Microsoft Word - Dodatek_OPN_Ptuj_ _po_mnenjuZRSVN_za tisk.docx

Transkripcija

1 Presoja sprejemljivosti vplivov plana na varovana območja za Občinski prostorski načrt Mestne občine Ptuj Dodatek k okoljskemu poročilu LUTRA, Inštitut za ohranjanje naravne dediščine November 2014, januar 2015 Priporočen način citiranja: Rozman R., Gregorc T., Hladnik P., Nekrep I., Berce T., Šemrl M., Hönigsfeld Adamič M Presoja sprejemljivosti vplivov plana na varovana območja za Občinski prostorski načrt Mestne občine Ptuj - Dodatek k okoljskemu poročilu. Lutra, Inštitut za ohranjanje naravne dediščine. Ljubljana, november 2014, januar str. + priloge.

2 Naslov naloge: Presoja sprejemljivosti vplivov plana na varovana območja za Občinski prostorski načrt Mestne občine Ptuj Dodatek k okoljskemu poročilu Naročnik: Po mnenju o ustreznosti - v.01 Mestna občina Ptuj Mestni trg Ptuj Izdelovalec naloge: Lutra, Inštitut za ohranjanje naravne dediščine Pot ilegalcev Ljubljana Šentvid info@lutra.si Nalogo izdelali: Odgovorna nosilka naloge: Renata Rozman, univ. dipl. biol. Tatjana Gregorc, univ. dipl. biol. Petra Hladnik, univ. dipl. biol. Igor Nekrep, univ. dipl. biol. Tomaž Berce, univ. dipl. biol. Marjetka Šemrl, univ. dipl. biol., M.Sc. Applied Ecology Marjana Hönigsfeld Adamič, univ. dipl. biol. Renata Rozman, univ. dipl. biol. Odgovorna zavoda: Št. naloge: oseba dr. Miha Adamič, univ. dipl. inž. gozd., direktor PSP OPN Datum poročila: November 2014, januar 2015

3 KAZALO VSEBINE KAZALO TABEL... 4 KAZALO SLIK... 5 KAZALO PRILOG PODATKI O PLANU IME IN KRATEK OPIS PLANA Cilji plana Opis plana Odnos do drugih ustreznih planov OPIS OBMOČJA PLANA DOLOČITEV NAMENSKE RABE PROSTORA VELIKOST IN DRUGI OSNOVNI PODATKI O PLANU OPIS RAZVOJA BREZ IZVEDBE PLANA PREDVIDENO OBDOBJE IZVAJANJA PLANA POTREBE PO NARAVNIH VIRIH PREDVIDENE EMISIJE, ODPADKI IN RAVNANJE Z NJIMI PODATKI O VAROVANIH OBMOČJIH PREGLED POSEBNIH VARSTVENIH OBMOČIJ, POTENCIALNIH OHRANITVENIH OBMOČIJ, ZAVAROVANIH OBMOČIJ IN DRUGIH OBMOČIJ, NA KATERIH JE ZARADI VARSTVA OKOLJA, OHRANJANJA NARAVE ALI VARSTVA NARAVNIH VIROV PREDPISAN DRUGAČEN REŽIM Varovana območja: Zavarovana območja in območja, predlagana za zavarovanje Območja Natura Druga območja s posebnim varstvenim režimom Naravne vrednote Ekološko pomembna območja Območja pričakovanih naravnih vrednot Kulturna dediščina, vodovarstvena območja in varovalni gozdovi VARSTVENI CILJI VAROVANIH OBMOČIJ IN DEJAVNIKI, KI PRISPEVAJO K OHRANITVENI VREDNOSTI OBMOČJA Splošni cilji varstva narave, varovanih območij in območij s posebnim varstvenim statusom Cilji varstva za Natura 2000 območja POVZETEK VELJAVNIH PRAVNIH REŽIMOV NA VAROVANIH OBMOČJIH ALI NJIHOVIH DELIH, PODATKI O PRIDOBITVI NARAVOVARSTVENIH SMERNIC OZIROMA STROKOVNIH PODLAGAH IN STOPNJA UPOŠTEVANJA SMERNIC Pravni režimi in varstvene usmeritve Zavarovana območja Naravni in gozdni rezervat Zlatoličje Posebna varstvena območja Natura Naravne vrednote Območja pričakovanih naravnih vrednot Ekološko pomembna območja (EPO) Podatki o pridobitvi in upoštevanju smernic Smernice Zavoda RS za varstvo narave, OE Maribor (št. 4-II-696/3-O-11/LR z dne , 6-III-646/3-O-13/LR z dne , 4-III-696/6-O-13/LR z dne ) Smernice Zavoda za ribištvo Slovenije (ZZRS) (št /2011/2 z dne ) 61 Lutra, Inštitut za ohranjanje naravne dediščine 3

4 Smernice Zavoda za gozdove Slovenije, OE Maribor ( , z dne ) Podatki o pridobitvi strokovnih podlag PRIKAZ OBMOČIJ DEJANSKE RABE PROSTORA VRSTE IN HABITATNI TIPI, ZA KATERE SO POSAMEZNA NATURA OBMOČJA DOLOČENA, VKLJUČNO S PODATKI IZ STANDARDNIH OBRAZCEV (SDF STANDARD DATA FORM) NAČRTI ZA UPRAVLJANJE OBMOČJA IN USMERITVE, KI IZHAJAJO IZ NJIH OPIS IZHODIŠČNEGA STANJA VAROVANIH OBMOČIJ KLJUČNE ZNAČILNOSTI KVALIFIKACIJSKIH VRST IN HABITATNIH TIPOV PODATKI O SEZONSKIH VPLIVIH IN VPLIVIH NARAVNIH MOTENJ (SUŠ, POPLAV) NA KLJUČNE HABITATE ALI VRSTE NA OBMOČJU PODATKI O UGOTOVLJENIH VPLIVIH ža PRESOJE VPLIVOV NA NARAVO OPREDELITEV UGOTOVLJENIH ŠKODLJIVIH VPLIVOV PLANA OCENA VPLIVOV OPN OBČINE PTUJ NA VAROVANA OBMOČJA Ocena vplivov za POO Velovlek Ocena vplivov za POO Podvinci Ocena vplivov za PVO Drava, POO Drava Ocena vplivov za zavarovana območja Kumulativni vplivi ALTERNATIVNE REŠITVE OMILITVENI UKREPI Zakonska izhodišča Splošni omilitveni ukrepi Konkretni omilitveni ukrepi in usmeritve MONITORING NAČRTOVANE ALI OBRAVNAVANE POBUDE ZA OHRANJANJE NARAVE, KI LAHKO VPLIVAJO NA BODOČE STANJE OBMOČJA PODLAGE ZA IZDELAVO OKOLJSKEGA POROČILA MATERIALI IN METODE ZAKONSKE OSNOVE VIRI IN LITERATURA KAZALO TABEL Tabela 1: Namenska raba prostora Tabela 2: Površine posameznih kategorij namenske rabe prostora v Mestni občini Ptuj Tabela 3: Območja, ki s urejajo s pripravo Občinskega podrobnega prostorskega načrta (OPPN) Tabela 4: Zavarovana območja na območju občine Ptuj Tabela 5: Kvalifikacijske vrste in habitatni tipi POO območij Natura 2000 znotraj občine Ptuj Tabela 6: Kvalifikacijske vrste in habitatni tipi PVO območij Natura 2000 znotraj občine Ptuj Tabela 7: Naravne vrednote na območju občine Ptuj Tabela 8: Ekološko pomembna območja na območju občine Ptuj Tabela 9: Splošni cilji varstva narave povzeti po mednarodnih in nacionalnih programih in strategijah Tabela 10: Varstveni cilji in dejavniki, ki prispevajo k ohranitveni vrednosti območja Natura 2000 POO Velovlek Lutra, Inštitut za ohranjanje naravne dediščine 4

5 Tabela 11: Varstveni cilji in dejavniki, ki prispevajo k ohranitveni vrednosti območja Natura 2000 POO Podvinci Tabela 12: Varstveni cilji in dejavniki, ki prispevajo k ohranitveni vrednosti območja Natura 2000 POO Drava Tabela 13: Varstveni cilji in dejavniki, ki prispevajo k ohranitveni vrednosti območja Natura 2000 PVO Drava Tabela 14: Upoštevanje smernic Zavoda RS za varstvo narave Tabela 15: Podatki za kvalifikacijske vrste iz SDF obrazca za območje POO Drava Tabela 16: Podatki za kvalifikacijske vrste iz SDF obrazca za območje POO Podvinci Tabela 17: Podatki za kvalifikacijske vrste iz SDF obrazca za območje POO Velovlek Tabela 18: Podatki za kvalifikacijske vrste iz SDF obrazca za območje PVO Drava Tabela 19: Podatki za kvalifikacijske habitatne tipe iz SDF obrazca za območje POO Drava Tabela 20: Podatki za kvalifikacijske habitatne tipe iz SDF obrazca za območje POO Podvinci Tabela 21: Podatki za kvalifikacijske habitatne tipe iz SDF obrazca za območje POO Velovlek Tabela 22: Izhodiščno stanje Natura 2000 območij Tabela 23: Izhodiščno stanje zavarovanih območij Tabela 24: Lestvica velikostnih razredov vplivov izvedbe plana na varovana območja Tabela 25: Območja neposrednega in daljinskega vpliva glede na osnovno namensko rabo območja KAZALO SLIK Slika 1: Območje Mestne občine Ptuj in sosednje občine Slika 2: Naravne vrednote na območju občine Ptuj (vir: GURS, ARSO) Slika 3: EPO na območju občine Ptuj (vir: GURS, ARSO) Slika 4: Prikaz kulturne dediščine na območju občine Ptuj (vir: GURS, MK) Slika 5: Prikaz vodovarstvenih območij na območju občine Ptuj (vir: GURS, ARSO) Slika 6: Varovalni gozdovi, gozdni rezervati in požarno ogroženi gozdovi na območju občine Ptuj (vir: GURS, ZGS 2013) Slika 7: Poplavna ogroženost na območju Občine Ptuj (Atlas okolja, november 2014) Slika 8: Povprečne letne temperature zraka na območju Občine Ptuj (vir: Atlas okolja, november 2014), Legenda: svetlo oranžna C, temno oranžna C Slika 9: Povprečna letna količina padavin na območju Občine Ptuj (vir: Atlas okolja, november 2014), legenda: svetlo modra mm, temno modra mm;.. 68 KAZALO PRILOG PRILOGA 1: Območje Mestne občine Ptuj PRILOGA 2: Predvidena namenska raba prostora PRILOGA 3: Dejanska raba tal PRILOGA 4: Zavarovana območja PRILOGA 5: Natura 2000 območja PRILOGA 6: Podrobnejše varstvene in razvojne usmeritve za naravne vrednote PRILOGA 7: Opis izhodiščnega stanja varovanih območij PRILOGA 8: Matrike PRILOGA 9: Vrednotenje posameznih relevantnih EUP z omilitvenimi ukrepi Lutra, Inštitut za ohranjanje naravne dediščine 5

