11/ Ljubljana Spoštovani! DURS je objavil pojasnilo glede obračuna DDV pri prodaji albumov za samolepilne sličice, ki se nanaša

Transkripcija

1 11/ Ljubljana Spoštovani! DURS je objavil pojasnilo glede obračuna DDV pri prodaji albumov za samolepilne sličice, ki se nanaša na pojasnilo št /2014 z dne , ki pojasnjuje obračun DDV od samolepljivih sličic. V novem pojasnilu pišejo, da se pri prodaji albumov za sličice in samolepljivih sličic, ki so namenjene za lepljenje v album, ki je običajno povezan s skupno tematiko, kot je na primer športni dogodek, igrani, risani film, serija, naravoslovna tematika ipd., pri čemer so sličice praviloma pakirane v zaprto papirnato embalažo po nekaj kosov in so namenjene prodaji na drobno, obračunava DDV po splošni, 22-odstotni stopnji DDV. Po splošni stopnji je torej obdavčena tako dobava albuma za samolepilne sličice kot tudi dobava samolepljivih sličic. Lep pozdrav! VPRAŠANJA ODGOVORI Barbara Podlipnik za redakcijo založbe Verlag Dashöfer Naknadno priznani popust zaradi reklamacije Dobavitelj nam je dostavil barvo, ki smo jo uporabili pri izdelavi izdelkov in te dobavili našemu kupcu. Kupec je z analizo ugotovil, da barva ni ustrezna in nam izdelke zavrnil. Sedaj želimo bremeniti dobavitelja barve za nastale stroške, vrednost izdelkov in tudi za stroške transporta. Ali izstavimo račun z DDV ali brez in se sklicujemo na 13. člen PZDDV? Pri vhodnih materialih smo si odbijali DDV. DDV implikacije v zadevnem primeru so odvisne od vsebine dogovora, sklenjenega med vašo družbo in dobaviteljem spornega blaga (barve). Ker vpogleda v dejansko stanje (dogovor, pravila medsebojnega poslovanja itd.) nimam, lahko le predvidevam, da vam je dobavitelj barve zaradi slabše kakovosti priznal naknadni popust, poleg slednjega pa vam je dolžan povrniti tudi del škode, ki vam je zaradi zavrnjenih izdelkov s strani vašega kupca nastala. V kolikor ste se dogovorili na takšen način (svetujem, da v zvezi s slednjim hranite ustrezni pisni dogovor, zapisnike idr.), je treba po mojem mnenju zadevo z DDV vidika obravnavati v dveh dimenzijah (kot opisujem v nadaljevanju). Ob tem predvidevam, da sta oba, vaša družba in dobavitelj zadevne barve, identificirana za namene DDV in s sedežem v Sloveniji ter da je pri dobavi barve šlo za lokalno dobavo blaga (DDV je bil obračunan). Naknadno priznani popust Skladno z drugim odstavkom 39. člena ZDDV-1 se pri preklicu naročila, vračilu ali znižanju cene po opravljeni dobavi davčna osnova ustrezno zmanjša. Davčni zavezanec lahko popravi (zmanjša) znesek obračunanega DDV, če pisno obvesti kupca o znesku DDV, za katerega kupec nima pravice do odbitka. Omenjeno določbo podrobneje opredeljuje drugi odstavek 41. člena PZDDV, ki določa, da lahko po drugem odstavku 39. člena ZDDV-1 davčni zavezanec zmanjša znesek DDV od naknadno priznanih popustov, kot so npr. superrabati in popusti zaradi slabše kakovosti blaga, če so bili dogovorjeni neposredno med dobaviteljem in prejemnikom. V kolikor je bilo torej med vašo družbo in dobaviteljem dogovorjeno, da vam bo slednji zaradi slabše kakovosti barve priznal naknadni popust za to blago, vam je dobavitelj dolžan izdati ustrezni dobropis in na podlagi obvestila pri sebi ustrezno KAZALO VPRAŠANJA - ODGOVORI Naknadno priznani popust zaradi reklamacije 1 Zaračunane storitve urejanja okolice 2 Najem skladišča za belgijskega naročnika 3 Popravila in montaže dvigal 4 Reklamacija blaga po izvozu tega blaga iz Unije 6 1

