UNIVERZA V MARIBORU PEDAGOŠKA FAKULTETA Oddelek za razredni pouk MAGISTRSKO DELO Maja Hazenmali Maribor, 2015

Transkripcija

1 UNIVERZA V MARIBORU PEDAGOŠKA FAKULTETA Oddelek za razredni pouk MAGISTRSKO DELO Maja Hazenmali Maribor, 2015

2

3 UNIVERZA V MARIBORU PEDAGOŠKA FAKULTETA Oddelek za razredni pouk Magistrsko delo NAČRTOVANJE LIKOVNIH NALOG IZVEN UČILNICE V 2. RAZREDU OSNOVNE ŠOLE Mentorica: doc. dr. Janja Batič Kandidatka: Maja Hazenmali Maribor, 2015

4 Lektorica: Jasna Medved, prof. slovenščine Prevajalka: Vesna Koren, prof. angleščine

5 ZAHVALA Iskrena hvala vsem mojim najbližjim, še posebej staršem, sestri Tjaši in babici, ki so me v času študija spodbujali, mi pomagali in stali ob strani ter verjeli vame. Dragemu Benjaminu se še posebej zahvaljujem za vzet čas in fotografije, spodbude in pomoč. Posebna zahvala je namenjena mentorici doc. dr. Janji Batič za strokovno usmerjanje in svetovanje pri izdelavi magistrskega dela. Zahvaljujem se ge. Alenki Kutnjak, ravnateljici OŠ Kidričevo, ki mi je dovolila, da sem likovne naloge izvedla na njihovi šoli, in učiteljici ge. Alenki Emeršič, ki mi je posodila 2. razred in pomagala. Hvala vsem, ki ste mi v času študija in pri nastajanju magistrskega dela kakorkoli pomagali.

6 UNIVERZA V MARIBORU PEDAGOŠKA FAKULTETA IZJAVA O AVTORSTVU Podpisana Maja Hazenmali, roj , študentka Pedagoške fakultete Univerze v Mariboru, smer Razredni pouk, izjavljam, da je diplomsko delo z naslovom Načrtovanje likovnih nalog izven učilnice v 2. razredu osnovne šole pri mentorici doc. dr. Janji Batič avtorsko delo. V magistrskem delu so uporabljeni viri in literatura korektno navedeni; teksti niso prepisani brez navedbe avtorjev. Maja Hazenmali Maribor, 2015

7 POVZETEK Učitelji v večini ne izvajajo pouka likovne umetnosti izven učilnice. Prostor izven učilnice nam ponuja zelo veliko najrazličnejših možnosti za izvajanje likovnih nalog, ki jih premalokrat izkoristimo. Magistrsko delo sestavljata teoretični in empirični del. V prvem delu je predstavljeno učenje izven učilnice, spodbujanje aktivne vloge učenca izven učilnice, varnost izven učilnice, likovna umetnost izven učilnice, motivacija učencev izven učilnice, pomen okolja. V nadaljevanju smo se v teoretičnem delu dotaknili še avtentičnega prostora. Podrobneje smo še opisali pripravo učitelja na pouk izven učilnice, izbiro likovnih nalog, razvijanje pojmov izven učilnice, likovna področja in likovne tehnike, metode dela. Teoretični del smo posvetili še likovnim delom umetnikov. Predstavili pa smo tudi umetnike, ki so izhajali iz narave in so nam predstavljali navdih za pripravo ter izvedbo likovnih nalog izven učilnice. Empirični del je študija primera, kjer so opisi praktičnih primerov izvedbe in analize posameznih elementov. Vzorec udeleženih zajema učence 2. razreda ene izmed štajerskih osnovnih šol. Podatke smo zbrali z načrtnim opazovanjem, anketiranjem učencev in intervjuvanjem učiteljice razredničarke. Ugotovili smo, da mora učitelj likovne naloge prilagoditi izvedbi zunaj učilnice, kar od učitelja zahteva več priprave. Učenci so na splošno zelo motivirani za delo zunaj učilnice, še posebej jih pritegne material. Ključne besede: likovne naloge, izven učilnice, možnosti izvajanja, izvedba, učenci 2. razreda.

8 ABSTRACT In most cases, teachers do not perform art lessons outside the classroom. The space outside the classroom is very rarely chosen to carry out art assignments, although it offers various options. This master s degree thesis consists of a theoretical and of an empirical part. The first part presents the following: learning outside the classroom, enhancing the active role of the students, the students safety outdoors, art lessons outside the classroom, students and their motivation, the importance of the environment. Further on in this part we touched on the authentic space. We presented in detail the lesson plans for lessons outdoors, the choice of art assignments, concept development, art fields, art techniques and working methods. The theoretical part was also dedicated to artworks from some artists. We presented the artists whose artworks originated in nature, and were the inspiration for planning and performing art assignments outside the classroom. The empirical part is a case study with descriptions of practically performed lessons and the analysis of individual elements. The sample of participants consists of the second grade students from one of the primary schools in Štajerska region. The information was collected by planned observation, surveying the students and questioning the class teacher. We could establish that art assignments need to be adjusted to the lessons outdoors, which demands more preparation time for the teacher. In general, students are very motivated for working outside the classroom and they are very interested in the material. Keywords: art assignments, outside the classroom, options of performing, performance, second grade students

9 KAZALO VSEBINE 1 UVOD Teoretični del Učenje izven učilnice Priprava na pouk izven učilnice Likovna dela umetnikov Umetniki, ki izhajajo iz narave Andres Amador Tanya Preminger Andy Goldsworthy Tone Lapajne Milan Lampe Leonore Alaniz Michael Grab EMPIRIČNI DEL Namen, podrobna opredelitev in omejitev raziskovalnega problema Raziskovalna vprašanja Metodologija Raziskovalna metoda Vključeni v raziskavo Postopki zbiranja in obdelave podatkov Rezultati in interpretacija Likovna naloga izven učilnice: Risanje... 29

10 Podroben opis priprave in izvedbe učne ure s področja risanja Analiza podatkov, pridobljenih z anketiranjem učencev Analiza likovnih del Ugotovitve Likovna naloga izven učilnice: Slikanje Podroben opis priprave in izvedbe učne ure s področja slikanja Analiza podatkov, pridobljenih z anketiranjem učencev Analiza likovnih del Ugotovitve Likovna naloga izven učilnice: Grafika Podroben opis priprave in izvedbe učne ure s področja grafike Analiza podatkov, pridobljenih z anketiranjem učencev Analiza likovnih del Ugotovitve Likovna naloga izven učilnice: Kiparstvo Podroben opis priprave s področja kiparstva Analiza podatkov, pridobljenih z anketiranjem učencev Analiza likovnih del Ugotovitve Ugotovitve, pridobljene z intervjuji z učiteljico Sklep VIRI IN LITERATURA... 96

11 KAZALO SLIK Slika 1: Umetnik Andres Amador Slika 2: Geometrija umetnosti na plaži Slika 3: Umetnik si pomaga s Quadrokopterjem, da prikaže razsežnost svojega dela Slika 4: Tanya Preminger: Snežna skulptura Slika 5: Tanya Preminger: Zimsko sadje Slika 6: Andy Goldsworthy: Dotik severa, Slika 7: Tone Lapajne: Slika iz cikla Zemlja v nebu Slika 8: Milan Lampe: Močvirski trs Slika 9: Leonore Alaniz: Prispodoba vljudnosti Slika 10: Michael grab: Postavitev iz cikla Poletje, Slika 11: Priprava peskovnika Slika 12: Odstraniti je bilo potrebno travo, večje kamenje, cigaretne ogorke Slika 13: Razmejevanje prostorov za vsakega učenca Slika 14: Ogled videoposnetka Slika 15: Različne vrste črt na reprodukciji Slika 16: Opazovanje v ogledalu Slika 18: Demonstracija risanja črt v pesek Slika 19: Sodelovanje učenca pri demonstraciji Slika 20: Vsak učenec ima že vnaprej določen prostor za ustvarjanje Slika 21: Najprej so si poteptali svoj prostor Slika 22: Ustvarjanje... 36

12 Slika 23: Risanje v peskovniku Slika 24: Risanje s palčko Slika 25: Risanje z otroškimi grabljicami Slika 26: Risanje v peskovnik Slika 27: Risanje z metlico Slika 28: Risanje s prsti Slika 29: Vrednotenje Slika 30: Obnavljanje posameznih meril Slika 31: Posnetek iz zraka Slika 32: Navdušeni učenci Slika 33: Avtoportret Slika 34: Avtoportret Slika 35: Avtoportret Slika 36: Avtoportret Slika 37: Avtoportret Slika 38: Avtoportret Slika 39: Avtoportret Slika 40: Avtoportret Slika 41: Avtoportret Slika 42: Avtoportret Slika 43: Avtoportret Slika 44: Oblačenje Slika 45: Sprehod do gozda Slika 46: Motivacija iskanje materiala, ki bi ga lahko uporabili za ustvarjanje. 49 Slika 47: Pogovor o tem, kaj iz narave bi lahko uporabili za ustvarjanje Slika 48: Priprava zemlje v lonček... 50

13 Slika 49: Prikaz reprodukcije Toneta Lapajneta iz cikla Zemlja v nebu Slika 50: "Kje se vidi, da je umetnik uporabil zemljo?" Slika 51: Prikaz reprodukcije Milana Lampeta: Močvirski trs Slika 52: Razmišljanje o gozdnih živalih Slika 53: Poročanje o tem, katere živali bi lahko srečali Slika 54: Priprava na demonstracijo Slika 55: Demonstracija Slika 56: Demonstriranje likovne tehnike Slika 57: Aktivno vključevanje učencev v demonstracijo Slika 58: Praktično ustvarjanje Slika 59: Ustvarjanje Slika 60: Vrednotenje Slika 61: Aktivno vključevanje učencev v vrednotenje Slika 62: Obnavljanje meril Slika 63: Gozdna žival Sika 64: Gozdna žival Slika 65: Gozdna žival Slika 66: Gozdna žival Slika 67: Gozdna žival Slika 68: Gozdna žival Slika 69: Nabiranje regrata Slika 70: Nabrani šopki regrata Slika 71: Pogovor o nabranem Slika 72: Prikazovanje reprodukcije Leonore Alianz Slika 73: Vključevanje učencev... 64

14 Slika 74: Razgovor o likovnem motivu Slika 75: Demonstracija Slika 76: Demonstracija likovne tehnike Slika 77: Razdelitev učencev v tri skupine Slika 78: Učenci pred začetkom ustvarjanja Slika 79: Praktično ustvarjanje Slika 80: Težave z vetrom Slika 81: Veter nas vedno bolj moti pri delu Slika 82: Nadaljevanje ustvarjanja v učilnici Slika 83: Ustvarjanje v učilnici Slika 84: Vrednotenje izdelkov v učilnici Slika 85: Prt skupine Slika 86: Prt skupine Slika 87: Prt skupine Slika 88: Nabiranje kamenja Slika 89: Gramozna jama Slika 90: Prikaz posnetka dela Michaela Graba Slika 91: Prikaz reprodukcije Slika 92: Prikaz videoposnetka žuželk Slika 93: Učenci sodelujejo Slika 94: Demonstracija likovne tehnike Slika 95: Vključevanje učencev v demonstracijo Slika 96: Razdelitev učencev v skupine z barvnimi nalepkami Slika 97: Učenci ustvarjajo

15 Slika 98: Učenci ustvarjajo Slika 99: Učenci ustvarjajo Slika 100: Učenci ustvarjajo Slika 101: Učenci ustvarjajo Slika 102: Vrednotenje izdelkov Slika 103: Majica z žuželkami Slika 104: Pospravljanje kamnov v vedra Slika 105: Velikanska žuželka Slika 106: Velikanski žuželki 2 (Učenci so poimenovali»kraljevi mravlji«.) Slika 107: Velikanske žuželke 3 (Učenci so svojo postavitev imenovali»žužkolandija«.) Slika 108: Žuželka 4 (Učenci so poimenovali»pajek križevec«.) Slika 109: Žuželka

16 1 UVOD Učenje izven učilnice se dokaj pogosto pojavi pri predmetu spoznavanje okolja. V praksi pa opažamo, da učitelji v večini nikoli ne izvajajo pouka likovne umetnosti izven učilnice. Ugotavljamo, da ima učitelj izven učilnice veliko možnosti za izvajanje likovnih nalog. Karlavaris in Berce - Golob (1991) pravita, da je učenje izven učilnice naravnejše, učinkovitejše in ima močnejši vzgojni učinek. Pri tem pa se lahko srečamo z nekaterimi organizacijskimi in strokovnimi težavami. Barron (2009) opozarja, da je osnova za varnost, da učenci poznajo pravila, postopke in ukrepe za učenje izven učilnice. Juriševič pa (2012) ugotavlja, da že okolje samo predstavlja učencem didaktično motivacijsko spodbudo. Ravno zaradi omenjenih pozitivnih lastnosti učenja izven učilnice smo se odločili, da v magistrskem delu proučimo možnosti izvedbe likovnih nalog izven učilnice. Naš namen je bil proučiti možnosti za izvedbo likovnih nalog izven učilnice. Ugotovili smo, da sam učni načrt ne opredeljuje točno določenih nalog izven učilnice. Učitelj izbere učne cilje in učne naloge zunaj učilnice ter jih prilagodi učnim ciljem. Vsaka likovna naloga pa mora imeti likovne smotre. Učitelj se mora smotra zavedati in vedeti, kaj hoče z njim doseči. Posamezne likovne naloge mora skladno povezati z zahtevami učnega načrta (Gerlovič in Gregorač, 1976). Osredotočili smo se na pripravo učitelja na pouk izven učilnice, izvedbo likovnih nalog, potek dela, motivacijo in sodelovanje učencev. Pouk izven učilnice se pravzaprav veliko ne razlikuje od pouka v učilnici in strmi k enakim ciljem, zato tudi pri pouku izven učilnice razvijamo različne pojme, povezane z likovno vzgojo. Izven učinice lahko učitelj uporabi enake metode dela kot v učilnici. Posamezno metodo prilagodi razmeram za delo izven učilnice. Izven učilnice je še posebej pomembno prikazovanje likovnih del umetnikov v avtentičnem prostoru. Kadar učencem prikazujemo likovna dela umetnikov, jim bogatimo likovno kulturo. S tem jim predstavimo likovni problem in razvijamo posamezne likovno-pedagoške pojme (Karlevaris in Berce - Golob, 1991). Kadar 1

