Revija EOL 118

Transkripcija

1 okolje Energetska prenova stavb v občinah Nepovratnih sredstev je premalo, postopki prezapleteni Tanja Pangerl V EU naj bi delež porabe energije stavb v skupni porabi energije predstavljal kar 40 %, zato so ukrepi za zmanjšanje energije z večjo energetsko učinkovitostjo stavb med najpomembnejšimi. Vlada RS je leta 2015 sprejela Dolgoročno strategijo za spodbujanje naložb energetske prenove stavb, vendar, kot menijo številne občine, spodbude niso več tako spodbudne, kot so bile včasih. Delež sofinanciranja s strani države se je precej zmanjšal, stroški prijave za pridobitev sredstev so precej veliki, prijave pa zahtevne. Zato se občine raje odločajo za druge vire financiranja, kot sta lastno financiranje in javno-zasebno partnerstvo. V skladu s temi možnostmi poteka energetska prenova stavb, ki so v občinski lasti. Posebne strategije oziroma programa prenove v javnem sektorju nimajo, imajo pa večinoma Lokalni energetski koncept. V anketi objavljamo odgovore enajstih občin in štirih mestnih občin. Energetska prenova stavb v občinah Vprašanja: Občina Ajdovščina Alenka Čadež Kobol, vodja oddelka za gospodarske javne službe in investicije Kolikšen je celoten delež objektov v občinski lasti, ki so potrebni energetske prenove in koliko objektov ste do sedaj že prenovili? Koliko objektov letno energetsko prenovite in po katerih merilih se odločite za seznam objektov, ki so potrebni energetske prenove? Lani smo pripravili projektno dokumentacijo za pet javnih objektov. Ker smo zgradili novo osnovno šolo, bomo letos pričeli s celovito energetsko sanacijo stavbe stare OŠ in jo hrkrati preuredili v glasbeno šolo. V letu 2015 smo izvedli prenovo ogrevanja v telovadnici Lokavec. Ostalih objektov nismo projektirali v smislu energetske prenove. Po podatkih Lokalnega energetskega koncepta (LEK) imamo 40 javnih objektov. V večini od njih bi bilo možno doseči boljše energijske rezultate. Zato smo pristopili k vključitvi vseh javnih zavodov v skupno spremljanje energije preko internetnega portala CSRE ciljno spremljanje rabe energije. Enega letno. Odločimo se na podlagi podatkov o ugotovitvi iz razširjenih energetskih pregledov in energetskih izkaznic. Ali ste morda sprejeli strategijo oziroma 3. program prenove v javnem sektorju do leta 2020, katere objekte boste energetsko prenovili v letu 2017 in 2018 ter za kakšno vrsto energetske prenove gre (delna prenova, celovita prenova idr.)? Na kakšen način financirate projekte 4. energetske prenove, kaj pričakujete od javnih razpisov na državni ravni in kaj predlagate za učinkovitejše izvajanje naložb v energetsko prenovo stavb? Akcijski načrt SECAP bomo izdelali ob 3. koncu letošnjega leta, ko bodo znane smernice države za izdelavo tovrstnih dokumentov. V načrtu razvojnih programov imamo do leta 2019 predvideno le energetsko sanacijo stavbe v glasbeno šolo. Energetsko prenovo glasbene šole 4. bomo izvedli skupaj z sofinanciranjem Ministrstva za infrastrukturo. Za učinkovitejše izvajanje naložb pričakujemo različna merila pri javnih razpisih, saj objekti na Primorskem ne morejo dosegati tako učinkovitih rezultatov kot npr. na Gorenjskem, kjer so zime bistveno daljše in bolj mrzle. Prav tako se je iz prejšnjih razpisov izkazalo, da javno-zasebno partnerstvo ni izvedljivo, saj za tovrstne projekte zasebnih vlagateljev ni (oziroma je samo eden v celi državi, ki pa bo izbiral med projekti, ki so zanj najbolj donosni). Občina Ajdovščina Dvorana Edmunda Čibeja v Lokavcu, v kateri je bila nameščena kotlovnica na sekance