2 2 znižati davčno osnovo in obračunani DDV. Obveznosti v zvezi z znižanjem davčne osnove in posledično nižjega odbitka DDV pa ima tudi vaša družba, in sicer morate v obdobju, ko je do znižanja prišlo, v svojih DDV evidencah odbitek DDV ustrezno znižati. Odškodnina Če vam je dobavitelj barve poleg priznanega popusta za slabšo kakovost barve dolžan povrniti še morebitno škodo, ki vam je nastala, ker vam je kupec vaše izdelke zavrnil, pa za ta del odškodnine upoštevate pravila iz 13. člena PZDDV, ki ga omenjate v svojem vprašanju. Odškodnina ni predmet DDV, zato vaša družba za prejeto plačilo odškodnine ne izstavi računa, pač pa drugo listino (na primer zahtevek za plačilo škode). Takšna listina se ne evidentira v DDV evidence. Zaračunane storitve urejanja okolice Samostojni podjetnik, ki opravlja vrtnarske storitve, je davčni zavezanec, identificiran za namene DDV in registriran za dejavnost SKD (Urejanje in vzdrževanje parkov, vrtov in zelenih športnih površin). Po kakšni stopnji DDV zaračuna fizični osebi izdelavo namakalnega sistema in zelenic, setev trave okrog stanovanjskega objekta (hiše)? Skladno z 41. členom ZDDV-1 se DDV obračunava in plačuje po splošni stopnji 22 % od davčne osnove in je enaka za dobavo blaga in storitev. Ne glede na navedeno, se DDV obračunava in plačuje po nižji stopnji 9,5 % od davčne osnove za dobave blaga in storitev iz Priloge I, ki je priloga tega zakona in njegov sestavni del. Da bi torej v zadevnem primeru ugotovili uporabo prave DDV stopnje, je treba ugotoviti, ali zadevne storitve oziroma dobave blaga spadajo v omenjeni seznam. Postavitev namakalnega sistema Seznam dobav blaga in storitev, za katere se uporablja nižja stopnja DDV v Prilogi I, med drugim zajema tudi: stanovanja, stanovanjske in druge objekte, namenjene za trajno bivanje, ter dele teh objektov, če so del socialne politike, vključno z gradnjo, obnovo in popravili le-teh (11. točka Priloge I) in obnovo in popravila zasebnih stanovanj, razen materialov, ki so bistveni del vrednosti dobave (11. a točka Priloge I). Med storitve gradnje, obnove in popravil se uvrščajo pod šifro F/GRADBENIŠTVO standardne klasifikacije dejavnosti. Najprej je treba torej preveriti, ali dobavitelj sploh opravi dejavnost, ki se uvršča v to šifro SKD. Kot izhaja iz»pogostih vprašanj o razvrstitvi«, ki je objavljen na spletni strani Statističnega urada RS ( stat.si/skd_nace_2008.asp), se storitev postavljanja namakalnih sistemov na vrtovih, zelenicah, sadovnjakih uvršča v šifro SKD (inštaliranje vodovodnih, plinskih in ogrevalnih napeljav in naprav), ki spada v F/gradbeništvo. Nadalje je treba preveriti še druge pogoje, ki jih za uporabo znižane stopnje DDV opredeljujeta ZDDV-1 in PZDDV. Med objekte iz zgoraj omenjene 11. točke priloge I k ZDDV-1 se uvrščajo: stanovanjski objekti, če so namenjeni za trajno bivanje in so del socialne politike, stanovanjske stavbe za posebne namene (stavbe, namenjene začasnemu reševanju stanovanjskih potreb socialno ogroženih, stavbe za bivanje starejših, študentov, otrok, kakor so dijaški in študentski domovi, delavski domovi, domovi za starejše, domovi za terapevtske skupine, zavetišča za brezdomce, vzgojni domovi, domovi za skupnosti ter druge stavbe, namenjene za izvajanje socialno varstvenih programov, ki vključujejo nastanitev), pripadajoči deli teh objektov (individualni prostori ter skupni prostori ali gradbeni elementi ali instalacije, naprave in oprema teh objektov, in sicer kadar so ti deli zaradi trajnega bivanja v souporabi stanovalcev in v lasti lastnikov stanovanj ali stanovanjskih stavb za posebne namene v tem objektu, kot pripadajoči del objektov pa se ne štejejo individualni prostori, naprave in oprema športnih, fitnes in drugih objektov, namenjenih za sprostitev), in sicer pod pogojem, da je njihova dobava, gradnja, obnova ali popravilo zaračunana neposredno investitorju. Če so stanovanja ali stanovanjske stavbe za posebne namene sestavni del poslovnih stavb ali stanovanj, od katerih se nižje stopnje DDV ne uporablja, se nižja stopnja uporabi v pripadajočem deležu.