6 1 PODATKI O PLANU 1.1 IME IN KRATEK OPIS PLANA 1.2 V nadaljevanju so podani osnovi podatki o obravnavanem planu. Podrobnejše informacije se nahajajo v dokumentu Občinski prostorski načrt Mestne občine Ptuj dopolnjen osnutek (Urbis d.o.o., avgust 2014). Ime plana Občinski prostorski načrt Mestne občine Ptuj dopolnjen osnutek, avgust 2014 Načrtovalec plana URBIS urbanizem, arhitektura, projektiranje in storitve d.o.o.., Jezdarska ulica 3, 2000 Maribor Pripravljavec plana Mestna občina Ptuj, Mestni trg 1, 2250 Ptuj Skupna občinska uprava, Mestni trg 1, 2250 Ptuj CILJI PLANA Splošni cilji prostorskega razvoja Mestne občine Ptuj so skladni s cilji prostorskega razvoja v Republiki Sloveniji ter so združeni v naslednje vsebinske skupine: 1. skladen, racionalen in učinkovit prostorski razvoj, 2. skladen razvoj območij s skupnimi prostorsko razvojnimi značilnostmi z optimalno zasnovo poselitve, 3. optimalna porazdelitev in razvoj dejavnosti v prostoru, 4. prostorske možnosti za razvojno usmerjenost pomembnejših naselij v občini, zlasti občinskega središča in oskrbnih središč, 5. dobra infrastrukturna opremljenost in povezanost infrastrukturnih omrežij, 6. preudarna raba naravnih virov z uravnoteženo namensko rabo prostora, 7. prostorski razvoj usklajen s prostorskimi omejitvami in skrb za ekološko ravnovesje, 8. ohranjanje in varovanje okolja ter naravne in kulturne dediščine, z možnostjo vključevanja teh dobrin v gospodarski razvoj občine. Zaradi dosedanjega prostorskega razvoja občine ter strategije razvoja posameznih obstoječih in predvidenih dejavnosti v prostoru pa je občina kot prednostne določila naslednje cilje prostorskega razvoja: 1. Zagotovitev prostorskih pogojev za umestitev predvidenih dejavnosti v občinskem središču in v strnjenih delih naselij, v katera je usmerjena širitev poselitve v mestni občini zlasti dejavnosti na nivoju regionalnega in nacionalnega središča (družbene in ostale kvartarne dejavnosti; izobraževanje zlasti visoko šolstvo, kultura, uprava, zdravstvo, nova turistično športno rekreacijska dejavnost), 2. Zagotovitev prostorskih pogojev za širitev obstoječih dejavnosti v občinskem središču termalni turizem, proizvodnja, gospodarska cona, transportno logistična cona, stanovanjska pozidava, 3. Zagotovitev prostorskih pogojev za širitev obstoječih dejavnosti izven občinskega središča v strnjenih delih ostalih naselij v občini, 4. Zagotovitev prostorskih pogojev za dolgoročno širitev mesta in ostalih naselij, v katera je usmerjena širitev poselitve, 5. Zagotovitev prostorskih pogojev za umestitev državnih ureditev na območju mestne občine (glavna cesta Hajdina Ormož, plinovod M9), 6. Zagotavljanje prostorskih pogojev za izboljševanje stanja sestavin okolja na območju mestne občine voda, tla, zrak, Lutra, Inštitut za ohranjanje naravne dediščine 6

7 7. Zagotavljanje prostorskih pogojev za izboljšanje kakovosti okolja z ustreznim načrtovanjem ter spremembami in dopolnitvami rabe prostora, 8. Zagotavljanje prostorskih pogojev za izgradnjo, širitev in posodabljanje okoljske infrastrukture v mestni občini, 9. Zagotavljanje prostorskih pogojev za povečanje in povezovanje zelenih površin mesta, 10. Zagotavljanje prostorskih pogojev za izboljševanje, dopolnjevanje in posodabljanje infrastrukturnih omrežij v občini zlasti delov prometnega omrežja s povečanjem površin za mirujoči promet kot predpogojem za zmanjšanje in umiritev prometa v mestnem naselju ter vzpostavljanjem kolesarskih povezav ter sistema peš poti, 11. Zagotovitev prostorskih pogojev za dolgoročno nemoteno propustnost prometnega omrežja med levim in desnim obrežjem reke Drave umestitev nove premostitve reke Drave OPIS PLANA V nadaljevanju povzemamo strateški del OPN MO Ptuj, s poudarkom na spremembah obstoječega stanja v občini. Izvedbeni del OPN, ki določa namensko rabo prostora, je povzet v poglavju II.4. Namenska raba prostora. Prednostna območja za razvoj poselitve Zasnova prostorskega razvoja občine Prednostna območja za bivanje in stanovanjska pozidava s spremljajočimi dejavnostmi so: ob Svržnjakovi ulici, v nadaljevanju obstoječe pozidave med Ormoško cesto in Belšakovo ulico, območje, ki se nahaja zahodno od obstoječe pozidave ob Poljski cesti in južno od Rogaške ceste do ulice Na postajo, manjša območja na mestnem robu, ki predstavljajo funkcijsko ali oblikovno zapolnitev poselitve; Prednostna območja za centralne dejavnosti so: na območju, ki so severno od srednješolskega centra na zahodni strani Volkmerjeve ulice, med Potrčevo in Osojnikovo cesto proti vzhodu, na območju Nove vasi, v širšem območju ob Ormoški cesti od Puhove ulice do železniške proge, v širšem območju križišča Mariborske in Zagrebške ceste, v ožjem območju ob Zagrebški cesti južno od železniške proge, na območju nekdanje mestne vojašnice, na širšem območju gradu Turnišče; Prednostna območja za proizvodne dejavnosti so: vzhodno od Puhove ulice, južno in severno od nove navezovalne ceste na Puhov most na desnem bregu reke Drave (od Zagrebške do krožišča pri centralni čistilni napravi), nove površine med železniško progo, Zagrebško cesto in ulico Na postajo; Prednostna območja za posebne dejavnosti so: zahodno in južno od območja Term, na levem bregu Ptujskega jezera med jezerom in obstoječo poselitvijo ob Ormoški cesti zahodno od potoka Rogoznica, nekatera manjša območja izven mestnega naselja; Prednostna območja za dejavnosti na zelenih površinah so: na območju Panorame, na območju Babusekove grabe, na območju Ljudskega vrta, na območju ob opekarni Žabjak, površine ob južnem robu nove proizvodne cone vzhodno od Puhove ulice, površine ob centralni čistilni napravi, del območja gradu Turnišče, površine na levem in desnem obrežju Ptujskega jezera, površine zahodno od Lutra, Inštitut za ohranjanje naravne dediščine 7

8 Prednostna območja za razvoj drugih dejavnosti Prednostna območja za razvoj dejavnosti v odprti krajini območja Term ter v naseljih Spuhlja in Kicar; Prednostna območja za dejavnosti prometne infrastrukture so vzhodno od Farme Draženci ter površine za mirujoči promet južno od novega pokopališča; Prednostna območja za energetske in okoljske dejavnosti so: ob vpadnici na Puhov most na desnem bregu Ptujskega jezera, zahodno in južno od obstoječe centralne čistilne naprave, severno od centra za ravnanje z odpadki v Gajkah, manjše nove površine za mirujoči promet v območju obstoječe poselitve. V prednostna območja za razvoj poselitve bo občina usmerjala tudi urejanje in širitev površin za šport in rekreacijo ter ostalih zelenih površin v ostalih naseljih. Mestna občina Ptuj, kot prednostno območje za okoljsko prijaznejšo kmetovanje v občini opredeljuje območje kmetijskih površin na območjih varovanja vodnih virov ter na območjih ohranjanja narave. Mestna občina bo podpirala urejanje kmetijskih zemljišč na območjih, ki niso zajeta v okoljsko prijaznejše kmetovanje in imajo možnosti izboljšanja kmetijske proizvodnje z namakanjem in z zložbami zemljišč. Nova prednostna območja za razvoj dejavnosti so: območje odvzema mineralnih surovin: prodnato območje vzhodno od centra za ravnanje z odpadki v Gajkah, območje sonaravnega turizma, obvodnega turizma in turizma vinskih cest, območja ob reki Dravi, ostalih vodnih površinah in v gričevnatem delu občine, območje kolesarjenja v naravnem okolju: omrežje kategoriziranih in nekategoriziranih cest in poti na območju občine, območje peš poti in teka: omrežje prometnih poti v mestu in ožji okolici mestnega naselja. Druga za občino pomembna območja so: območje ustvarjenih kakovosti prostora - mesto Ptuj kot mesto muzej, območje gradu Turnišče s parkom, območje prepoznavnih ustvarjenih kvalitet prostora - naselbinska jedra, arheološka območja, kulturna krajina, območje prepoznavnih naravnih in ustvarjenih kvalitet prostora - ekološko pomembna območja, območja Nature 2000, površinske vode Ptujskega jezera, reke Drave in odvodnega kanala hidroelektrarne Zlatoličje ter ostalih manjših naravnih in umetnih vodnih površin, območje odlaganja odpadkov. Razvoj v krajini bo mestna občina usmerjala v ohranjanje in izkoriščanje naravnih potencialov. V Mestni občini Ptuj so to kmetijska zemljišča, razvojne pobude pa zajemajo tudi turizem in rekreacijo v naravnem okolju. Na območjih varovanja vodnih virov in na kmetijskih površinah predvidenega krajinskega parka Drava bo občina usmerjala kmetijsko proizvodnjo v okoljsko prijaznejšo kmetijsko proizvodnjo. Na ostalih površinah bo občina usmerjala kmetijsko proizvodnjo v zmanjšanje nastajanja navzkrižij med različnimi dejavnostmi v prostoru in v zmanjšanje emisij iz kmetijstva v naseljih in v odprtem prostoru. Lutra, Inštitut za ohranjanje naravne dediščine 8

