne tera
VPISUJE V II. STOPNJO USPOSABLJANJA IZ VEDENJSKO-KOGNITIVNE TERAPIJE PRAKTIKUM II (v času od oktobra 2017 do junija 2019) Vedenjske in kognitivne terapije Vedenjske in kognitivne terapije (VKT) so psihološki
Prikaži večAKCIJSKO RAZISKOVANJE INOVACIJSKI PROJEKT ZA ZNANJE IN SPOŠTOVANJE Udeleženci: Učenci 2. c Razredničarka: Irena Železnik, prof. Učni predmet: MAT Učna
AKCIJSKO RAZISKOVANJE INOVACIJSKI PROJEKT ZA ZNANJE IN SPOŠTOVANJE Udeleženci: Učenci 2. c Razredničarka: Irena Železnik, prof. Učni predmet: MAT Učna vsebina: Ustno seštevanje in odštevanje do 20 sprehodom
Prikaži večKoncept prenove informacijskega sistema DP ZORA reševanje strokovnih dilem na področju ginekologije OCENA IZOBRAŽEVANJA Pripravili sodelavci presejaln
Koncept prenove informacijskega sistema DP ZORA reševanje strokovnih dilem na področju ginekologije OCENA IZOBRAŽEVANJA Pripravili sodelavci presejalnega programa in registra ZORA Onkološki inštitut Ljubljana
Prikaži večKo je izbira ovira v napredovanju Silva Novljan
Ko je izbira ovira v napredovanju Silva Novljan Bralna pismenost v Sloveniji in Evropi Nacionalna konferenca, Brdo pri Kranju, 25. in 26. oktober 2011 Izhodišče razmišljanja Rezultati raziskav o povezanosti
Prikaži večMicrosoft Word - M doc
Š i f r a k a n d i d a t a : ržavni izpitni center *M09254121* PSIHOLOGIJ Izpitna pola 1 JESENSKI IZPITNI ROK Petek, 28. avgust 2009 / 20 minut ovoljeno gradivo in pripomočki: Kandidat prinese nalivno
Prikaži večPREDLOGI NASLOVOV ZA IZDELAVO DIPLOMSKIH DEL PROGRAM VELNES 2018/2019 PREDAVATELJICA: mag. Darja Radić UVOD V TURIZEM IN DESTINACIJSKI MANAGEMENT (UTD
PREDLOGI NASLOVOV ZA IZDELAVO DIPLOMSKIH DEL PROGRAM VELNES 2018/2019 PREDAVATELJICA: mag. Darja Radić UVOD V TURIZEM IN DESTINACIJSKI MANAGEMENT (UTD) 1. Oblikovanje doživetij v izbrani turističnih destinaciji
Prikaži večTermin in lokacija izvedbe Naslov delavnice Ciljna skupina Cilji in/ali kratek opis Izvajalec Kontaktni e-naslov 6. oktober 2018 Gimnazija Franceta Pr
Termin in lokacija izvedbe Naslov delavnice Ciljna skupina Cilji in/ali kratek opis Izvajalec Kontaktni e-naslov 6. oktober 2018 Gimnazija Franceta Prešerna, Kranj (ponovitev izvedbe 23. oktobra na OE
Prikaži večDiapozitiv 1
IGRE NA SREČO IN NEVARNOSTI ZASVOJENOSTI Pripravile: FKPV - Komerciala I IGRALNIŠTVO Seminarska naloga Marec 2012 HAZARDERSTVO: RAZVADA, BOLEZEN, POSEL? Iskanje tveganja in tveganje prekletstva Magična
Prikaži večerasmus +: mladi v akciji Erasmus+: Mladi v akciji je del programa EU Erasmus+ na področju izobraževanja, usposabljanja, mladine in športa za obdobje
erasmus +: mladi v akciji Erasmus+: Mladi v akciji je del programa EU Erasmus+ na področju izobraževanja, usposabljanja, mladine in športa za obdobje 2014 2020. Namenjen je krepitvi kompetenc in zaposljivosti
Prikaži večPREPREČUJMO ŠIRJENJE NALEZLJIVIH BOLEZNI V VRTCU Navodila za zdravje (2018/19)
PREPREČUJMO ŠIRJENJE NALEZLJIVIH BOLEZNI V VRTCU Navodila za zdravje (2018/19) Želja nas vseh, tako staršev kot tistih, ki delamo z otroki v vrtcu je, da bi bili otroci zdravi in bi se v vrtcu dobro počutili.