3 Stanovanje je del socialne politike, če v večstanovanjski stavbi ne presega 120 m 2 ali v enostanovanjski stavbi ne presega 250 m 2 uporabne površine stanovanjskega objekta, pri čemer je uporabna površina seštevek površine bivalnih prostorov. Kot je omenjeno že zgoraj, se skladno s Prilogo I DDV po nižji stopnji obračunava tudi od obnove in popravil stanovanjskih objektov ali njim pripadajočih delov (kaj še šteje za pripadajoči del stanovanjskega objekta, je navedeno že zgoraj), ki niso del socialne politike, kadar so zaračunani neposredno investitorju. Pri tem pa morajo biti izpolnjeni še dodatni pogoji, in sicer, da: gre za storitev iz šifre F/gradbeništvo SKD, ne gre za novogradnjo, vrednost dobavljenih materialov ne presega 50 % celotne vrednosti opravljene storitve brez DDV (v primeru, da vrednost materialov presega omenjeni delež celotne vrednosti storitve, ki se opravi na stanovanjskem objektu, ki ni del socialne politike, se takšna dobava šteje za dobavo blaga in je obdavčena po splošni, 22 % stopnji). Na podlagi navedenega bi torej lahko zaključili, da bi se od storitev postavljanja namakalnih sistemov v zadevnem primeru lahko uporabila znižana, 9,5 % stopnja DDV, če: 1. bi se ti namakalni sistemi postavljali na pripadajočem delu stanovanjskega objekta in 2. ta pripadajoči del stanovanjskega objekta ni»drugi objekt, namenjen za sprostitev«in 3. gre za novogradnjo, popravilo ali obnovo pripadajočega objekta stanovanja, ki je del socialne politike, oziroma za popravilo ali obnovo stanovanja, ki ni del socialne politike, pri tem pa vrednost dobavljenih materialov ne presega 50 % celotne vrednosti opravljene storitve brez DDV. V kolikor navedeni pogoji v posameznem primeru niso izpolnjeni, se od storitve postavljanja namakalnega sistema obračuna DDV po splošni, 22 % stopnji. Izdelava zelenice in zasaditev trave Že omenjeni seznam dobav blaga in storitev iz Priloge I, za katere se uporablja nižja stopnja DDV, v 12. točki med drugim zajema tudi storitve, ki so namenjene izključno uporabi v kmetijstvu, gozdarstvu in ribištvu. Omenjeno določbo podrobneje opredeljuje šesti odstavek 55. člena PZDDV, ki določa, da se med storitve iz 12. točke Priloge I k ZDDV-1 uvrščajo tudi storitve za rastlinsko pridelavo pod šifro standardne klasifikacije dejavnosti: A/ Kot izhaja iz SKD, pa se v omenjeno dejavnost ne uvršča urejanje vrtov, parkov, zelenic, pač pa se slednje uvršča v šifro SKD (Urejanje in vzdrževanje zelenih površin in okolice). Na podlagi navedenega menim, da se izdelava zelenice in zasaditev trave (v kolikor se slednje uvršča v prej navedeno šifro SKD) ne glede na status naročnika (torej, ali je slednji davčni zavezanec ali fizična oseba, ki je končni potrošnik), obdavčuje po splošni, 22 % stopnji. Najem skladišča za belgijskega naročnika Za belgijskega naročnika smo najeli skladišče in pri tem upoštevamo slovensko zakonodajo. Ali je prav, da oddajanja v najem nismo poročali v rekapitulacijsko poročilo? V vašem primeru bi bilo treba preveriti, ali gre dejansko za oddajanje skladišča v najem ali morda za opravljanje storitve skladiščenja, zato v nadaljevanju podajam DDV implikacije v obeh primerih. 