9 Na področju gozdarstva bo Mestna občina Ptuj usmerjala dejavnosti v ohranjanje gospodarskih in ekoloških funkcij gozda ter v varovanje gozdov v skladu z varovalnimi predpisi. Na vseh primernih vodnih površinah bo občina spodbujala gospodarsko rabo vodnih površin v turistično rekreacijski namen. V Mestni občini Ptuj bo razvoj vodnega, obvodnega in sonaravnega turizma usmerjen v območje ob reki Dravi in na naravne in umetne vodne površine v občini, razvoj ekološkega, gostiteljskega turizma vinskih cest pa v gričevnati del občine. V območje krajine bo občina usmerjala tudi urejanje športno rekreacijskih površin v primerih, ko te niso urejene v območju naselij, in razvoj gospodarske javne infrastrukture za povezovanje in preskrbo naselij. Razvoj infrastrukturnih omrežij Prometna infrastruktura Zasnova gospodarske javne infrastrukture lokalnega pomena Infrastrukturna omrežja se bodo razvijala skladno s potrebami prostorskega in gospodarskega razvoja naselij. Dosedanja infrastrukturna omrežja bodo dograjena na območjih z neustrezno ali pomanjkljivo komunalno in energetsko opremo, s čimer bo doseženo zmanjševanje obremenitev vodotokov, podzemne vode in drugih naravnih kakovosti. Na območjih stavbnih zemljišč, ki so predvidena za bodoče novo opremljanje in preurejanje, je potrebna predhodna celovita ureditev prometne, komunalne in energetske infrastrukture in zvez. Obnova infrastrukturne opreme bo izvajana po načelu celovite opreme posameznih območij. Na območjih urejanja prometne ali druge infrastrukture (novogradnje ali obnove) se morajo istočasno obnoviti vsi obstoječi ali na novo zgraditi potrebni vodi in naprave infrastrukture za posamezni odsek ali območje. Praviloma naj bi infrastrukturni vodi potekali po javnih površinah in infrastrukturnih koridorjih. Območje mestne občine se prometno navezuje na sosednje občine s cestnim in železniškim prometnim omrežjem. Najpomembnejša cestna prometna os navezave v občini je glavna cesta G-I-2 Hajdina Ormož, ki navezuje mesto Ptuj in druga naselja mestne občine na prometno omrežje V. in X. panevropskega prometnega koridorja, ki občino povezujeta z velikimi nacionalnimi in regionalnimi središči Maribor, Ljubljana in Murska Sobota v državi in središči izven državnih meja. Preko glavne ceste G-I-2 se občina navezuje tudi na medobčinski središči Ormož in Slovenska Bistrica, preko regionalnih cest R-III- 712 in R-III-713 na regionalni središči Gornja Radgona in Ljutomer, preko R-I-229 na medobčinsko središče Lenart v Slovenskih goricah, preko R-III-710 na nacionalno središče Maribor ter preko G-1-9 in R-I-228 na sosednjo Republiko Hrvaško. Vsa naselja občine so preko glavne ceste G-I-2, preko regionalnih in lokalnih cest dobro povezana z občinskim središčem. Lutra, Inštitut za ohranjanje naravne dediščine 9

10 Omrežje kolesarskih poti in kolesarskih stez, pešpoti in drugih rekreacijskih poti V načrtovanem razvoju cestnega omrežja bo preko območja mestne občine potekala nova glavna cesta Hajdina Ormož, ki bo občino še močneje navezovala na širše avtocestno in cestnoprometno omrežje Pomembna občinska prometna povezava je železniška proga Pragersko Hodoš, ki je del V. panevropskega prometnega koridorja in občinsko središče povezuje z večjimi nacionalnimi središči. Mesta občina ima z obstoječima letališčema v Mariboru in Moškanjcih zagotovljeno povezavo z letalsko prometno komunikacijo. Mestna občina bo spodbujala izvajanje plovbe po reki Dravi. Prednostna strateška razvojna usmeritev občine na področju cestnega omrežja bo dobra prometna povezava celotnega območja občine z občinskim središčem Ptuj ter preko njega z drugimi regionalnimi in nacionalnimi središči v R Sloveniji in v širšem prostoru, z večjim zaposlitvenim središčem Kidričevo in vsemi sosednjimi občinami v vplivnem območju središča regije. Na svojem območju pa bo mestna občina prednostno skrbela za ureditev in posodabljanje tistih delov omrežja, kjer prometna dejavnost povzroča navzkrižja z ostalimi dejavnostmi v prostoru in vpliva na poslabšanje kvalitete bivanja (odseki državnih cest skozi naselja, otežene ali podaljšane prometne navezave in dostopi zaradi gradnje državnega cestnega omrežja, priključki cest nižjih kategorij (tudi poljskih cest), dostopi na zemljišča, odseki poslabšane prometne varnosti na omrežju občinskih cest). Mestna občina Ptuj bo zaradi izboljšanja železniške prometne povezave podpirala gradnjo vzporednega železniškega tira, elektrifikacijo železniške proge in izboljšanje varnosti v križanjih železniškega prometa z državnim in lokalnim cestnim omrežjem. Železniški in cestni javni potniški promet je v upadanju. Mestna občina načrtuje posodobitev cestnega terminala za javni potniški promet in prilagoditev javnega potniškega prometa širitvam poselitve. Vzhodni del mestne občine je v območju nadzorovane rabe prostora javnega letališča lokalnega pomena Moškanjci Ptuj, kjer je potrebno pri umeščanju prostorskih ureditev upoštevati usmeritve letalskega prometa. V mestnem naselju bo občina usmerjala razvoj prometne infrastrukture v izboljšanje dostopnosti posameznih urbanih struktur, v izgradnjo prometnega omrežja v območja širitev, notranjega razvoja in delnih prenov mesta ter v urejanje mirujočega prometa v mestu in njegovi vplivni okolici. Mestna občina Ptuj bo v povezavi z drugimi občinami spodbujala razvoj kolesarskega omrežja in omrežja pešpoti tako v območju razvoja turizma v mestni občini (kot oblika dodatne ekološko naravnane turistične ponudbe k načrtovani turistično rekreacijski ponudbi v obdravskem območju), kakor tudi v ostalih območjih občine: ločene kolesarske steze ob prometnicah z zgoščenim Lutra, Inštitut za ohranjanje naravne dediščine 10

11 prometom, kolesarska pot ob odvodnem kanalu hidroelektrarne Zlatoličje, ob reki Dravi in Ptujskem jezer, kolesarska pot iz Dupleka skozi Orešje in Ptuj proti Lenartu in Juršincem. Gradnjo in ureditev omrežja pešpoti in kolesarskih povezav (stez oziroma poti) bo občina usmerjala v povezovanje javnih zelenih površin, parkov, igrišč, otroških igrišč, trgov in pomembnejših objektov ter v ureditev pešaške poti ob reki Dravi v območju mestnega jedra Telekomunikacije Celotno območje občine je pokrito s telekomunikacijskim omrežjem, ki ga sestavlja telefonsko telekomunikacijsko omrežje in omrežje kabelske televizije. Mestna občina bo usmerjala razvoj telekomunikacijskega sistema v sodobne tehnično tehnološke in organizacijske tokove ter skrbela za kakovosten pristop do telekomunikacijskih omrežij na celotnem območju občine. Vodni viri in oskrba s pitno vodo Odvajanje in čiščenje odpadnih voda Zagotovi se stalno in kakovostno oskrbo s pitno vodo, varujejo se obstoječi in potencialni vodni viri, izvaja se gradnja novih ter prenova obstoječih delov vodovodnega sistema. Spodbuja se varčna in smotrna raba pitne vode. Vodooskrba občine se zagotavlja prek obstoječega vodovodnega sistema Dravsko polje. Vsa naselja v občini so priključena na javno vodovodno omrežje. Razvoj obstoječega omrežja za preskrbo s pitno vodo bo mestna občina usmerjala v dograjevanje in obnavljanje obstoječega omrežja, s ciljem zagotavljanja zadostnih količin zdrave pitne vode za vsako gospodinjstvo. Mestna občina bo oskrbo s pitno vodo usmerjala v zagotovitev prostorskih pogojev za: gradnjo vodohrana Kicar 1 in vodohrana Kicar 2, gradnjo globinskega vodnjaka Brstje, gradnjo povezovalnega cevovoda Puhov most Dornavska cesta, avtomatizacijo vodovodnih vozlišč, gradnjo primarnega cevovoda Pacinje Velovlek, zamenjavo primarnih vodovodnih cevovodov ob izvedbi kanalizacije. Mestna občina Ptuj bo področje čiščenja in odvajanja odpadnih voda usmerjala v izboljšanje zbiranja in čiščenja odpadnih voda v območjih mestnega in ostalih naselij (na območjih strnjenih urbanih površin) in na območjih proizvodnih površin, v skladu z izhodišči SPRS). Čiščenje odpadnih voda bo občina izvajala na obstoječi centralni čistilni napravi (CČN) na Ptuju. Za izboljšanje ravnanja z odpadno vodo na svojem območju MOP predvideva: širitev in nadgradnjo CČN, izgradnjo zadrževalnih bazenov ZB-1, ZB-2 in ZB-21 v k. o. Ptuj ter ZB-4 v k. o. Brstje, sanacijo desno obrežnega zbiralnega voda, povezavo poselitve Na obrežju s kanalom D, povezavo Mariborska cesta Rogaška cesta, izgradnjo kanalizacije v območjih ulic Poljska cesta, Ulica Šercerjeve brigade, Župančičeva, Krambergerjeva, Peršonova, Volkmerjeva, del Rogoznice in Žabjaka, del kanalizacijskega sistema Podvinci Kicar, širitev omrežij v ostala strnjena naselja na Lutra, Inštitut za ohranjanje naravne dediščine 11

12 Ravnanje z odpadki Oskrba z energijo Pokopališka dejavnost Javna razsvetljava Razvoj, prenova območju mestne občine. Mestna občina Ptuj bo v območjih razpršene poselitve in obstoječe razpršene gradnje usmerjala ravnanje z odpadno vodo v zbiranje odpadne vode v individualnih sistemih za zajem odpadne vode in odvoz greznične blatenice na čistilno napravo ali v gradnjo manjših individualnih sistemov za čiščenje odpadne vode. Mestna občina bo usmerjala ravnanje z odpadki v organizirano ločeno zbiranje gospodinjskih odpadkov in odlaganje odpadkov na urejenem regijskem odlagališču v Gajkah. Mestna občina bo ohranjala lokacijo za odlaganje odpadkov v naselju Krčevina pri Vurberku. Zasnova energetike na elektro energetskem področju upošteva obstoječi visoko napetostni daljnovod DV 1x110 kv Kidričevo Ptuj, obstoječi DV 1x110 kv Ptuj Formin, obstoječi DV 1x400 kv Maribor - Mihovce in predvideni DV 2x400 kv Maribor Mihovce ter obstoječo razdelilno transformatorsko postajo (RTP) Ptuj. Razvoj distribucijskega elektroenergetskega omrežja bo občina usmerjala v dograjevanje in obnavljanje obstoječih zmogljivosti, s ciljem zagotavljanja enakih napetostnih razmer na celotnem območju občine. Prenosno omrežje zemeljskega plina na območju mestne občine predstavlja regionalni plinovod z oznako R15 ter predvideni vzporedni regionalni plinovod z oznako R15/1 in predvideni magistralni plinovod z oznako M9. Razvoj plinovodnega distribucijskega omrežja v občini bo usmerjen v dograjevanje in obnavljanje obstoječih distribucijskih zmogljivosti v mestnem območju in v strjenih primestnih naseljih v območjih, kjer bo preskrba s plinom ekonomsko opravičljiva in primerljiva s stroški porabe drugih energentov na območju občine. Pri drugih virih energije bo občina podpirala kot dodatne in nadomestne vire tiste vire energije, ki so prijaznejši okolju (biomasa tudi bioplin, eko-derivati, sončna energija, energija vetra, geotermalna energija). V MO Ptuj sta dve pokopališči: staro rogozniško pokopališče in novo pokopališče Ptuj, kjer se novih širitev ne načrtuje. Javna razsvetljava mora biti izvedena ali sanirana v skladu z veljavno področno zakonodajo, upošteva naj zakonsko določene mejne vrednosti svetlobnega onesnaževanja okolja. Za razsvetljavo cest in javnih površin se uporabljajo energetsko varčne sijalke. Dekorativna oziroma arhitekturna razsvetljava objektov (cerkve, izbrane fasade, drugo) mora biti izbrana in usmerjena tako, da v okolju ne deluje moteče. Na območju Mestne občine Ptuj ni dovoljena uporaba svetlobnih snopov kakršnekoli vrste ali oblike, mirujočih ali vrtečih, usmerjenih proti nebu ali proti površinam, ki bi jih lahko odbijale proti nebu. Usmeritve za razvoj poselitve in celovito prenovo Mestna občina Ptuj bo razvoj naselij prvenstveno usmerjala v Lutra, Inštitut za ohranjanje naravne dediščine 12