2 Občina Apače Franc Pižmoht, župan Prenovili smo dva objekta, in sicer Kulturni dom Apače in Podružnično Osnovno šolo Stogovci. Število obnovljenih objektov na leto je odvisno od razpoložljivih proračunskih sredstev. Občina Bled Mag. Romana Starič, višja svetovalka za GJS in investicije Celotni delež objektov v lasti Občine Bled, ki so potrebni energetske prenove, je 70%, od tega smo jih 40 % že obnovili oziroma energetsko sanirali. Celovita prenova z energetsko sanacijo je bila izvedena v Vrtcu Bled, Zdravstvenem domu Bled, Domu krajanov Bohinjska Bela in objektih Veslaškega centra Bled, delna energetska prenova pa v osnovnih šolah. Poleg energetskih prenov objektov smo že v letu 2012 pričeli z energetsko učinkovito prenovo javne razsvetljave, kjer smo prav tako za izvedbo pridobili nepovratna sredstva. Prihranek električne energije po treh letih izvedene sanacije je že 40 %, občutno so se zmanjšale tudi emisije CO 2 (za 100 t CO 2 /leto). V preteklih letih smo veliko vložili v vzgojno- -izobraževalne ustanove tudi na področju energetske učinkovitosti, pri čemer smo uspešno črpali različne razpoložljive finančne pomoči in subvencije. Delna energetska obnova Osnovne šole dr. Josipa Plemlja je potekala v okviru projekta REAAL (Renewable Energy Across the Alpine Land) in se sedaj skoraj popolnoma ogreva s pomočjo novih toplotnih črpalk voda voda, na strehi je nameščena sončna elektrarna. V letu 2013 se je pričelo 10-letno sodelovanje med Petrolom in Sava Turizmom, ki ima v lasti večino hotelov v centru Bleda. Pri tem je tvorno sodelovala tudi Občina Bled. Del pogodbe o zagotavljanju prihrankov in obratovanju energetskih sistemov objektov obsega namreč tudi izgradnjo sistema daljinskega ogrevanja, iz katerega se s toploto oskrbuje 11 objektov: sedem hotelov družbe Sava Turizem, dva objekta občine Bled (Športna dvorana Bled, Občina Bled) in Trgovski center Bled. Poleg zamenjave energenta (pred izgradnjo sistema je bil primarni energent v Savinih hotelih pretežno ekstra lahko kurilno olje, sedaj je 96 % toplote proizvedeno iz zemeljskega plina Ne, ker je vse odvisno od razpoložljivih 3. sredstev, upoštevaje investicij, ki jih vodi občina. Večje deleže sofinanciranja in 4 % iz elektrike preko toplotnih črpalk) je cena toplote iz tega sistema najmanj 10 % nižja, kot bi bila, če bi se ogrevali iz lokalnih virov. Skupni letni prihranki znašajo 700 MWh/letno oziroma 580 ton CO 2. Za učinkovitejše energetsko upravljanje objektov in pogodbeno oskrbo z energijo v javnih objektih Občine Bled (šole in vrtec) je Občina Bled podelila koncesijo družbi Petrol, d.d., v okviru katere se je poleg tekočega vzdrževanja dogradila oziroma obnovila vsa potrebna oprema za optimalno delovanje vseh ogrevalnih sistemov (tudi v obeh podružničnih osnovnih šolah v Ribnem in Bohinjski Beli). Sinergija vseh učinkov se neposredno kaže v doseganju visokih prihrankov v rabi energije v objektih, ki se z uvedbo navedenih ukrepov zmanjša za 36%. Od leta 2012, ko smo pristopili k energetskim sanacijam, smo v povprečju energetsko prenovili en objekt letno. Merila za določitev prioritete objektov, ki so potrebni energetske prenove, izhajajo predvsem iz Lokalnega energetskega koncepta Občine Bled, kjer so bila izračunana energijska števila za javne objekte in opredeljeni energetsko najbolj potratni objekti. Vzporedno s ciljem znižati stroške upravljanja in vzdrževanja potratnih javnih objektov pri odločitvah upoštevamo tudi sočasno potrebo po celoviti obnovi objektov. V Občini Bled smo sprejeli Lokalni 3. energetski koncept Občine Bled, kot pomemben pripomoček pri načrtovanju strategije občinske energetske politike in dolgoročni Razvojni program Občine Bled do leta V letu 2017 nameravamo energetsko prenoviti občinsko stavbo Občine Bled, ki je evidentirana kot enota kulturne dediščine Bled Vila Zora s parkom in zavarovana z Odlokom o razglasitvi Vile Zora s parkom za kulturni