št. 5/2016, let. XXII

Transkripcija

1 št. 5/2016, let. XXII

2

3 Ekonomsko ogledalo ISSN št. 5, letnik XXII, 2016 Izdajatelj: UMAR, Ljubljana, Gregorčičeva 27 Odgovarja: mag. Boštjan Vasle, direktor Glavni urednik: Matevž Hribernik Pri pripravi tekočih gospodarskih gibanj so sodelovali (po abecednem vrstnem redu): Urška Brodar; Jure Brložnik; Janez Dodič; Lejla Fajić; mag. Marjan Hafner; Katarina Ivas, MSc; Slavica Jurančič; Mojca Koprivnikar Šušteršič; Janez Kušar; dr. Jože Markič; Helena Mervic; mag. Tina Nenadič; Mitja Perko, mag.; Jure Povšnar; mag. Ana T. Selan; Dragica Šuc, MSc; mag. Ana Vidrih Izbrane teme so pripravili: Urška Brodar (Referendumska odločitev Združenega kraljestva za izstop iz EU) Mojca Koprivnikar Šušteršič (Turistični prihodi in prenočitve v letu 2015) Matevž Hribernik (Svetovna konkurenčnost Slovenije po IMD 2016) Uredniški odbor sestavljajo: mag. Marijana Bednaš, mag. Aleš Delakorda, Lejla Fajić, dr. Alenka Kajzer, mag. Rotija Kmet Zupančič, Janez Kušar, mag. Boštjan Vasle. Priprava podatkov, oblikovanje grafikonov: Bibijana Cirman Naglič, Marjeta Žigman Oblikovanje: Katja Korinšek, Pristop Računalniška postavitev: Ema Bertina Kopitar Tisk: Demat d.o.o. Naklada: 120 izvodov Razmnoževanje publikacije ali njenih delov ni dovoljeno. Objava besedila in podatkov v celoti ali deloma je dovoljena le z navedbo vira.

4 Kazalo Aktualno...3 Tekoča gospodarska gibanja...5 Mednarodno okolje... 7 Gospodarska gibanja v Sloveniji...9 Trg dela Cene Plačilna bilanca Finančni trgi Javne finance Izbrane teme Referendumska odločitev Združenega kraljestva za izstop iz EU Turistični prihodi in prenočitve v letu Svetovna konkurenčnost Slovenije po IMD Statistična priloga...29 Pri pripravi Ekonomskega ogledala so bili upoštevani statistični podatki znani do 7. julija S 1. januarjem 2008 je v državah članicah Evropske unije začela veljati nova klasifikacija dejavnosti poslovnih subjektov NACE Rev 2., ki je nadomestila prej veljavno klasifikacijo Nace Rev V Republiki Sloveniji je v veljavo stopila nacionalna različica standardne klasifikacije, imenovana SKD 2008, ki v celoti povzema evropsko klasifikacijo dejavnosti, hkrati pa jo tudi dopolnjuje z nacionalnimi podrazredi. V Ekonomskem ogledalu vse analize temeljijo na SKD 2008, razen ko izrecno navajamo staro klasifikacijo SKD Več informacij o uvajanju nove klasifikacije je dostopnih na spletni strani SURS Vse tekoče primerjave (mesečno, četrtletno) v publikaciji Ekonomsko ogledalo so narejene na podlagi desezoniranih podatkov, vse medletne primerjave pa na podlagi originalnih podatkov. Vsi desezonirani podatki za Slovenijo so preračuni UMAR, če ni drugače navedeno.

5 Ekonomsko ogledalo, št. 5/2016 Aktualno 3 Aktualno Kratkoročni kazalniki gospodarske aktivnosti in razpoloženja nakazujejo, da se je gospodarska rast evrskega območja nadaljevala tudi v drugem četrtletju, a naj bi bila po pričakovanjih nižja kot v predhodnih četrtletjih. V predelovalnih dejavnostih se je aktivnost aprila nekoliko povečala, v trgovini na drobno in v gradbeništvu pa že nekaj mesecev stagnira. Vrednosti kazalnikov razpoloženja se, po poslabšanju v prvem četrtletju, v drugem četrtletju niso bistveno spremenile in ostajajo blizu najvišjih ravni v zadnjih letih. Razmere na trgu dela pa se izboljšujejo in pozitivno vplivajo na zasebno potrošnjo, ki bo po napovedih mednarodnih institucij ostala glavni dejavnik gospodarske rasti tudi v letošnjem letu. Cene nafte in surovin se zvišujejo, vendar so še precej nižje kot v preteklih letih. Referendumska odločitev Združenega kraljestva za izstop iz EU prinaša veliko mero negotovosti glede gospodarskih in političnih razmer v evropskem prostoru. Daljši proces izstopanja bo imel po pričakovanju mednarodnih institucij negativne posledice tako za EU kot za Združeno kraljestvo. Na slovensko gospodarstvo bo odločitev za izstop vplivala predvsem posredno, saj bi predvideno znižanje gospodarske rasti v naših glavnih trgovinskih partnericah vplivalo na manjše povpraševanje po našem blagu in storitvah. Večina kratkoročnih kazalnikov gospodarske aktivnosti v Sloveniji se je na začetku drugega četrtletja nadalje povečala. Ob ugodnih gibanjih stroškovne konkurenčnosti in tujega povpraševanja se je nadaljevala rast izvoza blaga in obsega proizvodnje v predelovalnih dejavnostih. Po več mesecih upadanja se je aktivnost povečala tudi v gradbeništvu, vendar je ostala na zelo nizki ravni. Ob izboljševanju razmer na trgu dela in krepitvi zasebne potrošnje se je nadaljevala rast v nekaterih segmentih trgovine in storitvah, povezanih s turizmom. Prihodek v večini ostalih tržnih storitev pa se v zadnjih mesecih ni povečal. Kazalnik gospodarske klime nakazuje postopno krepitev aktivnosti v večini dejavnosti tudi v naslednjih mesecih. Razmere na trgu dela ostajajo ugodne. Naraščanje števila delovno aktivnih se je nadaljevalo tudi aprila. Do nadaljnje rasti je prišlo v večini dejavnosti zasebnega sektorja, najbolj v predelovalnih dejavnostih, trgovini, gostinstvu in prometu. V večini dejavnosti ostajajo ugodni tudi obeti za rast zaposlenosti. Število registriranih brezposelnih se je ob okrepljenem odlivu v zaposlitev in manjšem prilivu v brezposelnost tudi junija nadalje zmanjšalo. Konec meseca je bilo registriranih brezposelnih oseb oz. 9,5 % manj kot pred letom. Po daljšem obdobju krepitve je rast povprečne bruto plače na zaposlenega aprila zastala, kljub temu pa je bilo v prvih štirih mesecih preseganje ravni izpred enega leta v zasebnem in javnem sektorju največje v zadnjih petih letih. Cene življenjskih potrebščin so se junija po letu in pol medletno zvišale. Višje so bile predvsem cene storitev, manjši pa je bil tudi negativni prispevek cen energentov. Osnovna inflacija se je tako še okrepila in se v zadnjih mesecih približala osnovni inflaciji evrskega območja. Višje kot pred letom so bile cene poltrajnih dobrin in prvič letos tudi hrane, nižje pa cene trajnih dobrin. Konkurenčnost menjalnega sektorja se je tudi v prvem četrtletju nadalje izboljšala, predvsem v predelovalnih dejavnostih, ki so najbolj izpostavljene tuji konkurenci. Izboljšanje je bilo posledica visoke rasti produktivnosti, ki je omogočila izboljšanje konkurenčnega položaja menjalnega sektorja in hkrati tudi rast plač. Na ravni celotnega gospodarstva se sicer stroški dela na enoto proizvoda ne znižujejo več zaradi njihove rasti v nemenjalnem sektorju. Cenovna konkurenčnost gospodarstva ostaja, kljub krepitvi evra, ugodna zaradi znižanja relativnih cen življenjskih potrebščin. Zmanjševanje obsega kreditov domačim nebančnim sektorjem se nadalje umirja. Upadanje obsega kreditov podjetjem in NFI se je v zadnjih mesecih stabiliziralo, obseg kreditov gospodinjstvom pa se povečuje. Precej se je umirilo tudi neto razdolževanje podjetij in NFI v tujini, ki povečujejo obseg najetih kratkoročnih kreditov. Delež nedonosnih terjatev se je še znižal in je konec aprila znašal 8,0 %. Med viri financiranja so banke še naprej odplačevale obveznosti do tujine, vloge nebančnih sektorjev se še povečujejo. Nadaljuje pa se poslabševanje ročnostne strukture vlog, saj se nadalje krepijo predvsem vloge čez noč. Javnofinančni primanjkljaj po denarnem toku je bil v prvih štirih mesecih nižji kot v enakem obdobju lani. Prihodki so se medletno sicer nekoliko znižali, kar je bila predvsem posledica nižjih prilivov iz proračuna EU, medtem ko se izboljšanje gospodarskih razmer kaže v rasti prihodkov iz socialnih prispevkov, dohodnine in DDV. Še bolj pa so se medletno znižali odhodki predvsem zaradi nižjih investicij v povezavi z začetkom izvajanja nove finančne perspektive EU, kjer prihaja tudi do zamika pri začetku črpanja.

