Microsoft Word sl.doc
|
|
- Jasmina Popović
- pred 4 leti
- Pregledov:
Transkripcija
1 GENERALNI DIREKTORAT ZA NOTRANJO POLITIKO TEMATSKI SEKTOR B: STRUKTURNA IN KOHEZIJSKA POLITIKA REGIONALNI RAZVOJ za države članice ŠTUDIJA Povzetek V študiji je predstavljena analiza ekonomskih donosov strukturnih in kohezijskih izdatkov (Evropski sklad za regionalni razvoj (ESSR) in Kohezijski sklad) neto plačnikov v proračun EU (države članice "donatorke"). V analizi je prikazano, da je gospodarska korist držav prejemnic pozitivna tako med izvajalno fazo kot tudi dolgoročno. Čeprav imajo države članice donatorke koristi od povečanega trgovanja, to ne zadostuje vedno kot nadomestilo za negativne gospodarske učinke, ki jih povzročijo dodatni stroški financiranja programov kohezijskih izdatkov v državah prejemnicah s pomočjo povišanih davkov v državah donatorkah. Vendar pa so negativne posledice, ko do njih pride, majhne. PE Maj 2009 SL
2 Dokument je naročil Odbor za regionalni razvoj Evropskega parlamenta. AVTORJI Dr. John Bradley (EMDS, Dublin, Irska) Prof. dr. Gerhard Untiedt (GEFRA, Münster, Nemčija) Prof. dr. Janusz Zaleski (WARR, Wroclaw, Poljska) ODGOVORNA ADMINISTRATORKA Ivana KATSAROVA Oddelek za pripravo strukturne in kohezijske politike Evropski parlament B-1047 Bruselj Elektronski naslov: JEZIKOVNE RAZLIČICE Izvirnik: EN Prevoda: DE, FR O IZDAJATELJU Če želite pisati tematskemu sektorju ali se naročiti na njegov mesečni časopis, uporabite elektronski naslov: poldep-cohesion@europarl.europa.eu Rokopis je bil dokončan maja Bruselj, Evropski parlament, Dokument je na voljo na spletnem naslovu: IZJAVA O OMEJITVI ODGOVORNOSTI Za mnenja, izražena v tem dokumentu, so odgovorni izključno avtorji, in ne predstavljajo nujno uradnega stališča Evropskega parlamenta. Dovoljeno je razmnoževanje in prevajanje za nekomercialne namene, pod pogojem, da se navede vir ter da je izdajatelj predhodno obveščen in prejme izvod.
3 POVZETEK Ozadje V tem poročilu se preučuje, kako so dejavnosti, povezane s kohezijskimi izdatki EU, ki so se izvajale v času načrtovanja proračuna za obdobje , najverjetneje vplivale na države članice donatorke. Skupino držav, ki jih imenujemo države donatorke, sestavlja enajst držav članic, ki so neto plačnice v proračun EU (neto pomeni, da so se prilagodile prejemkom iz skupne kmetijske politike). Njihov vrstni red v padajočem zaporedju glede na njihov neto prispevek v evrih je: Nemčija, Francija, Nizozemska, Italija, Velika Britanija, Švedska, Belgija, Avstrija, Danska, Luksemburg in Finska. Skupino držav, ki jih imenujemo države prejemnice, sestavlja štirinajst držav, navedenih v cilju 1 načrta proračuna za obdobje : Ciper, Češka republika, Estonija, Grčija, Španija, Madžarska, Irska, Litva, Latvija, Malta, Poljska, Portugalska, Slovenija in Slovaška. V analizi o morebitnih posledicah za države donatorke zaradi kohezijskih izdatkov je obravnavanih šest glavnih tem (ali vprašanj): Tema 1: Koliko lahko rast gospodarske rasti v državah donatorkah pripišemo kohezijskim izdatkom, porabljenim v državah prejemnicah? Tema 2: Kako kohezijski izdatki vplivajo na gospodarske agregate in sestavo gospodarstva držav prejemnic? Natančneje, kateri del kohezijskih sredstev se spremeni v povpraševanje in proizvodnjo? Tema 3: Kolikšen delež ukrepov iz kohezijskih izdatkov prehaja v bolj razvite regije prek povečanega povpraševanja po uvozu iz njih? Kako se bo uvoz iz držav donatork razvil v primerjavi z razmerami brez strukturnih sredstev? Tema 4: Kolikšen odstotek pogodbenih izvajalcev, izbranih na večjih javnih razpisih, ki se delno financirajo iz kohezijskih sredstev, je iz držav donatork? Tema 5: Koliko delovnih mest v državah donatorkah je odvisnih od finančnih prenosov kohezijskih sredstev? Tema 6: Kakšen je učinek prenosov kohezijskih sredstev na pretok denarja? Poročilo obravnava te teme v drugačnem vrstnem redu od predstavljenega, ker je treba raziskavo izpeljati tako, da odraža dejanski potek prednostnih gospodarskih procesov. Zato se v analizi začne s podatki o proračunskih izdatkih držav donatork in delom celotnega proračuna EU, ki se prek kohezijskih izdatkov namenja podpori naložbam in drugim ekonomskim dejavnostim v državi prejemnici. Poslanci Evropskega parlamenta bodo seznanjeni s temi podatki, ki pa so strnjeni, ker so potrebni za količinski prispevek k naslednji analizi. Na naslednji stopnji je treba preučiti, kako se kohezijski programi izvajajo v državah prejemnicah in kako bodo verjetno vplivali na gospodarske rezultate v njih. Zlasti je treba opredeliti učinke prelivanja, ki imajo ugodne posledice za gospodarstva držav donatork. Ta 3
4 Policy Department B: Structural and Cohesion Policies stopnja raziskave je namenjena temama 2 in 3, to je vprašanjem o učinkih na države prejemnice. Šele po preučitvi neposrednih učinkov na države prejemnice se lahko nadaljuje študija držav donatork in pretakanja od prejemnic k donatorkam. Na začetku postopka države donatorke bremeni neto plačevanje v proračun EU. Vsa nadaljnja prelivanja iz kohezijskih programov lahko pri donatorkah povzročijo dodatne stroške pri financiranju proračuna. Skupni neto učinek na donatorke bi bil lahko tako negativen kot pozitiven. Ta stopnja raziskave je namenjena temam 1, 5 in 6 oziroma vprašanjem o vplivih na države donatorke. Ostane tema 4, ki se razlikuje od ostalih petih glavnih tem. Pri raziskavi se uporabljajo analitične metode na dveh ločenih ravneh. Na makroekonomski ravni se z analizo združujejo koristi držav prejemnic in donatork, ki se merijo prek njihovega vpliva na makroekonomske spremenljivke, kot je BDP, zaposlovanje itd. Ta del pokriva teme od 1 do 3 in od 5 do 6. Analiza na mikroekonomski ravni obravnava koristi posameznih podjetij v državah donatorkah, ki nastajajo pri izvajanju določenih tipov ukrepov in projektov znotraj kohezijskih programov. Zato je treba opredeliti podjetja in združenja podjetij iz držav donatork, ki so bila izbrana na glavnih javnih razpisih, ki se delno financirajo iz kohezijskih programov. Pred predstavitvijo povzetka je treba poudariti še nekaj. Gre za metodologijo modelov, ki so bili uporabljeni pri obravnavi petih glavnih tem. Modeli so potrebni za analizo, ker je nemogoče razložiti učinke kohezijske politike zgolj z opazovanjem rezultatov, kot je rast BDP, število zaposlenih itd. Za obdobje od leta 2000 do 2008 vemo, kakšna je bila raven in rast BDP v državah prejemnicah in donatorkah, 1 ne moremo pa vedeti, ali so na rast vplivala kohezijska sredstva. Številni zunanji in notranji dejavniki so se spremenili v obdobju od 2000 do 2008 in se bodo spreminjali tudi v prihodnosti, mi pa ne moremo določiti vloge kohezijskih sredstev zgolj z opazovanjem neobdelanih podatkov. Za to je treba uporabiti uradne modele gospodarstev držav prejemnic in držav donatork. Okvirni model, ki se uporablja, je model HERMIN, ki se je že uporabil za analizo kohezijskih postopkov od poznih osemdesetih let. 2 Glejte poglavje 3 poročila, kjer je metodologija modelov natančno predstavljena, krajši opis je v prilogi 1, ostale referenčne akademske in druge publikacije pa so v bibliografiji. Financiranje Neto prispevki držav donatork v proračun so različni. Prispevke držav donatork je bolje obravnavati v odstotku njihovega BDP kot v evrih. Koristno je tudi pregledati prejemke iz kohezijskih programov glede na njihovo velikost v odstotku BDP v državah prejemnicah. Ko so deleži (prejeti ali plačani) prikazani kot odstotek BDP, primerjava med neto donatorkami in neto prejemnicami razkriva asimetrijo. Prispevki neto donatork so običajno skromni, segajo pa od 0,7 odstotka BDP Luksemburga za leto 2002 do najnižjega prispevka, ki znaša manj kot 0,1 odstotka, in ga je v letu 2002 izplačala Danska. V povprečju znašajo manj kot 0,5 odstotka BDP letno. Danska, Finska, Italija in Združeno kraljestvo so države donatorke, a so v resnici prejemnice za določena leta na začetku programskega obdobja. 1 2 Uradni računovodski podatki iz nacionalnih virov in iz EUROSTATA so na voljo do leta 2007 za vse države. Dobre ocene mnogih pokazateljev gospodarske uspešnosti v letu 2008 so prav tako na voljo. Glej Bradley, 2006 za pregled pretekle uporabe HERMINA za analizo vplivov kohezijskih izdatkov. Bradley in Untiedt, 2008, sta pripravila celostna navodila za uporabo sistema HERMIN za modele v državah prejemnicah. Modeli držav donatork so novi in podrobnosti o njih so na voljo na zahtevo (Bradley in Untiedt, 2009). 4