17 nimamo možnosti prikazovanja avtentničnih likovnih del, uporabimo reprodkukcije likovnih del. Učenec ozavesti lastno vizualno izkušnjo. S tem si pridobi zmožnost umetniškega pogleda in kritičen odnos (Duh in Herzog, 2010; povz. po Eder, 2013, str. 26). V empiričnem delu magistrskega dela smo izvedli štiri različne likovne naloge izven učilnice in jih analizirali. Pri izvedbi nam je največjo težavo predstavljalo nepredvidljivo vreme. Z izvedbo likovnih nalog izven učilnice in njihovo analizo želimo navdušiti učitelje za izvajanje likovnih nalog izven učilnice ter jim predstaviti kakšno drugačno idejo in pristop do reševanja likovnih problemov. 2

18 2 Teoretični del 2.1 Učenje izven učilnice O učenju izven učilnice je že kar veliko povedanega pri predmetu spoznavanje okolja. Zelo malo učiteljev izvaja pouk likovne umetnosti izven učilnice, čeprav nam prostor izven učilnice ponuja zelo veliko najrazličnejših možnosti za izvajanje likovnih nalog, ki jih premalokrat izkoristimo. Učitelji se velikokrat izogibajo dela zunaj učilnice zaradi organizacijskih problemov, materialnih ali pa tudi vsebinskih problemov. V prvi vrsti mora učitelj zunaj učilnice še bolj poskrbeti za varnost otrok. Barron (2009) opozarja, da je osnova za varnost, da učenci poznajo pravila, postopke in ukrepe za učenje izven učilnice. Učence moramo nadzorovati, kadar delamo izven učilnice. Učitelj mora imeti vedno v mislih število učencev in pregled nad vsemi učenci. Velikokrat se pojavi težava tudi v pomanjkanju spremljevalcev, času ali v oddaljenosti prostora. Učitelji so zavezani učnemu načrtu, zato se jih veliko tudi boji, da bodo z nalogami izven učilnice porabili preveč časa. Izven učilnice se pojavi tudi več disciplinskih problemov, saj učenci postanejo živahnejši (Venek, 2011; povz. po Bussel, 1992). Učenje izven učilnice daje učencem svobodo, naučijo se uporabiti vsa svoja čutila, spodbuja pa jih h kreativnemu in domiselnemu mišljenju. Prav tako jim pomaga, da izboljšajo svoj odnos do učenja znotraj učilnice. Učenci vzpostavijo povezavo z naravo in okoljem ter postanejo samozavestnejši in bolj kontrolirani. Zunaj učilnice so pogostejše praktične naloge (Barron, 2009). Za izvedbo posameznih nalog izven učilnice pa moramo učence še posebej dobro motivirati, da jim ne speljejo motivacije drugi dejavniki v okolju. Motivacija je obravnavana kot psihološki proces (Juriševič, 2012; povz. po Weiner, 1992). Sestavljajo jo različne motivacijske sestavine, ki tvorijo motivacijski proces. Kot sestavine lahko 3

19 pojmujemo interese, cilje, zunanje in notranje spodbude, vrednote, atribucije. Te učni proces aktivirajo in zavestno usmerjajo do končnega učnega cilja. Kot učno motiviranost razumemo vedenjski izraz motivacije, ki ga vidimo iz razmišljanja učencev. Vsak učenec ima lastno motivacijsko delovanje, ki ga lahko z ustreznimi motivacijskimi spodbudami krepimo (Juriševič, 2012). Pomembno je, da učitelj zunaj učilnice ustvari pozitivno učno okolje. Naloge za učence ne smejo biti pretežke. Bolj bodo učenci motivirani, manj bodo nemirni. (Woolfolk, 2002). Okolje učencem že samo predstavlja didaktično motivacijsko spodbudo (Juriševič, 2012). Pouk likovne umetnosti lahko poteka v učilnici, šoli, delavnici. Likovno umetnost pa lahko prav tako izvajamo v naravnem okolju, tovarni, družinskem okolju, umetniškem ateljeju, pred kulturnimi spomeniki, v muzeju, v galeriji, na ekskurziji. Od narave in procesa dela je odvisna izbira lokacije (Karlavaris in Berce - Golob, 1991). Didaktični material iz narave in okolja lahko učencem že sam po sebi predstavlja didaktično spodbudo. Učitelj jo lahko še dodatno okrepi z organizacijo učnega okolja, učnimi metodami in nalogami (Juriševič, 2012). Izven učilnice je še posebej pomemben učno-ciljni pristop k učenju učencev. Učitelji morajo biti pozorni na vsebino oziroma vsebinski pristop, še posebej pa na učne cilje. Pri tem se učitelj osredotoči na oblikovanje učnih nalog tako, da si učenci pridobijo določene veščine, in sicer razumevanje, uporabo, utemeljevanje, povezovanje in kritično presojanje (Rutar Ilc, 2005). Učitelj tako načrtuje strategije obravnave učne snovi na način, s katerim doseže pri učencu najbolj aktivno vlogo. Vse, kar učenci pri pouku delajo, vpliva na spremembe v njihovem razmišljanju, soočanju s problemi, reševanju problemov, doživljanju (Rupnik Vec, 2005). Karlavaris in Berce - Golob (1991) pravita, da je učenje izven učilnice naravnejše, učinkovitejše in ima močnejši vzgojni učinek. Pri tem pa se lahko srečamo z nekaterimi organizacijskimi in strokovnimi težavami. Omenjene opredelitve izpostavljajo učenje izven učilnice kot kakovostno, bolj motivacijsko za učence in izkušenjsko zelo bogato, zato se bomo v nadaljevanju posvetili avtentičnemu prostoru, kjer lahko izvedemo pouk likovne umetnosti. 4

20 V Slovarju slovenskega knjižnega jezika je avtentičen označen kot nekaj od avtorja (Bejec, 2002). Torej v avtentičnem prostoru si pristna likovna dela lahko ogledamo v živo. Na ta način učenci dobijo drugačno apreciacijo likovnega dela. V avtentičnem prostoru razvijamo vizualno mišljenje, ki je bistvena sestavina samega zaznavanja (Vrlič, 2001). Izven avtentičnega prostora je velikokrat spoznavanje omejeno le na vid. V avtentičnem prostoru pa se v veliki meri pridružijo še vsa ostala čutila (Tavčar, 2009; povz. po Bokal, 2013). Avtentični prostor lahko predstavljajo galerija, atelje, muzej, kulturni spomenik, arhitektura. Pozabiti pa ne smemo tudi na posamezne predmete in življenjske situacije (Tacol, 2003). Učenci lahko obiščejo tudi likovnega ustvarjalca in se aktivno seznanijo z njegovim delom (Grimshaw, 1997; povz. po Bokal, 2013). V avtentičnem prostoru učenci uporabijo vizualno mišljenje. Z vizualnim mišljenjem pridemo do dojemanja bistva različnih pojavov. Vidno-čutno zaznavanje je izrednega pomena, saj se tega doživljanja ne da izraziti z besedami. Vizualno mišljenje je proces, ki se ukvarja z vsem, kar vidimo, oblikami, barvo, relacijami in razmerji v prostoru. Omogoča nam spoznavanje vizualnega sveta (Vrlič, 2001). Izven učilnice učenci aktivno opazujejo in zaznavajo okolje z uporabo vseh čutil in s kakršnimkoli pripomočkom. Pri opazovanju učenec izbere zaznave, jih interpretira in vrednoti glede na svoje izkušnje, zato je opazovanje kompleksno. Vse, kar učenec čutno zazna, je pogoj za mišljenje, s katerim predela čutnozaznavne izkušnje. Naloga učitelja je, da učencem omogoči izkušnje (Cenčič in Cenčič, 2002). Pouk izven učilnice načrtujemo v skladu z učnim načrtom. Pri tem si pomagamo s programom za likovno vzgojo. V učnem načrtu za program Likovna vzgoja (2011) so opredeljeni temeljni likovno-pedagoški pojmi ter razdeljeni na likovna področja in razrede. Pri predstavitvi likovnih pojmov moramo učence seznaniti tudi z deli umetnikov. Najučinkovitejše je, če učitelj učence popelje v avtentičen prostor, kjer se srečajo z umetninami. Izbor mora biti raznolik in zajemati čim več avtorjev (Zupančič, 2006). V avtentičnem prostoru postanejo predmeti objekt avtentičnega učenja. Učenec ima 5

21 možnost neposredno zaznati več dejavnikov, kot so na primer barva, tekstura, oblika, linija, format, oblikovati si mnenje. (Zalaznik, 2007; povz. po Bokal, 2013). Pomembno je, da se učenci v naravnem okolju srečajo z materialom, s katerim ustvarjajo, saj je njihova izkušnja veliko bogatejša. Doživetja v stiku z materialom izven učilnice so intenzivnejša in jim predstavljajo dodatno spodbudo za likovno ustvajanje. Tacolova (2003) izpostavlja avtentično učenje pri reševanju likovnih problemov, ki so v neposrednem stiku z umetniškimi deli. Učenci veliko več neposredno doživijo, kar jih spodbuja k inovativnosti pri reševanju različnih likovnih problemov. Prav tako pa jih na nek način usmerja, da iščejo nova spoznanja in hkrati razvijajo tako kritično kot likovno mišljenje. Tomičeva (2003) poudarja nalogo učitelja, da učencem omogoči izkušnje in uporabi vsa čutila. Učenci likovne pojme usvajajo neposredno pri likovnem izražanju, ob razlagi zgledov, ob vrednotenju likovnih del. Loungo - Orlando (2008) pravi, da lahko učitelj uporabi avtentično ocenjevanje kot alternativno obliko ocenjevanja. Od učencev lahko zahteva, da rešujejo naloge ter uporabijo znanje v resničnih življenjskih situacijah in okoliščinah. Usmerjeno je k izobraževalnim ciljem in operativnim učnim ciljem. Pri ocenjevanju v likovni vzgoji pride v poštev ocenjevanje dnevnikov, map dosežkov, razstav, predstavitve Priprava na pouk izven učilnice Učitelj se mora na delo izven učilnice poglobljeno pripraviti. Horvatova (2012) je v svoji diplomski nalogi opredelila vprašanja, ki si jih mora učitelj postaviti v pripravi. Proučiti mora posamezne dejavnike in ustreznost likovne naloge za učence. Tudi ta vprašanja si je dobro postaviti, preden izvedemo učno uro izven učilnice:»ali je likovna naloga ustrezna za učence določenega starostnega obdobja?, Ali je likovno nalogo potrebno prilagoditi za učence s posebnimi potrebami?, Ali imajo učenci v zvezi z izvedbo likovne naloge kakšno 6

22 predznanje?, Ali bo izpostavljeni likovni problem učencem predstavljal izziv, nekaj novega ali bo to zgolj ponavljanje oz. utrjevanje že znane učne snovi?; Katere cilje bodo učenci dosegli pri reševanju likovnih problemov z lastno aktivnostjo?, Katere metode in oblike dela bodo za izvedbo likovne naloge najustreznejše?, Ali imajo učenci dovolj likovnih materialov in pripomočkov za izvedbo? Ali je smiselno medpredmetno povezovanje in kako ga izvesti? (Horvat, 2012, str. 17).«Kljub temu, da sam učni načrt za likovno vzgojo (2011) ne opredeljuje točno določenih nalog izven učilnice, lahko učitelj nalogo izvede izven učilnice. Učitelj izbere učne cilje in učne naloge zunaj učilnice prilagodi učnim ciljem. Vsaka likovna naloga torej mora imeti likovne smotre. Učitelj se mora smotra zavedati in vedeti, kaj hoče z njim doseči. Posamezne likovne naloge naj se skladno povezujejo s celoto učnega načrta (Gerlovič in Gregorač, 1976). Učitelj glede na cilje izbira učno vsebino in jo didaktično strukturira, motivira učence, načrtuje oblike, metode in postopke ter usmerja učence k miselnim operacijam. Vso načrtovanje temelji na učnih ciljih. Spoznavni proces organizira tako, da racionalno izrabi namenjen čas. Učence navaja na samostojnost in vključuje vsa čutila pri spoznavnem procesu (Tomič, 2003). Skladno z učno vsebino in cilji učitelj izbere likovno tehniko. Gerlovič in Gregorač (1976), Karlevaris in Berce - Golob (1991), Duh in Zupančič (2003) so opisali različne likovne tehnike. Gerlovič in Gregorač (1976) sta o likovni tehniki govorila kot o pojmu, pod katerim se skriva material, orodje in delovni način. Pod materialom razumemo snovi, iz katerih oblikujemo. Orodje so pripomočki, ki nam pomagajo pri oblikovanju. Poudarila sta, da nam orodje in material že sama po sebi nudita polno izraznih možnosti. Najprej izberemo likovno tehniko in nato likovne snovi ter motive. Karlavaris in Berce - Golob (1991) sta materiale in tehnike postavila v tehnološko plast likovnega izraza. Strinjala sta se, da je likovni izraz odvisen od uporabe materialov in tehnik. Izraz tehnika razumemo kot postopek in orodje, s katerim se umetniški material nanaša. 7

23 Duh in Zupančič (2003) sta nazadnje opredelila risarske, slikarske, grafične, kiparske in arhitekturne likovne tehnike, kjer se pojavljajo posamezni likovnopedagoški pojmi. Navedla sta likovne pojme, ki bi jih naj učenci usvojili v 1. vzgojno-izobraževalnem obdobju. Gerlovič in Gregorač (1976) sta prav tako govorila o uvajanju likovne tehnike glede na starost, število otrok v skupini in denarne razmere. Pri izvajanju pouka likovne vzgoje izven učilnice je pomembno, da posamezne likovne tehnike prilagodimo glede na okolje, ki nam je dano, in kar se da učinkovito izkoristimo dane možnosti. Torej zunaj učilnice lahko uporabimo skoraj vse likovne tehnike s prilagoditvami. Ugotovili smo, da so avtorji med risarske likovne tehnike uvrstili: risanje s svinčnikom, risanje z ogljem, risanje s kredo, risanje s flomastrom, risanje s tušem, risanje s trsko in tušem, risanje s peresom in tušem, risanje s čopičem, lavirano risbo, risanje z brisalcem tinte, risanje s svetlo tempera barvo na temno podlago, črtno praskanko, enobarvno luščenko, frontaž. Med slikarske likovne tehnike so uvrstili: slikanje z voščenkami in oljnimi pasteli, slikanje z barvnimi kredami in suhimi pasteli, slikanje s tempera barvami, slikanje z vodenimi barvami, gvaš, slikanje z barvnimi tuši, slikanje s šablonami, lepljenke, lepljenke z barvnim papirjem, lepljenke z revijalnim papirjem, lepljenke z blagom in drugimi materiali. Med grafične likovne tehnike pa so postavili: odtiskovanje delov telesa, tisk s pečatniki, kolažni tisk, tisk s šablonami, kolagrafijo, monotipijo, računalniško grafiko (Duh in Zupančič, 2003). Izven učinice lahko učitelj uporabi enake metode dela kot v učilnici. Posamezno metodo prilagodi razmeram za delo izven učilnice. Pri likovni vzgoji ločimo splošne in specifične metode dela. Metode se prepletajo in se redko pojavljajo samostojno. Duh in Zupančič (2003) sta podrobneje opredelila metode dela pri pouku likovne umetnosti. 8