6 4 Ekonomsko ogledalo, št. 5/2016 Aktualno Kazalnik PMI kaže na rast predelovalnih dejavnosti v večini glavnih trgovinskih partneric Vrednost EMU Nemčija Avstrija Italija Francija jan. 12 apr. 12 jul. 12 okt. 12 jan. 13 apr. 13 jul. 13 okt. 13 jan. 14 apr. 14 jul. 14 okt. 14 jan. 15 apr. 15 jul. 15 okt. 15 jan. 16 apr. 16 Vir: Markit Economics. Opomba: Vrednost več kot 50 nakazuje rast proizvodnje, manj kot 50 pa krčenje. Konkurenčnost v izvozno usmerjenem delu gospodarstva se je nadalje izboljšala. Predelovalne dej. EU Predelovalne dej. Slovenija Indeks 2007=100, 4-četrtletne drseče sredine Q1 08 Q1 09 Q1 10 Q1 11 Q1 12 Q1 13 Vir: Eurostat, preračuni UMAR. Izboljšale so se tudi razmere v bančnem sistemu, obseg in delež nedonosnih terjatev sta se še znižala Podjetja Tujci Gospodinjstva Ostalo Delež nedonosnih terjatev (desna os) Nedonosne terjatve v mio EUR Vir : BS Q Q1 15 apr Q1 16 V % Izvoz ostaja glavni dejavnik gospodarske rasti v Sloveniji Medletna realna sprememba, v % Izvoz blaga 2015 jan.-apr Ind.proizvodnja predelovalnih dej. Vir: SURS. -30,6 Vrednost opravljenih gradbenih del Prihodek v trgovini na drobno Razmere v gospodarstvu in zaupanje v nadaljnje okrevanje še naprej ugodno vplivajo na trg dela Delovno aktivni po SRDAP (leva os) Registrirani brezposelni (desna os) Število delovno aktivnih po SRDAP, v 1.000, desezonirano Medletna sprememba v mio EUR jan. 11 jul. 11 jan. 12 jul. 12 jan. 13 jul. 13 jan. 14 jul. 14 jan. 15 jul. 15 Vir: SURS, ZRSZ, preračuni UMAR. Davčni prihod. in socialni prisp. Ostali prihodki jan Q1 Q Q3 Q4 jan.-apr Vir: MF, Bilten javnih financ, preračuni UMAR. Število registriranih brezposelnih, v 1.000, desezonirano Medletno znižanje prilivov iz proračuna EU glavni dejavnik znižanja javnofinančnih prihodkov.

7 tekoča gospodarska gibanja

8

9 Ekonomsko ogledalo, št. 5/2016 Tekoča gospodarska gibanja 7 Mednarodno okolje Slika 1: Kratkoročni kazalniki gospodarske aktivnosti v evrskem območju Ind. proiz. predelovalnih dej. Obseg opr. del v gradben. Prihodek v trg. na drobno ESI (desna os) Desezoniran indeks 2008=100, 3-mes. drseča sredina mar. 11 sep. 11 mar. 12 sep. 12 mar. 13 sep. 13 mar. 14 sep. 14 mar. 15 Vir: Eurostat, preračuni UMAR. sep. 15 mar Desezonirana vrednost, 3-mes. drseča sredina Kratkoročni kazalniki gospodarske aktivnosti in razpoloženja nakazujejo, da se je gospodarska rast evrskega območja nadaljevala tudi v drugem četrtletju, a naj bi bila po pričakovanjih nekoliko nižja kot v predhodnih četrtletjih. V predelovalnih dejavnostih se je aktivnost aprila nekoliko povečala, v trgovini na drobno in v gradbeništvu pa že nekaj mesecev stagnira. Po dveh mesecih rahle rasti se vrednost kazalnika gospodarske klime ESI junija ni bistveno spremenila 1, še naprej pa ostaja blizu najvišjih ravni v zadnjih letih. Kazalnik PMI kaže na nadaljnjo rast predelovalnih dejavnosti v večini glavnih trgovinskih partneric. Slika 2: Stopnja brezposelnosti v državah evrskega območja april 2016 april 2015 april 2013 Stopnja brezposelnosti, v % Razmere na trgu dela v evrskem območju se še naprej izboljšujejo. Stopnja brezposelnosti (10, 2 %) je bila aprila za približno 2 o. t. nižja kot pred tremi leti, ko je dosegla najvišjo vrednost. Ob nadaljnjem izboljšanju na trgu dela evrskega območja bo po napovedih EK in ECB zasebna potrošnja še naprej glavni dejavnik gospodarske rasti. 0 GR ES PT IT CY SK EMU FR LV FI BE LT IE SI EE NL LU AT MT DE Vir: Eurostat. Opomba: države so razvrščene po višini st. brezposelnosti v aprilu Slika 3: Obrestne mere ECB in Euribor Ključna obrestna mera Mejno posojilo Mejni depozit EURIBOR 3m EURIBOR 6m 2,0 2,0 % 1,5 1,0 0,5 0,0 1,5 1,0 0,5 0,0 % ECB je junija ohranila obrestne mere nespremenjene in za doseganje dolgoročne cenovne stabilnosti pričela z izvajanjem dodatnih ukrepov. Pod vplivom pričetka odkupa podjetniških vrednostih papirjev in izvajanja novih ciljno usmerjenih operacij dolgoročnejšega refinanciranja TLTRO II so se nadalje znižale medbančne obrestne mere. -0,5-0,5-1,0 jan.12 jul.12 jan.13 jul.13 jan.14 jul.14 jan.15 jul.15 Vir: ECB, EMMI, preračuni UMAR. jan.16 jul.16-1,0 1 Anketa je bila opravljena pred odločitvijo Združenega kraljestva za izstop iz EU.

10 8 Ekonomsko ogledalo, št. 5/2016 Tekoča gospodarska gibanja Slika 4: Cene nafte in neenergetskih surovin 160 Nafta Kovine Neenergetske surovine Hrana Junija se je nadaljevalo zviševanje cen nafte in neenergetskih surovin. Cena nafte brent se od januarja, ko je dosegla najnižjo raven po letu 2004, vztrajno zvišuje, junija je dosegla najvišje letošnje vrednosti (okoli 50 USD za sod). Nadaljuje se tudi zviševanje dolarskih cen neenergetskih surovin jan. 11 jul. 11 jan. 12 jul. 12 jan. 13 jul. 13 Indeks 2008=100 jan. 14 jul. 14 jan. 15 jul. 15 jan. 16 Vir: IMF, IEA, preračuni UMAR. Tabela 1: Kazalniki mednarodnega okolja povprečje sprememba, v %* 2015 V 16 VI 16 VI 16/V 16 VI 16/VI 15 I-VI 16/I-VI 15 Brent USD, na sod 52,35 46,74 48,25 3,2-21,5-31,5 Brent EUR, na sod 48,33 42,69 44,94 5,3-20,7-31,6 EUR/USD 1,110 1,131 1,123-0,7 0,1-0,2 3-mesečni EURIBOR, v % -0,020-0,257-0,267 1,0 25,3-0,2 Vir: EIA, ECB, EMMI Euribor, preračuni UMAR. Opomba: *pri Euribor sprememba v b. t.