5 Deleži neto prejemnic so večji od deležev donatork glede na njihov znesek v primerjavi z BDP in znašajo do 4 odstotke letno. Glavne prejemnice iz proračuna EU v programu kohezijskih izdatkov za obdobje od 2000 do 2006 so bile Španija, Grčija, Portugalska in Irska. Od širitev v letih 2004 in 2007 so vse nove članice prav tako prejemnice, vendar je njihov delež v kohezijskih izdatkih običajno nizek v letih po pristopu, ko se programi in postopki zaženejo, pa naglo naraste. V absolutnih vrednostih so kohezijski izdatki za EU 15 narasli na 231 milijard EUR za programsko obdobje Neto prejemnice iz proračuna EU so prejele malo več kot 50 odstotkov, ostanek pa je bil namenjen neto donatorkam v EU 15. Deset držav, ki je se priključilo leta 2004, je prejelo 21,3 milijarde EUR za programsko obdobje Čeprav je vsak kohezijski program zapleten načrt, sestavljen iz stotin posameznih projektov in ukrepov, uvrščenih v manjšem številu operacijskih programov, jih je za namene analize treba ponovno pregledati z uporabo modelov v treh glavnih gospodarsko investicijskih kategorijah: javna infrastruktura, človeški viri in pomoč zasebnim podjetjem. Povprečni deleži vsake ekonomske kategorije med trajanjem programa za obdobje od 2000 do 2006 so za posamezno omenjeno prejemnico znašali 48,5, 39,9 in 15,6 odstotkov skupne vsote. Proračun za kohezijske izdatke je bil za načrtovano obdobje povečan na 341,1 milijarde EUR, od katerih je približno tri četrtine namenjenih državam neto prejemnicam (po širitvi sta v to skupino vključeni Bolgarija in Romunija). Vpliv na države prejemnice Za drugi korak analize je treba uporabiti podatke o kohezijskih izdatkih, da bi se količinsko določil vpliv kohezijskih programov na države prejemnice v obdobju , ob tem pa opredeliti učinke pospeševanja oddaje (BDP) in učinek na spodbujanje povpraševanja po uvozu. Te učinke je treba poznati, preden se preučijo prelivi v države prejemnice. V analizi smo jasno ločili vplive kohezijskih izdatkov na povpraševanje med izvajanjem programa in dolgotrajne vplive na ponudbo, ki se nadaljujejo tudi po zaključku programa. Programi med izvajanjem pospešujejo oddajo in zaposlovanje, zlasti pri velikih gradbenih shemah, ki zajemajo velik del skupnih kohezijskih izdatkov v večini držav prejemnic. Na osnovi analize modelov veliki izvajalni vplivi nastanejo zaradi keynesianskega multiplikatoja vpliva na odhodke. 3 Vplivi na povpraševanje prenehajo po dokončanju programov (po letu 2008 za programsko obdobje ). Z izboljšanjem infrastrukture, človeškega kapitala ter raziskav in razvoja, ki so nastali postopoma, se ponudba izboljša, kar pomeni večjo proizvodnjo po sektorjih in večjo učinkovitost. V poglavju 4 poročamo o učinkih kohezijskih izdatkov pri vsaki od štirinajstih držav prejemnic. Kar zadeva vprašanja iz teme 2 (kako se ponudba in povpraševanje porazdelita med državami prejemnicami), so simulacije sistema HERMIN pokazale, da so bili dolgotrajni učinki po prenehanju programa višja proizvodnja in boljše storitve na trgu ter večja učinkovitost. Programe naložb v infrastrukturo izvaja gradbeni sektor, a se pospešek dejavnosti v tem sektorju porazgubi kmalu po zaključku programa. Kmetijski in vladni 3 Vplivi izvajanja kohezijskih programov na povpraševanje so podobni ciljem nedavnih prizadevanj za spodbujanje gospodarstev, ki jih je prizadela gospodarska recesija. Vplivi kohezijskih programov na ponudbo pa so dolgoročno v središču dejavnosti EU. 5
6 Policy Department B: Structural and Cohesion Policies sektor se na splošno ne spremenita, razen kar zadeva državne izobraževalne sheme in institucije, povezane s programi Evropskega socialnega sklada. Vpliv na vse države članice je bil predstavljen na grafu 7 v poglavju 4, kjer lahko vidimo štirinajst predstavitev v obliki štirih grafov na državo, iz katerih je razvidno naslednje: kohezijska sredstva iz Evropske skupnosti (izražena v odstotkih BDP) učinek kohezijskih sredstev na BDP (izražen v odstotkovni rasti glede na začetno stanje brez stroškov) učinek kohezijskih sredstev na zaposlenost (izražen v odstotkovni rasti glede na začetno stanje brez stroškov) učinek kohezijskih sredstev na neto trgovinsko bilanco (izražen v odstotkih BDP, razlika od začetnega stanja brez stroškov) Za primer vzemimo Estonijo: graf 7, prikaz (a) prikazuje, da so kohezijska sredstva Evropske skupnosti znašala 0,57 odstotka BDP v začetnem letu 2004 in postopno narasla na 1,11 odstotkov BDP v zadnjih letih. Prikaz (b) predstavlja učinek kohezijskih sredstev na BDP, kot je to pokazala simulacija modela HERMIN. V začetnem letu je sprememba znašala samo 0,6 odstotka, kar pomeni, da se je BDP povišal za 0,65 odstotka nad začetno stanje (brez posredovanja politike). Med postopnim izvajanjem programa se je učinek na BDP povečal in dosegel vrhunec pri 2,58 odstotkih v končnem letu Na tej stopnji se predvideva, da se kohezijski stroški prenehajo (spomnimo se, da se analizira samo program za obdobje ). S prenehanjem financiranja se nagla rast BDP nenadno zmanjša, vendar zaradi prelivanja pri ponudbi obstajajo trajni ugodni učinki na BDP, čeravno manjši. Do leta 2015, to je sedem let po tem, ko se bodo prenehali izdatki za programsko obdobje , bo rast BDP še vedno okoli 0,77 odstotka. Prikaz (c) predstavlja učinek na zaposlenost v celoti, za kar je videti, da sledi istemu vzorcu kot BDP, le s približno polovičnim obsegom. Najboljša sinteza o tem, kako bodo kohezijski programi vplivali na proizvodnjo v državah prejemnicah, je tako imenovani "kumulativni multiplikator". Izračuna se za posamezno leto tako, da se zberejo vse predhodne rasti BDP, nastale zaradi kohezijskih sredstev, in jih deli z obsegom zbranih kohezijskih sredstev (izraženih kot delež BDP). V letih izvajanja programa se rast BDP pripisuje dodajanju kohezijskih sredstev. Po zaključku programa 31. decembra 2008 se pozitivni učinki ponudbe, kot je povečan BDP, nadaljujejo, financiranje pa se ustavi. Spodaj, na grafu 1, so strnjeni kumulativni multiplikatorji za leto 2020 za vseh štirinajst držav. 4 Rezultate lahko glede na velikost kumulativnih multiplikatorjev razdelimo na tri skupine: Visoke vrednosti (nad 3,0): IE (4,0), ES (3,3), CZ (3,3) in MT (3,1) Srednje vrednosti (od 2,5 do 3,0): SK (2,8), EL (2,8), EE (2,8), PT(2,6) in PL (2,5) Nizke vrednosti (pod 2,5): LT (2,4), HU (2,4), SI (2,2), CY (2,2) in LV (1,9) 4 Leto 2020 je zaključno leto simulacije. Tako se lahko predvidijo dolgoročni učinki kohezijskih izdatkov. 6
7 Graf 1: Kumulativni multiplikatorji za države prejemnice: 2020 (Program kohezijskih izdatkov za obdobje ) IE ES CZ MT SK EL EE PT PL HU LT SI CY LV Na osnovi splošnih sklepanj glede obsega mehanizmov prelivanja lahko sklepamo, da so nekatere države prejemnice učinkovitejše od drugih pri preoblikovanju kohezijskih izdatkov v povečano ponudbo. Države z najvišjimi multiplikatorji so najučinkovitejše. Bolj kot se multiplikator zmanjšuje, manj sredstev pristane v povečani proizvodnji in se v obdobju izvajanja, ki se konča po letu 2008, kaže kot spodbuda povpraševanju ali kot povečano povpraševanje po uvozu. Iz analize je sklepati, da bosta v vseh primerih ob dodatku iz kohezijskih sredstev v vrednosti enega odstotka BDP, dolgoročno nastala vsaj 2 odstotka BDP zlasti kot rezultat prelivanja iz ponudbe v proizvodnjo in učinkovitost. Na koncu je pri količinski oceni učinka kohezijskih izdatkov treba povedati, da ustrezna velikost ključnih parametrov za prelivanje (velikost ugodnih prelivanj pri izboljšanju infrastrukture, človeškega kapitala ter raziskav in razvoja) ni natančno določljiva. Izbrane vrednosti predstavljajo povprečne vrednosti iz mednarodne literature, ki redko temelji na raziskavah v državah prejemnicah. Tovrstne raziskave še niso bile opravljene v novih državah članicah. Modeli HERMIN so pogosto med prvimi modeli nekaterih novih držav članic, ki so ustrezni za poglobljeno analizo strukturne politike in srednjeročnih projektov. Posledično je treba opazovati, koliko so rezultati občutljivi na velikost parametrov. Ta analiza dokazuje samoumevno: večje kot je prelivanje, večji so učinki na ponudbo v državah prejemnicah. Če se vrnemo na vprašanje iz teme 3 (kako pospeševanje uvoza spodbuja izvoz v države donatorke), so simulacije s HERMINOM pokazale, da se je med uporabo kohezijskih sredstev neto trgovinska bilanca v vsakem primeru poslabšala. Poudarili smo, da si tega ne smemo razlagati kot rezultat povečane potrošnje, ki je nastala zaradi kohezijskih sredstev. Programi kohezijskih izdatkov zajemajo naložbene projekte, ki ustvarjajo povečano povpraševanje po industrijskih proizvodih (na začetku), in blagu široke potrošnje po tem, ko delavci porabijo svoje plače. 7