spomenik lokalnega pomena. Predvidena je celovita energetska prenova, s toplotno izolacijo stropa neogrevanega podstrešja, sanacijo strešne kritine in zamenjavo stavbnega pohištva. Z izvedbo navedenih ukrepov so predvideni prihranki Franc Pižmoht mag. Romana Starič pri porabi toplotne energije za dobrih 20 %. V letu 2017 in 2018 se bodo izvajale aktivnosti priprave investicijske in projektne dokumentacije obsežnejše prenove Osnovne šole prof. dr. Josipa Plemlja Bled, katere sestavni del bo tudi energetska prenova objekta. Projekte energetske prenove je Občina 4. Bled do sedaj vedno financirala z deležem nepovratnih sredstev za sofinanciranje prek različnih javnih razpisov v Republiki Sloveniji, seveda z obvezno udeležbo sredstev iz občinskega proračuna za neupravičene stroške. Poleg tega smo za večje projekte morali najeti tudi kredit. Občine se v zadnjem obdobju ne prijavljajo več tako intenzivno na različne razpise, saj je delež nepovratnih sredstev za sofinanciranje prek različnih razpisov v Republiki Sloveniji precej nižji kot pred leti in znaša največ 40 % upravičenih stroškov investicije (prej 100 % oziroma 85 %). Kljub nižjemu deležu nepovratnih sredstev pa ostajajo stroški in delovne obremenitve občinske uprave, povezane s prijavo in pripravo vse potrebne dokumentacije enako obsežni in tudi časovno zahtevni. Ker so pridobljena sredstva pri manjših investicijah in v manjših občinah velikokrat skoraj enaka stroškom, ki jih prijave na take razpise povzročajo, posledično občine raje same, iz lastnih virov, izvedejo energetske sanacije, postopoma in v obdobju, ko to zmorejo. Energetska strategija je v takih primerih nekoristna. Zato menimo, da bi za učinkovitejše izvajanje naložb v energetsko prenovo stavb morali predvsem občutno povečati delež nepovratnih sredstev za sofinanciranje in poenostaviti postopke prijave na razpise. okolje

3 118 okolje 44 Energetska prenova stavb v občinah Občina Črnomelj Jože Migalič, oddelek za družbene dejavnosti in javne finance Do sedaj smo celovito energetsko prenovili dva objekta. Poleg spodaj naštetih (odg. št. 3), ki jih nameravamo prenoviti v letu 2017, nam bo ostalo še nekaj objektov, ki bi jih bilo potrebno obnoviti v prihodnje. Občina prenavlja objekte v skladu z objavljenimi razpisi države (državna in EU sredstva). Merila, po katerih se odločamo za prenovo objektov, so naravnana na objavljene javne razpise s strani države. V večini primerov gre za odločitev glede na energetsko potratnost Občina Jesenice Tomaž Tom Mencinger, župan in Občina Krško Občina Jesenice je lastnik večjega števila javnih objektov (šole, vrtec, športna dvorana, zdravstveni dom, kulturni objekti ipd.). Večina je starejšega datuma in na njih periodično izvajamo energetsko sanacijo v skladu s potrebami in možnostjo zagotavljanja proračunskih sredstev. Pri načrtovanju se poskušamo čim bolj 3. približati strategiji Lokalnega energetskega koncepta Občine Jesenice. V letu Na področju družbenih dejavnosti smo do sedaj energetsko obnovili pet objektov (štiri osnovne šole, en vrtec). Ostalo nam je še nekaj objektov, saj so vsi stari več kot 30 let. Od skupno vseh javnih zavodov je energetske prenove potrebnih še 30 %. Koliko objektov energetsko obnovimo letno, je odvisno od sofinanciranja. V enem letu smo obnovili tri, v drugem enega. Nabor projektov naredimo glede na vrstni red obnov, ki ga je sprejel Občinski svet ali glede na predmet sofinanciranja, kjer lahko glede na razpisne pogoje predvidimo najvišji delež sofinanciranja. Program strategije in posledično energetska prenova javnih objektov je sprejeta in 3. zapisana v Lokalnem energetskem konceptu. Za vsak objekt posebej pa je izdelan energetski pregled, iz katerega je razvidna ekonomika