11 Ekonomsko ogledalo, št. 5/2016 Tekoča gospodarska gibanja 9 Gospodarska gibanja v Sloveniji Slika 5: Kratkoročni kazalniki gospodarske aktivnosti v Sloveniji Izvoz blaga Ind. proiz. predel. dej. Vred. oprav. del v gradb. Prih. v trgovini na drobno 130 Desezoniran realni indeks 2008=100, 3-mes. drseča sredina jan. 08 jan. 09 jan. 10 jan. 11 jan. 12 jan. 13 Vir: SURS, preračuni UMAR. jan. 14 jan. 15 jan. 16 Večina kratkoročnih kazalnikov gospodarske aktivnosti v Sloveniji se je na začetku drugega četrtletja nadalje povečala. Ob ugodnih gibanjih stroškovne konkurenčnosti in tujega povpraševanja sta se nadaljevala rast izvoza blaga in povečanje obsega proizvodnje v predelovalnih dejavnostih. Po več mesecih upadanja se je aktivnost povečala tudi v gradbeništvu, vendar je ostala na zelo nizki ravni. Ob izboljševanju razmer na trgu dela in krepitvi zasebne potrošnje se je nadaljevala rast v nekaterih segmentih trgovine in storitvah, povezanih s turizmom. Prihodek v večini ostalih tržnih storitev pa se v zadnjih mesecih ni povečal. Kazalnik gospodarske klime nakazuje postopno krepitev aktivnosti v večini dejavnosti tudi v naslednjih mesecih. Tabela 2: Izbrani mesečni kazalniki gospodarske aktivnosti v Sloveniji v % 2015 IV 16/III 16 IV 16/IV 15 I-IV 16/I-IV 15 Izvoz blaga, realno 1 4,4 2,6 3 9,7 6,6 Uvoz blaga, realno 1 3,5 3,2 3 1,5 1,7 Izvoz storitev, nominalno 2 7,5 1,3 3 3,7 7,6 Uvoz storitev, nominalno 2 2,6 0,7 3 2,5 5,5 Industrijska proizvodnja, realno 5,6 0,4 3 5,3 4 5,5 4 v predelovalnih dejavnostih 6,0 0,8 3 7,1 4 7,1 4 Gradbeništvo-vrednost opravljenih gradbenih del, realno -25,2 Trgovina na drobno realni prihodek 1,1 0,9 3 1,9 4 0,9 4 Storitvene dejavnosti (brez trgovine) nominalni prihodek 4,3-0,1 3 2,7 4 3,4 4 Viri: BS, Eurostat, SURS, preračuni UMAR. Opombe: 1 zunanjetrgovinska statistika, deflacioniranje UMAR, 2 plačilnobilančna statistika, 3 desezonirani podatki, 4 delovnim dnem prilagojeni podatki. Slika 6: Blagovna menjava realno Izvoz blaga Uvoz blaga 120 Desezoniran realni indeks 2008=100, 3-mes. drseča sredina jan. 11 jul. 11 jan. 12 jul. 12 jan. 13 jul. 13 jan. 14 jul. 14 jan. 15 Vir: SURS, preračuni UMAR. jul. 15 jan. 16 Rast realnega izvoza in uvoza blaga se je aprila nadaljevala. 2 Ocenjujemo, da je letošnja visoka rast povezana z izvozom večine skupin proizvodov, najbolj vozil in raznih končnih izdelkov. 3 Rast uvoza blaga je še naprej izhajala zlasti iz večjega uvoza proizvodov za široko porabo. 2 Ocena realnega izvoza blaga je narejena na podlagi nominalnega izvoza po zunanjetrgovinski statistiki in cen industrijskih proizvodov proizvajalcev na tujem trgu, ocena realnega uvoza blaga pa na podlagi nominalnega uvoza po zunanjetrgovinski statistiki in indeksa uvoznih cen. Podrobni podatki o strukturi blagovne menjave za februar 2016 še niso razpoložljivi. 3 Ocena na podlagi razpoložljivih podatkov za prve tri mesece Po klasifikaciji SMTK gre za izvoz skupine proizvodov 78 (cestna vozila) in 8 (razni izdelki).

12 10 Ekonomsko ogledalo, št. 5/2016 Tekoča gospodarska gibanja Slika 7: Storitvena menjava nominalno Izvoz storitev Uvoz storitev 550 V mio EUR, desezonirano, 3-mes. drseča sredina jan. 11 jul. 11 jan. 12 jul. 12 jan. 13 jul. 13 jan. 14 jul. 14 jan. 15 jul. 15 jan. 16 Rast nominalnega izvoza storitev se je aprila nadaljevala, rast uvoza je nekoliko zastala. 4 Medletna rast izvoza v prvih štirih mesecih letos je bila predvsem posledica okrepljenega trošenja tujih turistov pri nas, večjega izvoza transportnih storitev in gradbenih storitev. Medletna rast uvoza pa je izhajala predvsem iz večjega uvoza tehničnih, s trgovino povezanih poslovnih storitev. Vir: BS, preračuni UMAR. Slika 8: Obseg proizvodnje v predelovalnih dejavnostih po tehnološki zahtevnosti panog Desezoniran indeks 2008=100, 3-mes. drseča sredina jan. 11 jul. 11 Nizko teh. zaht. panoge Sr. nizko teh. zaht. panoge Sr. vis. in visoko teh. zaht. panoge Predelovalne dejavnosti, skupaj jan. 12 jul. 12 jan. 13 jul. 13 jan. 14 jul. 14 Vir: SURS, preračuni UMAR. jan. 15 jul. 15 jan. 16 Obseg proizvodnje v predelovalnih dejavnostih se je aprila nadalje povečal. Proizvodnja se je zvišala v tehnološko zahtevnejših panogah, nekoliko pa tudi v nizko tehnološko zahtevnih panogah. V srednje nizko tehnološko zahtevnih panogah, v katerih je bil dvig proizvodnje v začetku leta največji, pa je bila rast prekinjena. K temu je po naši oceni največ prispevalo zmanjšanje v največji panogi v skupini, kovinski industriji. Kljub temu je bila v prvih štirih mesecih letos proizvodnja v kovinski industriji medletno večja za 15,6 % (aprila za 12,6 %) in je skupaj z 18,8-odstotno rastjo v tehnološko zahtevnejši proizvodnji IKT opreme in električnih naprav največ prispevala k medletno večji proizvodnji predelovalnih dejavnosti. Slika 9: Vrednost opravljenih gradbenih del Desezoniran indeks 2008=100, 3-mes. drseča sredina jan. 11 Skupaj Nestanovanjske stavbe jul. 11 jan. 12 jul. 12 jan. 13 jul. 13 jan. 14 Vir: SURS, preračuni UMAR. Stanovanjske stavbe Gradbeni inženirski objekti jul. 14 jan. 15 jul. 15 jan. 16 Gradbena aktivnost se je v zadnjem letu precej znižala. Aprila se je vrednost opravljenih gradbenih del na mesečni ravni povečala, a ostala na nizki ravni. Zaradi nižjih državnih investicij pa se je znatno znižala vrednost del v gradnji inženirskih objektov. Od sredine lanskega leta se je krepila le gradnja stanovanjskih stavb, vendar je ostala blizu najnižjih ravni v zadnjih letih. 4 Po plačilnobilančni statistiki.