13 in širitev naselij notranji razvoj naselij s pozidavo nepozidanih površin ter boljšim izkoriščanjem in kvalitetnejšo rabo praznih in neprimerno izkoriščenih površin v območjih obstoječih naselij in s tem varovala kmetijska proizvodna zemljišča kot naravne vire v občini, hkrati pa zmanjševala stroške dodatnega opremljanja stavbnih zemljišč. Površine za notranji razvoj poselitve imajo vsa naselja v občini. Mestna občina Ptuj bo manjše širitve obstoječih dejavnosti usmerjala v funkcionalna in oblikovna zaokroževanja obstoječega roba v vseh naseljih. Povečan interes po širitvi obstoječih dejavnosti in umestitvi novih dejavnosti bo občina usmerjala v naselje Ptuj in obmestna naselja. Umestitev novih dejavnosti, ki jih občina načrtuje kot medobčinske projekte s sosednjima občinama Hajdina in Videm, bo občina usmerjala v neposredno bližino avtocestnih priključkov, nove sekundarne in terciarne dejavnosti pa ob navezovalno cesto Ptuja na Puhov most in v nadaljevanju na Puhovo ulico kot glavno napajalno cesto gospodarske cone na levem bregu Drave. V območjih razpršene poselitve izven območij naselij so dovoljene le funkcionalne in oblikovne zapolnitve, manjše širitve obstoječih dejavnosti avtohtonega značaja ter umestitev tistih objektov, katerih dejavnost je motečega značaja v večjih strnjenih naseljih objekti industrijske kmetijske proizvodnje, prestavitev kmetij, zagotavljanje kvalitete bivanja in zadovoljevanje funkcij območja v območjih avtohtone poselitve. V Mestni občini Ptuj ni načrtovanih celovitih prenov naselij. Prenova z delno spremembo namembnosti objektov za nove dejavnosti pa je v mestu Ptuj predvidena na območju gradu Turnišče in pri rekonstrukciji cestnega prometa s celostno ureditvijo mestnih prostorov. Prenova je predvidena tudi na površinah bivše opekarne v Žabjaku. Razvoj dejavnosti V mestu Ptuj so poleg stanovanjske dejavnosti prisotne vse mestotvorne in mestoslužne dejavnosti na nivoju regionalnega središča. Zaradi preteklih administrativnih širitev mesta pa so na območju mesta prisotne tudi primarne dejavnosti kmetijstva in gozdarstva, ki so dolgoročno predvidene za poselitev, ter intenzivne kmetijske proizvodne dejavnosti, vključno s stavbami industrijskega značaja za rejo živali. Razvoj obstoječih dejavnosti in novih dejavnosti v območju mesta bodo usmerjani v območja prostorsko združljivih dejavnosti po načelu notranjega razvoja, prenove ali širitve posameznih enot urejanja. V naseljih podeželskega tipa prevladujejo stanovanjske dejavnosti (manj kot 5 % aktivnega prebivalstva se ukvarja s kmetijstvom), primarne dejavnosti kmetijstva ter spremljajoče storitvene in obrtne dejavnosti, nekatere centralne dejavnosti v vplivnem območju občinskega središča. Le naselje Grajena, ki je lokalno središče, opravlja poleg teh dejavnosti še določene centralne družbene in poslovne dejavnosti. Lutra, Inštitut za ohranjanje naravne dediščine 13

14 Razpršena poselitev Razpršena gradnja Urbanistično oblikovanje naselij V vseh naseljih mestne občine je prisotna intenzivna kmetijska proizvodnja s stavbami industrijskega značaja za pridelavo rastlin in rejo živali. Mestna občina bo močnejši pojav avtohtone poselitve nizke gostote, ki se pojavlja v severnem gričevnatem delu občine (v statističnih naseljih Krčevina pri Vurbergu, Grajenščak, Grajena, Mestni Vrh, Kicar in severno obrobje naselja Ptuj), in posamezne pojave v jugovzhodnem ravninskem delu občine (v statističnih naseljih Spodnji Velovlek, Pacinje, Podvinci in Spuhlja), ki poleg bivanja opravlja še vzdrževanje povečanih funkcionalnih zemljišč ali kmetijsko dejavnost s stanovanjskimi stavbami, gospodarskimi poslopji in dopolnilnimi dejavnostmi na podeželju in s tem prispeva k ohranjanju značilne kulturne krajine, usmerjala v ohranjanje te poselitve oziroma v njeno zgoščevanje, če so za to podani prostorski in okoljski pogoji. Manjše sanacije razpršene gradnje z vključevanjem razpršene poselitve v občini bodo, ob varovanju naravnih virov kmetijskih zemljišč in videza kulturne krajine, enako usmerjene v notranji razvoj sanacijskih delov naselij, v pozidavo nepozidanih površin ter boljše izkoriščanje in kvalitetnejšo rabo praznih in neprimerno izkoriščenih površin z razvojem dejavnosti, ki so medsebojno združljive. Sanacija manjšega pojava razpršene gradnje, umeščene med posamične objekte ali skupino objektov razpršene poselitve, ki se opredeli kot novo naselje, mora na območju mestne občine izpolnjevati naslednje pogoje: (1) velikost pojava mora ustrezati prostorski določitvi naselja, (2) pojav mora imeti zametke povezanosti in skupnega funkcioniranja, ki so značilni za naselja, (3) naselje mora imeti zametke spremljajočih dejavnosti in javne družbene infrastrukture ali možnost navezave javno družbeno infrastrukturo (prostori in površine za druženje, izvajanje športa in rekreacije, izvajanje prostočasnih dejavnosti), (4) dostopnost po javnem cestnem omrežju, preko katerega je moč dostopati do javnega potniškega prometa. Kot novo oblikovana naselja v Mestni občini Ptuj, v katera bo mestna občina prednostno usmerjala razvoj poselitve, se sanirajo deli razpršene gradnje in poselitve v statističnih naseljih Krčevina pri Vurbergu, Mestni Vrh. Mestna občina bo usmerjala prostorski razvoj v ohranjanje razpršene poselitve, v kolikor bo dejavnost teh enot ohranjala poselitev območja in bistveno prispevala k ohranjanju videza kulturne krajine. Orientacija in oblikovanje novih objektov, postavitev prostorskih dominant in oblikovanje javnih površin v naseljih mora upoštevati značilnosti Dravske arhitekturne regije in arhitekturne krajine Ptuj ali jih estetsko nadgrajevati. Urbanistični vzorec razvoja poselitve mora slediti obstoječemu urbanističnemu vzorcu in tipologiji poselitve. V Mestni občini Ptuj so trije osnovni tipi poselitve:urbana naselbina Lutra, Inštitut za ohranjanje naravne dediščine 14

15 Koncept razvoja mesta Ptuj mesto Ptuj, strnjena ravninska poselitev ravninskega dela občine in avtohtona gručasta, razložena, slemenska in posamična poselitev gričevnatega dela občine. Mestna občina Ptuj bo na svojem območju usmerjala razvoj poselitve, po katerem mesto Ptuj prevzema večino funkcij skupnega pomena za mestno občino in za širše vplivno območje, ostale funkcije, ki so pomembne za posamezna naselja, pa se bodo razvijale policentrično po posameznih naseljih ali kot skupne, v posameznih naseljih izven mestnih lokalnih središč. Mesto Ptuj se razvija kot središče nacionalnega pomena in hkrati regionalno ter občinsko središče z razvitimi mestotvornimi in mestoslužnimi dejavnostmi, ki zadovoljujejo funkcije občinskega in regionalnega pomena ter večino funkcij središča nacionalnega pomena. S tem se mesto Ptuj usmerja v razvoj osrednjega upravnega, gospodarskega, zaposlitvenega, izobraževalnega, kulturnega, zdravstvenega in prometnega središča Spodnjega Podravja. Mesto Ptuj je zgodovinska naselbina, nastala ob stiku gričevnatega sveta z ravnino, na mestu ugodnega prehoda preko reke Drave. Mesto se je v preteklosti razvijalo z usmerjanjem dejavnosti v posebne prostorske enote, ki so se oblikovale ob obstoječi prometni infrastrukturi, in izoblikovalo značilne funkcijske in oblikovne morfološke enote, ki so izhodišče za nadaljnji razvoj mestne strukture: (1) Za območja in objekte stanovanj so to: gručasta stanovanjska individualna gradnja, disperzna stanovanjska individualna gradnja, strnjena stanovanjska individualna gradnja, organska stanovanjska individualna gradnja, urejena blokovna gradnja, urejena struktura vrstnih hiš. (2) Za območja in objekte centralnih dejavnosti so: mestno jedro, območja in objekti centralnih dejavnosti, območja in objekti drugih centralnih dejavnosti brez stanovanj, območja in objekti proizvodnih dejavnosti industrijska cona, območja in objekti gospodarske cone (trgovsko-poslovni kompleks več dejavnosti), območja in objekti kmetijske proizvodne dejavnosti objekti za vzrejo živali ali intenzivno predelavo rastlin, območja in objekti posebnih dejavnosti trgovski center (več dejavnosti), območja in objekti drugih posebnih dejavnosti trgovski center (ena dejavnost), območja in objekti posebnih dejavnosti turistična območja, območja in objekti posebnih dejavnosti območja športnih centrov, območja in objekti zelenih površin površine za oddih in rekreacijo, parki, vrtičkarske in druge urejene zelene površine, pokopališča, območja in objekti prometne infrastrukture, območja in objekti okoljske infrastrukture, območja in objekti energetske infrastrukture. Morfološke enote predstavljajo obstoječo strukturo funkcije mesta, posameznih dejavnosti in grajene strukture, ki jo je treba smiselno upoštevati pri oblikovanju novih širitev mesta, prenovi degradiranih območij in objektov ter pri notranjem razvoju mestne strukture v arhitektonskem in urbanističnem vidiku. Posebno prostorsko strukturo na območju mesta predstavlja staro mestno jedro s specifično morfologijo in arhitekturo. Posebnost mestne strukture pa Lutra, Inštitut za ohranjanje naravne dediščine 15