24 Splošne metode so: verbalne metode dela (metoda razgovora, metoda razlage, metoda dela z besedilom, metoda pisanja); vizualne metode dela (metoda prikazovanja, metoda dela z avdiovizualnimi sredstvi); praktično-manipulativne metode dela (metoda demonstriranja, metoda praktičnega likovnega izražanja, metoda eksperimentiranja). Specifične metode so: metode, ki izhajajo iz specifičnosti estetske komunikacije (metoda estetske komunikacije metoda estetskega kultiviranja, metoda širjenja in elaboriranja likovne senzibilnosti); metode, ki izhajajo iz kompleksnosti likovnih pojavnosti, funkcij in procesov (metoda kompleksnosti in prepletanja, metoda izmeničnih vplivov); metode, ki izhajajo iz individualnih, subjektivnih značilnosti likovnih fenomenov (metoda ozaveščanja lastne senzibilnosti, metoda avtonomnih likovnih postopkov); metode, ki izhajajo iz specifičnosti ustvarjalnih procesov (metoda transponiranja in alternativ, metoda posrednih stimulansov); metode, ki izhajajo iz specifičnosti likovnih tehnik (metoda direktnega/neposrednega učenja likovne tehnike, metoda samostojnega dojemanja in usvajanja likovne tehnike s pomočjo lastne izkušnje (Duh in Zupančič, 2003). Verbalne metode se izven učilnice pojavijo v spremenjeni obliki. Učitelj večinoma uporabi metodo razgovora in razlage. Učenci so izven učilnice svobodnejši, ponavadi niso vezani na stol ali mizo, zato se mora učitelj bolj potruditi, da pritegne pozornost učencev in jih vključi v razgovor. Duh in Zupančič (2003) pravita, da metodo razgovora uporabimo predvsem pri frontalnem delu, na primer pri uvodni motivaciji in vrednotenju. Kadar učenci praktično ustvarjajo, uporabimo individualni razgovor kot spodbudo za 9

25 ustvarjanje. Spodbujamo tudi razgovor med učenci. Poskrbeti moramo, da imamo vzpostavljen red. Govori samo en učenec, ostali ga poslušajo. Prav tako ne smemo prehitevati in otroku pustimo čas za premislek, da oblikuje svoje misli. Naloga učitelja je, da razgovor usmerja. Učence usposobimo za razlago svojih likovnih del in ostalih umetnikov. Avtorji Tacol (2003), Duh in Zupančič (2003) ugotavljajo, da razlage pri likovni umetnosti ne uporabimo zelo pogosto. Bistvo te metode je v podajanju informacij in novih neznanih ali znanih pojmov. Slaba stran te metode je, da od učencev ne dobimo povratne informacije. Uporabimo jo lahko pri uvajanju nepoznanih pojmov, razlagi načina uporabe likovnih materialov, uvodni motivaciji. Metodo razlage uporabimo tudi pri demonstraciji, ko učencem razložimo uporabo likovne tehnike, materialov, orodij in različnih postopkov, ter pri vrednotenju, kjer jo uporabimo za predstavitev kriterijev vrednotenja (Duh in Zupančič, 2003). Metoda dela z besedilom in metoda pisanja sta redko prisotni. Med najpomembnejšimi metodami pri likovni umetnosti je vizualna metoda, in sicer metoda prikazovanja (Duh in Zupančič, 2003). Med tem Tacolova (2003) metodo prikazovanja poimenuje malo drugače, in sicer metoda dela s slikovnim materialom. Uvrsti jo med dokumentacijske metode. Izven učilnice učitelj prikazuje učencem likovna dela v avtentičnem prostoru ali pa prikazuje reprodukcije del likovnih umetnikov. Naslednja pomembna metoda je metoda demonstriranja, ki se pojavi skoraj pri vsaki učni uri likovne vzgoje (Duh in Zupančič, 2003). Velik pomen ji pripisuje tudi Tacolova (2003), ki metodo demonstriranja uvrsti med ponazoritvene metode. Duh in Zupančič (2003) izpostavljata pomen vključevanja čutil pri izvajanju te metode. Prikazujemo tisto, kar z njimi lahko zaznamo. Demonstriramo različne postopke dela, kot so rezanje, modeliranje, gnetenje, mešanje barv, in uporabo orodij za likovno izražanje, kot so škarje, modelirka, čopič, ter posamezne likovne tehnike, kot so slikanje s tempera barvami, akvarel, laviranje tuša, risanje z ogljem. Pomembno je, da učenci dobro opazujejo, zato mora biti demonstracija natančna, nazorna, sistematična. Učitelj se mora tudi zavedati, da demonstrira le načine dela, ne pa likovnega izražanja (Duh in Zupančič, 2003). 10

26 Izven učilnice se pri likovni umetnosti še posebej pogosto pojavijo specifične metode, ki izhajajo iz specifičnosti likovnih tehnik. Specifične metode temeljijo na likovnih posebnostih problemskega pouka likovne vzgoje. Te so spoznavanje in razumevanje likovnega problema, reševanje likovnega problema z likovnim izražanjem, vrednotenje rešitve likovnega problema (Duh in Zupančič, 2003). Specifične metode omogočajo večjo fleksibilnost in dinamičnost, likovno senzibilnost, spodbujajo samostojno likovno izražanje in razvoj individualnih likovnih zmožnosti (Tacol, 2003). Zupančič (2006) dodaja, da se pri pouku likovne vzgoje metode prepletajo ter povezujejo z vsebinami in načini dela. Učenci izven učilnice preizkušajo nove likovne tehnike in učitelj uporabi metodo direktnega/neposrednega učenja likovne tehnike ali metodo samostojnega dojemanja in usvajanja likovne tehnike s pomočjo lastne izkušnje. Učitelj mora za dobro izvedbo metode samostojnega dojemanja in usvajanja likovne tehnike poznati načelo postopnosti in kontinuiranosti. Na tak način bo lahko premišljeno izbiral materiale in orodja ter jih prilagajal stopnji učencev. Ko učenci že dobro obvladajo nekatere likovne tehnike, jih lahko izvajajo samostojno. Učitelj jih pri delu le usmerja. Učenci uporabijo lastne izkušnje, preizkušajo različne likovne tehnike, lahko jih tudi kombinirajo, raziskujejo, iščejo nove postopke (Duh in Zupančič, 2003). Učenci samostojno preizkušajo in praktično ustvarjajo. Praktično ustvarjanje učencev pa je najpomembnejši del vsake učne ure likovne vzgoje. V učenčeve ustvarjalne postopke ne smemo posegati, pomagamo jim le z dodatno motivacijo in pri tehničnih, oblikovnih, praktično-organizacijskih problemih. Pomembno je, da vsakemu učencu zagotovimo dovolj prostora za ustvarjanje in potreben material. Učitelj si pri delu pomaga s ponazoritveno, besedno in dokumentacijsko metodo. (Tacol, 2003). Izkoristimo lahko tudi dodatne možnosti, da uporabimo metodo eksperimentiranja za uvajanje novih likovnih tehnik, materialov. Učencem pustimo, da samostojno eksperimentirajo. Pustimo jim dovolj časa (Duh in Zupančič, 2003). Izven učilnice nismo tako obremenjeni s čistočo kot v učilnici in učencem lažje dopustimo svobodo za eksperimentiranje. 11

27 Pouk izven učilnice se pravzaprav veliko ne razlikuje od pouka v učilnici in strmi k enakim ciljem, zato tudi pri pouku izven učilnice razvijamo različne pojme, povezane z likovno vzgojo. Pojmi predstavljajo bistven pomen pri spoznavno usmerjenem pouku (Cencič in Cencič, 2002). Tacolova (2003) navaja, da naj učenci usvajajo likovne pojme neposredno pri likovnem izražanju, ob razlagah zgledov iz vsakdanjega življenja, ob vrednotenju likovnih del umetnikov ali del svojih sošolcev. Vse te naloge lahko izvedemo izven klasičnega pouka v učilnici. Učence moramo na likovno dejavnost pripraviti. Torej priprava mora biti doživljajska. Pri spoznavanju likovnih pojmov mora učitelj spodbuditi željo učencev po likovnem izražanju (Tacol, 2003). Cencičevi (2002) sta prepričani, da so pojmi bistvenega pomena in osnova pri spoznavno usmerjenem pouku. Pojem, ki ga učenec usvoji, je sestavni del njegove spoznavne oz. kognitivne strukture. V spominu se oblikujejo pomenske ali semantične mreže, ki so organizirane hierarhično, hkrati pa prikazujejo odnose med posameznimi pojmi. Ko se učenec uči, poveže nova spoznanja v svojo, že obstoječo mrežo pojmov in jih znova organizira, konstruira. Novo pridobljeno znanje se tako postopoma podredi znanju, ki je že utrjeno, stabilno. Naloga učitelja pri pouku je, da usmerja proces razvijanja pojmov. Učitelj se mora zavedati, da je soodgovoren za kakovost in količino pojmov ter kakovost učenčevega znanja in uspešnost. Kot učitelji moramo pozornost nameniti tudi zavedanju, da na oblikovanje pojmov vpliva več različnih dejavnikov. Dejavnik, ki ga velja omeniti, je stopnja kulture in civilizacije, ki določa, da se v posebnih življenjskih okoliščinah razvijajo drugačni pojmi. Prav tako je pomemben vpliv znanosti, ki prispeva k odkrivanju in zahteva spreminjanje vsebine pojmov. Ne smemo zanemariti otrokovega razvoja kot dejavnika pri razvijanju pojmov, saj je povezano z razvojem zaznavanja, miselnih funkcij in z otrokovim celostnim spoznavnim razvojem. Dejavniki, ki vplivajo na zaznavanje pojmov, so tudi osebnostne individualne razlike in so različni pri enako starih otrocih. Razvoj mišljenja ne poteka pri vseh enako hitro. Otroci imajo tudi različne 12

28 spoznavne interese, kažejo se razlike v sposobnosti generalizacije in abstrakcije, razlike v motivaciji, izkušnjah. Pomembno vlogo imata tudi čustvovanje in določeno življenjsko okolje, v kasnejšem življenju pa tudi poklic (prav tam). Cenčičevi (2002) pripisujeta pomembnost upoštevanja didaktičnih načel pri učenju pojmov. Učitelj si mora pojme ciljno zastaviti in jih načrtovati. Upoštevati mora načelo načrtne dejavnosti, ki pomeni, da so vse aktivnosti načrtno zastavljene. Še posebej v prvem triletju moramo poudariti načelo nazornosti in konkretnosti ter načelo dostopnosti, kjer upoštevamo otrokovo razvojno stopnjo. Učenje pojmov mora potekati po načelu sistematičnosti in postopnosti. Pozabiti pa ne smemo še na načelo individualizacije, ki je pri učenju pojmov prav tako pomembno, saj ima vsak otrok individualno spoznavno strukturo in obstoječi sistem pojmov. Pojmov ne moremo nadgrajevati, če jih učenec nima v svojem sistemu pojmov. Likovni pojmi so v učnem načrtu za likovno vzgojo (2011) navedeni v stolpcu Pojmi. Predstavljajo tako minimalne kot temeljne standarde znanja. Poznavanje posameznih likovnih pojmov je temeljno, da lahko učitelj in učenec komunicirata v učnem procesu likovne vzgoje. Posodobljeni učni načrt za likovno vzgojo (2011) definira temeljne likovne pojme, ki jih obravnavamo v posameznih vzgojno-izobraževalnih obdobjih. Mi se bomo osredotočili na 1. vzgojno-izobraževalno obdobje. Za razvijanje pojmov uporabimo različne splošne metode. Metode so različne glede na to, ali lahko pojem čutno zaznavamo ali ga lahko samo ponazorimo s primeri (Cenčič in Cenčič, 2002). V učnem načrtu za likovno vzgojo (2011) so likovni pojmi razdeljeni na različna likovna področja in posamezne razrede. 13

29 V 2. razredu obravnavamo naslednje pojme iz različnih likovnih področij: Oblikovanje na ploskvi risanje: oblika, vrste linij: ravna, ukrivljena, lomljena, kratka, dolga, vodoravna, navpična, poševna, velikost oblik, oblike risarskih podlag, velikost risarskih podlag, risarski materiali in pripomočki, različne podlage za različne likovne tehnike. Oblikovanje na ploskvi slikanje: barvna ploskev, primarne in sekundarne barve, svetlo-temno (svetlostna lestvica), svetlitev barve, temnitev barve, gradnje slike od dela k celoti (postopek), oblike slikarskih podlag, velikosti slikarskih podlag, slikarski materiali in pripomočki, galerija. Oblikovanje na ploskvi grafika: linija v grafiki, ploskev v grafiki, matrica, grafični materiali in pripomočki, površine materialov. Oblikovanje v tridimenzionalnem prostoru kiparstvo: modeliranje, razgiban kip, statičen kip, stabilnost kipa, postopek gradnje kipa od celote do dela, kiparski materiali in pripomočki. Oblikovanje v tridimenzionalnem prostoru arhitektura: arhitektura, arhitekt, oblika prostora: oglat, zaobljen, velikost prostorov, gradbeni material: kamen, opeka, beton, kovina, les, steklo. 2.2 Likovna dela umetnikov V učnem načrtu za likovno vzgojo (2011) je poudarjeno, da je potrebno pri predstavitvi likovnih pojmov učence seznaniti z deli umetnikov. Učitelj mora znati pravilno izbrati dela umetnikov. Priporočljivo je, da učitelj učencem predstavi raznolik izbor umetnikov (Zupančič, 2006). 14