upravičenosti energetske sanacije, kar omogoči lažjo odločitev kako, kdaj in po katerem vrstnem redu pristopiti k energetski sanaciji. Načrti za 2017: novogradnja energetsko stavbe iz Lokalnega energetskega koncepta. Občina ni sprejela strategije oziroma programa v javnem sektorju do leta V 3. letu 2017 bomo prenovili 7 objektov (PŠ Adlešiči, ZP Vinica, OŠ Dragatuš, Črnomaljski grad Občina Črnomelj, stavbo bivšega Dijaškega doma Črnomelj, OŠ Milke Šobar Nataše in OŠ Mirana Jarca Črnomelj). Investicija zajema tako celovito kot tudi delno prenovo stavb. Ostale objekte bomo prenavljali v okviru proračunskih zmožnosti in razpisov iz različnih virov. Do sedaj smo energetske sanacije občinskih objektov financirali z 4. lastnimi bomo nadaljevali z energetsko prenovo Osnovne šole Toneta Čufarja, za prihodnje leto predvidevamo tudi popolno obnovo stavbe, v kateri domuje Gornjesavski muzej Jesenice (Ruardova graščina). Sredstva zagotavljamo iz proračuna 4. Občine Jesenice in, v kolikor uspemo, tudi preko javnih razpisov na državni ravni (za obe navedeni investiciji pričakujemo sofinanciranje s strani RS in Kohezijskih skladov). Mnogo hitrejše izvajanje nujno potrebnih prenov bi lahko zagotovili z večjim deležem varčnega vrtca v Brestanici, energetska sanacija OŠ v Podbočju. Večino že obnovljenih energetskih prenov smo imeli sofinanciranih s 4. strani sredstvi in sredstvi, ki smo jih uspešno pridobili na javnih razpisih. Letos nameravamo poleg prej omenjenih finančnih sredstev vključiti še zasebni kapital vlagatelja po modelu javno- -zasebno partnerstvo. Trenutni javni razpisi na državni ravni so postali precej kompleksni in zahtevni, saj zahtevajo»gore«papirjev, lokalne skupnosti pa jih brez zunanjih izvajalcev nismo sposobne pripraviti same, kar predstavlja visoke stroške priprave dokumentacije. Najverjetneje pa je oziroma bo končna slika (to bo pokazala analiza v prihodnjih letih) enaka kot z razpisi iz preteklih let, ki so bili mnogo enostavnejši. foto: Gragor Vidmar Tomaž Tom Mencinger sofinanciranja in z odpravo administrativnih ovir na ravni države. Ministrstva za gospodarski razvoj in tehnologijo. Pričakujemo razpise, ki bodo imeli višji delež sofinanciranja s strani države oziroma EU, saj še vedno večji delež financiramo sami. Občina Krško - OŠ Jurija Dalmatina Krško

4 Občina Radeče Večina objektov v občinski lasti je potrebna energetske prenove. V zadnjih petih letih smo generalno energetsko sanirali osnovno šolo, opravljenih pa je bilo tudi nekaj delnih sanacij. Precej več smo gradili, kot prenavljali. Za prenovo se odločamo predvsem po kriteriju nesorazmerno visoke porabe energentov. Mag. Matjaž Šušteršič, Višji svetovalec za projektno delo in investicije Sprejet imamo lokalni energetski koncept 3. občine, posebnih strategij pa ne. Financiramo jih s kombinacijo EU in 4. lastnih sredstev, zagotovo pa bi bilo izvajanje naložb učinkovitejše, če bi bili pogoji za sofinancerska sredstva manj zahtevni, stopnja sofinanciranja pa višja. mag Matjaž Šušteršič okolje Občina Rogaška Slatina Kristijan Novak, vodja investicij Občina Rogaška Slatina preko sistema energetskega upravljanja spremlja porabo energije v 14 javnih objektih. Od leta 2014 so bili obnovljeni štirje javni objekti ( in osnovna šola, enote vrtcev Izvir in Potoček), v letošnjem in naslednjem letu se načrtujeta še dve energetski sanaciji (upravna stavba občine in Kulturni center Rogaška Slatina). Ocenjujemo, da je poleg navedenega energetske obnove potrebnih še 50 % objektov. Praviloma se za energetske sanacije odločamo na podlagi razpisov za sofinanciranje in vnaprej pripravljenih projektov za sanacije na nivoju PZI projektne dokumentacije. Zato bi težko opredelili letno kvoto energetsko obnovljenih