16 Koncept razvoja naselij ravninskega dela Koncept razvoja naselij sta razpršena oziroma gručasta poselitev v severnem zaledju Ptuja in ravninska poselitev na južnem delu mesta, ki sta posledica priključitev primestnih območij k mestu. Z razvojem prometne infrastrukture in umeščanjem novih dejavnosti se je mesto razširilo tudi na desno obrežje Drave in podaljšalo mestno os v smeri vzhod zahod. Z novo prometno povezavo obeh obrežij Drave pa se mesto širi tudi v smeri sever jug. Prenova z delno spremembo namembnosti objektov za nove dejavnosti pa je v mestu Ptuj predvidena na območju gradu Turnišče in pri rekonstrukciji cestnega prometa s celostno ureditvijo mestnih prostorov. Prenova je predvidena tudi na površinah bivše opekarne v Žabjaku. Naselja ravninskega dela občine so razdeljena v dva tipa naselij. Prvi tip naselij ravninskega dela občine predstavlja naselje Spuhlja, nastalo na obrečni terasi in prometni povezavi mesta proti jugu. Naselje Spuhlja je razvito obcestno naselje s primarno pozidavo iztegnjenih domov na dvignjeni nepoplavni obrečni terasi, ki se je z izgraditvijo akumulacije Ptujskega jezera širilo ob lokalni prometnici proti jugu na bivše poplavne površine ob Dravi in se v posameznih delih stihijsko vejnato razraslo. S pozidavo obdane kmetijske površine južno od glavne ceste G-I-2 in regionalne ceste R-I-228 ter vzhodno in zahodno od ceste proti Dravi so potencialne površine za dolgoročno širitev naselja. Naselje je na južni strani že zraslo z naseljem Zabovci (naselje Zabovci je v sosednji Občini Markovci), zato je z oblikovalskega stališča pomembno ohranjanje zelenega ločilnega pasu, ki loči podeželsko naselje od mesta. Ravninska naselja drugega tipa so Podvinci, Pacinje in Spodnji Velovlek, kot naselja, ki so nastala ob stiku ravnine z reliefnim dvigom (Podvinci, Spodnji Velovlek) ali večjimi območji gozdov (Podvinci, Pacinje) ob regionalni cesti R-III-712 proti Gornji Radgoni (Podvinci, Pacinje) in ob lokalnem nadaljevanju te ceste ob zahodnem robu Pesniške doline (Spodnji Velovlek). (1) Naselje Podvinci je razvejano obcestno naselje, ki se je od primarne pozidave ob regionalni cesti vejnato širilo proti gozdnemu robu na severno in zahodno stran naselja. Zaradi stihijskih širitev ima naselje dovolj prostih površin za notranji razvoj naselja ter površin, obdanih s pozidavo in na severu zaključenih z gozdnim robom, kot možnih površin za dolgoročno širitev naselja, ki omogoča prerast razvejane obcestne pozidave v zaokroženo gručasto strukturo. (2) Naselje Pacinje je gručasto naselje ob križišču regionalne ceste proti Gornji Radgoni in lokalne ceste po Pesniški dolini. Naselje se je iz prvotne obcestne pozidave razvilo v gručasto celoto s prostimi površinami za notranji razvoj naselja, ki omogoča gručasto zgostitev naselja. (3) Naselje Spodnji Velovlek je obcestno naselje ob stranski cestni prometnici Pesniške doline, ki se je razvilo kot večja zaključena celota ob robu doline. Naselje ima proste površine za notranji razvoj, ki omogočajo zgostitev obcestne pozidave. Naselja gričevnatega sveta Slovenskih goric in širših dolin potokov Grajena in Rogoznica so razložena naselja z večjimi gručastimi Lutra, Inštitut za ohranjanje naravne dediščine 16

17 gričevnatega dela Kmetijstvo zaselki, delno razloženo slemensko poselitvijo in več enotami razpršene gradnje in razpršene poselitve. Naselja bodo po sanaciji razpršene gradnje in razpršene poselitve, razen obstoječih gručastih celot naselij Grajena in Grajenščak, oblikovala več manjših naselbinskih jeder in gruč, katerih razvoj bo sledil enakim prostorskim ciljem, kot razvoj obstoječih naselij usmerjanje v notranji razvoj novih naselij in gruč z zapolnjevanjem vrzeli in z manjšimi oblikovnimi in funkcionalnimi širitvami. Orientacija in oblikovanje novih objektov, postavitev prostorskih dominant in oblikovanje javnih površin v naseljih mora upoštevati značilnosti Dravske arhitekturne regije in arhitekturne krajine Ptuj ali jih estetsko nadgrajevati. Pri oblikovanju novih naselij in večjih širitvah naselij bo občina uveljavljala enake razvojne usmeritve kot pri notranjem razvoju naselij. Posamezne faze širitve naselij morajo predstavljati oblikovno in funkcijsko zaključene celote. Urbanistični vzorec razvoja poselitve mora slediti obstoječemu urbanističnemu vzorcu in tipologiji poselitve. Naselje Grajena se razvija kot lokalno središče z izrazitimi primarnimi dejavnostmi ter nekaterimi terciarnimi in kvartarnimi dejavnostmi, s katerimi zadovoljuje funkcije svojega vplivnega območja v zahodnem, gričevnatem delu mestne občine. Usmeritve za razvoj v krajini Raven relief Ptujskega polja ter njenega stika z melioriranimi površinami Pesniške doline ter ugodne razmere za kmetovanje, so omogočile nastanek njivskega vzorca pravilnih geometrijskih oblik in velikih kmetijskih njivskih in travniških površin, na katerih sta kot panogi prisotni poljedelstvo in živinoreja. Po kriterijih primernosti za kmetijsko proizvodnjo v Strategiji prostorskega razvoja Slovenije je to pokrajina, kjer je potrebno nadaljevati s kmetovanjem. Na gričevnatem svetu z značilno mozaično lastninsko in proizvodno strukturo se poleg poljedelstva in živinoreje pojavljata tudi sadjarstvo in vinogradništvo. Razvoj kmetijstva bo mestna občina usmerjala v ohranjanje in izkoriščanje naravnih potencialov. V Mestni občini Ptuj so to kmetijska zemljišča, razvojne pobude pa zajemajo tudi turizem in rekreacijo v naravnem okolju (predvsem razvoj ekološkega, gostiteljskega turizma vinskih cest v gričevnatem delu občine). Na območjih varovanja vodnih virov in na kmetijskih površinah predvidenega krajinskega parka Drava bo občina usmerjala kmetijsko proizvodnjo v okoljsko prijaznejšo kmetijsko proizvodnjo. Na ostalih površinah bo občina usmerjala kmetijsko proizvodnjo v zmanjšanje nastajanja navzkrižij med različnimi dejavnostmi v prostoru in v zmanjšanje emisij iz kmetijstva v naseljih in v odprtem prostoru. V območje kmetijskih zemljišč bo občina usmerjala tudi urejanje športno rekreacijskih površin v primerih, ko te niso urejene v Lutra, Inštitut za ohranjanje naravne dediščine 17

18 Gozdarstvo Vode Mineralne surovine Splošne usmeritve za varstvo dediščine območju naselij, in razvoj gospodarske javne infrastrukture za povezovanje in preskrbo naselij. Gozdarstvo kot gospodarska dejavnost v MO Ptuj obsega ravninske gozdove Dravskega polja, ostanke obdravskih poplavnih logov reke Drave in obstoječe površine gozdov v gričevnatem delu občine. Gre za ostanke lesno proizvodnih gozdov na slabših ravninskih tleh, ki imajo poudarjene ekološke ali socialne funkcije in lesno proizvodne gozdove na osojnih, strmejših in nižjih predelih gričevnatega sveta Slovenskih Goric, ki so del samooskrbnega kmetovanja in nimajo večje proizvodne vrednosti. Občina bo spodbujala sonaravno gospodarjenje z gozdovi in ohranjanje gozdnih površin v sedanjem obsegu. Na področju gozdarstva bo Mestna občina Ptuj usmerjala dejavnosti v ohranjanje gospodarskih in ekoloških funkcij gozda ter v varovanje gozdov v skladu z varovalnimi predpisi. V območje gozdov bo občina usmerjala tudi urejanje športno rekreacijskih površin v primerih, ko te niso urejene v območju naselij, in razvoj gospodarske javne infrastrukture za povezovanje in preskrbo naselij. V občini je največja vodna površina vodotok 1. razreda reka Drava ter v manjšem delu reka Pesnica, obe z zalednimi agromelioriranimi kmetijskimi površinami. Večja stoječa voda je Ribnik«severno od naselja Podvinci. Celotno območje občine je pomemben vodonosnik pitne vode. Na območjih varovanja vodnih virov bo občina usmerjala kmetijsko proizvodnjo v okoljsko prijaznejšo kmetijsko proizvodnjo. Na vseh primernih vodnih površinah bo občina spodbujala gospodarsko rabo vodnih površin v turistično rekreacijski namen. Razvoj vodnega, obvodnega in sonaravnega turizma bo usmerjen v območje ob reki Dravi in na naravne in umetne vodne površine v občini. Mestna občina Ptuj bo usmerjala dejavnosti v območju vodnih površin in v njihovi vplivni okolici v preprečevanje onesnaževanja površinskih voda na samem izvoru. Varovanje kakovosti podtalnice na območju mestne občine bo občina izvajala s spremljanjem stanja in izvajanjem ukrepov za varovanje pitne vode, opredeljenih v veljavnih predpisih za to področje. V MO Ptuj ni opredeljenih območij mineralnih surovin. Kot novo prednostno območje za razvoj dejavnosti je opredeljeno odvzema mineralnih surovin to je prodnato območje vzhodno od centra za ravnanje z odpadki v Gajkah (ki pa z namensko rabo ni opredeljeno). Usmeritve za prostorski razvoj na posebnih območjih Na območju MO Ptuj se ohranja značilna naselbinska, krajinska in arhitekturna tipologija in morfologija. Lutra, Inštitut za ohranjanje naravne dediščine 18