1. Slovenski davčni zavezanec odda skladišče belgijskemu davčnemu zavezancu v najem Skladno s 27. členom ZDDV-1 je kraj opravljanja storitev v zvezi z nepremičninami, vključno z dodeljevanjem pravic do uporabe nepremičnin, kraj, kjer se nepremičnina nahaja (ne glede na to, kdo je naročnik najemnik). Kraj opravljanja storitev oddajanja v najem nepremičnine, ki se nahaja v Sloveniji, je torej Slovenija. To posledično pomeni, da je takšna storitev predmet slovenskega DDV. V kolikor ne gre zgolj za uporabo nepremičnine, ki je obdavčena, pač pa za najem te nepremičnine, je takšen najem oproščen plačila DDV po 2. točki 44. člena ZDDV-1. V kolikor je poljski davčni zavezanec (najemnik) v Sloveniji identificiran za namene DDV in ima pravico do odbitka celotnega DDV, se lahko DDV obračuna le na podlagi podane izjave po 45. členu ZDDV-1. Če pogoji za podajanje izjave po 45. členu ZDDV-1 in posledično obračun DDV niso izpolnjeni, najemodajalec na izdanem računu DDV ne obračuna, pač pa se sklicuje na ustrezno klavzulo o oprostitvi (na primer na 2. točko 3

4 44. člena ZDDV-1). V tem primeru mora najemodajalec preveriti, ali opravljanje njegove oproščene dejavnosti vpliva na odbitek DDV. Takšne transakcije se v nobenem primeru ne poroča v rekapitulacijsko poročilo. 2. Slovenski davčni zavezanec za belgijskega davčnega zavezanca opravi storitev skladiščenja Pri storitvi skladiščenja blaga je treba ugotoviti, ali je ta storitev dovolj neposredno povezana z nepremičnino ali ne. Če je, potem se v zvezi z določanjem kraja opravljanja te storitve upošteva zgoraj omenjeno posebno pravilo iz 27. člena ZDDV-1. Če pa storitev ni dovolj neposredno povezana z nepremičnino, se v zvezi z določanjem kraja obdavčitve upošteva splošno pravilo iz prvega odstavka 25. člena ZDDV-1. V skladu s slednjim je kraj opravljanja storitev, ki jih prejme davčni zavezanec, ki deluje kot tak, kraj, kjer ima ta davčni zavezanec sedež svoje dejavnosti. Če so te storitve opravljene stalni poslovni enoti davčnega zavezanca, ki ni v kraju, kjer ima sedež svoje dejavnosti, je kraj opravljanja teh storitev kraj, kjer ima ta davčni zavezanec stalno poslovno enoto. Če takega sedeža ali take stalne poslovne enote ni, je kraj opravljanja storitev kraj, kjer ima davčni zavezanec, ki prejme te storitve, stalno oziroma običajno prebivališče. V zvezi z uporabo ustreznega pravila določanja kraja pri opravljanju storitev skladiščenja blaga velja upoštevati razsodilo Evropskega sodišča v zadevi C 155/12 (Minister Finansów proti RR Donnelley Global Turnkey Solutions Poland sp. z o.o.). Kot pojasnjuje sodišče v omenjeni sodbi, je veliko število storitev tako ali drugače povezanih z nepremičninami, zato mora biti, da bi se lahko uporabilo posebno pravilo iz 47. člena Direktive o DDV (povzema ga zgoraj navedeni 27. člen ZDDV-1), tudi cilj opravljanja storitve nepremičnina sama. To še posebej velja, kadar je treba izrecno določeno nepremičnino šteti za bistveni element opravljanja storitev, ker predstavlja osrednji in nepogrešljiv sestavni del opravljanja storitev. Zato je po pojasnilu sodišča mogoče sklepati, da storitev skladiščenja, kakršna je ta iz postopka v glavni stvari, za katero ni mogoče šteti, da se nanaša na opremljanje