8 Policy Department B: Structural and Cohesion Policies Simulacije modelov HERMIN zaznajo slabšanje trgovinske bilance v državah prejemnicah med izvajanjem programa, ko se sredstva namenjajo pomoči pri plačilu uvoza, končne naložbene dejavnosti, ki iz tega sledijo, pa imajo dolgotrajen pozitiven učinek v obliki večjih in bolj kakovostnih cest ter učinkovitejše in usposobljene delovne sile. Po zaključku programov se neto trgovinska bilanca gospodarstev držav prejemnic vrne na presežek v primerjavi z obdobjem brez financiranja. Pomembno je poudariti, da tudi v obdobju po izvajanju programa večina držav prejemnic še nekaj časa nadaljuje z občutnim deficitom v trgovinski bilanci. Iz simulacij modelov HERMIN je sklepati, da bi izboljšave v ponudbi v proizvodnji in tržnih storitvah lahko povzročile večje povpraševanje po uvozu iz večjih, bolj razvitih držav donatork. Ob hitrem vključevanju trga na skupni evropski trg bo veliko prihodnjega trgovanja z industrijskimi proizvodi in polizdelki, in ne zgolj z blagom široke potrošnje. Ta pojav se trenutno kaže v simulacijah modelov HERMIN v obliki trajnostnega povečanega povpraševanja po izvozu držav donatork, saj imajo države prejemnice precejšen trgovinski primanjkljaj do držav donatork. Države prejemnice z razvojem lahko učinkoviteje konkurirajo državam donatorkam. Simulacije modelov HERMIN nakazujejo, da je to podobno igri, v kateri so vsi zmagovalci, kjer imajo države donatorke in države prejemnice koristi. Ker prihaja do konvergence vsaj na nacionalni ravni, postane ravnovesje med neto donatorkami in neto prejemnicami bolj uravnoteženo. Proces lahko prikažemo ponovno na primeru Estonije. Na grafu 7, prikaz (d) je za Estonijo razvidno, da se je trgovinska bilanca poslabšala za skoraj 0,8 odstotne točke (trgovinska bilanca je izražena kot procent BDP). To poslabšanje se je nadaljevalo in povečalo do 1,2 odstotka BDP v letu 2007 ter se obdržalo na visoki stopnji, enaki enemu odstotku BDP, v letu Takoj po zaključku programa za obdobje , ob koncu leta 2008, poslabšanje trgovinske bilance, ki so jo povzročila kohezijska sredstva, izgine, boljši potencial za ponudbo v gospodarstvu pa pomeni, da je pri trgovinski bilanci prišlo do skromne izboljšave, ki znaša približno 0,4 odstotka BDP v obdobju po izvajanju programa. Učinek na neto trgovinsko bilanco se pokaže pri vseh štirinajstih prejemnicah, kar je razvidno iz grafa 7 v poglavju 4. V vsakem primeru se trgovinska bilanca poslabša med izvajanjem programa ( ), saj se dejanske naložbe izvajajo, kapital ter druge dobrine in storitve pa se uvažajo in se ne proizvajajo lokalno. Povečano povpraševanje po uvozu v državi prejemnici seveda lahko zadovolji katera koli država na svetu in ne zgolj enajst držav donatork. Koliko izvoza je iz držav donatork, se določi po tem, kolikšen je trgovinski primanjkljaj držav prejemnic do držav donatork, kar je povzeto v grafu 2 iz poglavja 3. 8
9 Graf 2: Odstotek vsega izvoza držav donatork v države prejemnice (2007) in % BE DK DE FR IT LU NL AT FI SE UK Države donatorke, ki so trgovinsko močno izpostavljene državam prejemnicam (zlasti Nemčija, Francija in Italija), so verjetno imele koristi od povečanega povpraševanja po uvozu iz držav prejemnic. Trgovina je seveda dvosmerni proces. Ko gospodarstva držav prejemnic začnejo čutiti ugodne posledice izboljšav ponudbe, ki je povezana s kohezijskimi sredstvi, bodo verjetno v povračilo več izvažale v države donatorke. V poglavju 3 je prikazano, da države donatorke predstavljajo veliko višji delež trgov za izvoz za države prejemnice kot obratno. Zato je pomembno, kakšen je neto učinek na države prejemnice in države donatorke. Naša analiza je pokazala, da imajo vse države prejemnice trgovinski deficit (ki se nanaša na primere brez izkoriščanja kohezijskih sredstev) med izvajanjem programa, in da se to stanje spremeni v trgovinski presežek (to znova velja za primere brez izkoriščanja kohezijskih sredstev). Povzetek je naslednji. Kohezijska sredstva služijo pospeševanju povpraševanja po uvozu v državah prejemnicah zlasti v obdobju izvajanja programa S porabo sredstev povpraševanje v gospodarstvu prejemnice preseže ponudbo, kar poruši trgovinsko bilanco. Povpraševanje se običajno nemudoma odzove, za kar pa spodbujevalni procesi ponudbe potrebujejo nekaj časa, saj se gospodarstvo na novo ureja. Glavni element te obnove se pokaže v povečanih zmožnostih proizvodnje in storitev ter v boljši učinkovitosti. Opis procesov za vsako državo prejemnico je predstavljen na grafu 7. Po zaključku dovajanja kohezijskih sredstev na koncu leta 2008 se spodbuda povpraševanja preneha in preostane samo dolgoročna spodbuda ponudbe. To so rezultati ugodnih posledic prelivanja iz izboljšane fizične infrastrukture, človeških virov ter raziskav in razvoja, ki so bili ustvarjeni v obdobju od 2000 do 2008 s prilivom kohezijskih sredstev. Čeprav te dobrine s časom izgubijo vrednost, so njihovi učinki prelivanja dolgotrajni, čeravno so skromni. Analiza se nanaša na učinke programskega obdobja , ki se nadaljuje do konca 2008 v skladu s tako imenovanim pravilom "n+2". Trenutno programsko obdobje se je začelo januarja 2007 in se je prekrivalo s predhodnim (n+2) v njegovih zadnjih dveh letih. Kohezijska sredstva v trenutnem programu običajno prevzamejo dejavnosti na 9
10 Policy Department B: Structural and Cohesion Policies točki, na kateri so se predhodni projekti ustavili. V prilogi 2 poročila je povzeta analiza učinkov programskih obdobij in , ki se obravnavata kot eno obdobje kohezijskih izdatkov od leta 2000 do leta Vzorec učinkov je zelo podoben vzorcu iz programa , a je sedanji program posebno namenjen novim članicam, čigar trgovinska usmerjenost do držav donatork je običajno drugačna od starih prejemnic (Grčije, Irske, Portugalske in Španije). Učinki prelivanja na države donatorke Ob upoštevanju teme 1 (kakšen učinek na BDP države donatorke imajo prelivanja kohezijskih sredstev) se poudarja, da bodo vsa ta prelivanja v najboljšem primeru začasna. Dokazano je bilo, da obstaja srednjeročni učinek na raven dejavnosti držav prejemnic (BDP, zaposlovanje, učinkovitost itd.), ni pa dolgoročnega učinka na rast v državah prejemnicah. Vsi učinki prelivanja iz držav prejemnic bodo prej sprožili srednjeročna izboljšanja kot rast pri državah donatorkah. Iz simulacij, ki temeljijo na modelih HERMIN je sklepati, da v letih izvajanja kohezijskih programov obstajajo pozitivni učinki pospeševanja prelivanja v trgovanju iz držav prejemnic v države donatorke, kar pa se je poravnalo z negativnim protiučinkom v državah donatorkah, ki so morale povišati davke, da bi lahko dodatno prispevale v proračun. V simulacijah se je financiranje proračuna EU izvajalo s povišanjem davkov v državah donatorkah. Lahko bi se tudi znižala javna poraba v državi članicah za smo toliko, da bi se financiranje proračuna pokrilo. Negativni gospodarski učinki na gospodarstvo držav donatork so v obeh primerih zelo podobni. Vsi učinki na države donatorke so predstavljeni na grafu 14 v poglavju 5, kjer je natančno razvidno, kakšen je vpliv na BDP in zaposlovanje v državah donatorkah. Jasno je, da nekatere države donatorke pridobivajo iz posrednih prelivanj bolj kot druge. Na primer Francija, Združeno kraljestvo in Italija niso utrpele občutne negativne rasti pri zaposlovanju v kohezijskem obdobju ali med izvajanjem (v času, ko so bile neto plačnice v proračun) ali po izvajanju (ko se predvideva, da se je prispevanje v proračun zaključilo). Nizozemska in Luksemburg pa sta čutila negativne učinke na BDP in zaposlovanje v obdobju , ko naj bi bila neto plačnika v proračun. Do tega je prišlo zaradi kombinacije velikosti prispevka v proračun, strukture teh dveh gospodarstev in trgovinske usmerjenosti glavnih držav prejemnic v vzhodni in južni Evropi. Vendar pa tudi v primeru Nizozemske, pri kateri je bil negativni učinek na BDP največji, se je BDP pomanjšal za samo približno 0,8 odstotne točke. Učinki na države članice se razpenjajo od najmanjšega, ki velja za Francijo, do največjega za Nizozemsko. V zvezi z vprašanjem iz teme 5, koliko delovnih mest v državah donatorkah je odvisnih od kohezijskih programov, se v poglavju 5 poudarja, da je pri vprašanju odvisnosti delovnih mest od kohezijskih programov v državah donatorkah treba ravnati previdno. Ločiti je treba med celotnim številom zaposlenih v gospodarstvu države donatorke, ali v določenih sektorjih gospodarstva, ter posebna delovna mesta v dejavnostih, povezanih s sektorji, ki sodelujejo pri trgovini z državami prejemnicami. Celo za Nizozemsko, za katero smo videli, da je skupni učinek na zaposlovanje negativen (glej graf 14, prikaz (d)), velja, da obstajajo posebna delovna mesta, ki so odvisna od prelivanja kohezijskih sredstev na Nizozemsko. 10
11 Kljub temu pa je končni učinek negativen. V primeru Francije, kjer je bil celoten učinek prelivanja kohezijskih sredstev in zahteve po financiranju proračuna pozitiven glede na skupno število zaposlenih, obstaja možnost, da so nekatera delovna mesta ogrožena zaradi trgovanja z državami prejemnicami in nekatera, na katera je potreba po dvigovanju davka na osebni dohodek zaradi plačevanja v proračun EU vplivala negativno. Odgovori za zadnje glavno vprašanje iz teme 6, kakšen je vpliv kohezijskih sredstev na pretok denarja, se razlagajo s tremi področji: neto trgovinska bilanca, finančna bilanca javnega sektorja in dobiček velikih družb. Rezultati učinkov na ta področja so razvidni iz slike 20 v poglavju 5. Če kot tipičen primer vzamemo Nemčijo, vidimo, da je učinek kohezijskih sredstev (neto učinek financiranja proračuna in učinek prelivanja iz držav prejemnic) na nemško neto trgovinsko bilanco pozitiven, BDP pa je v letu 2004 povečal za samo 0,2 odstotka. Učinki na javne finance so prav tako majhni in dokazujejo, da je potreba vlade po izposojanju denarja, izražena v odstotku BDP, v letih od 2000 do 2008 rahlo narasla, nato pa rahlo upadla (oboje je povezano z začetnim stanjem brez posredovanja politike). Največji porast je bil opažen leta 2003, pa še to le za 0,1 odstotne točke. Dobički velikih družb so rahlo upadli v obdobju , po njem pa so se izboljšali. Zaradi majhnih razsežnosti teh učinkov je težko potegniti trdne sklepe glede teme 6, razen da se ugotovi, da so učinki na pretok denarja zelo majhni in verjetno v mejah dovoljenega odstopanja