13 Ekonomsko ogledalo, št. 5/2016 Tekoča gospodarska gibanja 11 Slika 10: Prihodek v panogah v trgovini na drobno Trgovina z mot. gorivi Trgovina z živili Trgovina z neživili 105 Desezoniran indeks 2008=100, 3-mes. drseča sredina jan. 11 jul. 11 jan. 12 jul. 12 jan. 13 jul. 13 jan. 14 jul. 14 jan. 15 jul. 15 jan. 16 V trgovini se je aprila nadaljevala rast prodaje vozil ter ostalih trajnih in poltrajnih neživilskih proizvodov. V teh panogah je bila v prvih štirih mesecih visoka tudi medletna rast prihodka. Najbolj, skoraj za četrtino, je bil večji v trgovini z motornimi vozili, kjer se je povečala prodaja novih osebnih in tovornih vozil 5. Za okoli desetino je bila večja tudi prodaja telekomunikacijskih, gospodinjskih in računalniških naprav. Podoben kot pred letom je bil nominalni prihodek v trgovini na debelo, ki stagnira od lanskega poletja. Medletno manjša pa sta ostala prodaja motornih goriv in živil. Vir: SURS, preračuni UMAR. Slika 11: Transakcije novih in rabljenih nepremičnin Indeks 2008=100, 4-četrtletna drseča sredina Q1 11 Transakcije rabljenih stanovanj Transakcije novih stanovanj Transakcije rabljenih hiš Transakcije novih hiš Q1 12 Q1 13 Q1 14 Vir: SURS, preračuni UMAR. Q1 15 Q1 16 Trgovanje s stanovanjskimi nepremičninami je bilo tudi v prvem četrtletju medletno višje. Za skoraj tretjino višja je bila prodaja rabljenih stanovanjskih nepremičnin 6 (hiš in stanovanj), ki je bila sicer sezonsko nižja kot v zadnjem četrtletju lani. Nizko (in nekoliko nižje kot pred letom) je ostalo število prodaj novih stanovanjskih nepremičnin. Slika 12: Cene novih in rabljenih nepremičnin Indeks 2008=100, 4-četrtletna drseča sredina Q1 11 Q1 12 Cene rabljenih stanovanj Cene novih stanovanj Cene rabljenih hiš Cene novih hiš Q1 13 Q1 14 Vir: SURS, preračuni UMAR. Q1 15 Q1 16 Cene stanovanjskih nepremičnin so se v prvem četrtletju povečale in bile višje kot pred letom. Višje kot v zadnjem četrtletju lani so bile cene vseh vrst nepremičnin, razen novih stanovanj. Te so se ob prodaji stanovanj iz stečajnih postopkov znižale, a ostale višje kot pred letom. Medletno povišanje je bilo najbolj opazno pri rabljenih stanovanjih v Ljubljani (za 5,9 %). Nižje kot pred letom so kljub rasti v zadnjih dveh četrtletjih ostale cene hiš. 5 Po treh letih rasti se je letos od marca dalje medletno zmanjševala prodaja pravnim osebam, prodaja fizičnim osebam, ki se je okrepila šele lani, pa se letos nadaljuje. Po visoki lanski rasti se letos nadaljuje tudi rast prvih registracij novih tovornih motornih in tovornih priklopnih vozil (za okoli tretjino). 6 Ta predstavlja več kot 90 % vseh transakcij.

14 12 Ekonomsko ogledalo, št. 5/2016 Tekoča gospodarska gibanja Slika 13: Nominalni prihodek v tržnih storitvah (brez trgovine) Desezoniran indeks 2008=100, 3-mes.drseča sredina Skupaj Informac. in komunik. (J) Druge poslovne (N) jan. 11 jul. 11 jan. 12 jul. 12 jan. 13 jul. 13 jan. 14 jul. 14 jan. 15 jul. 15 jan. 16 Vir: SURS, preračuni UMAR. Promet in skladiščenje (H) Strokovno-tehnične (M) Gostinstvo (I) Ob rasti prihodkov na tujih trgih nominalni prihodek v tržnih storitvah v letošnjem letu stagnira. K stagnaciji so prispevale predvsem informacijsko-komunikacijske, prometne in strokovno-tehnične storitve. Po naši oceni se je rast prihodkov, ustvarjenih na tujih trgih, nadaljevala, in sicer predvsem v računalniških storitvah 7, v prometnih pa se je upočasnila. Manjša pa je bila prodaja na domačem trgu, kar je vplivalo na upočasnitev rasti prihodka v pravno-računovodskih ter podjetniško-svetovalnih storitvah 8. V zaposlovalnih storitvah 9, ki večinoma posredujejo delovno silo v predelovalne dejavnosti, se je visoka rast še nekoliko povečala. V gostinstvu so se nadaljevala ugodna gibanja, spodbujena s povečanim trošenjem domačih in tujih turistov. Slika 14: Izbrani kazalniki potrošnje gospodinjstev Računalniške, telekom. naprave, knjige, športna oprema, igrače Tekstil, oblačila in obutev Pohištvo, gospod. naprave, gradbeni material, avdio in video zapisi Farmacevtski, medicinski in kozmetični izdelki Desezoniran indeks 2008=100, 3-mes. drseča sredina jan. 11 jul. 11 jan. 12 jul. 12 jan. 13 jul. 13 jan. 14 jul. 14 jan. 15 jul. 15 jan. 16 Trošenje gospodinjstev se je nadalje povečalo tudi aprila. Ob nadaljnji rasti razpoložljivega dohodka se je večje trošenje odrazilo predvsem v večji prodaji osebnih vozil in trajnih dobrin za gradnjo in opremo stanovanj. Nadalje so se povečali tudi nakupi izdelkov za razvedrilo, šport in rekreacijo ter obleko in obutev. Ob večjem številu prenočitev domačih gostov 10 so bili večji tudi izdatki za storitve, povezane s turizmom. Vir: SURS, preračuni UMAR. Slika 15: Poslovne tendence Desezonirana vrednost kazalnika, 3-mes. drseča sredina jan. 11 jul. 11 Gospodarska klima Trg. na drobno Gradbeništvo jan. 12 jul. 12 jan. 13 jul. 13 jan. 14 jul. 14 Predelovalne dej. Storitvene dej. Potrošniki jan. 15 jul. 15 Vir: SURS, preračuni UMAR. Opomba: *Zaradi spremembe metodologije podatki o zaupanju potrošnikov od januarja 2016 niso primerljivi s predhodnimi. jan. 16 Razpoloženje v gospodarstvu ostaja na ravneh, ki so višje od dolgoletnega povprečja. V prvi polovici leta se je poslabšalo le zaupanje v trgovini na drobno, ki pa je tako kot v ostalih dejavnostih višje od dolgoletnega povprečja. 7 J 62 Računalniško programiranje in svetovanje (SKD 2008). 8 M 69 Pravne in računovodske dejavnosti; M 70.2 Podjetniško in poslovno svetovanje (SKD 2008). 9 N 78 Zaposlovalne dejavnosti (SKD 2008). 10 Število prenočitev domačih gostov je bilo aprila medletno večje za 8,5 %.