Prikaži več(Microsoft Word - Merila, metode in pravila - \350istopis )
DRŽAVNOTOŽILSKI SVET Trg OF 13, 1000 LJUBLJANA Tel.: 01 434 19 63 E-pošta: dts@dt-rs.si Številka: Dts 5/15-12 Datum: 27. 10. 2016 Državnotožilski svet (v nadaljevanju: Svet) je na svoji 64. seji dne 27.
Prikaži večDiapozitiv 1
Nacionalno preverjanje znanja v osnovni šoli 2018/2019 Zakonske podlage NPZ Čemu nacionalno preverjanje znanja, kaj želimo z njim doseči CILJ: pridobiti dodatno informacijo o znanju učencev, ki je namenjena
Prikaži večRaziskava o zadovoljstvu otrok z življenjem in odraščanjem v Sloveniji Ob svetovnem dnevu otrok sta UNICEF Slovenija in Mediana predstavila raziskavo
Raziskava o zadovoljstvu otrok z življenjem in odraščanjem v Sloveniji Ob svetovnem dnevu otrok sta UNICEF Slovenija in Mediana predstavila raziskavo o zadovoljstvu otrok z življenjem in odraščanjem v
Prikaži večDiapozitiv 1
Samoevalvacija: POČUTJE UČENCEV V ŠOLI IN OCENA RAZLIČNIH ŠOLSKIH DEJAVNOSTI TER POGOJEV ZA DELO Šolsko leto 2018/19 PREDSTAVITEV REZULTATOV ANKETNEGA VPRAŠALNIKA ZA UČENCE OD 4. DO 9. RAZREDA IN UGOTOVITVE
Prikaži več(Microsoft Word - Strokovno poro\350ilo 2018)
STROKOVNO POROČILO ZA LETO 2018 Strokovni direktor Doc. dr. Marko Pišljar, dr. med. Idrija, februar 2019 KAZALO 1 UVOD... 2 2 NEKATERI SPLOŠNI STATISTIČNI PODATKI IN REALIZACIJA STORITEV V LETU 2017...
Prikaži večIzvajalec
Priloga 1 PREDLOG SOFINANCIRANJA PROGRAMOV SOCIALNEGA VARSTVA V LETU 2013 1. PROGRAMI NA PODROČJU HUMANITARNE DEJAVNOSTI: - programi, ki omogočajo vključitev v skupnost osebam z dolgotrajnimi težavami
Prikaži večUČNI NAČRTI 2. STOPNJE (MAGISTERIJ) ŠTUDIJSKEGA PROGRAMA PSIHOLOGIJA NA SFU LJUBLJANA Študijski program z učnim načrtom, nosilci in izvajalci predmeto
UČNI NAČRTI 2. STOPNJE (MAGISTERIJ) ŠTUDIJSKEGA PROGRAMA PSIHOLOGIJA NA SFU LJUBLJANA Študijski program z učnim načrtom, nosilci in izvajalci predmetov, vsebina predmetov, cilji, splošnimi in predmetno
Prikaži večFAKULTETA ZA UPORABNE DRUŽBENE ŠTUDIJE V NOVI GORICI
FAKULTETA ZA UPORABNE DRUŽBENE ŠTUDIJE V NOVI GORICI MAGISTRSKA NALOGA ŠTUDIJSKEGA PROGRAMA DRUGE STOPNJE MAJA VOLARIČ Fakulteta za uporabne družbene študije v Novi Gorici MAGISTRSKA NALOGA ŠTUDIJSKEGA
Prikaži večUNIVERZA V MARIBORU PEDAGOŠKA FAKULTETA RAZREDNI POUK ŽIVA BITJA VSEBUJEJO VODO (vaja pri predmetu Didaktični praktikum iz biologije in kemije) Ime in
UNIVERZA V MARIBORU PEDAGOŠKA FAKULTETA RAZREDNI POUK ŽIVA BITJA VSEBUJEJO VODO (vaja pri predmetu Didaktični praktikum iz biologije in kemije) Ime in priimek: D. V. Skupina: 5 / D Maribor, 7. 5. 2012
Prikaži večSpletno raziskovanje
SPLETNO RAZISKOVANJE RM 2013/14 VRSTE SPLETNEGA RAZISKOVANJA RENKO, 2005 Spletne fokusne skupine Spletni eksperiment Spletno opazovanje Spletni poglobljeni intervjuji Spletna anketa 2 PREDNOSTI SPLETNIH
Prikaži večSlide 1
SMERNICE ZA VKLJUČEVANJE OTROK PRISELJENCEV V VRTCE IN ŠOLE Mag. Katica Pevec Semec katica.pevec@zrss.si Kaj so Smernice? So okviren dokument, ki lahko s splošnimi usmeritvami za delo z otroki priseljenci