19 Varstvo kulturne dediščine Ohranjanje narave Območja za varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami, območja zaščite in reševanja Območja in objekti za potrebe obrambe Občina bo varovala območja kulturne dediščine, ki so zaradi svojih posebnosti ali enkratnosti opredeljena kot stavbna, memorialna, naselbinska, arheološka ali vrtnoarhitekturna dediščina ter kulturna krajina. Občina bo kot posebne krajinske vrednote varovala območja vrednejših delov krajine, ki so zaradi svojih posebnosti ali enkratnosti opredeljena kot območja ohranjanja narave Na poplavnih območjih ob reki Dravi in levobrežnih pritokih, kjer se bodo razvijale dejavnosti, je potrebno predhodno izvesti ukrepe, ki bodo zmanjšali poplavno ogroženost območij. Mestna občina bo usmerjala gradnjo in poseganje v krajino na območja, kjer ni nevarnosti pobočnih premikov (plazenja tal). Pri poseganjih v območja, kjer obstaja nevarnost pobočnih masnih premikov, pa je potrebno upoštevati ukrepe za posamezne razrede verjetnosti pojavljanja pobočnih masnih premikov, zapisane v izvedbenem delu tega odloka. Območja zaščite in reševanja določi občinski načrt zaščite in reševanja. Na teh območjih, ki so primarno namenjena za druge potrebe, bo občina v primeru izrednih razmer zagotavljala izključno rabo teh površin za namene zaščite in reševanja. V Mestni občini Ptuj ni območij in objektov, namenjenih potrebam obrambe ODNOS DO DRUGIH USTREZNIH PLANOV S sprejetjem Občinskega prostorskega načrta Mestne občine Ptuj bodo prenehali veljati naslednji prostorski akti: 1) prostorske sestavine dolgoročnega plana za območje Mestne občine Ptuj: Dolgoročni plan MO Ptuj za obdobje od leta 1986 do leta 2000 (Uradni vestnik občin Ormož in Ptuj, št. 11/86, 20/88, 2/90, 12/93, 16/94), Odlok o spremembah in dopolnitvah prostorskih sestavin dolgoročnega plana MO Ptuj za obdobje za območje Mestne občine Ptuj, dopolnjen v letu 1996 (Uradni vestnik Mestne občine Ptuj, št. 8/97), Odlok o spremembah in dopolnitvah prostorskih sestavin dolgoročnega in srednjeročnega družbenega plana za območje Mestne občine Ptuj za odsek hitre ceste Hajdina Ormož na območju Mestne občine Ptuj ter navezovalno in priključne ceste mesta Ptuj ter za center za ravnanje z odpadki Gajke v Spuhlji (Uradni vestnik Mestne občine Ptuj, št. 1/02), Odlok o spremembah in dopolnitvah prostorskih sestavin dolgoročnega in srednjeročnega družbenega plana za območje Mestne občine Ptuj (Uradni vestnik Mestne občine Ptuj, št. 8/04, 9/04 popravek), Odlok o spremembah in dopolnitvah prostorskih sestavin dolgoročnega in srednjeročnega družbenega plana za območje Mestne občine Ptuj spremembe in dopolnitve 2007 (Uradni vestnik Mestne občine Ptuj, št. 8/08), Odlok o spremembah in dopolnitvah prostorskih sestavin dolgoročnega in srednjeročnega družbenega plana za območje Mestne občine Ptuj spremembe in dopolnitve 2009 (Uradni vestnik Mestne občine Ptuj, št. 2/13). Lutra, Inštitut za ohranjanje naravne dediščine 19

20 2) prostorske sestavine srednjeročnega družbenega plana za območje Mestne občine Ptuj: Družbeni plan MO Ptuj za obdobje (Uradni vestnik občin Ormož in Ptuj, št. 25/86, 28/86, 12/87, 28/90 prečiščeno besedilo, 32/90 popravek, 25/91, 12/93, 16/94), Odlok o spremembah in dopolnitvah prostorskih sestavin srednjeročnega družbenega plana MO Ptuj za obdobje za območje Mestne občine Ptuj, dopolnjenega v letu 1996 (Uradni vestnik Mestne občine Ptuj, št. 8/97), Odlok o spremembah in dopolnitvah prostorskih sestavin dolgoročnega in srednjeročnega družbenega plana za območje Mestne občine Ptuj za odsek hitre ceste Hajdina Ormož na območju Mestne občine Ptuj ter navezovalno in priključne ceste mesta Ptuj ter za center za ravnanje z odpadki Gajke v Spuhlji (Uradni vestnik Mestne občine Ptuj, št. 1/02), Odlok o spremembah in dopolnitvah prostorskih sestavin dolgoročnega in srednjeročnega družbenega plana za območje Mestne občine Ptuj (Uradni vestnik Mestne občine Ptuj, št. 8/04, 9/04 popravek), Odlok o spremembah in dopolnitvah prostorskih sestavin dolgoročnega in srednjeročnega družbenega plana za območje Mestne občine Ptuj spremembe in dopolnitve 2007 (Uradni vestnik Mestne občine Ptuj, št. 8/08). Odlok o spremembah in dopolnitvah prostorskih sestavin dolgoročnega in srednjeročnega družbenega plana za območje Mestne občine Ptuj spremembe in dopolnitve 2009 (Uradni vestnik Mestne občine Ptuj, št. 2/13) Odlok o spremembah in dopolnitvah prostorskih sestavin dolgoročnega in srednjeročnega družbenega plana za območje Mestne občine Ptuj spremembe in dopolnitve 2009 (Uradni vestnik Mestne občine Ptuj, št. 2/13); 3) prostorski ureditveni pogoji za območje Mestne občine Ptuj: prostorski ureditveni pogoji za območje mesta Ptuj (Uradni vestnik občin Ormož in Ptuj, št. 7/94, Uradni vestnik Mestne občine Ptuj, št. 11/97, 12/06, 3/09 obvezna razlaga, 4/09 popravek obvezne razlage, 9/11 sklep o izvajanju prostorskega izvedbenega akta); prostorski ureditveni pogoji za območje Mestne občine Ptuj izven mesta Ptuj (Uradni vestnik občin Ormož in Ptuj, št. 20/92, 22/92 popravek, 27/93, 26/94, Uradni vestnik Mestne občine Ptuj, št. 11/97, 12/97 popravek, 10/07, 9/11 sklep o izvajanju prostorskega izvedbenega akta); Odlok o sprejemu prostorskih ureditvenih pogojev za območje P11-C1 Staro mestno jedro Ptuja (Uradni vestnik občin Ormož in Ptuj, št. 38/88); Odlok o sprejemu ureditvenega načrta za prenovo kareja 9 v Ptuju (Uradni vestnik občin Ormož in Ptuj, št. 29/90); Odlok o sprejemu ureditvenega načrta za prenovo dela kareja 14 v Ptuju (Uradni vestnik občin Ormož in Ptuj, št. 20/94, Uradni vestnik Mestne občine Ptuj, št. 3/97); Odlok o sprejemu ureditvenega načrta za prenovo kareja 16 grajski hrib, v Ptuju (Uradni vestnik občin Ormož in Ptuj, št. 33/90); Odlok o občinskem podrobnem prostorskem načrtu za del območja urejanja P11-S5 Štuki Marof (Uradni vestnik Mestne občine Ptuj, št. 5/09), Odlok o sprejemu zazidalnega načrta za ureditveno območje P11-S6/1 Nova vas pri Ptuju (Uradni vestnik občin Ormož in Ptuj, št. 8/94, Uradni vestnik Mestne občine Ptuj, št. 3/99), Odlok o občinskem lokacijskem načrtu za poselitveno območje P11-S6/IV (del Rabelčje vasi) (Uradni vestnik Mestne občine Ptuj, št. 12/06), Odlok o sprejemu ureditvenega načrta za območje P11-R1 Ljudski vrt v Ptuju (Uradni vestnik občin Ormož in Ptuj, št. 8/93); Lutra, Inštitut za ohranjanje naravne dediščine 20

21 Odlok o občinskem lokacijskem načrtu za del poselitvenega območja P11-R4 Toplice območje hotela in lokalne obvozne ceste (Uradni vestnik Mestne občine Ptuj, št. 10/05) Veljavni občinski prostorski akti na območju plana: Odlok o občinskem podrobnem prostorskem načrtu za osrednji del območja P11-S1/1 Sovretova pot (Uradni vestnik Mestne občine Ptuj, št. 8/08), Odlok o občinskem podrobnem prostorskem načrtu za del območja urejanja P11-S2/1 Krčevina pri Ptuju (Klepova ulica) (Uradni vestnik Mestne občine Ptuj, št. 2/10), Odlok o sprejemu zazidalnega načrta Rabelčja vas severozahodni del (Uradni vestnik občin Ormož in Ptuj, št. 16/94, Uradni vestnik Mestne občine Ptuj, št. 10/02, 9/06 obvezna razlaga, 6/07, 7/10), Odlok o sprejemu zazidalnega načrta za jugozahodni del stanovanjskega območja P11- S6/III Rabelčja vas zahod (»breg«), (Uradni vestnik Mestne občine Ptuj, št. 8/96), Odlok o občinskem lokacijskem načrtu za poselitveno območje P11-S6/III Rabelčja vas zahod (»breg«), območje A-vzhod (Uradni vestnik Mestne občine Ptuj, št. 5/07, 2/08 obvezna razlaga), Odlok o lokacijskem načrtu za poselitveno območje P11-S6/III (»breg«), območje»b«(uradni vestnik Mestne občine Ptuj, 12/04, 5/06 obvezna razlaga, 14/07), Odlok o občinskem lokacijskem načrtu za del poselitvenega območja P11-S14/2 Budina (prva faza) (Uradni vestnik Mestne občine Ptuj, št. 10/06), Odlok o občinskem lokacijskem načrtu za poselitveno območje P11-S14/3 Budina ob Rogoznici (Uradni vestnik Mestne občine Ptuj, št. 4/07, 2/10), Odlok o občinskem podrobnem prostorskem načrtu za del območja urejanja P11-S18 Ob Selski cesti (južno od Ulice Šercerjeve brigade) (Uradni vestnik Mestne občine Ptuj, št. 5/10), Odlok o Občinskem podrobnem prostorskem načrtu za območje urejanja P11-R5 Rogoznica Pokopališče (Uradni vestnik Mestne občine Ptuj, št. 10/11), Odlok o medobčinskem lokacijskem načrtu za del območja Ptujsko jezero in del reke Drave severno od Ptujskega jezera do sotočja struge reke Drave in odvodnega kanala hidroelektrarne Zlatoličje: za del območja P11-R11 Jezero v Mestni občini Ptuj in del območja P13-R1 Jezero v Občini Markovci (Uradni list RS, št. 23/07), (EUP DR02, DR03, DR04, DR05), Odlok o občinskem lokacijskem načrtu za območje P11-P1/2 Industrijska cona sever (Uradni vestnik Mestne občine Ptuj, št. 8/07, 5/09), kateri pa ne velja in se ne uporablja na območjih, ki jih je ta občinski lokacijski načrt izločil iz tega občinskega lokacijskega načrta zaradi pozidanosti zemljišč, dopustil pa je posege v prostor po določilih prostorskih ureditvenih pogojev za območje mesta Ptuj, Odlok o ureditvenem načrtu za Center za ravnanje z odpadki Gajke v Spuhlji (Uradni vestnik Mestne občine Ptuj, št. 5/02, 10/05, 7/10), Občinski prostorski akti na območju plana v pripravi: Sklep o začetku priprave občinskega podrobnega prostorskega načrta za enoto urejanja prostora P11-MP1 Inovacijska-poslovna cona Puhova (Uradni vestnik Mestne občine Ptuj, št. 3/11), Sklep o začetku priprave sprememb in dopolnitev zazidalnega načrta za del območja P11- S6/1 Nova vas pri Ptuju (cerkev) (Uradni vestnik Mestne občine Ptuj, št. 10/08), Lutra, Inštitut za ohranjanje naravne dediščine 21