30 Učencem s prikazovanjem likovnih del umetnikov pridobivamo likovno kulturo, predstavimo jim likovni problem in razvijamo likovno-pedagoške pojme (Karlevaris in Berce - Golob, 1991). Učitelj v večini primerov nima možnosti prikazovati učencem likovnih del v avtentičnem prostoru, zato najpogosteje vključujemo reprodukcije. Učenec se s pomočjo reprodukcij začne zavedati lastne vizualne izkušnje. S tem si pridobi zmožnost umetniškega pogleda in kritičen odnos do lastnega okolja (Duh in Herzog, 2010; povz. po Eder, 2013, str. 26). Kriterije za izbiro likovnih del umetnikov sta zapisala Karlevaris in Berce - Golob (1991): Likovnih del imamo veliko na izbiro, zato moramo upoštevati načelo eksemplifikacije, kar pomeni, da moramo imeti za svojo izbiro argumente. Likovne probleme moramo uskladiti z izbiro reprodukcije. To pomeni, da se umetnik na reprodukciji ukvarja z enakim likovnim problemom, s katerim se bodo nadalje ukvarjali učenci. Reprodukcijo lahko izberemo tudi na osnovi pojmov, ki jih želimo predstaviti učencem. Paziti moramo, da pri izbiri upoštevamo razvojno stopnjo učencev, saj nimajo vsi enakih zmožnosti za sprejemanje umetniških del. Upoštevati moramo tudi likovno temo, likovno strukturo in likovni stil. Kakovostne reprodukcije so takrat, kadar prikazujemo dela umetnikov, ki jih je preverila umetnostno-zgodovinska stroka. Zagotoviti morajo osnovnim zahtevam in ustrezati starostni skupini učencev (Eder, 2013). Pomembno pa je tudi, kako pripravimo reprodukcijo. Reprodukcije, ki jih prikazujemo učencem, morajo biti kakovostne. Paziti moramo, kadar tiskamo reprodukcije s fotografij, saj mora biti fotografija kakovostna, pri spreminjanju velikosti pa se kakovost ne sme spremeniti. Priporočljivo je, da kadar natisnemo reprodukcije, da so te velike vsaj za A3 format lista. Pomembno je, da se list ne zvija, zato pripravimo ustrezno podlago. Priporočljivo je, da so reprodukcije barvne. Če si želimo olajšati delo in tiskanje reprodukcij, imamo alternativno 15

31 prikazovanje reprodukcij s pomočjo projektorja, vendar moramo kljub temu paziti, da je fotografija ustrezne kakovosti, ko jo prikazujemo učencem. Prednost prikazovanja reprodukcij je zagotovo v tem, da učenci na ta način spoznajo umetnike in umetniška dela. S pomočjo reprodukcij učitelj lažje predstavi učencem likovni problem in likovno-pedagoške pojme. Učenci si lažje predstavljajo, kar vidijo na reprodukciji. Lahko pa jih tudi aktivno vključimo pri prikazovanju, da so osredotočeni točno na to, kar mi želimo. Ena izmed glavnih slabosti prikazovanja reprodukcij je, da niso v naravni velikosti. Učenci si ne predstavljajo, kako veliko je dejansko delo umetnika. Prav tako umetniškega dela ne morejo obhoditi in videti od vseh strani, kar je še posebej pomembno na področju kiparstva in arhitekture. V takem primeru je najboljša obravnava umetniških del v avtentičnem prostoru. Če le imamo možnost, je veliko bolj učinkovito učencem predstaviti likovno delo v avtentničnem prostoru kot le reprodukcijo. Pri prikazovanju likovnih del umetnikov se učitelj osredotoči na plasti likovnih del. Vsako umetniško delo je sestavljeno iz več plasti. V umetniško delo umetnik vključi različne odnose. Ločimo naslednje plasti likovnega dela: motiv ali tema, material ali tehnika, likovni jezik in likovna kultura, likovne ideje in likovno sporočilo, umetnikove likovnoustvarjalne sposobnosti, umetnikove individualne značilnosti, metodologija oblikovanja, čas, stil, smer oblikovanja, okolje, nacionalna tradicija, umetnikov družbeni položaj (Karlavaris in Berce - Golob, 1991). Kot učitelji se moramo zavedati večplastnosti, saj nam to zelo pomaga pri prikazovanju reprodukcij. Veliko umetnikov je navdih za svoja dela našlo v naravi. V nadaljevanju bomo predstavili umetnike, ki pri svojih delih izhajajo izkjučno iz narave. 16

32 2.3 Umetniki, ki izhajajo iz narave Andres Amador Andres Amador (Slika 1) je umetnik iz San Francisca, ki na plažah ustvarja od leta Rodil se je leta Diplomiral je iz okoljskih študij. Nato je služil v eni izmed mirovnih enot v Ekvadorju. Po vrnitvi iz Ekvadorja je začel raziskovati umetniško sceno San Francisca. To je spodbudilo njegovo samoizražanje, ki je vključevalo ples, gibanje, kiparstvo, slikarstvo. Njegova dela so bila predstavljena na nacionalni in mednarodni ravni. Sedaj se osredotoča na risbe na plažah, ki so dolge tudi več kot m in jih lahko občudujemo le v času oseke (Slika 2). Ponavadi potrebuje za delo dve uri. Včasih mu pomagajo tudi drugi, da lahko naredi večjo umetnino. Od orodij uporablja grablje in včasih vrv. Ideja za risanje geometrijskih oblik je prišla med študijem geometrije in stare arhitekture. Navdihnili so ga tudi naši predniki, ki so ustvarili čudovite arhitekture s preprostimi orodji. Njegova umetniška dela ne trajajo dolgo, velikokrat se že sredi njegovega ustvarjanja vrne plima, zato dela posname s Quadrokopterjem (Slika 3) ali pa jih le fotografira. Svoje delo povezuje z meditacijo, saj povezuje svoje delo z mirom in življenjem. Njegova umetnost je njegov način doživljanja sveta (Amador, 2015). 17

33 Slika 1: Umetnik Andres Amador 1. Slika 2: Geometrija umetnosti na plaži 2. Slika 3: Umetnik si pomaga s Quadrokopterjem, da prikaže razsežnost svojega dela 3. 1 Slika 1. Umetnik Andres Amador. (b.d). Pridobljeno , iz 2 Slika 2. Andres Amador: Geometrija umetnosti na plaži. (b.d.). Pridobljeno , iz 18

34 2.3.2 Tanya Preminger Tanya Preminger je umetnica, rojena v Sovjetski zvezi Študirala je na Surikov Akademiji umetnosti v Moskvi. Od leta 1972 živi in poučuje v Izraelu. Dela skulpture, pokrajinsko umetnost, instalacije in fotografije. Ustvarja s kamenjem, lesom in tudi s snegom (Slika 5, Slika 6). Za svoje delo je dobila veliko nagrad in imela je kar 31 samostojnih razstav. Sodelovala pa je tudi na več kot 100 skulpturnih simpozijih in tekmovanjih tudi po svetu (Preminger, 2015). Slika 4: Tanya Preminger: Snežna skulptura 4. 3 Slika 3. Umetnik si pomaga s Quadrokopterjem, da prikaže razsežnost svojega dela. (b.d). Pridobljeno , iz 4 Slika 4. Tanya Preminger: Snežna skulptura. Pridobljeno , iz 19

35 2.3.3 Andy Goldsworthy Slika 5: Tanya Preminger: Zimsko sadje 5. Andy Goldsworth je britanski umetnik, ki uporablja naravo, da ustvari umetnine. Največ svojih del je ustvaril v Angliji in Škotski, nekaj pa tudi na Severnem polu, Japonski, Avstraliji, Ameriki. Njegov cilj je, da bi razumeli naravo. Za svoje umetnine uporabi, kar mu pride pod roko v naravi: kamne, liste, trnje, vejice, sneg (Slika 7), led... Navdušuje ga gledanje, dotikanje različnih materialov in sestavljanje v različne postavitve. (Goldsworthy, 2015) Slika 6: Andy Goldsworthy: Dotik severa, Slika 5. Tanya Preminger: Zimsko sadje. (b.d.). Pridobljeno , iz 20

36 2.3.4 Tone Lapajne Tone Lapajne je bil slovenski umetnik, kipar in slikar. Rodil se je in umrl v Ljubljani. Leta 1966 je končal šolo za oblikovanje in se vpisal na ljubljansko Akademijo za likovno umetnost, kjer je študiral kiparstvo. Za svoje delo je bil velikokrat nagrajen. Leta 1977 je dobil nagrado Prešernovega sklada za razstavo kipov v Mali galeriji. Najprej je delal kot kipar, nato pa se je navdušil nad barjansko zemljo. Barjansko zemljo je skupaj z akrilnimi barvami nanašal na juto ali platno. Zemljo je raziskoval tako, da je uporabljal več kot 50 različnih tipov zemlje. V večini je upodabljal krajino (Slo Art, 2015). Klicali so ga slikar zemlje. Sodeloval je na 70 samostojnih razstavah in 40 skupinskih razstavah v Sloveniji in tujini. Kot njegovo zadnje slikarsko delo je omenjen cikel devetih slik Zemlja na nebu (Slika 7) (M., K., 2015). Slika 7: Tone Lapajne: Slika iz cikla Zemlja v nebu 7. 6 Slika 6. Andy Goldsworthy: Dotik severa. (1989). Pridobljeno , iz 7 Slika 7. Tone Lapajne: Slika iz cikla Zemlja v nebu. Pridobljeno , iz vir: 21

37 2.3.1 Milan Lampe Milan Lampe je bil učenec Toneta Lapajneta. Pri njem se je učil in raziskoval, kako uporabiti barjansko zemljo in z njo ustvarjati. Upodabljal je naravo in rastlinje (Slika 8) (Galerija Mak, 2015). Slika 8: Milan Lampe: Močvirski trs 8. 8 Slika 8. Milan Lampe: Močvirski trs. (b.d.). Pridobljeno Iz 22

38 2.3.2 Leonore Alaniz Leonore Alaniz je umetnica, ki se ukvarja z botaničnim tiskom, kjer proučuje rastline v kombinaciji z umetnostjo in življenjem. Odtiskuje različne rastline (Slika 9). Svoje znanje deli tudi s posamezniki in skupinami. Rastline povezuje z mirom in se ukvarja z jogo (Alaniz, b.d.). Slika 9: Leonore Alaniz: Prispodoba vljudnosti 9. 9 Slika 9. Leonore Alaniz: Prispodoba vljudnosti. (b.d.). Pridobljeno , iz 23

39 2.3.3 Michael Grab Michael Grab ustvarja pod imenom Gravitacija je lepilo. Kot edino lepilo med svojimi postavitvami kamnov uporabi silo gravitacije (Slika 10). S svojimi postavitvami je začel leta Nato je ugotovil, da je vse mogoče, in preizkušal različne možnosti. Ravnovesje zahteva najmanj tri kontaktne točke. Kamnom posveča pozornost od blizu in na ta način opazi najmanjše točke za vzpostavljanje ravnovesja (Grab, 2015). Slika 10: Michael grab: Postavitev iz cikla Poletje, Slika 10. Michael Grab: Postavitev iz cikla Poletje. (2013). Pridobljeno, , iz 24

40 3 EMPIRIČNI DEL 3.1 Namen, podrobna opredelitev in omejitev raziskovalnega problema V empiričnem delu magistrske naloge je naš namen načrtovati, izvesti in evalvirati likovne naloge izven učilnice v 2. razredu osnovne šole. Še posebej smo se osredotočili na naslednja vidike: kakšne so možnosti za izvedbo likovnih nalog izven učilnice, kako dojemajo pouk likovne vzgoje izven učilnice učenci, kakšne možnosti za izvedbo likovnih nalog vidi učiteljica oziroma mentorica na osnovni šoli. Raziskovalni problem, s katerim smo se ukvarjali, je proučevanje možnosti izvedbe likovnih nalog izven učilnice iz vseh likovnih področij. Dosedanja lastna opažanja iz prakse kažejo na to, da učitelji ne izvajajo likovne umetnosti izven učilnice ali pa je to v minimalnem obsegu. V praksi in dosedanjih raziskavah pa kljub temu opažamo, da je izvajanje pouka na prostem pogostejše na področju spoznavanja okolja, zato bi bilo spodbudno, da bi avtentični prostor izkoristili tudi pri likovni umetnosti. Namen naše študije primera je bil proučiti možnosti za izvedbo likovnih nalog v praksi. Pri tem nas je zanimalo predvsem, kako poteka priprava učitelja na pouk likovne umetnosti izven učilnice, izbiranje likovnih nalog, izbira in primernost učnih oblik in metod dela izven učilnice, potek dela, možnosti za razvijanje likovno-pedagoških pojmov, sodelovanje učencev in njihova motiviranost za delo izven učilnice. 25

41 3.1.1 Raziskovalna vprašanja Na osnovi ciljev magistrske naloge smo postavili naslednja raziskovalna vprašanja: Kako poteka priprava učitelja na pouk likovne umetnosti izven učilnice? Kako učitelj izbira likovne naloge za delo izven učilnice? Katere učne metode in oblike dela so primerne za delo izven učilnice? Kako poteka delo izven učilnice? Kakšne so možnosti za razvijanje likovno-pedagoških pojmov izven učilnice? Katere likovne naloge izven učilnice učence najbolj pritegnejo? Kakšno je sodelovanje učencev izven učilnice? Kakšna je motivacija učencev za delo izven učilnice? 26

42 3.2 Metodologija Raziskovalna metoda V raziskavi smo uporabili etnografsko študijo primera z udeležbo (Sagadin, 1991), s katero smo proučevali likovne naloge izven učilnice v 2. razredu osnovne šole. Uporabili smo še delno strukturirani intervju z učiteljico razredničarko in anketiranje z udeleženimi učenci Vključeni v raziskavo V raziskavo smo vključili učence prvega vzgojno-izobraževalnega obdobja, natančneje učence 2. razreda ene izmed štajerskih osnovnih šol, in učiteljico razredničarko v tem oddelku. Učencev v razredu je 20, vendar pri vseh učnih urah niso bili prisotni vsi učenci Postopki zbiranja in obdelave podatkov Uporabili smo metodo triangulacije, ki velja za strategijo, ki nam zagotavlja kakovostna znanstvena spoznanja s področja kvalitativnega raziskovanja (Vogrinc, 2008). Triangulacija»pomeni uporabo različnih metod pri proučevanju določenega raziskovalnega problema«(vogrinec, 2008, str. 114; cit. po Denzin 1978, Bryman, 2004 in Richardson, 2003). Kompleksno smo proučili posamezne elemente. Kombinirali smo različne raziskovalne pristope in zbrali podatke s pomočjo načrtnega opazovanja z udeležbo, ciljnim fotografiranjem, anketiranjem učencev in intervjuvanjem učiteljice. Vse zbrane podatke smo analizirali, da bi 27