strukture in delovanja modelov HERMIN. Podobni sklepi veljajo tudi za druge države donatorke. Za zaključek lahko rečemo, da je v primeru devetih držav donatork (vseh razen Francije in Združenega kraljestva) cena podpore kohezijskih programov v državah prejemnicah predstavlja majhno breme v smislu zmanjšanja BDP in zaposlovanja, rahlo večjih posojil v javnem sektorju in nižjih dobičkih velikih družb med obdobjem izvajanja programov ( ), trgovinska bilanca pa je izboljšana. Izjemi sta Francija in Združeno kraljestvo, pri katerih so ti učinki večinoma pozitivni, tudi v obdobju izvajanja programa. V letih po zaključku programa, torej od 2008 dalje, vsi učinki postanejo pozitivni, a v majhnih razsežnostih, zato nastanejo učinki redistribucije, ki so povezani s podporo kohezijskih programov. Ta proces vodi k skromnemu prenosu sredstev iz držav donatork v države prejemnice. Vprašanje mikro vpliva Vprašanje v temi 4 je, kakšen delež največjih javnih naročil je bil dodeljen podjetjem iz držav donatork? Da bi nanj odgovorili, je treba imeti dostop do podatkov posameznih pogodbenih strank in njihovih državah izvora. Po obsežni raziskavi na ravni Komisije, na nacionalni in celo regionalni ravni v državah donatorkah in državah prejemnicah smo prišli do zaključka, da podatki o posameznih pogodbenikih niso zabeleženi ali objavljeni. Eden od razlogov je, da se posamezni pogodbeniki ne obravnavajo kot koristniki kohezijskih sredstev EU in da se javna naročila dodelijo na različnih ravneh v nacionalni in regionalni upravi. Izboljšave v zbiranju podatkov v trenutnem programskem obdobju so le delno obravnavalo to pomanjkanje podatkov. Priprava ločene ankete z namenom zbiranja teh podatkov se je zaradi časovnih in denarnih omejitev izkazala za nemogočo. Četudi bi poznali državljanstvo glavnih pogodbenih strank, bi ta podatek povedal malo o morebitnih finančnih ugodnostih zanj ali za njegovo državo izvora. Treba je upoštevati analizo vseh podpogodbenih dejavnosti, saj je večina podpogodbenikov najverjetneje iz držav prejemnic, kjer se projekt tudi izvaja. Te 11
12 Policy Department B: Structural and Cohesion Policies nezadovoljive razmere zahtevajo, da se podatki začnejo zbirati bolj sistematično tako na ravni projekta kot del analize stroškov in koristi projekta, kot tudi prepoznavanja podjetij, ki v končni fazi imajo koristi od projektov, ki se financirajo iz kohezijskih sredstev. Priporočila Naša priporočila se nanašajo na različne stopnje analize, začenši s splošnim pomanjkanjem ocene učinkov kohezijskih sredstev na ravni projektov ali na mikro ravni. Makro ocene so zelo odvisne od dostopa do informacij o podrobnosti načrtovanja izvajanja kohezijskih programov ter od poznavanja kakovosti široke palete predstavitvenih projektov iz vsake od treh naložbenih gospodarskih kategorij. Obstaja nevarnost, da slabo zasnovani projekti in neustrezna merila izbire v projektu povzročijo splošne posledice zaradi omejenega obdobja izvajanja in slabe ali nične dolgoročne ugodnosti pri ponudbi. Odločno priporočamo, da tovrstne analize postanejo obvezen del priprave in izvajanja prihodnjih projektov poleg smernic, ki jih je že pripravila Komisija. Pomensko sorodno je tudi priporočilo, ki predlaga, da je mogoče prepoznati posamezne pogodbenike, ki so bili izbrani z a izvajanje večjih javnih naročil, zlasti na področju fizične infrastrukture in večjih shem usposabljanja. Nismo mogli odgovoriti na vprašanje teme 4 ker teh podatkov sploh ni bilo. Priporočamo, da organi v državah prejemnicah, ki vodijo to področje, natančno beležijo glavne pogodbenike, ki so bili izbrani vsa javna naročila v državi izvora ter naj zahtevajo, naj glavni pogodbeniki prijavijo, kolikšen delež projektnega proračuna gre podpogodbenikom, čigar državljanstvo bi prav tako bilo zabeleženo. Samo tako bo mogoče razbrati, kako so ugodnosti iz glavnih javnih naročil, ki izhajajo iz kohezijskih skladov, bile dejansko razdeljene med države donatorke in prejemnice. Ob upoštevanju obeh zgoraj omenjenih priporočil bi odbor pri svojem nadzoru kohezijskih programov imel na voljo veliko boljši pregled. Naslednje priporočilo zajema način, na katerega so bili v preteklosti analizirani posamezni kohezijski programi. Navodilo za to poročilo je bilo, naj se izvede naknadna analiza učinka programa za obdobje , ki se je izvajal med leti 2000 in To je zelo nezadovoljiv in neznanstven pristop, ki ga vodijo administrativne zahteve, naj se uradno obrazložijo dodeljeni proračuni v posameznem programskem obdobju. Različni krogi kohezijskih izdatkov v praksi niso ločeni med seboj, temveč predstavljajo razvijajoči se niz tesno povezanih investicijskih projektov, številni pa se raztezajo čez več programskih obdobij. Priporočamo, da vse prihodnje ocene učinka namenijo posebno pozornost kontinuiteti med preteklimi in prihodnjimi kohezijskimi programi. Primer, ki potrjuje, da je to pomembno, je analiza skupnih posledic programskih obdobij in v zvezi s posrednimi koristmi za Nemčijo. Ob ločenem preučevanju so bili ugotovljeni negativni učinki programa za Nemčijo, in sicer v obdobju izvajanja , učinki pa so se izkazali za pozitivne le v obdobju po izvajanju. Če bi ločeno analizirali učinke programskega obdobja , bi prišli do podobnih zaključkov. Vendar so ob skupnem izvajanju obeh programov učinki ostali pozitivni za Nemčijo, tudi med obdobjem izvajanja programa (t.j. obdobje ), ko so se izvajali prispevki v proračun. 12
13 Končno smo sestavili širše priporočilo, ki temelji na dejstvu, da so učinki prelivanja kohezijskih sredstev za države donatorke tako majhni, da obstaja tveganje, da bodo tovrstni programi zanje veljali za nepomembne. Bolj logično bi bilo preučiti učinke kohezijskih izdatkov v širšem kontekstu vedno večjega poglabljanja enotnega trga in obete za uvajanje evra v novih državah članicah, morebiti med sedanjim programskim obdobjem. Ko nekdo zastavi vprašanje, kakšni so učinki kohezijskih izdatkov ne glede na druge spremembe, ugotovimo, da so učinki relativno majhni. Vendar zaradi ločenega ocenjevanja programov kohezijskih izdatkov se lahko zgodi, da se ne vidijo širše koristi, ki izhajajo iz krepitve konkurenčnosti držav prejemnic. Zlasti se lahko spregledajo priložnosti, ki odpirajo tesnejše in vzajemno koristne povezave med prejemniki in darovalci v obliki mednarodno mobilnih naložb, specializirana podponudba, preseljevanje delavcev z določenim znanjem in izkušnjami, poleg bolj posrednih vplivov, kot so povečano povpraševanje po izvozu, ki smo ga obravnavali v tem poročilu. 13
LOGO
DAVČNE IDENTIFIKACIJSKE ŠTEVILKE (TIN) Davčna številka po vsebini: 1. AT Avstrija https://www.bmf.gv.at/steuern/_start.htm ni na voljo 2. BE Belgija http://www.ibz.rrn.fgov.be/fr/registre-national/ https://www.checkdoc.be/checkdoc/homepage.do
Prikaži večBrexit_Delakorda_UMAR
MAKROEKONOMSKI IZGLEDI ZA EU IN SLOVENIJO KAKŠNA JE / BO VLOGA BREXITA? Aleš Delakorda, UMAR C F A S l o v e n i j a, 1 7. 1 0. 2 0 1 6 M A K R O E K O N O M S K I P O L O Ž A J I N I Z G L E D I Z A E
Prikaži večENV2:
. Kazalo. KAZALO.... UVOD... 3. ANALIZA POPULACIJE DRŽAV EU...5 4. VSEBINSKE UGOTOVITVE...8 5. LITERATURA... . Uvod Vir podatkov za izdelavo statistične naloge je Eurostat ali Statistični urad Evropske
Prikaži večMicrosoft Word - INFORMACIJE NOVEMBER doc
INFORMACIJE NOVEMBER 2014 Spoštovani! Pošiljamo Vam informacije za november. Vlada pripravlja kup dokaj neugodnih ukrepov za podjetnike (povišan davek na bančne storitve, povišan davek na zavarovalniške
Prikaži večuntitled
EVROPSKA KOMISIJA Bruselj, 16.12.2014 C(2014) 9982 final IZVEDBENI SKLEP KOMISIJE z dne 16.12.2014 o odobritvi nekaterih elementov Operativnega programa za izvajanje Evropske kohezijske politike v obdobju
Prikaži večINFORMACIJE MAREC 2017
INFORMACIJE MAREC 2017 NOVICE Zakon o pokojninsko invalidskem zavarovanju STATISTIČNI PODATKI Spoštovani! V februarju 2017 ni bilo veliko novosti na področju davkov, financ in računovodstva, na nekaj sprememb
Prikaži več15. junij 2019 Cenik SKB za poslovanje s finančnimi instrumenti in investicijskimi skladi za pravne osebe (izvleček Cenika storitev SKB) vrsta storitv
Cenik SKB za poslovanje s finančnimi instrumenti in investicijskimi skladi za pravne osebe (izvleček Cenika storitev SKB) 1. Trgovanje s finančnimi instrumenti 1.1 Opravljanje investicijskih storitev in
Prikaži večDOLGOROČNI UČINKI EVROPSKIH PRESTOLNIC KULTURE
GENERALNI DIREKTORAT ZA NOTRANJO POLITIKO TEMATSKI SEKTOR B: STRUKTURNA IN KOHEZIJSKA POLITIKA KULTURA IN IZOBRAŽEVANJE DOLGOROČNI UČINKI EVROPSKIH PRESTOLNIC KULTURE POVZETEK IP/B/CULT/IC/2012-082 Novembra
Prikaži večSI057 OK KAPITAL Period SI057 NOVA LJUBLJANSKA BANKA D.D. (NLB d.d.) Kapitalska pozicija upoštevaje pravila CRD 3 A) Navadni lastnišk
SI57 OK 1. KAPITAL Period SI57 Kapitalska pozicija upoštevaje pravila CRD 3 A) Navadni lastniški kapital pred odbitnimi postavkami (Temeljni kapital brez hibridnih instrumentov in državnih ukrepov pomoči,
Prikaži več2
Povzetek makroekonomskih gibanj, maj 19 Gospodarska rast v evrskem območju je nizka, a precej stabilna, saj se ob naraščajoči negotovosti v svetovni trgovini ohranja solidna rast domačega povpraševanja.