22 Sklep o začetku priprave občinskega podrobnega prostorskega načrta za del območja urejanja P11S23 Nova vas pri Ptuju (območje A) (Uradni vestnik Mestne občine Ptuj, št. 7/08), Sklep o začetku priprave sprememb in dopolnitev medobčinskega lokacijskega načrta za del območja Ptujsko jezero in del reke Drave severno od Ptujskega jezera do sotočja struge reke Drave in odvodnega kanala hidroelektrarne Zlatoličje: za del območja P11- R11 Jezero v Mestni občini Ptuj in del območja P13-R1 Jezero v Občini Markovci (Uradni vestnik Mestne občine Ptuj, št. 6/08), Veljavni državni prostorski akti na območju plana: Uredba o državnem lokacijskem načrtu za avtocesto na odseku Slivnica Draženci (Uradni list RS, št. 73/05), (EUP PT-BT16), Uredba o državnem prostorskem načrtu za elektrifikacijo in rekonstrukcijo železniške proge Pragersko Hodoš (Uradni list RS, št. 51/09), (EUP ZP01, PT). Državni prostorski akti na območju plana v pripravi: Državni prostorski načrt za prenosni plinovod M9 Lendava Kidričevo (Sklep Vlade RS o začetku priprave DPN št /2012/4 z dne ) Program priprave državnega lokacijskega načrta za glavno cesto na odseku Ptuj Markovci (Uradni list RS, št. 63/06), Plani v sosednjih občinah Mestna občina Ptuj meji na občine Juršinci, Dornava, Markovci, Videm, Hajdina, Starše, Duplek, Lenart in Destrnik, kjer se v okviru OPN in drugih ustreznih planov pripravljajo posegi, ki bi lahko imeli vpliv tudi na Mestno občino Ptuj oz. bi imeli skupaj kumulativne vplive. Posebno pozornost pri vrednotenju vplivov je potrebno nameniti predvsem daljinskim in kumulativnim vplivom na vode, zlasti z vidika poplavne ogroženosti območij ob Dravi (občini Hajdina in Starše) in ob Pesnici (občini Juršinci in Dornava) ter z vidika vodovarstvenih območij virov pitne vode. Občine Juršinci je sprejela Odlok o OPN Občine Juršinci (Uradni vestnik občine Juršinci, št. 3/2014). Plan ne vključuje posegov, ki bi lahko imeli kumulativne vplive z mestno občino Ptuj. Občina Dornava je sprejela Odlok o občinskem prostorskem načrtu Občine Ptuj (Uradno glasilo slovenskih občin, št. 21/2013). Plan ne predvideva posegov, ki bi imeli pomembnejše kumulativne vplive z Mestno občino Ptuj. Občina Destrnik je sprejela Odlok o OPN Občine Destrnik (Uradni vestnik občine Destrnik, št. 13/2011). Plan ne vključuje posegov, ki bi lahko imeli kumulativne vplive z Mestno občino Ptuj. Za Občine Markovci, Hajdina in Videm pripravlja občinske prostorske načrte Skupna občinska uprava občin v Spodnjem Podravju. Vsi trije so v fazi priprave (dopolnjen osnutek OPN) in ne vključujejo posegov, ki bi lahko imeli bistvene kumulativne vplive z MO Ptuj razen z vidika kumulativnih vplivov na kakovost zraka. S tega vidika je pomembna izgradnja poslovno logistične cona v občini Videm, ki je del projekta mreže poslovnih con Podravja, v katerega so vključene obstoječe in predvidene cone na tem območju. Glede na svojo lego bo imela poslovno logistična cona tudi pomen za prebivalce naselij sosednjih lokalnih skupnosti, Podlehnik, Žetale, Hajdina, Ptuj, kateri bodo predvsem zaradi bližine oz. majhne razdalje med krajem bivanja in delovnim mestom in s tem nizkimi stroški prevoza na delo lahko konkurirali na nova delna mesta v coni. (Vir: september 2014) Lutra, Inštitut za ohranjanje naravne dediščine 22

23 Občina Starše je sprejela Sklep o pripravi občinskega prostorskega načrta (OPN) občine Ormož (Uradni vestnik občine Ormož, št. 12-II/2007) ter pripravila dopolnjen osnutek OPN, ki je bil javno razgrnjen v juliju in avgustu Dopolnjen osnutek OPN ne predvideva posegov, ki bi imeli pomembnejše kumulativne vplive z MO Ptuj. Občina Duplek je sprejela Sklep o pripravi občinskega prostorskega načrta občine Duplek ter pripravila dopolnjen osnutek OPN, ki ne predvideva posegov, ki bi imeli pomembnejše kumulativne vplive z Mestno občino Ptuj. Občina Lenart je na podlagi Sklepa o pripravi občinskega prostorskega načrta (OPN) občine Lenart (Medobčinski uradni vestnik, št. 23/2007, dopolnjeno 22. aprila 2011) pripravila dopolnjen osnutek OPN, ki ne predvideva posegov, ki bi imeli pomembnejše kumulativne vplive z Mestno občino Ptuj. 1.3 OPIS OBMOČJA PLANA Mestna občina Ptuj leži v severovzhodni Sloveniji. Območje občine obsega del Dravsko- Ptujskega polja in del Slovenskih goric. MO Ptuj je del podravske statistične regije in upravne enote Ptuj. Meji na občine: Juršinci, Dornava, Markovci, Videm, Hajdina, Starše, Duplek, Lenart in Destrnik. Mestna občina Ptuj obsega 66,66 km 2, v letu 2009 je v njej živelo prebivalcev v 12 naseljih, s čimer se občina uvršča med večje slovenske občine glede na število prebivalstva. Gostota poseljenosti znaša 356 preb./km 2, kar je visoko nad povprečjem za celotno Slovenijo (100 preb./km 2 ). Skupno število prebivalcev v občini počasi narašča, vendar pa je po drugi strani v gričevnatem delu občine prisotno zmanjševanje števila prebivalcev. Za občino Ptuj ja značilna dvojnost med ravninskim delom (Ptujsko polje), kjer v dveh ravninskih naseljih živi 2/3 prebivalstva občine, in gričevnatim delom (Slovenske gorice) z značilno razpršeno poselitvijo. Občinsko središče je mesto Ptuj, ki je tudi regionalno središče nacionalnega pomena. Je pomembno središče dejavnosti družbene infrastrukture, oskrbnih, storitvenih in drugih dejavnosti ter hkrati pomembno gospodarsko središče in prometno križišče, v katerem so razvite pomembnejše javne funkcije, kot so sekundarna in terciarna raven zdravstvene oskrbe, višje in visoko šolsko izobraževanje, raziskovalne organizacije ter visoke sodne, upravne in socialne funkcije. S temi dejavnostmi mesto Ptuj zadovoljuje potrebe območja mestne občine in potrebe celotnega vplivnega območja središča nacionalnega in regionalnega pomena. Izven mesta je območje občine pretežno kmetijsko. Gozdne površine se pojavljajo v gričevnatem delu Slovenskih goric in ob reki Dravi. Lutra, Inštitut za ohranjanje naravne dediščine 23

24 Slika 1: Območje Mestne občine Ptuj in sosednje občine 1.4 DOLOČITEV NAMENSKE RABE PROSTORA V OPN je določena namenska raba vseh zemljišč v občini. Območje občine se glede na osnovno namensko rabo prostora deli na: območja stavbnih zemljišč, območja kmetijskih zemljišč, območja gozdnih zemljišč in območja voda. Območja osnovne namenske rabe prostora se delijo na območja podrobnejše namenske rabe (PNRP) navedena v spodnji tabeli. Lutra, Inštitut za ohranjanje naravne dediščine 24

25 Tabela 1: Namenska raba prostora Osnovna namenska Podrobnejša namenska raba raba I. Območja stavbnih zemljišč S območja stanovanj SS stanovanjske površine SK površine podeželskega naselja SB stanovanjske površine za posebne namene C območja centralnih CU osrednja območja centralnih dejavnosti dejavnosti I območja proizvodnih dejavnosti B posebna območja Z območja zelenih površin P območja prometnih površin E območja energetske infrastrukture O območja okoljske infrastrukture A površine razpršene poselitve Av površine razpršene vinogradniške poselitve CD druga območja centralnih dejavnosti IK površine z objekti za kmetijsko proizvodnjo IP površine za industrijo IG gospodarske cone BT površine za turizem BC športni centri BD površine drugih območij ZS površine za oddih, rekreacijo in šport ZK pokopališča ZP parki ZV površine za vrtičkarstvo ZD druge zelene površine PC površine cest PŽ površine železnic PO druge prometne površine II. Območja kmetijskih zemljišč K1 najboljša kmetijska zemljišča K2 druga kmetijska zemljišča III. Območja gozdnih zemljišč G gozdna zemljišča IV. Območja voda V površinske vode VC celinske vode Namenska raba prostora je prikazana v Prilogi 2: Predvidena namenska raba prostora. V izvedbenem delu OPN je v skladu z usmeritvami strateškega dela opredeljena namenska raba v naslednjih obsegih: Tabela 2: Površine posameznih kategorij namenske rabe prostora v Mestni občini Ptuj Namenska raba prostora Površina obstoječe namenske rabe (ha) Površina nove namenske rabe prostora (ha) Površina občine (%) I. OBMOČJA STAVBNIH ZEMLJIŠČ S - OBMOČJA STANOVANJ 683,81 696,86 10,45 % C - OBMOČJA CENTRALNIH DEJAVNOSTI 97,93 158,92 2,38 % I - OBMOČJA PROIZVODNIH DEJAVNOSTI 180,21 164,87 2,47 % B - POSEBNA OBMOČJA 36,52 40,21 0,60 % Z - OBMOČJA ZELENIH POVRŠIN 60,55 108,64 1,63 % P - OBMOČJA IN OMREŽJA PROMETNE 60,07 117,72 1,77 % INFRASTRUKTURE E - OBMOČJA ENERGETSKE INFRASTRUKTURE 0,49 1,08 0,02 % O - OBMOČJA OKOLJSKE INFRASTRUKTURE 46,32 49,71 0,75 % F - OBMOČJA ZA POTREBE OBRAMBE 7, A - POVRŠINE RAZPRŠENE POSELITVE 176,24 137,82 2,07 % 12. RAZPRŠENA GRADNJA Lutra, Inštitut za ohranjanje naravne dediščine 25