nepremičnine, upravljanje z njo ali na njeno cenitev, ne spada na področje uporabe člena 47, razen če je prejemniku te storitve dodeljena pravica do uporabe celotne izrecno določene nepremičnine ali njenega dela. Če se izkaže, da prejemniki take storitve skladiščenja na primer nimajo nobene pravice dostopati do dela nepremičnine, kjer je skladiščeno njihovo blago, ali da nepremičnina, v ali na kateri se to blago skladišči, ni osrednji in nepogrešljiv sestavni del opravljanja storitev, 4 kar bo moralo ugotoviti nacionalno sodišče, se za opravljanje storitev, kot je zadevno v postopku v glavni stvari, ne uporablja člen 47 Direktive o DDV. V primeru uporabe splošnega pravila iz prvega odstavka 25. člena se na računu slovenskega DDV ne obračuna, navede se klavzulo»obrnjena davčna obveznost/reverse charge«, transakcijo pa se poroča v polje 12 DDV-O obrazca in posledično v rekapitulacijsko poročilo. Popravila in montaže dvigal Naše podjetje je zavezanec za DDV v Sloveniji. Poslujemo tudi z zavezanci, ki so identificirani za namene DDV na Hrvaškem, v Nemčiji in na Nizozemskem, zanje pa opravljamo storitve popravila in montaže dvigal ter vršimo prodajo dvigal, ki jih izdelamo v Slovenji. Na izdanih računih, ki se izstavijo v drugo državo članico, se ne obračuna DDV (sklicevanje na 46/1 člen ZDDV-1 oz. 25/1 ZDDV-1). Zanima me, v katerem primeru se mora naše podjetje identificirati za DDV v drugi državi članici oz. koliko znaša prag prometa za identifikacijo. Izdelali smo dvigalo za kupca na Hrvaškem, kjer bo žerjav tudi montiran. Račun bomo izstavili naročniku, ki je identificiran za namene DDV v Avstriji. Kako je s poročanjem v rekapitulacijsko poročilo in izpolnjevanjem DDV-O obrazca v tem primeru? Prosimo še za razlago glede tristranskega posla. Glede na to, da vpogleda v dejansko stanje nimam, prav tako pa vaše vprašanje ni dovolj jasno, da bi vam lahko podala natančen odgovor, v nadaljevanju posredujem le nekaj ključnih elementov, ki so vam lahko v pomoč pri reševanju vaših DDV dilem. DDV implikacije je treba preverjati v vsakem posameznem primeru ločeno. Glede na to, da omenjate dvigala, bi v vašem primeru po mojem mnenju lahko prišlo do različnih DDV implikacij, ki so odvisne od narave posameznega posla, torej je pomembno, če: vaša družba le dobavi dvigalo v drugo državo članico ali vaša družba za naročnika opravi dobavo blaga z instalacijo ali vaša družba opravi le montažo ali popravilo dvigala (glede na to, da dejanskega stanja ne poznam, ne morem preveriti, ali gre pri montaži ali popravilu zadevnih dvigal za storitev, ki je obdavčena po

5 splošnem pravilu iz prvega odstavka 25. člena ZDDV-1 ali po posebnem pravilu iz 27. člena ZDDV-1). Vaša družba, ki ima sedež in je identificirana za namene DDV v Sloveniji, mora preveriti svoje DDV obveznosti v drugi državi članici takrat, ko v tej drugi državi članici opravi kakšno obdavčljivo dobavo in svoje obveznosti ne bi mogli prevaliti na svojega naročnika. To pa bi se na primer zgodilo v primeru dobave blaga z montažo (deseti odstavek 20. člena ZDDV-1) ali v primeru, da bi šlo za storitev, povezano z nepremičnino v tej državi članici (27. člen ZDDV-1). Tako kot to za tujce velja v Sloveniji, praviloma tudi