43 dobili čim bolj celovit vpogled v proučevano situacijo. Vogrinc (2008) tudi poudarja, da so za kvalitativno raziskavo ključni podatki zbrani v slikovni in besedni obliki. Zbiranje podatkov je najprej potekalo z opazovanjem z udeležbo. Opazovanje je potekalo z občasnim ciljnim fotografiranjem poteka in fotografiranjem izdelkov. Prednost takega opazovanja je neposrednost, celovitost in realističnost, omogoča nam proučevanje procesov, pojavov, o katerih se ne moremo poučiti s spraševanjem. Opazovanje z udeležbo poteka takrat, kadar je opazovalec polnopravni član skupine, ki jo opazuje (Mesec, 1997). Po aktivnosti smo z učiteljico razredničarko izvedli delno standardiziran intervju. Pripravili smo verbalno komuniciranje. Kadar je namen priti do podatkov, ki nam bodo služili kot rešitev raziskovalnega problema, vprašanec pa nas zanima kot predstavnik širše kategorije ljudi, izberemo verbalno komuniciranje (Mesec, 1997). Iz intervjuja smo povzeli mnenje in analizo učiteljice o izvedenih likovnih nalogah. Po vsaki likovni dejavnosti smo učence anketirali s standardiziranim anketnim vprašalnikom. Uporabili smo kvantitativno tehniko. Kratki anketni vprašalnik se nanaša na vprašanja o izvedeni učni uri likovne vzgoje, pri kateri so sodelovali učenci. Vprašanja so zaprtega tipa. Odgovori so bili anketiranim že ponujeni. Podatke, pridobljene z opazovanjem, smo obdelali tako, da smo ob vsakem koraku rekonstruirali potek dogajanja in pri tem izhajali iz transkripcij fotografij. Analizirali smo stališča učiteljice in učencev do uvedenih likovnih nalog izven učilnice s podatki, ki smo jih pridobili z anketami in intervjuji. Podatke, ki smo jih zbrali z anketnim vprašalnikom, smo obdelali s pomočjo programa SPSS (Statistical Package for the Social Sciences), ki je namenjen statističnim obdelavam. Uporabili smo kvantitativno obdelavo podatkov, kar pomeni, da smo uporabili deskriptivno frekvenco. 28

44 3.3 Rezultati in interpretacija Likovna naloga izven učilnice: Risanje Učenci so se na likovnem področju risanje ukvarjali z likovnim problemom risarsko orodje. Preizkusili so se v likovni tehniki risba s paličico, vejicami, lopatkami, grabljicami v peskovniku. Likovna tema je bila črtno izražanje z likovnim motivom avtoprotret. Namen likovne naloge je bil učencem predstaviti peskovnik v novih razsežnostih. Naša učna ura izhaja iz navdiha po umetniku Andresu Amadorju Podroben opis priprave in izvedbe učne ure s področja risanja Najprej smo pregledali učni načrt za likovno vzgojo (2011) in si postavili cilje, ki jih želimo pri uri zunaj učilnice doseči. Pri tem moramo biti pozorni, kateri učni cilj je možno doseči zunaj učilnice. Kognitivni cilji, ki smo si jih zastavili: naštejejo risarska orodja in materiale, pojasnijo redko nizanje linij in gosto nizanje linij, pojasnijo smisel črtnega izpolnjevanja narisanih ploskev. Psihomotorični cilji s področja risanja so bili: učenci se črtno izražajo in se navajajo na uporabo novega risarskega orodja. Afektivni cilji: ob črtnem izpolnjevanju ploskev razvijajo samostojnost in vztrajnost, bogatijo smisel za črtno izpolnjevanje ploskev in kritično vrednotijo lastne likovne izdelke ter so tolerantni do drugih. 29

45 Osredotočeni na cilje smo izbrali likovno področje in si postavili likovni problem. Skladno s področjem in problemom smo dobro premislili in izbrali likovno tehniko, ki jo lahko uporabimo izven učilnice. Učenci so risali v peskovnik, kjer so prostorsko omejeni, zato je še posebej pomembno, da izberemo take učne oblike, da lahko učence maksimalno vključimo k aktivnemu sodelovanju. V našem primeru smo se odločili za frontalno učno obliko in individualno obliko delo. Učnim oblikam smo prilagodili učne metode. Izbrane splošne metode so bile: metoda razgovora, metoda razlage, metoda praktičnega likovnega izražanja. Vizualne: metoda prikazovanja, metoda demonstracije, metoda opazovanja in specifične metode: metoda samostojnega dojemanja in usvajanja likovne tehnike Pred učno uro smo si pripravili likovno didaktična sredstva. Doma smo poiskali posnetek o delu Andresa Amadorja in reprodukcijo Geometrija umetnosti. Pred izvedbo ure smo morali pripraviti likovni material in orodja, ki smo si ga zamislili že v pripravi. V našem primeru smo potrebovali lopatke, vejice, grabljice, metlice, palčke. Vejice in palčke smo si že prej nabrali v gozdu in jih nalomili, da si bo lahko vsak učenec izbral različno velike palčke. To seveda od učitelja zahteva še dodaten čas, da poišče palčke. Najbolj idealno bi bilo, če bi imeli več kot dve učni uri časa in bi si učenci v gozdu lahko sami nabrali različne palčke. Mi tega nismo izvedli, ker smo risanju v peskovnik namenili le dve učni uri. Lahko bi učenci palčke nabirali že teden dni prej ali pa bi jih zadolžili, da vsak prinese tri različno debele palčke od doma in jih v gozdu poišče s starši. Na dan izvedbe učne ure smo morali pripraviti tudi peskovnik (Slika 11). Peskovnik čez zimo ni bil v uporabi, zato ga je bilo potrebno malo prekopati in pograbljati. Priprava peskovnika nam je zato vzela malo več časa, in sicer približno eno uro. Učitelj si v takem primeru mora peskovnik seveda pripraviti že pred poukom. V našem primeru smo uporabili peskovnik, ki ga uporabljajo v večini pri športni vzgoji za skok v daljino, zato smo se morali dogovoriti tudi s profesorjem športne vzgoje, da je bil takrat peskovnik prost. 30

46 Slika 11: Priprava peskovnika. Odstraniti je bilo potrebno travo, večje kamne, smeti (Slika 12). V peskovniku je bilo veliko cigaretnih ogorkov, ki smo jih odstranili. Z vidika varnosti je zelo pomembno, da v peskovniku odstranimo vse morebitne nevarne predmete. Pozabiti pa ne smemo tudi na okolico peskovnika, kjer se gibljejo učenci. Slika 12: Odstraniti je bilo potrebno travo, večje kamenje, cigaretne ogorke. Vsakemu učencu smo namenili svoj prostor v peskovniku, kjer se je likovno izražal. To smo storili že pred učno uro. Peskovnik smo premerili in razdelili na vsaki strani na 10 približno enakih polj (Slika 13). Polja smo označili s stopanjem v pesek in z vejami. 31

47 Slika 13: Razmejevanje prostorov za vsakega učenca. Na začetku je bila naša naloga v razredu kar se da močno motivirati učence za delo zunaj učilnice. Izbrali smo videoposnetek Andresa Amadorja (Slika 14), ki ustvarja v naravi, in sicer riše po mivki. Učencem se je njegovo delo zdelo nadvse zanimivo. S tem smo jih pridobili za nadaljnje sodelovanje. Uporabili smo metodo prikazovanja in po ogledu videoposnetka metodo razgovora, da so se učenci še posebej osredotočili na prostor ustvarjanja, orodja, s katerimi je umetnik ustvarjal, kaj se z njegovo umetnino zgodi čez nekaj časa. Slika 14: Ogled videoposnetka. 32

48 Razgovor smo nadaljevali ob reprodukciji njegovega dela Geometrija umetnosti, kjer smo se pogovarjali o likovni nalogi. Še enkrat smo ponovili, kaj je umetnik izbral namesto platna. Pogovorili smo se o tem, kaj umetnik pri svojem delu uporablja. Osredotočili pa smo se še na različne vrste črt (Slika 15). Da so učenci bili aktivni v razgovoru, smo jih klicali k tabli, da so morali različne vrste črt pokazati tudi na reprodukciji. Tukaj smo izbrali kombinacijo metode prikazovanja in hkratnega razgovora ob reprodukciji. Slika 15: Različne vrste črt na reprodukciji. Motivacijo in pogovor o likovnem motivu smo obdelali v razredu. Nato smo se preselili izven učilnice, in sicer ob peskovnik. Učence smo opozorili, da morajo zunaj učilnice še toliko bolj poslušati navodila in se držati skupine. Peskovnik smo imeli kar za šolo, tako da smo šli samo čez šolsko dvorišče. Zunaj smo imeli pogovor o likovnem motivu. Učenci so se gledali v ogledalo in se poskusili čim bolj podrobno opisati (Slika 16). Med razgovorom smo razvili pojma portret, avtoportret. Uporabili smo metodo razgovora in metodo opazovanja. 33

49 Slika 16: Opazovanje v ogledalu. Nato sledi demonstracija likovne tehnike (Slika 18). Učence smo povprašali, s katerimi risarskimi orodji bi se lahko narisali in ali bi lahko ustvarjali kot umetnik Andres Amador. Pogovorimo se o tem, kaj bi lahko vse uporabili za risanje. Pri demonstraciji je pomembno, da učenci stojijo tako, da vsi dobro vidijo, zato so se v našem primeru postavili okrog peskovnika. V demonstracijo smo vključili tudi učence, kjer so risali različne vrste črt v peskovnik (Slika 19). Za demonstracijo smo izbrali frontalno obliko, saj so na ta način lahko učenci videli in uporabili samo metodo demonstracije in metodo razlage. Slika 17: Demonstracija risanja črt v pesek. 34

50 Slika 18: Sodelovanje učenca pri demonstraciji. Demonstraciji sledi napoved smotra/cilja. Napoved smotra je kratka in jedrnata. Učence takrat prvič konkretno seznanimo s ciljem. V tem primeru uporabimo metodo razlage. Učence po napovedi smotra/cilja povprašamo, kaj si bodo narisali. Na ta način preverimo, ali so učenci razumeli, kaj morajo delati. Učencem podamo napotke za delo in konkretiziramo likovno nalogo. Pri risanju avtoportreta morajo uporabiti različne črte, zapolniti morajo prostor in pri delu biti izvirni. Učence smo napotili vsakega k svojemu prostoru v peskovniku (Slika 20). Prostor smo že prej razdelili, da ni bilo zmede in da je vsak učenec imel dovolj prostora. Da učenci lažje razumejo, uporabimo metodo razlage. Slika 19: Vsak učenec ima že vnaprej določen prostor za ustvarjanje. 35

51 Slika 20: Najprej so si poteptali svoj prostor. Najprej si poteptajo svoj prostor (Slika 21). Učenci praktično ustvarjajo (Slika 22, 23, 24, 25, 26, 27, 28). Učence spodbudimo tudi, da se še enkrat pogledajo v ogledalo in poskušajo ugotoviti, če so si kaj pozabili narisati. V našem primeru smo učence še posebej opozarjali na podrobnosti na obrazu. Ves čas jim je bilo na voljo tudi ogledalo, da so se lahko še vmes pogledali in ugotovili, če so na kaj še pozabili. Uporabili smo individualno obliko dela, saj smo na ta način lahko najbolj efektivno izkoristili peskovnik, prav tako pa je taka oblika dela najprimernejša za današnji likovni motiv. Pri tem smo uporabili metodo samostojnega dojemanja in usvajanja likovne tehnike, saj so učenci sami preizkušali likovno tehniko in metodo praktičnega likovnega izražanja. Slika 21: Ustvarjanje. 36

52 Slika 22: Risanje v peskovniku. Slika 23: Risanje s palčko. Slika 24: Risanje z otroškimi grabljicami. 37

53 Slika 25: Risanje v peskovnik. Slika 26: Risanje z metlico. Slika 27: Risanje s prsti. 38

54 Po likovnem izražanju sledi likovno vrednotenje (Slika 29), kjer smo se z učenci ob njihovih delih pogovorili. Učence smo vodili z razgovorom, kjer smo se pogovarjali o izvedeni likovni nalogi. Učenci obnovijo merila za vrednotenje (Slika 30) oziroma povedo, kaj so morali upoštevati pri risanju avtoporteta. Učenci so si pogledali likovna dela svojih sošolcev. Slika 28: Vrednotenje. Slika 29: Obnavljanje posameznih meril. Posebnost izvedene likovne naloge je, da je izdelek minljiv. Pogovorili smo se o tem, kaj se bo z našimi likovnimi deli zgodilo, kaj vse na njih vpliva. Izpostavili smo tako vremenske kot fizične vzroke. Da pa nam bodo dela ostala čim bolj v spominu, smo zraven pripeljali tudi snemalca, ki je snemal s Quadrokopterjem 39

55 (Slika 31) iz zraka. Prav tako smo pri motivaciji gledali posnetek del Andresa Amadorja, posneta na enak način iz zraka. Učencem je bilo to izredno zanimivo (Slika 32). Čisto za konec pa smo fotografirali še vsako delo posebej z navadnim fotoaparatom. Slika 30: Posnetek iz zraka. Slika 31: Navdušeni učenci. 40

56 Analiza podatkov, pridobljenih z anketiranjem učencev Po izvedeni likovni nalogi je kar 94,73 % učencev odgovorilo, da zelo radi ustvarjajo zunaj učilnice. Le 5,26 % učencev se je opredelilo, da radi ustvarjajo zunaj učilnice. Razveseljivo je, da se učenci sploh niso opredelili, da ne radi oziroma sploh ne radi ustvarjajo zunaj učilnice. 94,73 % učencev je zelo pritegnila današnja likovna naloga, 5,26 % učencev pa je današnja likovna naloga pritegnila. Ni učencev, ki jih ta likovna naloga ne bi pritegnila ali sploh ni pritegnila. Razveseljivo je, da bi se kar 94,73 % učencev še kdaj zelo radih in 5,26 % učencev radih ukvarjalo z risanjem v peskovniku. Ni učencev, ki tega več ne bi počeli. 41

57 Analiza likovnih del Nastalo je 18 avtoportretov. Dogovorili smo se, da bodo risali doprsni portret. To je upoštevalo pri risanju 9 učencev. 6 jih je zraven risalo še roke. K ustvarjanju so pristopili, kot da imajo pred sabo list papirja. Večina so vsi začeli z risanjem glave. Vsi, razen ene učenke, so izbrali pokončen format (Slika 35). Učencem smo s pripravo peskovnika že dejansko ponudili pokončen format. Učenka, ki je stala v kotu, pa si je sama zamislila in izbrala ležeč format. Eden izmed učencev je narisal tudi portret iz profila (Slika 34), čeprav se o tem nismo nič pogovarjali. Vsi učenci so uporabili različne vrste črt. Le ena učenka je narisala lase s krivimi črtami (Slika 37). Učenci so poskušali prikazati podrobnosti. Ocenjujemo, da je največ podrobnosti narisanih na avtoportretu 7 (Slika 38). Najpreprostejše narisan je avtoportret 8. Učenec je oči in nos narisal kar s piko (Slika 39). Nekateri učenci so s palčko močneje vlekli po pesku (Slika 35, 36, 38, 39, 40, 41), drugi so se ga le rahlo dotaknili (Slika 32, 33, 37, 42). Ugotavljamo, da so deklice bolj previdno risale črte kot dečki. Učenci so morali zapolniti celoten format in risati na veliko, kar so tudi upoštevali. Nekaj učencev je risbo vmes tudi zbrisalo in začelo znova. To je velika prednost peska, saj učenci niso vezani na trajnost. Vsi so tudi zelo hitro in suvereno začeli z delom, saj so vedeli, da lahko še popravljajo in so suvereno vlekli črte. Likovno tehniko so učenci usvojili in jo ustrezno likovno uporabili. Kot izviren avtoportet bi izpostavili avtoportret 4 (Slika 35) zaradi ležečega formata in avtoportret 6 (Slika 37), kjer je učenka upodobila lase s krivim vlečenjem črt. 42