15 Ekonomsko ogledalo, št. 5/2016 Tekoča gospodarska gibanja 13 Trg dela Slika 16: Rast delovno aktivnih po področjih dejavnosti Rast v %, 3-mesečne drseče sredine, desezonirano 0,5 0,0-0,5-1,0-1,5-2,0 Predelovalne dejavnosti (C) Gradbeništvo (F) Tržne storitve (G-N) Javne storitve (O-Q) jan. 11 jul. 11 jan. 12 jul. 12 jan. 13 jul. 13 jan. 14 jul. 14 jan. 15 jul. 15 jan. 16 Vir: SURS, preračuni UMAR Naraščanje števila delovno aktivnih 11 se je ob ugodnem razpoloženju v gospodarstvu nadaljevalo tudi aprila. Zaupanje v gospodarsko okrevanje se odraža tudi v višjih pričakovanjih glede zaposlovanja v prihodnjih mesecih. Rast števila delovno aktivnih se je nadaljevala v večini dejavnosti zasebnega sektorja, znova najbolj v predelovalnih dejavnostih 12, trgovini, gostinstvu in prometu. V javnih storitvah je bilo njihovo število v prvih štirih mesecih medletno večje predvsem v zdravstvu, v izobraževanju pa v predšolski vzgoji in osnovnem šolstvu. Tabela 3: Kazalniki gibanj na trgu dela v % 2015 IV 16/III 16 IV 16/IV 15 I-IV 16/I-IV 15 Delovno aktivni 2 0,9 0,2 1 1,4 0,8 Registrirani brezposelni -6,1-1,6 1-8,2-6,2 Povprečna nominalna bruto plača 0,7 0,0 1 1,4 2,1 zasebni sektor 0,5-0,7 1 1,3 1,9 javni sektor 1,2-0,2 1 2,0 2,6 v tem sektor država 1,0-0,2 1 3,5 4,0 v tem javne družbe 1,5-0,7 1-1,4-0, IV 15 III 16 IV 16 Stopnja registrirane brezposelnosti (v %), desezonirano 12,3 12,4 11,6 11,4 Vir: ZRSZ, SURS, preračuni UMAR. Opombi: 1 desezonirani podatki, 2 zaposleni, samozaposleni in kmetje. Slika 17: Delovno aktivni po registru in registrirani brezposelni Število delovno aktivnih po SRDAP, v 1.000, desezonirano jan. 11 jul. 11 Delovno aktivni po SRDAP (leva os) Registrirani brezposelni (desna os) jan. 12 jul. 12 jan. 13 jul. 13 jan. 14 jul. 14 jan. 15 jul. 15 Vir: SURS, ZRSZ, preračuni UMAR. jan Število registriranih brezposelnih, v 1.000, desezonirano Zmanjševanje števila registriranih brezposelnih se je nadaljevalo tudi junija. K temu prispeva zlasti odliv iz evidence v zaposlitev, ki se je v zadnjih mesecih še nekoliko okrepil in bil tudi v prvi polovici leta medletno večji. Manjši pa je bil priliv v evidenco, predvsem zaradi manjšega priliva ob izgubi dela in iskalcev prve zaposlitve. Konec junija je bilo število brezposelnih medletno manjše za 9,5 %, pri čemer je bilo v evidenci prijavljenih oseb. 11 Po statističnem registru delovno aktivnega prebivalstva; to so zaposlene in samozaposlene osebe brez samozaposlenih kmetov. 12 V predelovalne dejavnosti je po naši oceni napoten tudi znaten del delovno aktivnih iz zaposlovalnih dejavnosti. Tam se medletna rast njihovega števila sicer umirja, kar bi lahko bila posledica pogostejšega neposrednega zaposlovanja podjetij v drugih dejavnostih.

16 14 Ekonomsko ogledalo, št. 5/2016 Tekoča gospodarska gibanja Slika 18: Povprečna bruto plača na zaposlenega Desezon. indeks, Q2 2008=100, 3-mes.drseča sredina jan. 11 jul. 11 jan. 12 Bruto plača na zaposlenega Zasebni sektor Javni sektor v tem sektor država v tem javne družbe jul. 12 jan. 13 jul. 13 jan. 14 jul. 14 Vir: SURS, preračuni UMAR. jan. 15 jul. 15 jan. 16 Medletna rast plač je bila v prvih štirih mesecih v obeh sektorjih največja v zadnjih petih letih. Po daljšem obdobju krepitve je sicer rast povprečne bruto plače na zaposlenega aprila zastala. Plača v zasebnem sektorju se je nekoliko znižala, potem ko se je v zadnjih dveh četrtletjih pod vplivom uspešnega poslovanja v preteklem letu precej zvišala. Prav tako se je nekoliko znižala tudi v javnem sektorju, kjer ostaja blizu decembrske ravni, ki se je povišala z napredovanji javnih uslužbencev.

17 Ekonomsko ogledalo, št. 5/2016 Tekoča gospodarska gibanja 15 Cene Slika 19: Inflacija v Sloveniji in evrskem območju Medletna rast, v % 4,0 3,5 3,0 2,5 2,0 1,5 1,0 0,5 0,0-0,5-1,0-1,5 Slovenija HICP Evrsko območje HICP jan. 11 jul. 11 jan. 12 jul. 12 jan. 13 jul. 13 jan. 14 Slovenija HICP - OI Evrsko območje HICP - OI jul. 14 jan. 15 jul. 15 Vir: Eurostat. Opomba: OI-brez nepredelane hrane in energije. jan. 16 Cene življenjskih potrebščin so bile junija po letu in pol zniževanja medletno višje. K rasti (0,3 %) so največ prispevale višje cene storitev, v zadnjih mesecih se krepi zlasti medletna rast cen počitnic v paketu. Manjši je bil tudi negativni prispevek cen energentov. Posledično se je okrepila osnovna inflacija, ki se je v zadnjih mesecih približala osnovni inflaciji evrskega območja. Višje kot pred letom so bile tudi cene poltrajnih dobrin in prvič letos hrane, že dalj časa pa ostajajo nižje cene trajnega blaga. Podobna rast cen je bila tudi v evrskem območju. K njej so prispevale višje cene storitev, hrane ter poltrajnega in trajnega blaga, padec cen energentov pa se je v zadnjih mesecih umiril Slika 20: Cene industrijskih proizvodov in uvozne cene 12 PPI (domači) PPI (tuji) Uvozne cene Medletna rast, v % Cene industrijskih proizvodov na domačem in tujih trgih ter uvozne cene so maja ostale medletno nižje. Nižje so bile cene industrijskih proizvodov predvsem v kovinski industriji. V večini ostalih panog cene postopno vse manj zaostajajo za ravnjo izpred enega leta, v nekaterih manjših pa so bile že višje kot pred letom. Zaradi manjšega medletnega padca cen surovin na svetovnih trgih se je v zadnjih mesecih umirilo tudi zniževanje uvoznih cen. -4 jan. 11 jul. 11 jan. 12 jul. 12 jan. 13 jul. 13 jan. 14 jul. 14 jan. 15 jul. 15 jan. 16 Vir: SURS. Tabela 4: Rast cen življenjskih potrebščin, v % 2015 VI 16/V 16 VI 16/VI 15 Skupaj -0,5 0,6 0,3 Hrana 1,5 0,2 1,0 Goriva in energija -6,7 1,5-5,6 Storitve 0,7 1,1 2,5 Ostalo 1-0,1 0,1 0,1 Skupaj brez hrane in energije 0,3 0,5 1,1 Osnovna inflacija - odrezano povprečje 2 0,0 0,3 0,6 Regulirane cene 3-9,8 2,7-7,7 Davčni vpliv - prispevek v o.t. -0,2 0,0 0,2 Vir: SURS, MGRT, preračuni UMAR. Opombe: 1 Obleka, obutev, pohištvo, osebni avtomobili, alkoholne pijače, tobak, itd. 2 Pristop z izključitvijo deleža ekstremnih sprememb cen v vsakem mesecu. Optimalni delež je določen v obdobju zadnjih petih let kot razlika med vrednostjo drsečega sredinskega povprečja in izračunanim odrezanim povprečjem.