v drugih državah članicah za tujce ne velja prag prometa in se mora tako davčni zavezanec, ki v posamezni državi članici nima svojega sedeža, a opravi na njenem območju obdavčljivo dobavo in svoje obveznosti ne more prevaliti na svojega naročnika, za namene DDV identificirati že pred opravljeno prvo dobavo. V svojem vprašanju omenjate tudi tristransko dobavo, vendar pa ni jasno, ali gre v zadevnem primeru le za dobavo dvigala ali gre za dobavo skupaj z instalacijo (montažo) tega blaga. Poenostavitev v zvezi s tristranskimi posli namreč velja le za dobave blaga. Skladno s 27. členom PZDDV so tristranski posli verižni posli, v katerih sodelujejo trije davčni zavezanci, identificirani za namene DDV, vsak v svoji državi članici. Davčni zavezanec dobavitelj blaga iz ene države članice izda račun za dobavo blaga znotraj Unije davčnemu zavezancu pridobitelju blaga v drugi državi članici za blago, ki se neposredno odpošlje oziroma odpelje davčnemu zavezancu prejemniku blaga v tretjo državo članico. Omenjena določba opredeljuje t. i.»pravi tristranski posel«, ki pa velja le za verižni posel, pri katerem sodelujejo trije udeleženci. Blago se v tem primeru fizično ne prenaša od enega davčnega zavezanca k drugemu, ampak je dostavljeno neposredno od prvega k zadnjemu davčnemu zavezancu v verigi. V takšnih primerih obstaja poenostavitev skladno s 141. členom Direktive o DDV, tako da obveznost DDV nastane šele pri zadnjem davčnem zavezancu v verigi, to je v državi prejemnika blaga. Slednji je namreč tisti, ki blago dejansko fizično prejme. V kolikor bi torej vaša družba v zadevnem primeru davčnemu zavezancu, ki je identificiran za namene DDV v Avstriji, prodala le blago (brez instalacije), to blago pa bi se odpeljalo na Hrvaško, davčnemu zavezancu, ki je tam identificiran za namene DDV, bi bila vaša družba v tem poslu prva v verigi (dobaviteljica tega blaga). Kadar je slovenski davčni zavezanec vključen v tristranski posel kot dobavitelj blaga (prvi v verigi), mu mora kupec predložiti veljavno ID številko za DDV svoje države članice (torej Avstrije). Vaša družba to številko preveri v sistemu VIES in poskrbi, da poseduje dokazilo, da je bilo blago odpeljano iz Slovenije (CMR ali izjava kupca, če slednji blago odpelje sam). Za svojo dobavo blaga vaša družba kupcu predloži ustrezen račun, ki mora vsebovati tudi klavzulo o oprostitvi plačila DDV (na primer 1. točka 46. člena ZDDV-1). Dobavo se poroča v polje 12 DDV-O obrazca in v rekapitulacijsko poročilo. Kot že navedeno, pa omenjena poenostavitev za tristranske posle ne velja, v kolikor vaša družba za avstrijskega naročnika opravi dobavo blaga skupaj z instalacijo. V tem primeru mora vaša družba upoštevati zgoraj navedeni deseti odstavek 20. člena ZDDV-1, ki določa, da se, kadar blago, ki ga odpošlje ali prevaža dobavitelj, kupec ali tretja oseba, instalira ali montira dobavitelj ali druga oseba za njegov račun, s poskusnim zagonom ali brez njega, za kraj dobave šteje kraj, kjer je blago instalirano ali montirano. Glede na to, da hrvaški ZDDV-1 omogoča, da davčni zavezanec, ki na Hrvaškem nima sedeža, pa opravi obdavčljivo dobavo na njenem ozemlju, svojo obveznost prevali na svojega naročnika, ki je tam že