objektov, smo pa recimo od leta 2014 do danes obnovili omenjene 4 javne objekte, kar v povprečju pomeni najmanj 1 energetsko obnovljen objekt letno. Merila, ki jim pri tem sledimo, so predvsem izvedeni razširjeni energetski pregledi objektov in spremljanje porabe energentov v odvisnosti od morebitnih prihrankov in potrebnih vloženih sredstvih za sanacije. Dokumenta, ki bi nosil naziv Strategija 3. oziroma program prenove v javnem sektorju do leta 2020, nismo sprejeli. Smo pa od leta 2012 v vse javne objekte postopoma uvedli energetsko knjigovodstvo, s katerim se spremljajo, primerjajo in vrednotijo tekoči stroški in poraba energije za vsakega od objektov. Na osnovi pridobljenih podatkov je tako možno sprejeti odločitve o morebitni potrebi po optimizaciji energetske oskrbe ali potrebnih energetskih sanacijah objektov. V letih 2017 in 2018 bomo na osnovi omenjenih kriterijev izvedli celovito energetsko sanacijo Kulturnega centra in občinske upravne stavbe. Vrednost obeh načrtovanih energetskih sanacij se giblje okrog evrov, predvideva pa se tudi sofinanciranje s strani evropskih razvojnih skladov v višini evrov. Kot zanimivost lahko omenimo, da bosta sestavni del omenjenih energetskih sanacij tudi dve polnilni postaji za avtomobile na električni pogon, s čemer se želi Rogaška Slatina vpisati na zemljevid mest, ki so prijazna električnim avtomobilom. Občina Rogaška Slatina financira omenjene energetske sanacije z 4. javnimi Kristijan Novak sredstvi (delno občinski proračun, delno sofinanciranje s strani razvojnih skladov EU in države) in bo z njimi nadaljevala, saj omenjene aktivnosti in prihranki pri energetski oskrbi več kot opravičujejo nadaljnja vlaganja v ukrepe za bolj učinkovito energetsko oskrbo občine. Od javnih razpisov pričakujemo, da bodo v bodoče bolj prilagojeni realni situaciji in da bodo omogočali nemoteno nadaljevanje izvajanja energetskih sanacij. Za učinkovitejše izvajanje naložb v energetsko prenovo stavb predlagamo zmanjšanje administrativnih postopkov, potrebnih za zagotovitev sofinancerskih sredstev preko razpisov na evropski in državni ravni. Občina Sevnica Mojca Sešlar, vodja oddelka za družbene dejavnosti Občina Sevnica je obnovila vse objekte, ki so bili potrebni energetske sanacije, razen občinske stavbe, ki jo bomo v bližnji prihodnosti. Obnovili smo osem objektov (sedem objektov šol in en objekt za športne dejavnosti). Vse objekte smo obnovili v letih 2014 in 2015, ko je še bilo ugodno sofinanciranje s strani države. Odločamo se vedno na podlagi stroškov in informativnega preračuna (gradbene fizike), kje so prihranki največji, ter na podlagi slabega ugodja v stavbah. Vse energetske prenove so bile tam, kjer 3. je bilo možno, celovite, sicer pa delne. Strategije sicer nimamo, imamo pa narejen Lokalni energetski koncept Občine Sevnica, ki nam je bil podlaga za uvrščanje objektov v energetske obnove. Financiranje je bilo v letih 2014 in s strani države ugodno, tako da smo pridobili večinski delež sredstev s strani države in EU, lastni delež pa je bil od %. Od razpisov, ki so sedaj na voljo, ne pričakujemo ničesar, saj so stroški priprav previsoki, financiranje pa zgolj 20 %. Tudi država bo imela težavo ta sredstva porabiti, saj občine ne morajo zagotavljati tako velikih deležev, hkrati pa iskati zasebnega partnerja, ki bo financiral investicijo. Občina Sevnica ni nobene investicije financirala preko pogodbeništva oziroma zasebnega partnerja, ampak vedno sami unovčujemo prihranke. Na razpise, ki so sedaj na voljo, se Občina Sevnica ne bo javljala, ker so pogoji slabi. Država s svojo politiko podpira gospodarstvo, občinam pa jemlje avtonomijo odločanja in razpolaganja z lastnim premoženjem (spodbujanje javno zasebnega partnerstva).