Prikaži večPovracila-stroskov-julij-2011
POVRAČILA STROŠKOV V ZVEZI Z DELOM IN DRUGI PREJEMKI Povračila stroškov in druge prejemke v dejavnosti trgovine urejajo: Kolektivna pogodba dejavnosti trgovine Slovenije in Tarifna priloga h Kolektivni
Prikaži večSvet Evropske unije Bruselj, 11. avgust 2017 (OR. en) Medinstitucionalna zadeva: 2017/0188 (NLE) 11653/17 FISC 173 PREDLOG Pošiljatelj: Datum prejema:
Svet Evropske unije Bruselj, 11. avgust 2017 (OR. en) Medinstitucionalna zadeva: 2017/0188 (NLE) 11653/17 FISC 173 PREDLOG Pošiljatelj: Datum prejema: 9. avgust 2017 Prejemnik: Št. dok. Kom.: Zadeva: za
Prikaži večSTATISTIKA BLAGOVNE MENJAVE MED DRŽAVAMI ČLANICAMI EVROPSKE UNIJE KRATKA NAVODILA ZA POROČEVALSKE ENOTE 2018 Dodatne informacije: Tel.: Faks:
STATISTIKA BLAGOVNE MENJAVE MED DRŽAVAMI ČLANICAMI EVROPSKE UNIJE KRATKA NAVODILA ZA POROČEVALSKE ENOTE 2018 Dodatne informacije: Tel.: Faks: +386 5 297 68 14 (Oddelek za Intrastat) +386 5 297 67 68 (Oddelek
Prikaži večMicrosoft PowerPoint - ERA IP prijavitelji 2013a
Erasmus Intenzivni Programi Delavnica za prijavitelje 2013 mag. Robert Marinšek Program VŽU kje najdemo projekte IP 2/ 28 Namen IP Učinkovito, večnacionalno poučevanje, teme, ki se sicer ne poučujejo,
Prikaži večKodeks EFPIA o javni objavi Javne objave 2016 Shire Pharmaceuticals (vključno z družbo Baxalta US Inc.) 1
Kodeks EFPIA o javni objavi Javne objave 2016 Shire Pharmaceuticals (vključno z družbo Baxalta US Inc.) 1 Razdelek 1: Pristop poročanja za podatke iz leta 2016 Družba Shire je 3. junija 2016 prevzela družbo
Prikaži več(Microsoft PowerPoint - \310as je za delavske pla\350e.pptx)
ČAS JE ZA NAŠE PLAČE Mag. Andreja Poje, izvršna sekretarka Ljubljana, 16. 2. 217 KRIZE JE ZA NEKATERE KONEC RastBDP, rastzaposlenosti, izboljšujese poslovanjegd, netočistidobički, povečuje se pruktivnost,
Prikaži večPRILOGA 1 A ZAVEZANEC: Številka izdaje: Priloga 1 B ZADEVA: OBRAZEC B1 ZA IZRAČUN NAJVIŠJE DOVOLJENE CENE ZDRAVILA NA DEBELO Lauer-Taxe (spletni vir ali elektronska izdaja) C ABDA Datenbank D Vidal (spletni
Prikaži večSL Uradni list Evropske unije L 163/17 II (Akti, sprejeti v skladu s Pogodbo ES/Pogodbo Euratom, katerih objava ni obvezna) ODLOČBE/SKLEPI S
23.6.2007 Uradni list Evropske unije L 163/17 II (Akti, sprejeti v skladu s Pogodbo ES/Pogodbo Euratom, katerih objava ni obvezna) ODLOČBE/SKLEPI SVET SKLEP SVETA z dne 7. junija 2007 o sistemu virov lastnih
Prikaži večMatej Čehovin
UNIVERZA V LJUBLJANI EKONOMSKA FAKULTETA MAGISTRSKO DELO VLOGA UKREPA TEHNIČNE POMOČI PRI ČRPANJU SREDSTEV EVROPSKE KOHEZIJSKE POLITIKE Ljubljana, maj 2016 KATARINA KAVČIČ IZJAVA O AVTORSTVU Podpisana
Prikaži večPoročilo o letnih računovodskih izkazih Izvajalske agencije za izobraževanje, avdiovizualno področje in kulturo za proračunsko leto 2010 z odgovori Ag
15.12.2011 Uradni list Evropske unije C 366/63 POROČILO o letnih računovodskih izkazih Izvajalske agencije za izobraževanje, avdiovizualno področje in kulturo za proračunsko leto 2010 z odgovori Agencije
Prikaži večSTATISTIKA BLAGOVNE MENJAVE MED DRŽAVAMI ČLANICAMI EVROPSKE UNIJE KRATKA NAVODILA ZA POROČEVALSKE ENOTE 2019 Dodatne informacije: Tel.: Faks:
STATISTIKA BLAGOVNE MENJAVE MED DRŽAVAMI ČLANICAMI EVROPSKE UNIJE KRATKA NAVODILA ZA POROČEVALSKE ENOTE 2019 Dodatne informacije: Tel.: Faks: +386 5 297 68 14 (Oddelek za Intrastat) +386 5 297 67 68 (Oddelek
Prikaži večDiapozitiv 1
Pridelava in poraba žita v Sloveniji, Svetu in EU Marjeta Bizjak Direktorat za kmetijstvo Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano Ljubljana, 25. 11. 2015 Vsebina Splošni podatki o kmetijstvu
Prikaži večVIŠJA STROKOVNA ŠOLA Strahinj 99, 4202 Naklo Tel.: Faks: E naslov: RAZPIS ZA SOFINA
VIŠJA STROKOVNA ŠOLA Strahinj 99, 4202 Naklo Tel.: +386 4 277 21 45 Faks: +386 4 277 21 18 E naslov: info@bc-naklo.si www.bc-naklo.si RAZPIS ZA SOFINANCIRANJE MOBILNOSTI ŠTUDENTOV Z NAMENOM PRAKSE V TUJINI
Prikaži več2019 QA_Final SL
Predhodni prispevki v enotni sklad za reševanje za leto 2019 Vprašanja in odgovori Splošne informacije o metodologiji izračuna 1. Zakaj se je metoda izračuna, ki je za mojo institucijo veljala v prispevnem
Prikaži večI. Splošni del proračuna
ZAKLJUČNI RAČUN PRORAČUNA OBČINE SEŽANA ZA LETO I. SPLOŠNI DEL I. SKUPAJ PRIHODKI (7+71+72+73+74+78) 14.793.384 14.87.659 12.723.11-2.84.558 86, 85,9 TEKOČI PRIHODKI (7+71) 12.62.638 12.624.686 11.62.72-1.22.614
Prikaži večKodeks EFPIA o javni objavi Javne objave 2017 Shire Pharmaceuticals (vključno z družbo Baxalta US Inc.) 1
Kodeks EFPIA o javni objavi Javne objave 2017 Shire Pharmaceuticals (vključno z družbo Baxalta US Inc.) 1 Razdelek 1: Pristop za poročanje o podatkih iz leta 2017 Družba Shire je 3. junija 2016 prevzela
Prikaži več210X297
Health at a Glance: Europe 2010 Summary in Slovenian HEALTH AT GLANCE: EUROPE 2010 ISBN 978-92-64-090309 OECD 2010 1 Povzetek Evropske države so v zadnjih desetletjih dosegle velik napredek na področju
Prikaži več(I. Splo\232ni del prora\350una)
DOPOLNJEN PRORAČUNA OBČINE LJUTOMER ZA LETO I. SPLOŠNI DEL I. SKUPAJ PRIHODKI (7+71+72+73+74+78) 11.817.73 11.817.73 11.389.216 11.585.789 196.573 98, 98, TEKOČI PRIHODKI (7+71) 9.772.584 9.772.584 9.78.4
Prikaži večMicrosoft Word - odlok 2005.doc
Na podlagi Zakona o javnih financah (Uradni list RS, št. 79/99, 124/00, 79/01 in 30/02, 56/02-ZJU in 110/02-ZDT-B) ter 27. člena Statuta Mestne občine Ljubljana (Uradni list RS, št. 26/01 in 28/01) je
Prikaži večI. Splošni del proračuna
ZAKLJUČNI RAČUN PRORAČUNA OBČINE IZOLA ZA LETO 212 I. SPLOŠNI DEL 143 - ZR211 142 - P212_1 156 - VP212 161 - ZR212 I. SKUPAJ PRIHODKI (7+71+72+73+74+78) 16.5.364 22.982.33 22.982.33 15.519.495 96,7 67,5
Prikaži večEVROPSKA KOMISIJA Bruselj, COM(2017) 735 final 2017/0328 (COD) Predlog UREDBA EVROPSKEGA PARLAMENTA IN SVETA o spremembi Uredbe (ES) št. 72
EVROPSKA KOMISIJA Bruselj, 29.11.2017 COM(2017) 735 final 2017/0328 (COD) Predlog UREDBA EVROPSKEGA PARLAMENTA IN SVETA o spremembi Uredbe (ES) št. 726/2004, kar zadeva lokacijo sedeža Evropske agencije
Prikaži večuntitled
2. poglavje: Povprečni dosežki po področjih matematike PODPOGLAVJA 2.1 Kakšne so razlike v dosežkih po posameznih področjih matematike? 2.2 Razlike med učenci in učenkami v dosežkih po področjih matematike
Prikaži večNerevidirano poročilo o poslovanju Skupine KD in KD, finančne družbe, d. d. za obdobje od 1. januarja do 31. marca 2017
Nerevidirano poročilo o poslovanju Skupine KD in KD, finančne družbe, d. d. za obdobje od 1. januarja do 31. marca 217 Vsebina Sestava Skupine KD... 3 Analiza poslovanja Skupine KD v obdobju 1-3 217...