identificiran za namene DDV, se vaši družbi načeloma ne bi bilo treba tam identificirati za namene DDV le v primeru, če bi bil vaš avstrijski naročnik na Hrvaškem identificiran za namene DDV. V nasprotnem primeru pa se vaša družba identifikaciji za namene DDV na Hrvaškem po mojem mnenju ne more izogniti. Dobava blaga z instalacijo se v Sloveniji poroča v polje 14 DDV-O obrazca. Kaj pa če izdelamo dvigalo za naročnika s Hrvaške, zmontiralo pa se bo končnemu uporabniku v Sloveniji? Račun bomo izstavili kupcu s Hrvaške. Ali moramo v tem primeru obračunati izstopni DDV? Kolikor lahko razumem vaše vprašanje, je v zadevnem primeru davčni zavezanec s sedežem v Sloveniji dobavil blago in ga montiral na ozemlju Republike Slovenije. V kolikor je temu tako, potem menim, da je treba v zvezi s krajem dobave te transakcije upoštevati posebno pravilo iz desetega odstavka 20. člena ZDDV-1, ki določa, da se, kadar blago, ki ga odpošlje ali prevaža dobavitelj, kupec ali tretja oseba, instalira ali montira dobavitelj ali druga oseba za njegov račun, s poskusnim zagonom ali brez njega, za kraj dobave šteje kraj, kjer je blago instalirano ali montirano. V kolikor torej slovenski dobavitelj dobavi in instalira dvigalo v Sloveniji, se kot kraj te dobave šteje Slovenija in je dobavitelj, ki je identificiran za namene DDV v Sloveniji, na izdanem računu dolžan obračunati slovenski DDV, ne glede na to, kdo je naročnik te dobave. 5

6 Reklamacija blaga po izvozu tega blaga iz Unije Kupcu iz tretje države smo prodali naš nadzorni sistem za igralnice, ki ga sestavljata software in hardware, izdali izvozni račun ter opravili postopek izvoza. Kasneje je prišlo do okvare na delu sistema, in sicer se je pokvaril software, ki pa se ga ne da drugače popraviti kot na način, da nam kupec ta kos blaga vrne v Slovenijo, kjer ga popravimo. Zaradi izpada prometa v igralnici si kupec ne more privoščiti, da sistem ne bi deloval, zato smo za rešitev trenutne situacije kupcu poslali nov kos, starega (neustreznega) pa nam bo naknadno vrnil. Želeli smo izvršiti postopek reklamacijske zamenjave blaga kot brezplačno garancijsko menjavo s proforma računom skozi carinski postopek, vendar so nam na carini povedali, da tega postopka ne izvajajo več. Zanima nas, kako naj tovrstne postopke v bodoče izpeljemo, da bomo zadostili vsem zakonskim določbam. Predlagali so nam, da blago dobavimo kot brezplačno dobavo vzorcev s proforma računom, na katerem bo sicer naveden pravilni znesek dobavljenega blaga in se na njem sklicujemo na prvotni račun. Ko nam bo kupec vrnil blago in bomo opravili uvoz, pa naj bi naredili popravek prvotne carinske deklaracije kot vračilo pokvarjenega blaga. Izvozno carinsko deklaracijo je treba vložiti za vsako blago, ki se izvaža iz EU. Carinska deklaracija v obliki EUL mora vsebovati predpisane podatke in biti izpolnjena skladno z izvedbeno uredbo in Pravilnikom o izpolnjevanju enotne upravne listine, elektronskem poslovanju s Carinsko upravo Republike Slovenije in o drugih obrazcih, ki se uporabljajo v carinskih postopkih. S carino ste se dogovorili, da ste kupcu dobavili blago kot brezplačno dobavo vzorcev na osnovi predračuna. Sprašujete, kateri znesek navedete na