58 Slika 32: Avtoportret 1. Slika 33: Avtoportret 2. Slika 34: Avtoportret 3. Slika 35: Avtoportret 4. Slika 36: Avtoportret 5. 43

59 Slika 37: Avtoportret 6. Slika 38: Avtoportret 7. Slika 39: Avtoportret 8. Slika 40: Avtoportret 9. Slika 41: Avtoportret 10. Slika 42: Avtoportreet

60 Ugotovitve Pri izbiri likovne naloge izven učilnice s področja risanja smo želeli, da učenci spoznajo pesek kot delovno površino, na katero lahko rišejo. Menimo, da so po asfaltnih površinah že večkrat risali, zato smo jim želeli s področja risanja ponuditi drugo nalogo. Izbrano likovno nalogo ocenjujemo kot zelo učinkovito, saj so učenci spoznali peskovnik kot nekaj čisto novega. Učencem je peskovnik zelo blizu in že sam po sebi predstavlja veliko motivacijo, zato smo z izbiro likovne naloge zelo zadovoljni. Menimo, da so se učenci spomnili svojega otroškega časa, ki so ga preživeli in se igrali v peskovniku, ob enem pa so peskovnik in pesek spoznali tudi v drugem pogledu. Učence smo malo omejili s prostorom, vendar nismo imeli na voljo večjega peskovnika. Ugotavljamo, da mora učitelj kar se da učinkovito izkoristiti, kar mu je na voljo. Risanje v peskovniku od učitelja zahteva relativno malo priprave, če je peskovnik že prej pripravljen in v uporabi. Najbolj idealno bi bilo, da bi si učenci lahko sami nabrali vejice. V našem primeru smo jih nabrali mi, ker gozd ni tako očiščen. Vejice je bilo potrebno nasekati na manjše dolžine. Pripravili smo si še grablje, lopatke, grabljice. Na dan izvedbe smo zjutraj prekopali peskovnik. Odstranili smo travo in smeti. Z vejicami smo razdelili peskovnik na 20 polj, tako da je imel vsak učenec svojo delovno površino. Priprava peskovnika nam je vzela skoraj eno uro časa, saj čez zimo ni bil v uporabi. Izvedba sama je poteka tako, kot smo načrtovali. Delo izven učilnice je potekalo tekoče in nemoteno. Vsi deli učnih ur so bili dobro zastavljeni. Likovna naloga je potekala tako, da smo dosegli vzgojno-izobraževalne cilje, ki smo si jih zastavili v pripravi. Učenci so bili zelo motivirani za delo izven učilnice. Ocenjujemo, da jih je zelo pritegnil videoposnetek, kjer so videli umetnika Andresa Amadorja, kako ustvarja na plaži. Nad njegovim delom so bili zelo navdušeni, kar smo lahko opazili preko njihovih komentarjev ob ogledu posnetka. Ko smo se preselili iz učilnice pred peskovnik, so že komaj čakali, kaj bodo delali. Pri praktičnem likovnem izražanju učenci niso imeli težav. Nekateri so potrebovali dodatno 45

61 spodbudo pri risanju podrobnosti, saj so se prehitro zadovoljili s svojim izdelkom. Čez celotno izvedbo učne ure pa smo se pogovarjali tudi o minljivosti izdelka. Pri vrednotenju smo temu posvetili še večji pomen in se pogovorili o tem, kaj vse na izdelek vpliva in kako si ga lahko čim dlje obdržimo v spominu. V razgovoru smo učence pripeljali do tega, da je dobro, da izdelke fotografiramo. Na koncu pa smo za učence pripravili tudi presenečenje in izdelke posneli tudi iz zraka s Quadrokopterjem. Pri tem smo učence še enkrat spomnili na umetnika Andresa Amadorja, ki svoje izdelke posname na enak način. Učenci so bili navdušeni. Vsi učenci so z veseljem sodelovali pri celotni izvedbi likovne naloge. Učenci so sodelovali v motivaciji, pogovoru o likovni nalogi, praktičnem delu in likovnem vrednotenju.ves čas so se aktivno vključevali v razgovor, aktivno so sodelovali pri demonstraciji in poslušali, torej sklepamo, da so bili učenci dovolj motivirani. Učence je zelo motiviral posnetek, ki je prikazoval delo Andresa Amadorja. Bili so navdušeni nad velikostjo njegovega dela. Nato pa jih je še dodatno motiviralo, da se bodo sami preizkusili kot umetnik Andres Amador v risanju v peskovniku. Ocenjujemo, da smo izbrali primerne učne oblike in metode, s katerimi smo uspeli realizirati vzgojno-izobraževalne cilje. Z metodo razgovora smo učence aktivno vključili v pogovor. Z metodo razlage smo jim podali navodila. S frontalno metodo demonstracije smo dosegli, da so vsi učenci dobro videli postopek likovne tehnike. Pri praktičnem delu smo uporabili individualno obliko, da smo v največji meri izkoristili prostor v peskovniku. Pri tem smo uporabili metodo praktičnega likovnega izražanja in metodo samostojnega dojemanja in usvajanja likovne tehnike, saj so učenci sami preizkušali možnosti, ki jim jih ponuja peskovnik. V peskovniku so se učenci lahko bolj suvereno izražali, saj so lahko takoj zabrisali, kar jim ni ustrezalo. Likovno-pedagoške pojme smo razvijali v pogovoru o likovni nalogi, in sicer pri prikazovanju reprodukcije Andresa Amadorja Geometrija umetnosti. V razgovoru smo preko reprodukcije razvili različne vrste črt. V nadaljevanju smo v razgovoru o likovnem motivu preko ogledovanja v ogledalu prišli do pojma portret in 46

62 avtoportret, saj smo se pogovarjali o tem, kako imenujemo upodobitev človeka in sebe. V demonstraciji smo različne vrste črt še uporabili in ponovili. 47

63 3.3.2 Likovna naloga izven učilnice: Slikanje Na likovnem področju slikarstvo smo se ukvarjali z likovnim problemom slikarski material. Uporabili smo likovno tehniko slikanje z zemljo. Učenci so se ukvarjali z barvnimi ploskvami, likovni motiv pa so predstavljale živali v gozdu. Namen likovne naloge je bil, da se učenci preizkusijo v slikanju z zemljo. Naša učna ura izhaja iz navdiha po umetnikih, ki sta ustvarjala z zemljo. Navdih smo vzeli po Tonetu Lapajnetu in Milanu Lampetu Podroben opis priprave in izvedbe učne ure s področja slikanja Najprej smo si na osnovi učnega načrta zastavili cilje, ki jih želimo doseči. Kognitivni cilji so, da naštejejo slikarske materiale in spoznajo svetle in temne barve. Psihomotorični cilji, ki smo jih želeli doseči, so, da se učenci izražajo s tempera barvami in zemljo ter se navajajo na mešanje tempera barve z zemljo. Afektivni cilji pa so, da s slikanjem razvijajo samostojnost in vztrajnost ter kritično ovrednotijo lastne likovne izdelke in so tolerantni do drugih. Likovni motiv smo medpredmetno povezali s spoznavanjem okolja, saj smo slikali živali v gozdu. Pred izvedbo smo si pripravili likovni material in orodje: lončke, sejalo, lopatko, belo tempero, vodo v kanistru, ploščate čopiče, zemljo: mivko, vrtno zemljo, papir za podlago. Na A3 format smo pripravili še reprodukciji del Milana Lampeta in Toneta Lapajneta. Že v uvodni motivaciji smo se z učenci podali izven učilnice. Najprej je sledilo seveda oblačenje in obuvanje (Slika 44).

64 Slika 43: Oblačenje. Nato smo se sprehodili do gozda v bližini šole (Slika 45). Slika 44: Sprehod do gozda. Tam smo se sprehodili po gozdni poti in učenci so morali dobro opazovati ter zraven razmišljati, potipati, kaj iz narave bi lahko uporabili za likovno ustvarjanje (Slika 46). Uporabili smo frontalno obliko dela, da smo zbrali različne ideje učencev. Slika 45: Motivacija iskanje materiala, ki bi ga lahko uporabili za ustvarjanje. 49

65 Ni bilo potrebno dolgo, da so omenili tudi zemljo. Zraven smo imeli lopatko, sejalko in lonček, v katerega smo presejali nekaj zemlje (Slika 48). Učenci so z veseljem sodelovali. Pri delu so se po mojem naročilu menjavali. Slika 46: Pogovor o tem, kaj iz narave bi lahko uporabili za ustvarjanje. Slika 47: Priprava zemlje v lonček. Nadaljevali smo s pogovorom o likovni nalogi (Slika 47). Učencem smo prikazovali reprodukcije del dveh umetnikov, ki sta ustvarjala z zemljo. Uporabili smo metodo prikazovanja reprodukcij. Slovenski umetnik, ki je najbolj znan po slikanju z zemljo, je Tone Lapajne (Slika 49). Njegov zaščitni znak je postala barjanska zemlja. To je zemlja iz Ljubljanskega barja, iz pokrajine blizu Ljubljane. Iz barja sta zelo znana črna barjanska prst in zelo svetli beli pesek 50

66 (Slika 50). Najbolj znan je po ciklu devetih slik Zemlja v nebu. Pogledali smo si reprodukcijo iz tega cikla. Slika 48: Prikaz reprodukcije Toneta Lapajneta iz cikla Zemlja v nebu. Slika 49: "Kje se vidi, da je umetnik uporabil zemljo?" Učenec Toneta Lapajneta pa je bil Milan Lampe, ki je pri slikanju prav tako uporabljal barjansko zemljo (Slika 51). Slika 50: Prikaz reprodukcije Milana Lampeta: Močvirski trs. 51

67 Nato smo se pogovorili še o likovnem motivu. Učencem smo naročili, naj se še enkrat sprehodijo po gozdu in razmislijo, katere živali bi lahko vse srečali (Slika 52). Nato so jih povedali na glas (Slika 53). Slika 51: Razmišljanje o gozdnih živalih. Slika 52: Poročanje o tem, katere živali bi lahko srečali. Najprej smo se na demonstracijo pripravili (Slika 54). Z metodo demonstracije smo učencem prikazali likovno tehniko (Slika 55, 56). Uporabili smo zemljo, ki smo jo nabrali v gozdu. Pripravljene pa smo že imeli lončke z vrtno zemljo in mivko. Demonstracija poteka tako, da v lonček nalijemo vodo in vanjo primešamo nekaj zemje. Vodo smo imeli v vedru, saj v bližini ni bilo pipe. S tako vodeno 52

68 mešanico naslikamo obris. V našem primeru smo si razmejili 5 polj. Nato smo v lonček dali belo tempera barvo in zraven primešali zemljo. Nato smo poslikali eno polje. Pri naslednjih mešanjih barve so pomagali učenci (Slika 57). Prav tako smo prosili učence, da pobarvajo polje. Slika 53: Priprava na demonstracijo. Slika 54: Demonstracija. Slika 55: Demonstriranje likovne tehnike. 53

69 Slika 56: Aktivno vključevanje učencev v demonstracijo. Sledila je napoved smotra/cilja. Učencem smo frontalno podali še napotke za delo in konkretizirali likovno nalogo. Opozorili smo jih, da morajo pri slikanju upoštevati, da upodobijo motiv gozdne živali, uporabijo tempera barve in zemljo, so pri delu izvirni. Nato smo zaščitili delovno površino in učence razdelili v 5 skupin. Vsaka skupina je imela 4 lončke z barvo. Vsaki skupini posebej smo pripravili lončke z barvo. Učenci so praktično ustvarjali (Slika 58, 59). Uporabili smo metodo samostojnega dojemanja in usvajanja likovne tehnike ter metodo praktičnega dela. Da je lahko vsak učenec dobro spoznal tehniko, je bilo ustvarjanje individualno. Pri delu smo jih spodbujali in jih usmerjali. Usmerjanje je bilo potrebno pri zapolnitvi celotnega formata. Pomagali smo jim tudi pri dodatnem mešanju barve z zemljo. Slika 57: Praktično ustvarjanje. 54

70 Slika 58: Ustvarjanje. Izdelke smo razstavili in likovno ovrednotili (Slika 60). Vsi učenci so se postavili v polkrog tako, da so videli vse izdelke. S frontalnim razgovorom smo se pogovorili o tem, kaj so počeli in kakšna je bila njihova likovna naloga (Slika 61). Z razgovorom so obnovili merila za vrednotenje (Slika 62): motiv gozdne živali, uporaba tempera barve in zemlje ter izvirnost. Posamezne elemente so pokazali tudi na slikah, da so bili pozornejši. Slika 59: Vrednotenje. 55

71 Slika 60: Aktivno vključevanje učencev v vrednotenje. Slika 61: Obnavljanje meril. 56

72 Analiza podatkov, pridobljenih z anketiranjem učencev Učence smo povprašali, kako radi ustvarjajo izven učilnice. Kar 94,73 % učencev zelo radih ustvarja izven učilnice. Le 5,26 % se jih je opredelilo, da radi ustvarjajo izven učilnice, kar je izredno spodbuden podatek. Današnja likovna naloga je večino učencev, to je 94,73 %, zelo pritegnila, 5,26 % učencev je naloga pritegnila. Razveseljivo je, da ni takih učencev, ki jih likovna naloga ne bi pritegnila. Učenci so se opredelili, da bi se še kdaj ukvarjali s to likovno nalogo, in sicer 89,47 % učencev bi to zelo radih počelo in 10,52 % učencev radih. 57

73 Analiza likovnih del Nastalo je 16 slik gozdnih živali. Učenci so upodobili poljubne gozdne živali. Pri 8 slikah je motiv prepoznaven, vendar vemo, da so vsi učenci slikali gozdne živali, saj so pri vrednotenju tudi povedali, kaj so naslikali. Torej so likovni motiv upoštevali vsi učenci. Dogovorili smo se, da bodo vsi uporabili tempero in zemljo. Vsi učenci so dosledno upoštevali ta navodila. Pri svojem delu so morali biti tudi izvirni. Učenci nekih novih rešitev niso iskali. Glede izvirnosti bi mogoče izpostavili gozdno žival 1 (Slika 62), kjer je učenec upodobil ozadje drugače kot vsi ostali učenci. Učencev nismo posebej opozarjali na postavitev risalnega lista, vendar so vsi izbrali ležeč format. Vsi učenci so se uspešno preizkusili v novi likovni tehniki in ustrezno rešili likovni problem zemlje kot slikarskega materiala. Slika 62: Gozdna žival 1. Sika 63: Gozdna žival 2.