Prikaži večOpozorilo: Neuradno prečiščeno besedilo predpisa predstavlja zgolj informativni delovni pripomoček, glede katerega organ ne jamči odškodninsko ali kak
Opozorilo: Neuradno prečiščeno besedilo predpisa predstavlja zgolj informativni delovni pripomoček, glede katerega organ ne jamči odškodninsko ali kako drugače. Neuradno prečiščeno besedilo Pravilnika
Prikaži večEVROPSKA KOMISIJA Bruselj, COM(2018) 698 final POROČILO KOMISIJE EVROPSKEMU PARLAMENTU IN SVETU o izvajanju Uredbe (ES) št. 561/2006 o uskl
EVROPSKA KOMISIJA Bruselj, 18.10.2018 COM(2018) 698 final POROČILO KOMISIJE EVROPSKEMU PARLAMENTU IN SVETU o izvajanju Uredbe (ES) št. 561/2006 o usklajevanju določene socialne zakonodaje v zvezi s cestnim
Prikaži večPriloga_AJPES.xls
1. IZKAZ PRIHODKOV IN ODHODKOV - DOLOČENIH UPORABNIKOV PODSKUPIN KONTOV NAZIV PODSKUPINE KONTOV Plan Ocena realizacije Plan 2014 2014 2015 Plan 2015 / Plan 2014 Plan 2015 / Ocena realizacije 2014 Razlika
Prikaži večEVROPSKA KOMISIJA Bruselj, COM(2017) 687 final POROČILO KOMISIJE EVROPSKEMU PARLAMENTU IN SVETU Ocena napredka držav članic pri izpolnjevan
EVROPSKA KOMISIJA Bruselj, 23.11.2017 COM(2017) 687 final POROČILO KOMISIJE EVROPSKEMU PARLAMENTU IN SVETU Ocena napredka držav članic pri izpolnjevanju nacionalnih ciljev glede energijske učinkovitosti
Prikaži večImpact assessment Clean 0808
EVROPSKA KOMISIJA Bruselj, 13.9.2017 SWD(2017) 501 final DELOVNI DOKUMENT SLUŽB KOMISIJE POVZETEK OCENE UČINKA Spremni dokument k predlogu uredbe Evropskega parlamenta in Sveta o Agenciji EU za kibernetsko
Prikaži večOGROŽENI JEZIKI IN JEZIKOVNA RAZNOLIKOST V EVROPSKI UNIJI
GENERALNI DIREKTORAT ZA NOTRANJO POLITIKO TEMATSKI SEKTOR B: STRUKTURNA IN KOHEZIJSKA POLITIKA KULTURA IN IZOBRAŽEVANJE OGROŽENI JEZIKI IN JEZIKOVNA RAZNOLIKOST V EVROPSKI UNIJI OBVESTILO POVZETEK Izvleček
Prikaži večIme predpisa:
Ime predpisa: Zakon o spremembah Zakona o varstvu okolja Št. zadeve: 007-188/2015 Datum objave: 9. 6. 2015 Rok za sprejem mnenj in pripomb: 23. 6. 2015 Ime odgovorne osebe in e-naslov: Dušan Pichler, gp.mop@gov.si
Prikaži večGregorčičeva 20, 1001 Ljubljana
Maistrova ulica 10, 1000 Ljubljana T: 01 369 59 00 F: 01 369 59 01 E: gp.mk@gov.si www.mk.gov.si Številka: 0070-17/2018/7 Ljubljana, 26. 11. 2018 EVA 2018-3340-0017 GENERALNI SEKRETARIAT VLADE REPUBLIKE
Prikaži večDecision of the European Central Bank of 18 April 2019 on the total amount of annual supervisory fees for 2019
SL SKLEP EVROPSKE CENTRALNE BANKE (EU) 2019/[XX*] z dne 18. aprila 2019 o skupnem znesku letnih nadomestil za nadzor za leto 2019 (ECB/2019/10) SVET EVROPSKE CENTRALNE BANKE JE ob upoštevanju Pogodbe o
Prikaži večMicrosoft Word - SI_Common Communication_kor.doc
Splošno sporočilo o izvršitvi sodbe v zadevi IP Translator 2. maj 2013 Sodišče je 19. junija 2012 izreklo sodbo v zadevi C-307/10»IP Translator«in tako odgovorilo na predložena vprašanja: 1. Direktivo
Prikaži večLetno poročilo Skupine Triglav in Zavarovalnice Triglav, d.d., 2016 Finančni rezultat Skupine Triglav in Zavarovalnice Triglav Poslovno poročilo Uprav
Kazalo > 8 Finančni rezultat Skupine Triglav in Skupina Triglav je ustvarila 82,3 milijona evrov čistega dobička in dosegla 11,4-odstotno dobičkonosnost kapitala. Čisti poslovni izid je za 29 odstotkov
Prikaži več19. junij 2014 EBA/GL/2014/04 Smernice o usklajenih opredelitvah in predlogah za načrte financiranja kreditnih institucij na podlagi priporočila A4 ES
19. junij 2014 EBA/GL/2014/04 Smernice o usklajenih opredelitvah in predlogah za načrte financiranja kreditnih institucij na podlagi priporočila A4 ESRB/2012/2 1 Smernice organa EBA o usklajenih opredelitvah
Prikaži večPriporočilo Evropskega odbora za sistemska tveganja z dne 15. januarja 2019 o spremembi Priporočila ESRB/2015/2 o ocenjevanju čezmejnih učinkov ukrepo
20.3.2019 SL Uradni list Evropske unije C 106/1 I (Resolucije, priporočila in mnenja) PRIPOROČILA EVROPSKI ODBOR ZA SISTEMSKA TVEGANJA PRIPOROČILO EVROPSKEGA ODBORA ZA SISTEMSKA TVEGANJA z dne 15. januarja
Prikaži večAJPES Agencija Republike Slovenije za javnopravne evidence in storitve INFORMACIJA O POSLOVANJU SAMOSTOJNIH PODJETNIKOV POSAMEZNIKOV V NOTRANJSKO-KRAŠ
AJPES Agencija Republike Slovenije za javnopravne evidence in storitve INFORMACIJA O POSLOVANJU SAMOSTOJNIH PODJETNIKOV POSAMEZNIKOV V NOTRANJSKO-KRAŠKI REGIJI V LETU 2010 Postojna, maj 2011 KAZALO I.