Prikaži večErasmus+ mag. Robert Marinšek
Erasmus+ mag. Robert Marinšek Program Erasmus+ Uredba št. 1288/2013 (11. dec. 2013) Področje izobraţevanja, usposabljanja, športa in mladine trajanje: 2014 2020 proračun: 14,7 G Pričakovanja: >4 M mobilnosti
Prikaži večPredupokojitvene aktivnosti za zdravo starost
Predupokojitvene aktivnosti za zdravo starost strokovnih delavcev v VIZ mag. Andrej Sotošek Andragoški Center Slovenije Struktura predstavitve Viri in strokovne podlage Namen in ključni cilji projektne
Prikaži večBOLEZNI KOSTI
BOLEZNI KOSTI Glavni vzroki za osteoporozo so: družinska nagnjenost k osteoporozi, pomanjkanje kalcija v prehrani, pomanjkanje gibanja, kajenje, pretirano pitje alkohola in zgodnja menopavza. Zdravljenje:
Prikaži večIzrivanje zdravnikov in zobozdravnikov iz odločevalskih procesov
IZGUBLJENA PRILOŽNOST ZA UREDITEV RAZMER V SLOVENSKEM ZDRAVSTVU Izrivanje zdravnikov in zobozdravnikov iz odločevalskih procesov Dr. Zdenka Čebašek-Travnik, spec. psihiatrije Predsednica Zdravniške zbornice
Prikaži večUniverza v Ljubljani TEOLOŠKA FAKULTETA SEZNAM IZPITNIH ROKOV Obdobje od: do: Št. Datum Ura Predmet Popravljalec Predavalnica 1
Univerza v Ljubljani TEOLOŠKA FAKULTETA SEZNAM IZPITNIH ROKOV Obdobje od: 11. 6. 2018 do: 6. 7. 2018 Št. Datum Ura Predmet Popravljalec Predavalnica 1 11. 6. 2018 08:00:00 Religije in pravo (04678) - 3
Prikaži večOsnovna šola dr. Jožeta Pučnika Črešnjevec Črešnjevec 47, 2310 Slovenska Bistrica Tel: (02) Fax: (02) w
Osnovna šola dr. Jožeta Pučnika Črešnjevec Črešnjevec 47, 2310 Slovenska Bistrica Tel: (02) 8055150 Fax: (02) 8055158 o-cresnjevec.mb@guest.arnes.si www.cresnjevec.si projekt ZDRAVJE V VRTCU POROČILO O
Prikaži večMicrosoft Word - Nacionalne smernice za kulturno-umetnostno vzgojo -SLO.doc
Številka: 350-8/2009-1 Datum: 14. 4. 2009 DRŽAVNE SMERNICE ZA KULTURNO- UMETNOSTNO VZGOJO V VZGOJI IN IZOBRAŽEVANJU Ljubljana, april 2009 Nacionalne smernice za kulturno-umetnostno vzgojo so pripravili
Prikaži večUNIVERZA V LJUBLJANI FAKULTETA ZA FARMACIJO SANDRA ŠTURM MAGISTRSKA NALOGA ENOVITI MAGISTRSKI ŠTUDIJ FARMACIJE Ljubljana, 2016
UNIVERZA V LJUBLJANI FAKULTETA ZA FARMACIJO SANDRA ŠTURM MAGISTRSKA NALOGA ENOVITI MAGISTRSKI ŠTUDIJ FARMACIJE Ljubljana, 2016 UNIVERZA V LJUBLJANI FAKULTETA ZA FARMACIJO SANDRA ŠTURM ODVISNIKI IN SAMOMORILNO
Prikaži večZdravstveno zavarovanje12a_brez pik_poceckana.indd
Zdravstveno zavarovanje in socialna varnost bolnika s kronično ledvično boleznijo Zdravstveno zavarovanje12a_brez pik_poceckana.indd 1 Igor Rus 1.7.2010 11:49:18 Podlaga za vse so človekove pravice, ki
Prikaži več(Microsoft Word - KLINI\310NA POT ZA ODSTRANITEV OSTEOSINTETSKEGA MATERIALA.doc)
Javni zdravstveni zavod SPLOŠNA BOLNIŠNICA BREŽICE Černelčeva cesta 15 8250 BREŽICE KLINIČNA POT ZA ODSTRANITEV OSTEOSINTETSKEGA MATERIALA ( OSM ) Prostor za nalepko SPREJEMNI ZDRAVNIK DATUM OPERACIJE