74 Slika 64: Gozdna žival 3. Slika 65: Gozdna žival 4. Slika 66: Gozdna žival 5. Slika 67: Gozdna žival Ugotovitve Pri izbiri likovne naloge s področja slikanja smo imeli malo več težav, saj smo hoteli izkoristiti zunanji prostor in ne le slikati zunaj. Navdih za izvedbo likovne naloge smo dobili pri umetnikih Tonetu Lapajnetu in Milanu Lampetu, ki sta prav tako mešala barvo z zemljo. Zdelo se nam je, da bi bilo učencem slikanje na ta način zanimivo in bi jih pritegnilo. Učencem je bila likovna naloga zanimiva, saj zemlje niso nikoli jemali kot slikarski material. Pritegnilo jih je, da lahko barvo mešajo z zemljo. Od učitelja 59

75 taka likovna naloga zahteva več umivanja po pripravi. Ker zunaj ni tekoče vode, je bilo v tem primeru zelo priročno, da smo si pomagali z vedrom vode, saj bi drugače bilo na poti nazaj do učilnice vse umazano. Pred izvedbo učne ure smo si morali doma pripraviti lončke za zemljo in lončke za mešanje zemlje s tempero. Lončkov smo potrebovali 20. Če učitelj nima možnosti dobiti takih lončkov v šoli, jih mora kar lep čas zbirati doma. Doma smo si pripravili še različno zemljo, in sicer ob potoku smo nabrali mivko, na polju poljsko zemljo in zemljo za balkonske rože. Misliti smo morali tudi na to, da v bližini, kjer bomo ustvarjali, ni pipe z vodo, zato smo si pripravili še vedro z vodo. Za nabiranje zemlje v gozdu smo pripravili še sejalko, lopatko ter vedrce. V šoli smo si na dan izvedbe pripravili še lončke za vodo, ploščate čopiče, podlage za zaščito miz in belo tempera barvo. Za našo likovno nalogo smo porabili skoraj polovico tempera barve, zato moramo gledati tudi na to, da je imamo dovolj na razpolago. Izvedba je bila z vidika učitelja zahtevnejša, saj so učenci potrebovali pomoč pri mešanju barv s tempero. Vse barve smo zmešali z zemljo pred učenci, zato smo morali hiteti, da učenci niso preveč čakali in bi se začeli dolgočasiti. Poskusili smo jih kar se da vključiti v ves proces. Učencem je bilo delo z zemljo novo, zato so nekateri potrebovali usmerjanje. Torej je bila z vidika učitelja izvedba zahtevnejša, saj so bolj potrebovali učitelja. V uvodni motivaciji smo izbrali individualno metodo opazovanja, kjer so se učenci sprehodili po gozdu. Predlagali so zelo veliko možnosti, kaj vse bi lahko uporabili za ustvarjanje. Pri prikazovanju reprodukcij je najustreznejša frontalna oblika metode prikazovanja, saj na ta način dosežemo, da vsi učenci vidijo reprodukcijo. Da pa so učenci pri opazovanju aktivnejši, smo vključili še metodo razgovora in metodo razlage. Pri razgovoru o likovnem motivu smo prav tako izbrali metodo razgovora in metodo opazovanja. Učenci so na ta način dobili veliko idej, katere gozdne živali bi lahko upodobili. Pri demonstraciji likovne tehnike je najustreznejša frontalna oblika metoda demonstracije, ki jo podkrepimo z vključevanjem učencev z metodo razgovora in razlage. Smoter 60

76 vedno napovemo z metodo razlage, da učenci točno vedo, kaj bodo počeli. Ker smo ustvarjali z novim materialom, smo uporabili individualno obliko dela, kjer se je vsak učenec sam spopadel z likovnim problemom. Uporabili smo metodo samostojnega dojemanja in usvajanja likovne tehnike, metodo praktičnega likovnega izražanja. Le zaradi materiala smo učence razdelili v skupine, da so si delili lončke z zmešano barvo z zemljo. Pri vrednotenju smo uporabili frontalno obliko in vključevanje učencev v razgovoru. Likovno-pedagoške pojme smo z učenci razvili pri demonstraciji. Tam smo jim na praktičnem primeru pojem predstavili in v razvijanje pojma aktivno vključili tudi učence. Učenci so bili izredno motivirani. Pritegnilo jih je že to, da so šli v gozd. Nato pa so bili zelo motivirani za sodelovanje pri demonstraciji. Vsi so želeli poskusiti, kako se zmeša barva z zemljo. Ker so bili tako navdušeni, smo skušali vključiti čim več učencev, saj smo morali pripraviti lončke z zmešano barvo z zemljo za več skupin. Učenci so pri učni uri sodelovali. Aktivno so se vključevali v vse dele učne ure. Najbolj zagriženi so bili za sodelovanje pri demonstraciji, saj so radi mešali barvo z zemljo, saj jim to prej ni bilo poznano. Pri praktičnem ustvarjanju so prav tako sodelovali. Na začetku so imeli nekaj težav, kako začeti. Prav tako so potrebovali spodbude pri dokončanju likovnega dela in zapolnjevanju celotne površine. 61

77 3.3.3 Likovna naloga izven učilnice: Grafika Na likovnem področju grafika smo se ukvarjali z likovnim problemom odtiskovanje. Uporabili smo likovno tehniko tisk s cvetovi in listi regrata. Učenci so se praktično likovno izražali in samostojno dojemali ter usvajali likovno tehniko. Likovna tema je bil odtis, likovni motiv pa vzorec za prt. Namen je bil učencem predstaviti, da lahko kot pečatnik uporabimo tudi rastline. Likovna naloga temelji na umetnici Leonore Alaniz, ki se ukvarja z odtiskovanjem rastlin Podroben opis priprave in izvedbe učne ure s področja grafike Na osnovi učnega načrta smo si postavili vzgojno-izobraževalne cilje. Kognitivni cilji, ki smo jih želeli doseči z izvedbo učno ure, so, da opišejo značilnosti pečatnika. Psihomotorični cilji so, da učenci odtiskujejo cvetove in liste. Afektivni cilji so, da razvijajo občutek za razporejanje oblik v grafiki, razvijajo občutek za umetniško izražanje in doživljanje, kritično vrednotijo izdelke in so tolerantni do drugih. Uporabili smo frontalno in skupinsko obliko dela. Frontalno obliko smo uporabili tam, kjer smo želeli, da učenci dobro razumejo navodila in razlago. Skupinsko obliko dela smo uporabili pri praktičnem ustvarjanju. Učne metode, ki smo jih uporabili pri izvedbi likovne naloge, so bile splošne: metoda razlage in metoda razgovora, vizualne: metoda prikazovanja, metoda demonstracije in metoda opazovanja, specifične metode dela pa smo uporabili pri praktičnem ustvarjanju: metoda samostojnega dojemanja in usvajanja likovne tehnike in metoda praktičnega likovnega izražanja.

78 Pred izvedbo smo si doma pripravili ovojni papir, ki smo ga doma izrezali in pripravili velik okrogel format. V šoli pa smo si pripravili palete, lončke in ploščate čopiče ter papir. Učni uri smo začeli izven učilnice. V uvodni motivaciji so se učenci sprehodili po travi ob šoli. Pozorni so bili na to, kaj bi lahko uporabili za ustvarjanje. Vsak si je nabral šopek regrata in nekaj regratovih listov (Slika 69, 70). O tem, kaj so učenci nabrali, smo se nato pogovorili (Slika 71). Slika 68: Nabiranje regrata. Slika 69: Nabrani šopki regrata. 63

79 Slika 70: Pogovor o nabranem. Učencem smo prikazali reprodukcijo Leonore Alianz (Slika 72), umetnice, ki se ukvarja z odtiskovanjem različnih rastlin. Učenci so ugotavljali, kaj je odtiskovala umetnica (Slika 73). Slika 71: Prikazovanje reprodukcije Leonore Alianz. Slika 72: Vključevanje učencev. 64

80 Nato smo se pogovorili o likovnem motivu (Slika 74), ki je bil v našem primeru vzorec za prt. Danes lahko v trgovinah kupimo prte z najrazličnejšimi vzorci, zato smo se z metodo razgovora pogovarjali, ali bi si tudi mi lahko izmislili poseben vzorec, ki bi ga upodobili na prtu. Slika 73: Razgovor o likovnem motivu. Učenci so podali različne predloge, na kakšne načine bi lahko ta vzorec odtisnili. Pri demonstraciji likovne tehnike smo se v razgovoru pogovarjali o tem, na kakšne načine bi lahko odtisnili regratov cvet in list (Slika 75, 76). Tukaj smo razvili pojem pečatnik, ki sta ga predstavljala regratov cvet in list. Ko list odtisnemo, pa dobimo odtis. List in cvet lahko odtisnemo enkrat, potem pa ponovno namažemo površino pečatnika. Uporabili smo modro, rdečo in rumeno tempera barvo. Tempera barv ne mešamo med seboj. Nato smo se pogovorili o zaporedju, ki bi ga lahko odtisnili, da dobimo vzorec. Opozorili smo jih tudi na pomembnost barve pri nastajanju vzorca in na začetek odtiskovanja, da začnemo na sredini in odtiskujemo navzven. Pogovorimo se še o estetskem izgledu izdelka. 65

81 Slika 74: Demonstracija. Slika 75: Demonstracija likovne tehnike. Sledila je napoved cilja/smotra:»danes pa boste regratove cvetove in liste odtiskovali tako, da boste dobili vzorec za prt.«nato smo jim podali konkretne napotke za delo in konkretizirali likovno nalogo frontalno z metodo razlage. Učence smo s pomočjo barvnih listkov razdelili v tri skupine (Slika 77). Vsaka skupina je dobila svojo barvo samolepilnega lista na majico. 66

82 Slika 76: Razdelitev učencev v tri skupine. Vsaka skupina dobi okrogel list, ki predstavlja velik prt (Slika 78). Pri odtiskovanju so morali upoštevati, da prikažejo vzorec za prt (paziti na razporejenost oblik in barv), da zapolnijo celotno površino lista, da bo izdelek čist. Učenci so praktično ustvarjali (Slika 79). Uporabili smo skupinsko obliko in metodi praktičnega likovnega izražanja in samostojnega dojemanja in usvajanja likovne tehnike. Ustvarjanje nam je vedno bolj oteževal veter (Slika 80, 81), zato smo nadaljevali v učilnici (Slika 82, 83). Slika 77: Učenci pred začetkom ustvarjanja. 67

83 Slika 78: Praktično ustvarjanje. Slika 79: Težave z vetrom. Slika 80: Veter nas vedno bolj moti pri delu. 68

84 Slika 81: Nadaljevanje ustvarjanja v učilnici. Slika 82: Ustvarjanje v učilnici. Ko so končali, smo izdelke razstavili in jih likovno ovrednotili (Slika 84). Povprašali smo jih, kaj smo danes počeli in kaj je bila njihova naloga. Nato smo z vključevanjem učencev obnovili merila, ki so jih morali upoštevati. Pogovorili smo se o prikazanih vzorcih, razporejenosti oblik in barv v vzorcu, zapolnitvi formata, čistosti izdelka. 69

85 Slika 83: Vrednotenje izdelkov v učilnici Analiza podatkov, pridobljenih z anketiranjem učencev 80 % učencev radih ustvarja zunaj učilnice, 5 % radih in 15 % ne radih. Ocenjujemo, da so učenci ustvarjanje zunaj učilnice vezali na likovno nalogo s področja grafike, ne pa na splošno na ustvarjanje zunaj učilnice. 70 % učencev je likovna naloga s področja grafike zelo pritegnila, 20 % učencev je naloga pritegnila, 10 % učencev pa naloga ni pritegnila. Pri tej likovni nalogi se prvič pojavijo učenci, ki jih naloga ni pritegnila. Sklepamo, da je učence zmotil veter in tudi to, da smo se morali prestaviti v učilnico. Vse to pa je najverjetneje tudi vplivalo na učence in na to, kako jih je pritegnila likovna naloga. 75 % učencev je zelo radih sodelovalo s sošolci in 25 % radih. Na splošno učenci radi sodelujejo. 80 % učencev se je opredelilo, da bi se še kdaj zelo radi ukvarjali s to likovno nalogo, 10 % bi jih to še kdaj počelo. 10 % učencev pa naloga ni ugajala in tega ne bi več počeli. 70

86 Analiza likovnih del Učenci so delali v treh večjih skupinah, zato so nastali 3 likovni izdelki. Dogovorili smo se, da bodo ustvarili 3 vzorce za prte. Najbolj izstopa prt skupine 1 (Slika 84), saj so se pri oblikovanju vzorca najbolj potrudili. Paziti so morali na razporejenost oblik in barv. Zapolniti so morali celotno površino lista. Vse skupine so zapolnile celotno površino lista, vendar se še posebej pri skupini 3 vidi (Slika 86), da so zapolnili list tako, da je bilo najhitreje končano. Pri delu nas je tokrat zelo motil veter, zato smo najslabše upoštevali tretje merilo, naj bodo izdelki čisti. Slika 84: Prt skupine 1. 71

87 Slika 85: Prt skupine 2. Slika 86: Prt skupine 3. 72

88 Ugotovitve S področja grafike smo se za to nalogo odločili, saj smo želeli odtiskovati. Želeli smo izkoristiti rastline, ki so trenutno na voljo. Praprot je še bila zelo majhna in tudi v gozdu pri šoli je ni bilo veliko, zato smo se odločili, da izkoristimo travnik in da si učenci sami lahko naberejo regrat. Ugotovili smo, da regratovi listi zelo hitro ovenijo, zato so tisti učenci, ki so si natrgali majhne liste, imeli nekaj težav pri odtiskovanju. Če bi izvedbo še enkrat ponovili, bi raje uporabili samo cvetove. Kadar želimo izvesti likovno nalogo zunaj, mora biti vreme primerno. To pomeni, da ni dovolj le, da ne pada dež, prav tako ne sme pihati veter. Ocenjujem, da je veter še najtežje predvidevati vnaprej, kakor se je tudi pri tej nalogi zgodilo nam. Ne gre tudi podcenjevati količino vetra. Predvidevali smo, da si bomo vse lahko obtežili s kamni, pa vendar nas je veter zelo oviral. Vsak list, ki ga veter odnese, pa učencem preusmeri pozornost. Na drugi strani pa je izrednega pomena, da kadar želimo pri delu uporabiti nek naravni material, mora biti ta na voljo. V našem primeru smo potrebovali regratove cvetove in liste. Ker nam regrat ni vedno na voljo in smo se bali, da ga bodo do naslednjič pokosili, smo se kljub vetru odločili za izvedbo naloge. Ta likovna naloga s področja grafike za učitelja ne potrebuje veliko priprave, sploh če ne uporabi okroglega formata lista in mu ga ni potrebno posebej pripravljati. Z vidika priprave oziroma načrtovanja izvedbe te učne ure se mi zdi največji problem, da mora učitelj za odtiskovanje izbrati rastline, ki so v tistem času na voljo. Najlažje smo zunaj izvedli motivacijo in prikazovanje reprodukcije ter pogovor o likovnem motivu. Pri demonstraciji se nam je pojavilo že nekaj težav z vetrom. Učenci so začeli praktično ustvarjati, vendar je veter vedno bolj nosil vse naokrog, lončki z vodo so se polivali, zato smo se odločili, da nadaljujemo v učilnici. V učilnici je bilo treba malo improvizirati in postaviti mizice v tri skupine. Seveda situacija ni bila idealna, saj smo imeli liste okroglih formatov. Nekako smo, 73