Prikaži večPlan 2019 in ocena 2018
01 Povzetek poslovnega načrta družbe Luka Koper, d. d., in Skupine Luka Koper za leto 2019 in ocena poslovanja za leto POVZETEK POSLOVNEGA A DRUŽBE, IN SKUPINE LUKA KOPER ZA LETO 2019 IN POSLOVANJA ZA
Prikaži večSL Hiter pregled primera Dodelitev finančnih sredstev kohezijske politike državam članicam za obdobje marec 2019
SL Hiter pregled primera Dodelitev finančnih sredstev kohezijske politike državam članicam za obdobje 2021 2027 marec 2019 2 Vsebina Odstavek Glosar Povzetek I VII Uvod 01 02 Načela dodeljevanja in pregled
Prikaži večBILTEN JUNIJ 2019
BILTEN JUNIJ 2019 Izdajatelj: BANKA SLOVENIJE Slovenska 35, 1000 Ljubljana Slovenija tel.: +386 (1) 4719000 fax.: +386 (1) 2515516 E-mail: bilten@bsi.si http://www.bsi.si/ SWIFT: BSLJ SI 2X Razmnoževanje
Prikaži večPREDLOG
DOPOLNJEN PREDLOG MAREC 2019 Na podlagi 29. člena Zakona o lokalni samoupravi (Uradni list RS, št. 94/07 - uradno prečiščeno besedilo, 27/08 - odl. US, 76/08, 79/09, 51/10, 84/10 - odl. US, 40/12 ZUJF,
Prikaži več08_03
OBVESTILO O RAZPISU ZA OBLIKOVANJE REZERVNEGA SEZNAMA Naziv delovnega mesta Funkcionalna skupina/razred AD 6 Vrsta pogodbe Sklic Rok za prijavo Kraj zaposlitve Veljavnost rezervnega seznama do Število
Prikaži večEVROPSKA KOMISIJA Bruselj, C(2017) 5518 final IZVEDBENA UREDBA KOMISIJE (EU) / z dne o spremembi Izvedbene uredbe (EU) št. 615/2014
EVROPSKA KOMISIJA Bruselj, 9.8.2017 C(2017) 5518 final IZVEDBENA UREDBA KOMISIJE (EU) / z dne 9.8.2017 o spremembi Izvedbene uredbe (EU) št. 615/2014 o podrobnih pravilih za izvajanje Uredbe (EU) št. 1306/2013
Prikaži večSMERNICA EVROPSKE CENTRALNE BANKE (EU) 2018/ z dne 24. aprila o spremembi Smernice ECB/ 2013/ 23 o statistiki državnih
15.6.2018 L 153/161 SMERNICE SMERNICA EVROPSKE CENTRALNE BANKE (EU) 2018/861 z dne 24. aprila 2018 o spremembi Smernice ECB/2013/23 o statistiki državnih financ (ECB/2018/13) IZVRŠILNI ODBOR EVROPSKE CENTRALNE
Prikaži večMicrosoft Word Updated FAQ-EN_SL.docx
TVOJA PRVA ZAPOSLITEV EURES Pogosta vprašanja Splošno Kje najdem informacije o programu Tvoja prva zaposlitev Eures? Informacije lahko prenesete z Euresovega portala na naslovu http://eures.europa.eu ali
Prikaži večPredstavitev IPro06
REVIZIJSKO POROČILO O PREDLOGU ZAKLJUČNEGA RAČUNA PRORAČUNA REPUBLIKE SLOVENIJE ZA LETO 2006 CILJI REVIZIJE 1. Izrek mnenja o predlogu splošnega dela zaključnega računa 2. Izrek mnenja o pravilnosti izvršitve:
Prikaži večStatus Erasmus študenta je povezan s pogoji, ki jih mora izpolnjevati bodisi študent, bodisi institucija
JAVNI RAZPIS ZA ZBIRANJE KANDIDATOV ZA MOBILNOST ŠTUDENTOV Z NAMENOM ŠTUDIJA V OKVIRU PROGRAMA ERASMUS+ v študijskem letu 2019/2020 1 NAZIV IN SEDEŽ IZVAJALCA JAVNEGA RAZPISA Izvajalec javnega razpisa
Prikaži večPregled programa Erasmus
Pregled programa 10. Srečanje koordinatorjev 6.11.2012, Ajdovščina Maja Godejša, CMEPIUS Današnje srečanje Kratka zgodovina programa Izvajanje a v Sloveniji Rezultati analiz učinkov mobilnosti evš spletni
Prikaži večLetnik XXIV, oktober 2018 EVROPSKA ANKETA EKONOMSKEGA OKOLJA ANALIZA ANKETNEGA VPRAŠALNIKA Podjetja v iskanju svežih moči Izvozna pričakovanja visoka
Letnik XXIV, oktober 2018 EVROPSKA ANKETA EKONOMSKEGA OKOLJA ANALIZA ANKETNEGA VPRAŠALNIKA Podjetja v iskanju svežih moči Izvozna pričakovanja visoka stran 2 Pričakovanja podjetij glede na velikost stran
Prikaži večSMERNICE O DOLOČITVI POGOJEV ZA FINANČNO PODPORO V SKUPINI EBA/GL/2015/ Smernice o določitvi pogojev za finančno podporo v skupini iz čle
SMERNICE O DOLOČITVI POGOJEV ZA FINANČNO PODPORO V SKUPINI EBA/GL/2015/17 08.12.2015 Smernice o določitvi pogojev za finančno podporo v skupini iz člena 23 Direktive 2014/59/EU Smernice organa EBA o določitvi
Prikaži večSPLOŠNI PODATKI O GOSPODARSKI DRUŽBI 1. Ime PIPISTREL Podjetje za alternativno letalstvo d.o.o. Ajdovščina 2. Naslov Goriška cesta 50A, 5270 Ajdovščin
SPLOŠNI PODATKI O GOSPODARSKI DRUŽBI 1. Ime PIPISTREL Podjetje za alternativno letalstvo d.o.o. Ajdovščina 2. Naslov Goriška cesta 50A, 5270 Ajdovščina 3. ID za DDV/Davčna številka SI68911564 4. Datum
Prikaži večSPLOŠNI PODATKI O GOSPODARSKI DRUŽBI 1. Ime PIPISTREL Podjetje za alternativno letalstvo d.o.o. Ajdovščina 2. Naslov Goriška cesta 50A, 5270 Ajdovščin
SPLOŠNI PODATKI O GOSPODARSKI DRUŽBI 1. Ime PIPISTREL Podjetje za alternativno letalstvo d.o.o. Ajdovščina 2. Naslov Goriška cesta 50A, 5270 Ajdovščina 3. ID za DDV/Davčna številka SI68911564 4. Datum
Prikaži večJAVNA AGENCIJA: Slovenski filmski center, javna agencija RS FINANČNI NAČRT ZA LETO 2014 Načrt prihodkov in odhodkov določenih uporabnikov po vrstah de
JAVNA AGENCIJA: Slovenski filmski center, javna agencija RS FINANČNI NAČRT ZA LETO 2014 Načrt prihodkov in odhodkov določenih uporabnikov po vrstah dejavnosti Javna služba Konto Realizacija 2012* Realizacija
Prikaži večAM_Ple_NonLegReport
8.3.2018 A8-0048/7 7 Marco Zanni, Stanisław Żółtek, André Elissen Uvodna izjava B B. ker se je hitro izkazalo, da večletni finančni okvir za obdobje 2014 2020 ni primeren za izpolnjevanje dejanskih potreb
Prikaži večEVROPSKA KOMISIJA Bruselj, COM(2018) 377 final POROČILO KOMISIJE EVROPSKEMU PARLAMENTU IN SVETU v skladu s členom 27 Kadrovskih predpisov za
EVROPSKA KOMISIJA Bruselj, 15.6.2018 COM(2018) 377 final POROČILO KOMISIJE EVROPSKEMU PARLAMENTU IN SVETU v skladu s členom 27 Kadrovskih predpisov za uradnike Evropske unije in členom 12 Pogojev za zaposlitev
Prikaži večEKS - Priloga 1
Langusova ulica 4, 1535 Ljubljana T: 01 478 80 00 F: 01 478 81 39 E: gp.mzi@gov.si www.mzi.gov.si PROJEKCIJA DOLGOROČNE ENERGETSKE BILANCE Povzetek strokovnih podlag za projekcijo dolgoročnih energetskih
Prikaži več31
Hram Holding, finančna družba, d.d. Vilharjeva 29, Ljubljana, skladno z Zakonom o trgu finančnih instrumentov ter Sklepom o izvajanju obveznosti razkrivanja nadzorovanih informacij, objavlja podatke iz
Prikaži večEVROPSKA KOMISIJA Bruselj, COM(2018) 439 final ANNEX 4 PRILOGA k predlogu uredbe Evropskega parlamenta in Sveta o vzpostvitvi programa Invest
EVROPSKA KOMISIJA Bruselj, 6.6.2018 COM(2018) 439 final ANNEX 4 PRILOGA k predlogu uredbe Evropskega parlamenta in Sveta o vzpostvitvi programa InvestEU {SEC(2018) 293 final} - {SWD(2018) 314 final} -
Prikaži večVELJA OD DALJE PREVERJALNI SEZNAM RAZKRITIJ ZGD- 1 (69.člen) Izobraževalna hiša Cilj
VELJA OD 1. 1. 2016 DALJE PREVERJALNI SEZNAM RAZKRITIJ ZGD- 1 (69.člen) RAZKRITJA 69. ČLEN ZGD- 1 (OD 1.1.2016 DALJE) da pogojno ne Člen ZGD- 1 OPIS VELIKOST DRUŽBE VELIKA SREDNJA MAJHNA MIKRO (70a. člen)
Prikaži večAAA
BONITETNO POROČILO ODLIČNOSTI Izdajatelj: BISNODE, družba za medije ter poslovne in bonitetne informacije d.o.o. Član skupine BISNODE, Stockholm, Švedska HLADILNA TEHNIKA MILAN KUMER s.p. Izdano dne 18.6.2018
Prikaži večMicrosoft Word - SL Common Communication 2 updated v1.1.doc
Skupno sporočilo o običajni praksi pri splošnih navedbah naslovov razredov Nicejske klasifikacije (verzija 1.1) 1 20. februar 2014 Sodišče je 19. junija 2012 izreklo sodbo v zadevi C-307/10 IP Translator
Prikaži večSvet Evropske unije Bruselj, 3. junij 2019 (OR. en) Medinstitucionalna zadeva: 2019/0090 (NLE) 8928/19 PECHE 221 ZAKONODAJNI AKTI IN DRUGI INSTRUMENTI
Svet Evropske unije Bruselj, 3. junij 2019 (OR. en) Medinstitucionalna zadeva: 2019/0090 (NLE) 8928/19 PECHE 221 ZAKONODAJNI AKTI IN DRUGI INSTRUMENTI Zadeva: SKLEP SVETA o sklenitvi Protokola o izvajanju
Prikaži večAAA
BONITETNO POROČILO ODLIČNOSTI Izdajatelj: BISNODE, družba za medije ter poslovne in bonitetne informacije d.o.o. Član skupine BISNODE, Stockholm, Švedska Javno podjetje Ljubljanska parkirišča in tržnice,