18 16 Ekonomsko ogledalo, št. 5/2016 Tekoča gospodarska gibanja Slika 21: Cenovna konkurenčnost Indeks 2007 = 100, 3-mesečne drs. sred jan. 08 jan. 09 Nominalni efektivni tečaj Realni efektivni tečaj* defl. z relativnimi HICP Relativni HICP jan. 10 jan. 11 jan. 12 jan. 13 jan. 14 jan. 15 Vir: ECB; preračuni UMAR. * Rast vrednosti pomeni poslabšanje cenovne konkurenčnosti in obratno. Slika 22: Realni stroški dela na enoto proizvoda (RULC) za menjalni sektor Indeks 2007=100, 4-četrtletne drseče sredine Menjalni sektor EU Predelovalne dej. EU Q1 08 Q1 09 Q1 10 Q1 11 Q1 12 Q1 13 Q1 14 Q1 15 jan. 16 Menjalni sektor Slovenija Predelovalne dej. Slovenija Q1 16 Kljub krepitvi evra cenovna konkurenčnost slovenskega gospodarstva ostaja ugodna. Maja se je nadaljevala apreciacija evra v primerjavi z večino valut pomembnejših trgovinskih partneric ter s tem rast nominalnega efektivnega tečaja. Nadaljnje znižanje relativnih 13 cen življenjskih potrebščin pa je močno ublažilo rast realnega efektivnega tečaja. Ta tako še vedno ostaja blizu lani doseženih najnižjih ravni in s tem spodbuden za slovenske izvoznike. Stroškovna konkurenčnost menjalnega sektorja se je v prvem letošnjem četrtletju nadalje izboljšala 14, predvsem v predelovalnih dejavnostih, ki so najbolj izpostavljene tuji konkurenci. To je bila posledica visoke rasti produktivnosti, ki je omogočila rast plač in hkratno izboljšanje konkurenčnega položaja menjalnega sektorja. Slednje še posebej velja za najbolj izvozno usmerjen del, predelovalne dejavnosti. Zmanjšanje stroškovnih pritiskov v predelovalnih dejavnostih je bilo v zadnjih letih izrazitejše kot v povprečju EU, tako da v tem segmentu gospodarstva Slovenija že dosega nižjo raven stroškov dela na enoto proizvoda. Vir: Eurostat, preračuni UMAR. Slika 23: Realni stroški dela na enoto proizvoda (RULC) za celotno gospodarstvo RULC EU RULC Slovenija Sredstva za zap. * EU Sredstva na zap. * Slovenija Produktivnost* EU Produktivnost* Slovenija Medletna sprememba, v % Q1 11 Q1 12 Q1 13 Q1 14 Q1 15 Vir: Eurostat, preračuni UMAR. Opomba:* Realno, deflator BDP. Q1 16 Na ravni celotnega gospodarstva se nekajletno zniževanje stroškov dela na enoto proizvoda v prvem četrtletju ni nadaljevalo. Medletno so bili višji za 0,4 %, njihova rast je izhajala izključno iz nemenjalnega sektorja 15, najbolj so raven izpred enega leta presegli v gradbeništvu pod vplivom močnega padca dodane vrednosti. Kazalnik za celotno gospodarstvo kaže tudi prekinitev ugodnejših gibanj v primerjavi s povprečjem držav EU, kjer so stroški dela na enoto proizvoda ostali na ravni lanskega prvega četrtletja. 13 Slovenskih v primerjavi s trgovinskimi partnericami. 14 Medletni padec stroškov dela na enoto proizvoda za 2,1 %. 15 Medletna rast stroškov dela na enoto proizvoda za 3,2 %.

19 Ekonomsko ogledalo, št. 5/2016 Tekoča gospodarska gibanja 17 Tabela 5: Indikatorji cenovne in stroškovne konkurenčnosti Efektivni tečaj 1 Medletna rast, v % q1 15 q2 15 q3 15 q4 15 q1 16 Nominalno 0,3-2,8-3,1-3,7-2,4-1,9 0,5 Realno, deflator HICP -0,1-3,8-3,6-4,8-3,4-3,1-0,7 Realno, deflator ULC -1,8-4,0-4,9-4,5-3,7-3,0 n.p. Stroški dela na enoto proizvoda, gospodarstvo in komponente Nominalni stroški dela na enoto proizvoda -1,3-0,6-0,8-0,2-1,0-0,5 1,5 Sredstva za zaposlene na zaposlenega, nominalno 1,1 0,8 0,5 0,9 0,3 1,5 2,6 Produktivnost dela, realno 2,5 1,4 1,3 1,1 1,3 2,0 1,1 Realni stroški dela na enoto proizvoda -2,1-1,1-1,3-0,4-1,1-1,5 0,4 Produktivnost dela, nominalno 3,3 1,9 1,7 1,3 1,4 3,1 2,2 Vir: SURS, ECB; preračuni UMAR. Opomba: 1 do 36-tih trgovinskih partneric, po podatkih ECB.

20 18 Ekonomsko ogledalo, št. 5/2016 Tekoča gospodarska gibanja Plačilna bilanca Slika 24: Komponente salda tekočega računa plačilne bilance Blagovna menjava Primarni dohodki Storitvena menjava Sekundarni dohodki 12-mesečne drseče kumulative, v mio EUR Presežek na tekočem računu plačilne bilance se je še povečal. V dvanajstih mesecih do aprila je znašal 7,9 % ocenjenega BDP in je bil najvišji doslej. K medletno večjemu presežku so v prvih štirih mesecih največ prispevala ugodna izvozna gibanja, ob sicer šibki rasti uvoza zaradi razmeroma skromne domače potrošnje. Primanjkljaj primarnih dohodkov je bil medletno višji predvsem zaradi manj prejetih subvencij iz proračuna EU; primanjkljaj sekundarnih dohodkov pa nižji predvsem zaradi manj neto plačil prispevkov in davkov tujini jan. 11 jul. 11 jan. 12 jul. 12 jan. 13 jul. 13 jan. 14 jul. 14 jan. 15 Vir : BS, preračuni UMAR. jul. 15 jan. 16 Slika 25: Finančne transakcije plačilne bilance 12-mesečne drseče kumulative, v mio EUR Neposredne naložbe Naložbe v vredn. papirje Finančni derivativi Ostale naložbe Finančne transakcije jan. 11 jul. 11 jan. 12 jul. 12 jan. 13 jul. 13 jan. 14 jul. 14 jan. 15 jul. 15 jan. 16 Vir : BS, preračuni UMAR. Finančni račun plačilne bilance še vedno izkazuje neto odliv. Del zasebnega finančnega sektorja je v prvih štirih mesecih povečal finančne investicije v tuje vrednostne papirje, kar je povezano predvsem s presežno likvidnostjo na domačem denarnem trgu. Država je znova odplačala del dolgoročnih obveznosti do tujih portfeljskih vlagateljev. Med prilivi so se povečale naložbe tujih neposrednih vlagateljev v slovenski bančni sektor. Tabela 6: Plačilna bilanca I-IV 2016, v mio EUR Prilivi Odlivi Saldo Saldo, I-IV 15 Tekoči račun , ,0 995,9 683,7 Blago 8.149, ,7 724,6 380,7 Storitve 1.899, ,4 689,0 618,5 Primarni dohodki 497,3 698,5-201,2-91,2 Sekundarni dohodki 203,8 420,4-216,6-224,3 Kapitalski račun 152,6 163,5-10,9 28,2 Finančni račun -532,8-329,6 203,2 242,9 Neposredne naložbe 796,6 134,6-662,0-509,4 Naložbe v vrednostne papirje -510,1 551, , ,7 Ostale naložbe -797,4-975,5-178,1-883,4 Statistična napaka 0,0-781,8-781,8-469,0 Vir: BS. Opomba: Metodologija plačilne bilance in stanja mednarodnih naložb Slovenije temelji na priporočilih šeste izdaje Priročnika za izdelavo plačilne bilance, ki ga je izdal IMF. Na tekočem in kapitalskem računu prilivi pomenijo prejemke, odlivi pa izdatke; saldo je razlika med prilivi in odlivi. Na finančnem računu odlivi pomenijo imetja, prilivi pa obveznosti do tujine; saldo je razlika med odlivi in prilivi. Za vse plačilnobilančne prilive in odlive se povečanje izkazuje s pozitivnim predznakom, zmanjšanje pa z negativnim predznakom.