5 118 okolje 46 Energetska prenova stavb v občinah Občina Škocjan Jože Kapler, župan Občina Škofja Loka Tatjana Bernik, oddelek za okolje in prostor Mestna občina Celje Mestna občina Celje ima v lasti več objektov, ki so kljub rednemu vzdrževanju potrebni energetske obnove. Omejena občinska sredstva so v preteklosti omogočala le delno in fazno obnovo (kot npr. kotlovnic, stavbnega pohištva, zamenjavo strešne kritine ipd.). Ravno s tem namenom smo na Mestni občini Celje glede na znane karakteristike o rabi energije, redne stroške in potreb uporabnikov izdelali seznam 25-ih objektov, ki bi jih v najkrajšem možnem času želeli celovito energetsko obnoviti. Za vse te objekte smo tudi s pomočjo programa Elena, v katerega smo se vključili skupaj z MO Novo mesto in MO Kranj in ki omogoča pridobitev Mestna občina Kranj Od štirih objektov smo do sedaj obnovili enega. V letu 2013 smo dokončali prenovo občinske stavbe. Za energetsko prenovo objektov pa se odločamo po prioriteti. Občina Škofja Loka je v letih izvedla energetsko sanacijo sedmih javnih objektov, kar predstavlja 32 % vseh javnih objektov v lasti občine. Manjši stroški, nižja raba energije in manjše obremenjevanje okolja so temeljni koraki k vzdržni družbi in pripomorejo pri blaženju klimatskih sprememb. V duhu tega zavedanja je Občina Škofja Loka v letu 2013 pričela aktivno uvajati sistem upravljanja z energijo najprej v osnovnih šolah in vrtcih, nato pa tudi v drugih občinskih stavbah. Sistem temelji na odgovornosti za rabo in stroške energije ter na akcijskem planu ukrepanja. Osnova je celosten energetski informacijski sistem, s katerim danes aktivno spremljamo več kot 100 kazalnikov, uporablja pa ga 54 oseb. Trudimo se, da se v javnih objektih gospodarno ravna z MO Kranj ima v lasti 443 stanovanj in 86 poslovnih prostorov ter 45 večjih javnih objektov, med katerimi je 28 izobraževalnih objektov, dve zdravstveni ustanovi, olimpijski bazen, knjižnica, stadion, Prešernovo gledališče, upravna stavba občine, športne Nismo sprejeli strategije, imamo pa v 3. načrtu še preostale tri objekte obnoviti do Do sedaj smo objekt občinske stavbe 4. sofinancirali, za ostale pa razmišljamo o vključitvi zasebnega kapitala. Sicer pa bi energijo, predvsem z že obstoječo infrastrukturo in zaposlenimi, ki predstavljajo ključen element uspešnosti projekta. Posebne strategije nismo sprejeli K energetski sanaciji smo pristopili kot 4. dober gospodar. Razširjeni energetski pregledi so spodbudili izvedbo organizacijskih ukrepov in pripravo na investicije. Objekti so bili skrbno in premišljeno izbrani, neposreden povod za investiranje pa je bila možnost pridobitve nepovratnih sredstev. Bili smo uspešni in za energetsko sanacijo sedmih objektov dobili ,17 evrov oziroma 54,7 % celotne investicije. Ugotavljamo, da so bili planirani prihranki doseženi tudi zaradi skrbnega nadzora nad investicijami. Z vzpostavljenim energetskim nadzornim sistemom sledimo porabi energije v realnem času in s določenih sredstev za tehnično pomoč, izdelali razširjene energetske preglede in vso potrebno investicijsko dokumentacijo. Upoštevaje pridobljeno dokumentacijo je Mestna občina Celje prepoznala kot najboljšo možno rešitev v vzpostavitvi energetskega pogodbeništva. V lanskem letu je Mestni svet MO Celje sprejel Odlok o javno-zasebnem partnerstvu za izvedbo projekta pogodbenega zagotavljanja prihrankov rabe energije z namenom energetske sanacije javnih objektov MO Celje. Na podlagi slednjega je v teku postopek za podelitev koncesije za izvedbo projekta»energetska sanacija javnih objektov MO Celje«. Po uspešno zaključenem dvorane, domovi krajevnih skupnosti, stavbe za kulturo in ostali objekti za potrebe izvajanja javnih