Prikaži večSlide 1
MODEL ODLIČNOSTI REFERENČNE AMBULANTE Darinka Klančar NAMEN PREDSTAVITVE European Practice Assessment EPA Evropski model poslovne odličnosti EFQM Samoocena ambulante/odličnost ambulante EPA European Practice
Prikaži večPromotion of Health at the Workplace
SIMPOZIJ VARNO IN ZDRAVO DELO PRIMER DOBRE PRAKSE ZDRAVA DELOVNA MESTA ZA VSE GENERACIJE PROMOCIJA DUŠEVNEGA IN TELESNEGA ZDRAVJA NA DELOVNEM MESTU V POLICIJI VEDENIK LEON Ministrstvo za notranje zadeve
Prikaži večPROJECT OVERVIEW page 1
N A Č R T P R O J E K T A : P R E G L E D stran 1 Ime projekta: Ustvarjanje s stripom Predmet/i: Slovenščina Avtorja/i projekta: Jasmina Hatič, Rosana Šenk Učitelj/i: Učitelji razrednega pouka Trajanje:
Prikaži večIzločanje arzenovih spojin pri pacientih zdravljenih z arzenovim trioksidom
Izločanje arzenovih spojin pri pacientih zdravljenih z arzenovim trioksidom Zdenka Šlejkovec, Helena Podgo Peter Černelč in Ingrid Falnog Akutna promielocitna levkemija (APL) Večina primerov APL (98%)
Prikaži več8c ChID ChID Navodilo za uporabo Flonidan S 10 mg tablete loratadin pri alergijskih boleznih Pred začetkom jemanja zdravila natančno p
Navodilo za uporabo Flonidan S 10 mg tablete loratadin pri alergijskih boleznih Pred začetkom jemanja zdravila natančno preberite navodilo, ker vsebuje za vas pomembne podatke! Pri jemanju tega zdravila
Prikaži večDiapozitiv 1
Ključne kompetence za uspešno delo knjižničarja Kako jih razvijati? Dr. Vlasta Zabukovec Oddelek za bibliotekarstvo, informacijsko znanost in knjigarstvo FF, UL Kompetence Študij, vseživljenjsko učenje
Prikaži večuniverzitetni klinični center ljubljana University Medical Centre Ljubljana PEDIATRIČNA KLINIKA Klinični oddelek za neonatologijo Bohoričeva L
univerzitetni klinični center ljubljana University Medical Centre Ljubljana PEDIATRIČNA KLINIKA Klinični oddelek za neonatologijo Bohoričeva 20 1000 Ljubljana, Slovenija Tel.: (01) 522 34 01 Fax.: (01)
Prikaži večPROJEKT SOŽITJE ZA VEČJO VARNOST V CESTNEM PROMETU Velenje, april 2015 ANALIZA ANKET Splošno o projektu Projekt Sožitje za večjo varnost v cestnem pro
ANALIZA ANKET Splošno o projektu Projekt Sožitje za večjo varnost v cestnem prometu se od meseca marca 2015 postopoma izvaja po celotni Sloveniji, z namenom, da bi se starejši vozniki in voznice na naših
Prikaži večMicrosoft PowerPoint - VARNOST IN KULTURA VARNOSTI V DM.pptx
KAJ JE KULTURA VARNOSTI? VARNOST IN KULTURA VARNOSTI V DRUŽINSKI MEDICINI Izr. prof. dr. Zalika Klemenc Ketiš Produkt individualnih in skupinskih vrednot, stališč, zaznavanj, kompetenc in vzorcev vedenja,
Prikaži večzdravljenje s trombocitnimi koncentrati
KO za hematologijo, UKCL zdravljenje s trombocitnimi koncentrati Barbara Skopec poraba KT na KOH 2012 2013 2014 Trombo afereza 2159 2048 1712 trombo zlitje 1551 1822 1781 skupaj 3710 3870 3493 indikacije