21 Ekonomsko ogledalo, št. 5/2016 Tekoča gospodarska gibanja 19 Finančni trgi Slika 26: Spremembe obsega kreditov domačim nebančnim sektorjem 12-mesečne drseče vsote, v mio EUR Gospodinjstva Podjetja in NFI Država Skupaj maj.11 maj.12 maj.13 maj.14 maj.15 maj.16 Vir: BS, preračuni UMAR. Zmanjševanje obsega kreditov domačih nebančnih sektorjev se upočasnjuje, kakovost bančne aktive pa se izboljšuje. 16 Pri tem se v podjetjih in NFI medletno upadanje obsega kreditov nadaljuje in od konca lanskega leta znaša med 1,4 in 1,5 mrd EUR. Upočasnjuje pa se razdolževanje podjetij in NFI v tujini, saj se krepijo neto prilivi kratkoročnih kreditov, neto odplačevanja dolgoročnih kreditov se upočasnjuje. Obseg kreditov gospodinjstvom v slovenskem bančnem sistemu se nekoliko povečuje, kar je posledica rasti novega kreditiranja, medtem ko se je zmanjševanje novega kreditiranja nefinančnih družb v zadnjih mesecih ustavilo. Obseg nedonosnih terjatev se še naprej zmanjšuje in je konec aprila znašal 2,7 mrd EUR. Predstavljal je 8,0 % celotne izpostavljenosti bank, kar je za 3,6 o. t. manj kot v enakem obdobju lani. Tabela 7: Kazalniki finančnih trgov Krediti domačih bank nebančnemu sektorju in vloge prebivalstva ter države Nominalni zneski, v mio EUR Nominalna rast, v % 31. V XII V V 16/30. IV V 16/31. V 15 Krediti skupaj , , ,3-0,1-6,8 Krediti podjetjem in NFI , , ,8-0,3-13,8 Krediti državi 1.775, , ,4-0,9 5,2 Krediti gospodinjstvom 8.826, , ,0 0,4 0,4 Potrošniški 2.074, , ,9 0,8-1,3 Stanovanjski 5.444, , ,2 0,3 2,1 Ostalo 1.306, , ,9-0,1-3,9 Bančne vloge gospodinjstev skupaj , , ,9 0,2 4,9 Čez noč 7.911, , ,3 1,1 21,6 Vezane 7.570, , ,6-1,1-12,5 Bančne vloge centralne države skupaj 2.392, , ,3-9,6-56,0 Vloge nefinančnih družb skupaj 4.647, , ,5 0,6 16,1 Vir: Bilten BS, preračuni UMAR. Opomba: NFI nedenarne finančne institucije. Slika 27: Spremembe obsega vlog domačih nebančnih sektorjev Gospodinjstva Podjetja in NFI Država Skupaj mesečne drseče vsote, v mio EUR Med viri financiranja banke še naprej odplačujejo obveznosti do tujine, vloge nebančnih sektorjev se povečujejo. Vsota dvanajstmesečnega razdolževanja bank v tujini se je aprila znižala na 1,1 mrd EUR, kar je za približno petino manj kot v primerljivem obdobju lani. Najizraziteje se je umirilo neto odplačevanje kreditov, ki pa še vedno predstavljajo skoraj polovico vseh neto odplačil. Podobno kot pri podjetjih in NFI (le da v manjši meri) tudi banke beležijo priliv kratkoročnih kreditov. Vloge nebančnih sektorjev se povečujejo predvsem zaradi nadaljnje rasti vlog čez noč maj.11 maj.12 maj.13 maj.14 maj.15 maj.16 Vir: BS, preračuni UMAR. 16 Izločili smo vpliv prenosov sredstev na DUTB.

22 20 Ekonomsko ogledalo, št. 5/2016 Tekoča gospodarska gibanja Javne finance Slika 28: Saldo javnih financ po denarnem toku Javnofinančni saldo Primarni javnofinančni saldo V mio EUR Javnofinančni primanjkljaj po denarnem toku je bil v prvih štirih mesecih nižji kot v enakem obdobju lani. To odraža zlasti izboljšanje gospodarskih razmer ter zaključek stare in začetek izvajanja nove finančne perspektive EU jan.-apr Vir: MF, Bilten javnih financ, preračuni UMAR. jan.-apr Tabela 8: Konsolidirani javnofinančni prihodki in odhodki po denarnem toku Kategorija Mio EUR I-IV 2015 I-IV 2016 Medl. rast, % Mio EUR Medl. rast, % Kategorija Mio EUR I-IV 2015 I-IV 2016 Medl. rast, % Mio EUR Medl. rast, % SKUPAJ PRIHODKI 5.075,8 3, ,2-0,8 SKUPAJ ODHODKI 5.626,2 0, ,5-2,5 Davčni prihodki* 2.730,3 8, ,6-0,4 Plače in drugi stroški dela** 1.210,8 0, ,8 1,1 Dohodnina 690,4 2,6 708,6 2,6 Izdatki za blago in storitve 682,2-4,6 705,0 3,3 Davek od dohod. pravnih oseb 234,6 41,3 145,3-38,1 Plačila obresti 595,1 0,1 587,7-1,2 Davki na nepremičnine 22,0 205,9 20,3-7,8 Rezerve 55,2 88,4 37,1-32,8 Davek na dodano vrednost 1.051,6 5, ,2 2,4 Tekoči transferi posam. in gospodinj ,6 0, ,1 1,9 Trošarine 470,5 9,7 418,2-11,1 Ostali tekoči transferi 443,9-7,8 449,1 1,2 Prispevki za soc. varnost 1.794,5 3, ,6 4,1 Izdatki za investicije 326,6 5,5 173,2-47,0 Nedavčni prihodki 216,0-34,9 221,1 2,4 Plačila v proračun EU 205,8 5,3 160,5-22,0 Prejeta sredstva iz EU 315,0 2,7 203,1-35,5 PRORAČUNSKI SALDO -550,4-446,3 Ostalo 20,1 9,6 23,8 18,5 PRIMARNI SALDO 41,4 135,4 Vir: MF, Bilten javnih financ, preračuni UMAR. Opombi: *Med davčne prihodke niso všteti socialni prispevki, kot to velja v konsolidirani bilanci javnega financiranja. ** Stroški dela vključujejo soc. prispevke delodajalca. Slika 29: Rast prihodkov in prispevki posameznih kategorij k rasti Prispevek k medletni rasti, v o.t. Davčni prihodki Nedavčni prihodki Kapit. in transf. prihodki, donacije Prispevki za socialno varnost Prejeta sredstva iz EU SKUPAJ PRIHODKI (desna os) 8 Q1 Q Q3 Q4 jan.-apr Vir: MF, Bilten javnih financ, preračuni UMAR Medletna rast v % Javnofinančni prihodki so se v prvih štirih mesecih medletno nekoliko znižali. Glavnina 0,8-odstotnega znižanja izhaja iz nižjih prilivov iz proračuna EU, v manjši meri pa so upadli tudi davčni prihodki, na kar so vplivali predvsem letošnji zamiki plačil davka od dohodkov pravnih oseb in trošarin v maj. 18 Izboljšanje gospodarskih razmer se kaže v rasti prihodkov iz socialnih prispevkov, dohodnine in DDV. 17 V prvih mesecih leta 2016 smo prejeli še prihodke EU iz stare perspektive, izdatkov stare perspektive pa ni več, obenem tudi še ni znatnejših izdatkov (investicij) iz nove perspektive EU. 18 Ker je 30. dan v mesecu aprilu 2016 padel na soboto, so bila plačila DDPO in trošarin deloma vplačana v maju. Realizacija državnega proračuna za pet mesecev potrjuje prehodnost medletnega znižanja davčnih prihodkov.