služb. Stanovanjski objekti, ki so v 100-odstotni lasti MOK, so novejše gradnje in so razmeroma energetsko varčni, tako da strateškega načrta za energetsko prenovo predlagali večji delež nepovratnih sredstev. Tatjana Bernik pomočjo učinkovitega energetskega managementa spodbujamo organizacijske ukrepe. Analiza doseženih rezultatov je pokazala, da je investiranje v energetsko sanacijo stavb z ekonomskega stališča smiselno zgolj v primeru pridobitve nepovratnih sredstev. Ob upoštevanju teh dejstev znaša enostavna vračilna doba investicije v energetsko sanacijo 10 let, kar lahko ob predvideni življenjski dobi investicije 30 let štejemo kot ekonomsko upravičeno. postopku za izbor zasebnika (trenutno poteka faza) nameravamo z izbranim naborom objektov kandidirati tudi na razpisu za kohezijska sredstva, kjer je predvideno do 40 odstotno sofinanciranje vseh upravičenih stroškov. Končno število objektov, ki bodo energetsko obnovljeni v okviru projekta in obseg obnove, bodo znani po vzpostavitvi javno-zasebnega partnerstva in uspešno zaključenem postopku prijave na razpis za kohezijska sredstva. Za javne objekte, ki ne bodo energetsko sanirani v okviru projekta, se bodo še naprej iskale rešitve in dodatna finančna sredstva (kohezijska, državna sredstva, energetsko pogodbeništvo idr.). večstanovanjskih stavb nimamo. Se pa vsakoletno energetsko prenavljajo (izolacija fasade, dodatna izolacija podstrešja, menjava strehe in stavbnega pohištva na skupnih delih stavb) večstanovanjski objekti, kjer smo samo delni lastniki (lastniki posameznih stanovanjskih

6 enot), nikjer pa v večini. Tam pristopamo k obnovi glede na odločitve večine lastnikov v višini svojih deležev. Vsakoletno pristopamo v svojih stanovanjskih enotah k menjavi stavbnega pohištva, grelnih teles in navadnih ventilov na grelnih telesih za termostatske ventile v skladu z investicijskim načrtom. Za leto 2017 je v načrtu menjava zunanjega stavbnega pohištva v 24 stanovanjih in menjava grelnih teles in ventilov v 43 stanovanjih. Na področju javnih objektov smo v preteklih letih delno oziroma celovito prenovili 11 osnovnih šol, 5 vrtcev, upravno stavbo MOK, pokriti olimpijski bazen, športno dvorano, tribuno, zdravstveni dom, knjižnico in druge objekte. V sklopu dosedanjih energetskih sanacij v občinskih objektih s skupno površino približno m 2 so bili doseženi letni prihranki toplote MWh oziroma 34,7 %, letni prihranki električne energije 290 MWh oziroma 10 % ter letni prihranki vode 2700 m 3. Letno smo zmanjšali izpuste v višini 923 ton CO 2 v ozračje. Večje energetske sanacije so bile izvedene v obdobju 2013 do 2015, saj smo za ta namen pridobili večja nepovratna sredstva Ministrstva za infrastrukturo. Med te objekte spadajo zdravstveni dom, dve osnovni šoli in dva vrtca. Glede na sprejeti proračun in možnost pridobitve nepovratnih kohezijskih sredstev načrtujemo več celovitih prenov v letu 2018 in Nabor bo odvisen od uspešnosti pridobivanja nepovratnih sredstev in proračuna Trenutno pripravljamo postopek javno-zasebnega partnerstva, ki je pogoj za pridobitev nepovratnih sredstev. V sklop prenov načrtujemo objekte, ki so energetsko potratni, potrebni prenove in za ogrevanje koristijo fosilna goriva, še posebej ELKO. Dokumentacijo pripravljamo za 13 objektov, končen nabor pa bo odvisen od prej omenjenih kriterijev. MOK je na področju energetike sprejela 3. več strategij, ki so podlaga za izvajanje energetskih prenov, med njimi Lokalni energetski koncept, strategijo zniževanja izpustov CO 2, trajnostno urbano strategijo in regijski razvojni program. Če smo na področju energetskih sanacij v preteklosti izvajali predvsem delne prenove (zamenjava oken, sanacija kotlovnic, nameščanje termostatskih ventilov ipd.), smo v zadnjih nekaj letih izvajali čim bolj celovite prenove. Tako bomo ravnali tudi v prihodnje. V prej omenjenih 13 objektih načrtujemo sanacije ovojev, zamenjavo stavbnega pohištva, izolacije streh, sanacijo kotlovnic, energetsko upravljanje, sanacijo razsvetljave in podobno. 