89 najboljše kar se je dalo, postavili mizice v tri skupine. Učenci so nadaljevali z delom v učilnici. Najbolj pa smo se drenjali pri likovnem vrednotenju. Uporabili smo velik okrogel format ovojnega papirja. Nalogo smo želeli izvesti na treh mizicah pred šolo. Učenci so ustvarjali v treh skupinah in vsaka skupina je imela svoj list v obliki kroga. Glede na število učencev bi bilo zagotovo bolje, da bi bili učenci razdeljeni v vsaj štiri, če ne pet skupin. Za delo v treh skupinah smo se odločili zato, ker so zunaj le tri mizice. Izvedba je bila tokrat slabša, ker nas je zelo motil veter. Čeprav smo vse obtežili s kamenji in nato še z lončki vode, je bil veter premočen. Kar nekaj lončkov z vodo pa se je tudi prevrnilo in polilo. V uvodni motivaciji so si učenci individualno z metodo nabiranja nabrali šopke regrata. Tukaj je bilo ustrezno, da je bila oblika individualna, da si je vsak učenec nabral svoj šopek. Pri prikazovanju reprodukcije smo izbrali najustreznejšo frontalno obliko prikazovanja. Pri likovnem motivu smo izbrali metodo razgovora, saj smo želeli, da bi učenci podali čim več idej, vendar smo nato ugotovili, da si učenci zelo težko predstavljajo. Mogoče bi bilo bolje, da bi uporabili metodo prikazovanja. Pri demonstraciji smo tudi tokrat uporabili frontalno obliko in zraven vključili metodo razgovora. Smoter smo napovedali frontalno z metodo razlage, saj so na ta način vsi vedeli, kaj bomo delali. Napotke za delo smo podali z metodo razlage, saj bi bili drugače učenci zmedeni in ne bi vedeli točno, kaj morajo delati. Occenjujemo, da je tukaj najustreznejša jasna in kratka frontalna razlaga. Pri praktičnem delu smo izbrali skupinsko obliko dela, saj smo želeli izkoristiti tri mizice, ki so nam bile na voljo pred šolo. Bolje bi bilo, da bi učenci delali samostojno ali v manjših skupinah, saj so se zelo težko dogovorili o vzorcu. Pri tem pa jim je veter še vsak trenutek preusmeril pozornost in koncentracijo. Taka oblika dela pa nato tudi ni bila primerna v razredu, saj je bilo v skupinah preveč učencev. Frontalno obliko dela smo uporabili še pri likovnem vrednotenju in učence vključevali z razgovorom. Ocenjujemo, da sta takšna oblika dela in izbrana metoda najprimernejši za aktivno sodelovanje učencev pri vrednotenju. 74

90 Likovno-pedagoške pojme smo začeli postopno razvijati s pogovorom ob prikazovanju reprodukcije. Nato smo nadaljevali in likovno-pedagoške pojme (odtis in pečatnik) dokončno razvili pri demonstraciji likovne tehnike. Pri napotkih za delo smo likovne pojme še enkrat ponovili. Učenci so najbolj sodelovali pri uvodni motivaciji. Nato se jim je koncentracija in sodelovanje vedno bolj manjšalo. Ko smo se preselili v učilnico, je trajalo nekaj časa, da so se učenci spet navadili na drugo okolje. Na splošno pa smo ugotovili, da so učenci imeli težave sodelovati drug z drugim v skupini, saj so se zelo težko dogovorili in je hitro prišlo do prepirov. Da pa se je bilo še toliko težje dogovarjati, pa so bile krive prevelike skupine, sploh za delo v razredu. Učence je pritegnila uvodna motivacija, saj so radi nabirali šopke, vendar so jim ravno ti šopki preusmerili motivacijo v pogovoru o likovni nalogi. Učenci so se bolj obremenjevali s tem, kako velik šopek je kdo prinesel, namesto da bi sodelovali pri prikazovanju reprodukcije, pogovoru o likovnem motivu in demonstraciji likovne tehnike. Če bi likovno nalogo izvedli še enkrat, bi učenci šopke nekam odložili, dokler jih ne bi spet potrebovali, vendar bi morali biti ločeni imensko, saj bi drugače verjetno prišlo do prepira. Za praktično delo so učenci na začetku sicer bili motivirani, vendar jim je veter hitro speljal motivacijo in so raje tekali za listi, ki jih je nosil veter. 75

91 3.3.4 Likovna naloga izven učilnice: Kiparstvo Na likovnem področju kiparstvo smo se z učenci ukvarjali z likovnim problemom kiparski material. Uporabili smo likovno tehniko kiparjenje s kamenjem in vejami, likovna tema so bile kiparske oblike. Ukvarjali smo se z likovnim motivom velikanska žuželka. Namen likovne naloge je bil, da učencem predstavimo kamenje kot kiparski material. Navdih za izvedbo likovne naloge smo dobili pri umetniku Michaelu Grabu Podroben opis priprave s področja kiparstva Najprej smo si postavili vzgojno-izobraževalne cilje. Kognitivni cilji so, da opišejo značilnosti kipa, naštejejo kiparske materiale, orodja in načine obdelave, spoznajo pojem prostostoječi kip. Psihomotorični cilj, ki smo ga dosegli z likovno nalogo, je, da učenci s kombiniranjem materialov gradijo kiparske oblike. Afektivna cilja sta, da učenci razvijajo prostorske predstave in kritično vrednotijo lastne izdelke in so tolerantni do drugih. Izbrali smo frontalno učno obliko pri prikazovanju videoposnetkov, pogovoru o likovnem motivu, demonstraciji, napotkih za delo in pri likovnem vrednotenju. Pri praktičnem delu učencev smo se odločili za skupinsko obliko, in sicer za delo učencev v skupini po 5, saj za individualno delo nismo imeli dovolj kamenja. Učne metode, ki smo jih uporabili pri izvedbi likovne naloge, so bile splošne: metoda razgovora in metoda razlage, vizualne: metoda prikazovanja, metoda demonstracije, specifične: metoda samostojnega dojemanja in usvajanja likovne tehnike. Likovno nalogo smo zastavili kot učni uri praktičnega ustvarjanja.

92 Za likovni material smo uporabili kamenje in veje. Kamenje smo si nabrali v gramozni jami v okolici, saj v bližini šole ni bilo toliko kamenja (Slika 88, 89). Nabrali smo 4 velika vedra kamenja in eno manjše. Vejice smo uporabili še od likovne naloge s področja risanja. Slika 87: Nabiranje kamenja. Slika 88: Gramozna jama. 77

93 Tokrat smo učno uro pričeli v učilnici, saj smo potrebovali projektor, da smo si lahko ogledali videoposnetka. V uvodni motivaciji smo učencem z metodo prikazovanja prikazali, kako umetnik Michael Grab postavlja razne kiparske oblike (Slika 90). Nato smo se o videnem pogovorili. Slika 89: Prikaz posnetka dela Michaela Graba. V pogovoru o likovni nalogi smo učencem prikazali reprodukcijo dela Michaela Graba iz cikla Poletje 2012 (Slika 91). Ob reprodukciji smo v razgovoru razvili pojme kipar, obhodnost kipa, prostostoječi kip in stojnost kipa. Slika 90: Prikaz reprodukcije. Nato smo učencem prikazali še en videoposnetek, in sicer posnetek zanimivih žuželk (Slika 92). Učence smo opozorili, naj bodo čim bolj pozorni na 78

94 podrobnosti, ki jih vidimo na žuželčjem telesu. Po ogledu se z metodo razgovora pogovorimo o tem, kaj vse so videli na posnetku (Slika 93). Slika 91: Prikaz videoposnetka žuželk. Slika 92: Učenci sodelujejo. Potem se preselimo iz učilnice ven. Pogovorimo se o tem, na kakšne načine vse bi lahko umetniki naredili velikansko žuželko, iz katerega materiala bi jo lahko naredili. Učence smo vprašali, če bi lahko tudi sami naredili velikansko žuželko na podoben način kot Michael Grab na posnetku. Učencem z metodo demonstracije prikažemo likovno tehniko (Slika 94). Opozorimo jih na stojnost figure in poudarimo kombiniranje materialov. V demonstracijo vključimo tudi učence, da pomagajo kombinirati vejice in kamne (Slika 95). 79

95 Slika 93: Demonstracija likovne tehnike. Slika 94: Vključevanje učencev v demonstracijo. Sledila je napoved smotra/cilja, da bodo iz kamnov in vejic postavili prostostoječi obhoden kip velikanske žuželke. Podamo jim še napotke za delo in konkretiziramo likovno nalogo. Razdelimo se v 4 skupine (Slika 96). Vsaka skupina bo naredila svojo velikansko žuželko. Pri kiparjenju so morali upoštevati, da kip prikazuje velikansko žuželko, da je kip stojen, vsebuje podrobnosti in da so pri svojem delu izvirni. 80

96 Slika 95: Razdelitev učencev v skupine z barvnimi nalepkami. Učenci praktično ustvarjajo (slika 97, 98, 99, 100, 101). Slika 96: Učenci ustvarjajo 1. Slika 97: Učenci ustvarjajo 2. 81

97 Slika 98: Učenci ustvarjajo 3. Slika 99: Učenci ustvarjajo 4. Slika 100: Učenci ustvarjajo 5. 82

98 Po končanem praktičnem delu smo izdelke likovno ovrednotili (Slika 102). Najprej smo se sprehodili in naredili krog okrog izdelka vsake skupine. Nato smo se postavili eden zraven drugega tako, da so vsi kar se da dobro videli izdelke. Z metodo razgovora smo obnovili merila za vrednotenje. Pogovorili smo se o tem, kaj so morali upoštevati pri ustvarjanju kipa velikanske žuželke, in tako obnovili merila za vrednotenje. Slika 101: Vrednotenje izdelkov. Slika 102: Majica z žuželkami. Učenec je ugotovil, da je imel oblečeno ravno primerno majico za današnjo likovno nalogo (Slika 103). 83

99 Ob koncu učne ure smo seveda morali vso kamenje iz zelenice pospraviti nazaj v vedra (Slika 104). Učenci so pri tem pomagali. Slika 103: Pospravljanje kamnov v vedra Analiza podatkov, pridobljenih z anketiranjem učencev Učenci v kar 84,21 % zelo radi usvarjajo zunaj učilnice in v 15,78 % prav tako radi ustvarjajo zunaj učilnice. Spodbudno je, da ni takih učencev, ki ne bi radi ustvarjali zunaj učilnice, zato je še toliko bolj pomembno, da bi učitelji izvajali likovne naloge tudi zunaj. Zelo razveseljivo je, da je vse učence (100 %) likovna naloga s področja kiparstva zelo pritegnila. Učenci so imeli nekaj težav s sodelovanjem s sošolci. Že sami smo ugotovili, da so se učenci zelo težko dogovorili med seboj, katero žuželko bodo delali, in to se kaže tudi v odgovorih. 68,42 % učencev je zelo radih in 10,52 % učencev je radih sodelovalo s sošolci. Predvidevamo, da so se ti znali hitro uskladiti glede mnenj. 15,78 % učencev je povedalo, da ne sodelujejo radi s svojimi sošolci. 5,26 % učencev pa se je opredelilo, da sploh ne radi sodelujejo z učenci. 84

100 Učencem je bila likovna naloga s področja kiparstva zanimiva. Kar 94,73 % učencev bi se še kdaj zelo radih ukvarjalo s to likovno nalogo in 5,26 % radih. Ni takih učencev, ki se s tako nalogo več ne bi ukvarjali, kar pomeni, da so učenci dobro sprejeli likovno nalogo in bili zadovoljni Analiza likovnih del Učenci so naredili v štirih skupinah 10 posameznih kipov velikanskih žuželk. Mi smo si sicer zamislili, da bodo naredili 4 res velike kipe, vendar so učenci imeli preveč idej individualno in so jih hoteli realizirati. Nismo jih hoteli pri tem ovirati, zato smo jim dovolili več kipov. Učenci so upoštevali, da bo upodobljena žuželka. Učenci so upoštevali merilo stojnosti pri vseh kipih žuželk. Žuželkam so morali prikazati podrobnosti. To so še posebej upoštevali pri žuželki 1 (Slika 104) in 4 (Slika 107). Zanimivi so se nam zdeli komentarji ob kipih. Zelo izvirna se nam zdi postavitev»žužkolandija«. Kamenje jim je dalo možnost, da kipe vmes razdrejo in na novo postavijo. To je naredilo kar več učencev. Učenci so se zato tudi veliko lažje soočili z likovnim problemom, saj so vedeli, da lahko kadarkoli znova postavijo kip. 85

101 Slika 104: Velikanska žuželka 1. Slika 105: Velikanski žuželki 2 (Učenci so poimenovali»kraljevi mravlji«.). 86

102 Slika 106: Velikanske žuželke 3 (Učenci so svojo postavitev imenovali»žužkolandija«.). Slika 107: Žuželka 4 (Učenci so poimenovali»pajek križevec«.). 87

103 Slika 108: Žuželka Ugotovitve Za to nalogo s področja kiparstva smo se odločili, saj je tudi nas zelo pritegnilo delo umetnika Michaela Graba. Ocenjujemo, da je bila izbira likovne naloge ustrezna in je zelo pritegnila učence ter jih že sama po sebi tudi motivirala za delo. Ocenjujemo, da je učence celotna likovna naloga zelo pritegnila. Kamenje in veje so spoznali kot material za kiparjenje, kar jim je bilo še posebej zanimivo. Skupinsko delo zna biti včasih problem, saj so učenci karakterno zelo različni in se težko uskladijo. Po drugi strani pa menimo, da se učenci morajo navaditi prilagajati drugim in usklajevati, na ta način pa se lahko to najlažje naučijo. Z vidika priprave je za učitelja kar veliko dela, če nima na voljo kamenja v okolici šole. Pripraviti pa si mora tudi vejice. Kamenje smo nabirali v gramozni jami. 88