23 Ekonomsko ogledalo, št. 5/2016 Tekoča gospodarska gibanja 21 Slika 30: Rast odhodkov in prispevki posameznih kategorij k rasti Prispevek k medletni rasti, v o.t Plače in drugi stroški dela* Plačila obresti Tekoči transferi Plačila sredstev v proračun EU Izdatki za blago in storitve Rezerve Izdatki za investicije SKUPAJ ODHODKI (desna os) 8-6 Q1 Q2 Q3 Q4 jan.-apr Vir: MF, Bilten javnih financ, preračuni UMAR. Opomba: * Stroški dela vključujejo soc. prispevke delodajalca Medletna rast v % Javnofinančni odhodki so v prvih štirih mesecih medletno upadli. Glavnina 2,2-odstotnega padca izhaja iz nižjih investicij, v povezavi z začetkom izvajanja nove finančne perspektive EU, kjer prihaja tudi do zamika pri črpanju, in nižjih vplačil v proračun EU. Nekoliko nižji so bili tudi izdatki za obresti (zaradi ugodnejše strukture javnega dolga glede na obrestno mero) in prenosi med rezerve 19. Izdatki za blago in storitve so po zadrževanju, ki je bilo izrazito zlasti v začetku lanskega leta, letos medletno višji. Prav tako so višji transferi gospodinjstvom, kot posledica delne sprostitve ukrepov 20. Slika 31: Prejeta sredstva iz proračuna EU, januar-maj 2015 in 2016 Skupaj prejeta sredstva (januar-maj 2016) Skupaj prejeta sredstva (januar-maj 2015) Strukturni skladi Kohezijski sklad Skupna kmetijska politika Drugo 162,5 Neto položaj državnega proračuna RS do proračuna EU je bil v prvih petih mesecih pozitiven (98 mio EUR). Slovenija je v tem obdobju iz proračuna EU prejela 288 mio EUR. Več kot polovico sredstev je bilo iz naslova skupne kmetijske in ribiške politike. Iz kohezijskega sklada so bila letos povrnjena samo sredstva iz prejšnje finančne perspektive EU (78 mio EUR), izplačil iz nove pa še ni bilo. Večina sredstev iz strukturnih skladov je bilo vplačanih iz evropskega sklada za regionalni razvoj V mio EUR Vir: MF, preračuni UMAR 19 V začetku lanskega leta so bili izvedeni prvi prenosi sredstev v nova vodni in podnebni proračunski sklad, zato so bili prenosi sredstev v rezerve v začetku letošnjega leta medletno nižji. 20 Z letom 2016 je prišlo do povišanja otroškega dodatka v 5. in 6. dohodkovnem razredu, zneska denarne socialne pomoči, cenzusov za prejem državne štipendije in varstvenega dodatka ter subvencij za šolske malice. Opravljena je bila tudi izredna uskladitev pokojnin (za 0,7 %).

24

25 izbrane teme

26

27 Ekonomsko ogledalo, št. 5/2016 Izbrane teme 25 Referendumska odločitev Združenega kraljestva za izstop iz EU Referendumska odločitev Združenega kraljestva za izstop iz EU je vplivala na povečano volatilnost na finančnih trgih in negotovost glede gospodarskih in političnih razmer v evropskem prostoru. Daljši proces izstopanja bo imel po pričakovanju mednarodnih institucij negativne posledice za EU in Združeno kraljestvo. Odločitev za izstop bo na slovensko gospodarstvo vplivala predvsem posredno, saj bi predvideno znižanje gospodarske rasti v naših glavnih trgovinskih partnericah vplivalo na manjše povpraševanje po našem blagu in storitvah. Referendumska odločitev je že vplivala na mednarodne finančne trge. Britanski funt se je znižal na najnižjo raven v več kot 30 letih. Zaostrili so se tudi finančni pogoji na mednarodnih trgih. Donosnosti nemške 10-letne obveznice so se znižale, razmiki v donosnosti obveznic perifernih držav evrskega območja pa so se povečale. Bonitetna agencija Standard&Poors je že znižala oceni kreditne sposobnosti Združenega kraljestva in EU, podobno so napovedale tudi druge agencije. Mednarodne institucije ugotavljajo, da morebitni izstop Združenega kraljestva iz EU v širše mednarodno okolje vnaša predvsem gospodarsko in politično negotovost. Simulacije OECD in ECB kažejo, da bodo gospodarske posledice za EU in evrsko območje negativne. Pričakovana gospodarska rast v EU naj bi se po ocenah obeh institucij v obdobju skupno znižala med 0,5 in 1 o. t. Consensus za evrsko območje za letos ne pričakuje večjega vpliva na gospodarsko rast (-0,1 o. t.), naslednje leto pa naj bi se pričakovana rast znižala za dodatne 0,6 o. t. Med našimi največjimi trgovinskimi partnericami naj bi bil vpliv izstopa visok v Italiji, kjer naj bi bila prihodnje leto gospodarska rast nižja za 0,5 o. t. Ocene in simulacije vseh omenjenih institucij so bile opravljene še pred objavo rezultatov referenduma. Slika 32: Consensus napovedi za leti 2016 in (po UK refer.) 2017 (po UK refer.) 2,5 Realna rast BDP v % 2,0 1,5 1,0 Dolgoročne posledice izstopa Združenega kraljestva na gospodarstvo so negotove in odvisne od rezultata pogajanj z EU. Mednarodne institucije pričakujejo, da se pogajanja glede izstopa formalno ne bodo zaključila vsaj dve leti. Najugodnejši scenarij za obe strani je po njihovem mnenju sprejetje podobnega dogovora, kot ga ima EU z Norveško, Islandijo in Lihtenštajnom, saj bi Združeno kraljestvo ostalo vključeno v notranji trg EU preko Evropskega gospodarskega prostora. Tak tip sporazuma ne bi prinesel večjih sprememb pri prostem pretoku oseb, proizvodov, storitev in kapitala. Združeno kraljestvo bi za nemoten dostop na notranji trg EU še vedno plačevalo prispevke v proračun (vendar manj kot sedaj), vendar ne bi imelo pravice pri glasovanju v zakonodajnih postopkih. Drugi najugodnejši scenarij za evropsko gospodarstvo je sprejetje podobnega modela, kot ga ima Švica (znotraj Evropskega združenja za prosto trgovino), ki gospodarske odnose z EU ureja preko bilateralnih dogovorov, kar ji omogoča neposreden dostop do notranjega trga EU. Gospodarsko najmanj ugodna možnost pa je, da Združeno kraljestvo prične poslovati po splošnih pravilih WTO. Na slovensko gospodarstvo bo imel izstop Združenega kraljestva iz EU predvsem posredne učinke. Zaradi predvidenega vpliva na znižanje gospodarske rasti v naših glavnih trgovinskih partnericah bo manjše povpraševanje po našem blagu in storitvah. Neposredni vplivi bodo manjši, saj je trgovinska menjava med državama razmeroma majhna. Vrednost izvoza v Združeno kraljestvo na letni ravni znaša okoli 600 mio evrov, kar ga med našimi trgovinskimi partnericami uvršča na 12. mesto 1. Turistični prihodi in prenočitve v letu 2015 Število turistov 2 v Sloveniji se je v letu 2015 približalo 4 mio, število njihovih prenočitev pa je prvič preseglo 10 mio. Po letu 2010 se je število turistov in njihovih prenočitev povečevalo, kar je bilo ob večji prepoznavnosti Slovenije posledica večjega obiska tujih gostov. To je vplivalo tudi na rast prilivov iz potovanj, ki so lani dosegli mio EUR (1.827 mio EUR v letu 2008). Obisk domačih turistov se je ob izboljševanju gospodarskih razmer in večjem trošenju gospodinjstev nekoliko povečal šele v zadnjem letu. Tudi lani se je nadaljevalo skrajševanje povprečne dolžine bivanja 3 v Sloveniji, na kar je poleg pogostejših krajših oddihov tako domačih kot tujih turistov po naši oceni vplival tudi povečan obisk turistov iz oddaljenih držav, ki so v Sloveniji obiskali več turističnih krajev, kjer so tudi prenočili 4. 0,5 0,0 EMU Nemčija Francija Italija UK Vir: Consensus. 1 Združeno kraljestvo pa je druga največja trgovinska partnerica evrskega območja. 2 Prikazani so prihodi turistov, saj je turist ob prihodu registriran v vsakem nastanitvenem objektu, v katerem se nastani. Tako se lahko zgodi, da je med svojim bivanjem v kakšnem kraju/državi registriran tudi večkrat. 3 Leta 2008 je turist v povprečju v Sloveniji prenočil 3-krat, leta 2015 pa 2,6-krat. 4 Turist, ki je v Sloveniji prenočil v različnih namestitvenih objektih v