predračunu. Pravilni znesek za carinski postopek je transakcijska vrednost enakega blaga, ki je bilo prodano oziroma izvoženo v istem ali približno istem času kot blago, ki ga je treba ovrednotiti, iz česar sledi, da na predračunu navedete prodajno ceno. Kot ste že navedli, ob vračilu navedenega kosa naredite postopek popravka tega izvoza (carinske deklaracije). V davčnih evidencah (DDV) zavedete dogodke na osnovi carinske deklaracije. Sprašujete, kako ravnati v bodoče. Kadar izvoženo blago za stalno ostane v tretji državi, govorimo o pravem izvozu. Začasni izvoz pa lahko carinskemu organu prijavimo, kadar blago določen čas ostane v tretji državi ter se nazaj vrne v nespremenjenem stanju. Začasni izvoz se lahko prijavi carinskim organom s carinsko deklaracijo ali zvezkom ATA. Blago se vrne v EU v okviru carinskega postopka ponovnega uvoza. Z vidika uvoznih dajatev in DDV gre za neobdavčljivo transakcijo. EUL mora biti izpolnjen tako, da je razvidno, da gre za začasni izvoz blaga (šifra 23 v prvem podpolju 37 EUL), ter vsebovati vse podatke, ki so zahtevani za zadevni postopek. Blago v nespremenjenem stanju se lahko ponovno uvozi brez plačila uvoznih dajatev v roku treh let, pod pogojem, da se dokaže istovetnost blaga. Pri ponovnem uvozu se v polje 37 EUL vpiše šifra 6123 ter priloži kopija izvozne deklaracije, s katero se je blago začasno izvozilo. Carinska deklaracija za začasni izvoz zadostuje samo EU carinskim organom, tako da je treba pri vstopu v tretjo državo carinskim organom prijaviti carinsko deklaracijo za začasni uvoz, ki mora biti izpolnjena skladno s carinskimi pravili tretje države. ERST, Erika Stražar s.p. DDV v poslovni praksi strokovni vestnik z nasveti, komentarji in rešitvami praktičnih primerov s področja DDV in carin za davčne zavezance. Izdaja založba VERLAG DASHÖFER, založba, d.o.o., Dunajska cesta 21, 1000 Ljubljana. tel. št.: 01/ , faks.št.: 01/ , info@dashofer.si/ Copyright by DASHÖFER HOLDING, Ltd. & VERLAG DASHÖFER, založba, d.o.o./ Strokovna urednica: Barbara Podlipnik/ Stavek in tisk: Grafika Kodre s.p./ Izhaja: vsakih 14 dni/ Cena: 132 EUR predplačilo letno + DDV, poštnina in stroški pakiranja/ Predplačilo za vestnik velja za obdobje 12 mesecev od datuma vašega naročila. Naročilo za naslednje obdobje ni potrebno podaljšati, ker se podaljša samodejno za naslednjih 12 mesecev. Naročnino na vestnik je mogoče odjaviti samo pisno, najpozneje 6 tednov pred potekom letnega predplačila./ Vestnik lahko naročite na naslovu redakcije./ Vestnik in vsi prispevki ter ilustracije so zaščiteni z Zakonom o avtorskih in sorodnih pravicah. Njihova uporaba je brez dovoljenja založbe z izjemo po zakonu dovoljenih primerov prepovedana. Brez predhodnega pisnega dovoljenja založbe je prepovedana reprodukcija vestnika in njegovih delov v kakršnikoli obliki (tisk, fotokopiranje, elektronske ali druge reprodukcijske oblike) in tudi shranjevanje, predelava ali širjenje z uporabo elektronskih offline ali on-line sistemov./ Za točnost prispevkov odgovarjajo avtorji./ Redakcija posreduje odgovore na vprašanja naročnikov./ Odgovore na vprašanja naročnikov pošiljamo v dveh tednih./ Nekateri odgovori bodo objavljeni v naslednjih izdajah vestnika./ ISSN