Prikaži večAAA
BONITETNO POROČILO ODLIČNOSTI Izdajatelj: BISNODE, družba za medije ter poslovne in bonitetne informacije d.o.o. Član skupine BISNODE, Stockholm, Švedska LIBELA ORODJA, Izdelovanje orodij in perforiranje
Prikaži večAAA
BONITETNO POROČILO ODLIČNOSTI Izdajatelj: BISNODE, družba za medije ter poslovne in bonitetne informacije d.o.o. Član skupine BISNODE, Stockholm, Švedska JELE KITT proizvodno podjetje d.o.o. Izdano dne
Prikaži večSL Uradni list Evropske unije L 157/203 AKT O pogojih pristopa Republike Bolgarije in Romunije in prilagoditvah pogodb, na katerih temelji E
21.6.2005 SL Uradni list Evropske unije L 157/203 AKT O pogojih pristopa Republike Bolgarije in Romunije in prilagoditvah pogodb, na katerih temelji Evropska unija V skladu s členom 2 Pogodbe o pristopu
Prikaži večBANKA SLOVENIJE BANK OF SLOVENIA EVROSISTEM / EUROSYSTEM FINANÈNI RAÈUNI SLOVENIJE FINANCIAL ACCOUNTS OF SLOVENIA NOVEMBER/NOVEMBE
BANKA SLOVENIJE EVROSISTEM / FINANÈNI RAÈUNI SLOVENIJE 2004-2009 FINANCIAL ACCOUNTS OF SLOVENIA 2004-2009 NOVEMBER/NOVEMBER 2010 2 Finančni računi Slovenije/Financial Accounts of Slovenia 2004-2009, november/november
Prikaži večPoročilo o zaključnem računu Izvajalske agencije za mala in srednja podjetja za proračunsko leto 2015 z odgovorom Agencije
1.12.2016 SL Uradni list Evropske unije C 449/61 POROČILO o zaključnem računu Izvajalske agencije za mala in srednja podjetja za proračunsko leto 2015 z odgovorom Agencije (2016/C 449/11) UVOD 1. Izvajalska
Prikaži večVIŠJA STROKOVNA ŠOLA Strahinj 99, 4202 Naklo Tel.: Faks: E naslov: RAZPIS ZA MOBILN
VIŠJA STROKOVNA ŠOLA Strahinj 99, 4202 Naklo Tel.: +386 4 277 21 45 Faks: +386 4 277 21 18 E naslov: info@bc-naklo.si www.bc-naklo.si RAZPIS ZA MOBILNOST ŠTUDENTOV Z NAMENOM PRAKSE V TUJINI V OKVIRU PROGRAMA
Prikaži večDELOVNI LIST 2 – TRG
3. ŢT GOSPODARSKO POSLOVANJE DELOVNI LIST 2 TRG 1. Na spletni strani http://www.sc-s.si/projekti/vodopivc.html si oglej E-gradivo z naslovom Cena. Nato reši naslednja vprašanja. 2. CENA 2.1 Kaj se pojavi
Prikaži večAM_Ple_NonLegReport
3.7.2017 A8-0249/9 9 Odstavek 9 9. pozdravlja dejstvo, da predlog proračuna za leto 2018 v odgovor na pozive Parlamenta za nadaljevanje pobude za zaposlovanje mladih vsebuje dodatna sredstva za ta program;
Prikaži večStatistični podatki o inkluzivnem izobraževanju evropske agencije: Ključna sporočila in ugotovitve (2014 / 2016)
Statistični podatki o inkluzivnem izobraževanju evropske agencije Ključna sporočila in ugotovitve (2014 / 2016) EUROPEAN AGENCY for Special Needs and Inclusive Education STATISTIČNI PODATKI O INKLUZIVNEM
Prikaži večOPERATIVNI PROGRAM RAVNANJA S KOMUNALNIMI ODPADKI s poudarkom na doseganju okoljskih ciljev iz Direktive 2008/98/ES, Direktive 94/62/ES in Direktive 1
OPERATIVNI PROGRAM RAVNANJA S KOMUNALNIMI ODPADKI s poudarkom na doseganju okoljskih ciljev iz Direktive 2008/98/ES, Direktive 94/62/ES in Direktive 1999/31/ES (Marec 2013) Operativni načrt v skladu z
Prikaži večOpozorilo: Neuradno prečiščeno besedilo predpisa predstavlja zgolj informativni delovni pripomoček, glede katerega organ ne jamči odškodninsko ali kak
Opozorilo: Neuradno prečiščeno besedilo predpisa predstavlja zgolj informativni delovni pripomoček, glede katerega organ ne jamči odškodninsko ali kako drugače. Neuradno prečiščeno besedilo Pravilnika
Prikaži večEVROPSKA KOMISIJA Bruselj, COM(2012) 700 final 2012/0330 (NLE) Predlog SKLEP SVETA o stališču Evropske unije v pridružitvenem odboru EU-Alž
EVROPSKA KOMISIJA Bruselj, 28.11.2012 COM(2012) 700 final 2012/0330 (NLE) Predlog SKLEP SVETA o stališču Evropske unije v pridružitvenem odboru EU-Alžirija glede izvajanja določb o industrijskih izdelkih
Prikaži večEVROPSKA KOMISIJA Bruselj, SWD(2017) 89 final DELOVNI DOKUMENT SLUŽB KOMISIJE Poročilo o državi Slovenija 2017 Poročilo vsebuje poglobljeni
EVROPSKA KOMISIJA Bruselj, 22.2.2017 SWD(2017) 89 final DELOVNI DOKUMENT SLUŽB KOMISIJE Poročilo o državi Slovenija 2017 Poročilo vsebuje poglobljeni pregled o preprečevanju in odpravljanju makroekonomskih
Prikaži večOpozorilo: Neuradno prečiščeno besedilo predpisa predstavlja zgolj informativni delovni pripomoček, glede katerega organ ne jamči odškodninsko ali kak
Opozorilo: Neuradno prečiščeno besedilo predpisa predstavlja zgolj informativni delovni pripomoček, glede katerega organ ne jamči odškodninsko ali kako drugače. Neuradno prečiščeno besedilo Zakona o Slovenski
Prikaži večv sodelovanju z S.BON-1 [-] S.BON AJPES za podjetje: Podjetje d.o.o. Ulica 1, 1000 Ljubljana Matična številka: ID za DDV / davčna številka:
v sodelovanju z S.BON AJPES za podjetje: Ulica 1, 1000 Ljubljana Matična številka: 1234567000 ID za DDV / davčna številka: SI12345678 BONITETNA OCENA PO PRAVILIH BASEL II BONITETNA OCENA PODJETJA NA DAN
Prikaži večUradni list C 149 Evropske unije Letnik 62 Slovenska izdaja Informacije in objave 30. april 2019 Vsebina IV Informacije INFORMACIJE INSTITUCIJ, ORGANO
Uradni list C 149 Evropske unije Letnik 62 Slovenska izdaja Informacije in objave 30. april 2019 Vsebina IV Informacije INFORMACIJE INSTITUCIJ, ORGANOV, URADOV IN AGENCIJ EVROPSKE UNIJE Svet 2019/C 149/01
Prikaži večBilanca stanja
Krka, d. d., Novo mesto, Šmarješka cesta 6, 8501 Novo mesto, skladno s Pravili Ljubljanske borze, d. d., Ljubljana in Zakonom o trgu vrednostnih papirjev (ZTVP-1, Ur. l. RS št. 56/99) objavlja REVIDIRANE
Prikaži večAJPES Agencija Republike Slovenije za javnopravne evidence in storitve INFORMACIJA O POSLOVANJU SAMOSTOJNIH PODJETNIKOV POSAMEZNIKOV V SPODNJEPOSAVSKI
AJPES Agencija Republike Slovenije za javnopravne evidence in storitve INFORMACIJA O POSLOVANJU SAMOSTOJNIH PODJETNIKOV POSAMEZNIKOV V SPODNJEPOSAVSKI REGIJI V LETU 2011 Krško, maj 2012 K A Z A L O UVOD...
Prikaži večEVROPSKA KOMISIJA Bruselj, SWD(2013) 256 final DELOVNI DOKUMENT SLUŽB KOMISIJE POVZETEK OCENE UČINKA Spremni dokument k predlogu Uredbe Svet
EVROPSKA KOMISIJA Bruselj, 10.7.2013 SWD(2013) 256 final DELOVNI DOKUMENT SLUŽB KOMISIJE POVZETEK OCENE UČINKA Spremni dokument k predlogu Uredbe Sveta o skupnem podjetju ECSEL {COM(2013) 501 final} {SWD(2013)
Prikaži večSvet Evropske unije Bruselj, 9. junij 2016 (OR. en) 10005/16 IZID POSVETOVANJA Pošiljatelj: Datum: 9. junij 2016 Prejemnik: generalni sekretariat Svet
Svet Evropske unije Bruselj, 9. junij 2016 (OR. en) 10005/16 IZID POSVETOVANJA Pošiljatelj: Datum: 9. junij 2016 Prejemnik: generalni sekretariat Sveta delegacije Št. predh. dok.: 8946/16, 9455/16 FREMP
Prikaži večGregorčičeva 20, 1001 Ljubljana
Maistrova ulica 10, 1000 Ljubljana T: 01 369 59 00 F: 01 369 59 01 E: gp.mk@gov.si www.mk.gov.si Številka: 1004-42/2018/6 Ljubljana, 22. 6. 2018 EVA (če se akt objavi v Uradnem listu RS) GENERALNI SEKRETARIAT
Prikaži večAM_Ple_NonLegReport
24.4.2017 A8-0153/50 50 Odstavek 35 a (novo) 35a. je seznanjen z odgovorom generalnega sekretarja o preiskavi akreditiranega pomočnika nekdanjega predsednika Parlamenta, ki je osumljen, da ni izpolnil
Prikaži večA4x2Ex_SL.doc
PETLETNE OCENE OKVIRNIH RAZISKOVALNIH PROGRAMOV EVROPSKE UNIJE V OBDOBJU 1999-2003 Povzetek Original EN POVZETEK Veljavna Pogodba o Evropski uniji opredeljuje dva temeljna strateška cilja evropskih okvirnih
Prikaži večAAA
BONITETNO POROČILO ODLIČNOSTI Izdajatelj: BISNODE, družba za medije ter poslovne in bonitetne informacije d.o.o. Član skupine BISNODE, Stockholm, Švedska MULTILINGUAL PRO prevajalska agencija d.o.o. Izdano
Prikaži več