Prikaži večZAVOD ZA ZDRAVSTVENO VARSTVO KOPER ISTITUTO PER LA TUTELA SANITARIA CAPODISTRIA ODDELEK ZA SOCIALNO MEDICINO 6000 KOPER, Vojkovo nabrezje 4/a - Tel.:
ZAVOD ZA ZDRAVSTVENO VARSTVO KOPER ISTITUTO PER LA TUTELA SANITARIA CAPODISTRIA ODDELEK ZA SOCIALNO MEDICINO KOPER, Vojkovo nabrezje 4/a - Tel.: 5/66 3 8 - Fax: 5/66 3 8 - http://www.zzv-kp.si DRUŽINSKI
Prikaži večPowerPointova predstavitev
MOŽNOSTI ZDRAVLJEN DIETA PRI LEDVIČNI BOLEZNI Razumeti ledvično bolezen, njen potek in vedeti za možnosti zdravljenja KAJ DELAJO LEDVICE čistijo kri in odstranjujejo odvečno vodo iz telesa odstranjujejo
Prikaži več21. PEDAGOŠKA FAKULTETA Kardeljeva ploščad 16, 1000 Ljubljana, Več informacij na: Kontakt: Referat Pedagoške fakultete
21. PEDAGOŠKA FAKULTETA Kardeljeva ploščad 16, 1000 Ljubljana, Več informacij na: www.pef.uni-lj.si Kontakt: Referat Pedagoške fakultete (referat@pef.uni-lj.si, tel.: +386(0)15892343, +386(0)15892201)
Prikaži večMicrosoft Word - Brosura neobvezni IP
Osnovna šola dr. Aleš Bebler - Primož Hrvatini NEOBVEZNI IZBIRNI PREDMETI V ŠOLSKEM LETU 2017/18 Drage učenke in učenci, spoštovani starši! Neobvezni izbirni predmeti so novost, ki se postopoma uvršča
Prikaži večPowerPointova predstavitev
Seznam predoperativnih preiskav in testov za pripravo pacienta na poseg v osnovnem zdravstvu Zahtevnost posega MALI SREDNJE VELIKI VELIKI ASA razred ASA 1 ASA 2 ASA 3 ASA 4 ASA 1 ASA 2 ASA 3 ASA 4 ASA
Prikaži večZadeva T-317/02 Fédération des industries condimentaires de France (FICF) in drugi proti Komisiji Evropskih skupnosti Skupna trgovinska politika - Sve
Zadeva T-317/02 Fédération des industries condimentaires de France (FICF) in drugi proti Komisiji Evropskih skupnosti Skupna trgovinska politika - Svetovna trgovinska organizacija (STO) - Uredba (ES) št.
Prikaži večzdr04.doc
Raziskava o navadah ljudi pri uporabi zdravil Q0) anketar oznaci ali odgovarja... 1 skrbnik 2 ostali Q1) ZA ZACETEK BI VAM ZASTAVIL(A) NEKAJ VPRAŠANJ O VAŠEM ZDRAVJU IN ZDRAVSTVENIH NAVADAH. KAJ BI REKLI,
Prikaži večVARNOSTNI UKREPI I. VARNOSTNI UKREPI V SISTEMU KAZENSKIH SANKCIJ 1. NASTANEK IN RAZVOJ VARNOSTNIH UKREPOV - do konca 19. stoletja je bila kazen edina
VARNOSTNI UKREPI I. VARNOSTNI UKREPI V SISTEMU KAZENSKIH SANKCIJ 1. NASTANEK IN RAZVOJ VARNOSTNIH UKREPOV - do konca 19. stoletja je bila kazen edina kazenska sankcija, temeljila je na storilčevi krivdi
Prikaži večPowerPoint Presentation
Predstavitev smernic - osteoporoza mag. Suzana Kert, dr. med., spec. spl. med. Zdravstveni dom Maribor Katedra za DM MF Maribor 28. modularna skupina 01.03.2013 1 Viri 1. http://www.endodiab.si/ priporocila/osteoporoza/
Prikaži večOpravljeni izpiti SZŠ Program izob. : * Letnik : 4 Datum : Oddelek : II - ZN-B Središče izob. : * Redni / izredni : * Skupina : * Vrsta izpi
Opravljeni izpiti SZŠ Program izob. : * Letnik : 4 Datum : 25.2.2016 Oddelek : II - ZN-B Središče izob. : * Redni / izredni : * Skupina : * Vrsta izpita: * Šol. leto vpisa : * 3351 Slovenščina 1 2012/13
Prikaži več