4. Energetske sanacije smo v preteklosti financirali iz proračuna, v obdobju 2002 do 2017 smo prenove izvajali tudi na način energetskega pogodbeništva, ko smo s pomočjo zasebnih sredstev prenovili 15 javnih objektov. V obdobju 2013 do 2015 smo prenovili 5 objektov s pomočjo nepovratnih kohezijskih sredstev, za naprej pa poleg kohezijskih sredstev načrtujemo še vlaganje zasebnih sredstev (energetsko pogodbeništvo) v energetske sanacije. V ta namen že pripravljamo postopke javno-zasebnega partnerstva. okolje Mestna občina Maribor Dr. Vlasta Krmelj, zunanji energetski manager Mestna občina Maribor aktivno deluje na področju energetske sanacije objektov. Nekateri objekti so delno energetsko sanirani, saj se glede na razpoložljiva finančna sredstva sanacije izvajajo postopoma. V okviru razpisov za EU sredstva smo pridobili finančna sredstva za sanacijo 9 objektov, trenutno je odprt razpis za sanacijo 15 kotlovnic. Ocenjujemo, da je okoli 10 % objektov energetsko saniranih, 20 % je delno saniranih. Zaradi omejenih finančnih sredstev zelo malo objektov letno celovito saniramo. Energetske sanacije izvajamo postopoma. V preteklih petih letih smo aktivno delali na zamenjavi stavbnega pohištva in fasadah. Obnovljenih je bilo več kot 15 objektov. Trenutno imamo v fazi razpisa obnovo 15 kotlovnic. Merilo za seznam objektov je njihova specifična raba energije, stroški za rabo energije ter predviden prihranek. Včasih se izvedba del poveže z drugimi nujno potrebnimi deli na objektu. V okviru Lokalnega energetskega 3. koncepta si je Mestna občina Maribor zadala nalogo energetsko sanirati kar največ objektov in doseči minimalno rabo energije. Natančnega števila objektov si nismo zadali zaradi pomanjkanja finančnih sredstev. Prav tako zaradi raznolikosti objektov nimamo ciljne specifične rabe energije. Nekateri objekti so namreč tudi kulturno zaščitena dediščina. V letu 2017 bomo izvedli energetsko sanacijo 15 kotlovnic, v letu 2018 pa bomo celovito obnovili še 2 objekta. Energetske prenove financiramo iz občinskega proračuna. Uspešni smo bili tudi 4. na preteklih razpisih Kohezijskega sklada za energetsko sanacijo. Energetsko sanacijo kotlovnic bomo izvedli v obliki energetskega foto: Boštjan Čadej dr. Vlasta Krmelj pogodbeništva (javno-zasebno partnerstvo). Za celovito sanacijo pa bomo pridobivali tudi sredstva EU s strani Ministrstva za infrastrukturo. Za učinkovitejše izvajanje naložb v energetsko prenovo bi bilo potrebno dvigniti delež sofinanciranja s strani države za tiste objekte, kjer zaradi njihove specifičnosti izvedba energetskega pogodbeništva za zasebnega partnerja ni zanimiva. Mestna občina Ptuj Andrej Trunk, vodja Oddelka za gospodarske dejavnosti Mestna občina Ptuj je etažna solastnica v 94 stavbah zunaj starega mestnega jedra (večstanovanjske stavbe). 59 izmed teh stavb je energetsko prenovljenih (energetska prenova fasade). V skladu s smernicami Zavoda za varstvo kulturne dediščine namestitev novih fasadnih ovojev v starem mestnem jedru ni mogoča. Mestna občina Ptuj je sicer v starem mestnem jedru lastnica ali solastnica 167 stavb. Na podlagi Stanovanjskega zakona se solastniki večstanovanjskih stavb odločajo za energetske prenove. Pri pridobljenem 50 % soglasju se pristopi k energetski sanaciji. Interes solastnikov po energetskih sanacijah je zelo velik. Energetske sanacije so financirane s 4. strani Eko sklada in z lastnimi sredstvi.