26 Namenska raba prostora II. OBMOČJA KMETIJSKIH ZEMLJIŠČ Površina obstoječe namenske rabe (ha) Površina nove namenske rabe prostora (ha) Površina občine (%) K1 - NAJBOLJŠA KMETIJSKA ZEMLJIŠČA 3183, ,61 45,23 % K2 - DRUGA KMETIJSKA ZEMLJIŠČA 431,48 377,18 5,66 % III. OBMOČJA GOZDNIH ZEMLJIŠČ G - GOZDNA ZEMLJIŠČA 1368, ,13 21,53 % IV. OBMOČJA VODA VC - POVRŠINSKE CELINSKE VODE 335,07 363,41 5,45 % VI - VODNA INFRASTRUKTURA V. OBMOČJA DRUGIH ZEMLJIŠČ L - OBMOČJA MINERALNIH SUROVIN f - OBMOČJA ZA POTREBE OBRAMBE ZUNAJ NASELIJ SKUPAJ 6668, ,16 100% Tabela 3: Območja, ki s urejajo s pripravo Občinskega podrobnega prostorskega načrta (OPPN). Št. EUP EUP_OPIS 1 PT-BT03 Ptuj-Terme 2 PT-BT05 Ptuj-Mlinska cesta 3 PT-BT10 Ptuj-med Zadružnim trgom in mostom 4 PT-BT11 Ptuj-med mostom in železnico 5 PT-BT17 Ptuj-južno od Ulice Šercerjeve brigade 6 PT-BT18 Ptuj-Turnišče 2 7 PT-BT28 Ptuj-čistilna naprava 2 8 PT-CE01/1 Ptuj-SMJ-kare 1 9 PT-CE01/2 Ptuj-SMJ-kare 2 10 PT-CE01/3 Ptuj-SMJ-kare 3 11 PT-CE01/4 Ptuj-SMJ-kare 4 12 PT-CE01/5 Ptuj-SMJ-kare 5 13 PT-CE01/6 Ptuj-SMJ-kare 6 14 PT-CE01/7 Ptuj-SMJ-kare 7 15 PT-CE01/8 Ptuj-SMJ-kare 8 16 PT-CE01/9 Ptuj-SMJ-kare 9 17 PT-CE01/10 Ptuj-SMJ-kare PT-CE01/11 Ptuj-SMJ-kare PT-CE01/12 Ptuj-SMJ-kare PT-CE01/13 Ptuj-SMJ-kare PT-CE01/14 Ptuj-SMJ-kare PT-CE01/15 Ptuj-SMJ-kare PT-CE01/16 Ptuj-SMJ-kare PT-CE06 Avtobusna postaja 25 PT-CE07 Ob železniških delavnicah 26 PT-CE09 Ptuj-stara vojašnica 27 PT-JE11 Ptuj-gospodarska cona 5 28 PT-JE12 Ptuj-gospodarska cona 6 29 PT-JE13 Ptuj-gospodarska cona 7-IPC Puhova 30 PT-JE26 Ptuj-Ranca 31 PT-LV07 Ptuj-Babosekova grapa 32 PT-LV19 Ptuj-Nova vas 4 33 PT-LV20 Ptuj-Nova vas 5 34 PT-PA01 Ptuj-Panorama 35 PT-PA03 Ptuj-severno od Panorame 36 PT-PA05 Ptuj-Marof-jug 37 PT-PA06 Ptuj-Marof 38 PT-PA07 Ptuj-Marof-sever Lutra, Inštitut za ohranjanje naravne dediščine 26

27 39 PT-PA12 Ptuj-Klepova ulica 40 PT-PA18 Ptuj-Sovretova pot-sever 41 PT-RO05 Ptuj-Žabja vas 42 PT-RO07 Ptuj-Žabjak 2 43 PT-RO08 Ptuj- Žabjak, gospodarska cona 44 PT-RO09 Ptuj-novo živinorejsko plemensko središče 45 PT-RO12 Ptuj-Nova vas, severno od cerkve 46 PT-RO13 Ptuj-Nova vas 3 47 PT-RO17 Ptuj-novo pokopališče 48 PT04 Ptuj-nova povezovalna cesta Puhova-Dornavska 49 KV03 Krčevina deponija pod Kozjakom 50 MV04 Mestni Vrh ob Novi vasi 51 SP03 Spuhlja 3 52 SP06/2 Spuhlja - Gajke 2 53 OP05 Ptuj-vodni zadrževalnik na Rogoznici 1.5 VELIKOST IN DRUGI OSNOVNI PODATKI O PLANU OPN MO Ptuj načrtuje posege na strateškem in na izvedbenem nivoju. Na strateškem nivoju je podana zasnova in usmeritev prostorskega razvoja posameznih sistemov in usmeritve za namensko rabo. Realizacija strateškega dela se bo glede na vrsto prostorske ureditve izvajala postopno, z različnimi vrstami prostorskih izvedbenih aktov, to je z državnimi prostorskimi načrti (DPN), občinskimi podrobnimi prostorskimi načrti (OPPN) in tudi z izvedbenim delom občinskega prostorskega načrta. Strateški del OPN je povzet v poglavju II.3.2. Opis plana. Izvedbeni del OPN, ki opredeljuje namensko rabo prostora na območju MO Ptuj, je prostorsko predstavljen na situativnem prikazu v kartografski prilogi. Poudariti je potrebno, da so načrtovani posegi prvenstveno tista območja, kjer se z OPN spreminja namenska raba prostora glede na do sedaj veljavno namensko rabo. Skladno z navedenim se v okoljskem poročilu presoja predvsem vplive načrtovanih posegov na območjih, kjer se spreminja namenska raba. OPN vsebuje tudi številne površinsko majhne pobude v smislu sanacije planskega akta s popravki plana in uskladitvijo z dejanskim stanjem. Tovrstne pobude praviloma niso obravnavane kot načrtovane posege z vplivi na okolje, temveč kot korekcijo plana glede na obstoječe stanje. 1.6 OPIS RAZVOJA BREZ IZVEDBE PLANA Presojanje prostorskega planskega dokumenta je specifično v poskusu primerjave z ničelno alternativo, saj tako stanje po zakonodaji ni možno. Brez izvedbe plana bi dolgoročen razvoj MO Ptuj najverjetneje potekal stihijsko, necelostno, netrajnostno in predvsem odvisno od posameznih manjših/večjih investitorjev oz. lastnikov zemljišč, ki bi v prostor posegali bolj ali manj po svoji volji. Posledice takšnih kratkoročno usmerjenih posegov v prostor bi bile za okolje lahko uničevalne onesnaženje vodnih virov, onesnaženje površinskih vodotokov, povečanje poplavne ogroženosti, širitev razpršene Lutra, Inštitut za ohranjanje naravne dediščine 27

28 poselitve, krajinsko razvrednotenje prostora, uničevanje kulturne dediščine in za varovanje narave pomembnih območij ter poslabšana kakovost bivanja. 1.7 PREDVIDENO OBDOBJE IZVAJANJA PLANA OPN MO Ptuj se bo predvidoma začel izvajati v letu Izvajal se bo do sprejetja novega občinskega prostorskega načrta oziroma do takrat, ko se izkažejo razvojne in/ali varstvene potrebe po njegovih spremembah in dopolnitvah. Strateški del OPN je praviloma pripravljen za dolgoročno obdobje (20-30 let), izvedbeni del pa za srednjeročno obdobje (5-10 let). Za vse posege, ki se bodo urejali z Občinskimi podrobnimi prostorskimi načrti (OPPN) ali Državnimi prostorskimi načrti (DPN) se bo, v skladu s potrebami in zahtevami, ponovno presojalo vplive planov na okolje. 1.8 POTREBE PO NARAVNIH VIRIH Glede na predviden razvoj občine načrtovan z Občinskim prostorskim načrtom MO Ptuj in trende v dosedanjem razvoju lahko pričakujemo povečane potrebe zlasti po prostoru, pitni in tehnološki vodi ter energiji. V MO Ptuj se glede na demografske trende ter upoštevajoč lego v prostoru in ugodne prometne povezave dolgoročno pričakuje nadaljevanje počasne rasti števila prebivalstva, zaradi česar se pričakuje tudi nekoliko povečana potreba po pitni vodi in energiji. Povečano potrebo po energiji bo predstavljala tudi načrtovana gospodarska cona. Potrebe po pitni in tehnološki vodi bodo zaradi razvoja občine sicer nekoliko povečane, vendar zaradi tega ne bo potrebno iskati novih vodnih virov. Oskrba s pitno vodo je v občini ustrezno urejena, saj je celotno območje občine pokrito z javnim vodovodom. Celotno območje občine leži na širšem vodovarstvenem območju, zato morajo biti v občini vsi posegi v prostor umeščeni tako in pod takimi pogoji, da ne povzročajo konfliktov z varstvom vodnih virov. Energetska oskrba občine bo temeljila na oskrbi z električno energijo. Z OPN Ptuj je predvidena večja raba obnovljivih virov energije pri vseh porabnikih v občini, zmanjšanje rabe goriv fosilnega izvora, sanacija energetsko potratnih stavb, spodbujanje izrabe obnovljivih virov energije, itd. Povečane potrebe po energiji v primeru izvedbe zgoraj navedenih ukrepov ne bodo bistvene, saj načrtovana gospodarska cona ne predvideva dejavnosti, ki bi bile veliki porabniki energije. 1.9 PREDVIDENE EMISIJE, ODPADKI IN RAVNANJE Z NJIMI Komunalni odpadki Trendi kažejo, da se količina nastalih odpadkov iz leta v leto povečuje ne samo na občinski, temveč tudi na državni ravni. Z izvedbo plana se pričakuje porast količine nastalih odpadkov, predvsem na račun širitve stanovanjskih površin in razširitve gospodarske cone ter drugih športno-rekreativnih vsebin (povečano število obiskovalcev). Nastajale bodo različne vrste odpadkov: komunalni, nevarni, gradbeni, azbestni, itd. Z odpadki je potrebno ravnati v skladu z veljavno zakonodajo na področju odpadkov. Lutra, Inštitut za ohranjanje naravne dediščine 28

29 V okviru OPN je potrebno zagotoviti ustrezno ravnanje z odpadki na dveh nivojih: zmanjševanje nastajanja odpadkov na izvoru in izboljšanje že sedaj učinkovitega sistema ravnanja z odpadki. Ekološke otoke se uporablja le še za zbiranje stekla, ki jih je v MO Ptuj 244. Ostale frakcije se zbirajo direktno od gospodinjstev s sistemom zbiranja od vrat do vrat, ki se je izkazal za učinkovitega, zato se v prihodnje ne bo bistveno spreminjalo sistema zbiranja. Do leta 2013 so komunalne odpadke odlagali na odlagališče Gajke (Ptuj), od junija 2013 po se je komunalne odpadke začelo odlagati na odlagališču Dobrava. Po izvedbi širitve regijskega centra za ravnanje z odpadki CERO Gajke, se bo odlaganje odpadkov zopet usmerilo na domače odlagališče. Komunalne odpadne vode Z izvajanjem OPN se bo stanje na področju zbiranja, odvajanja in čiščenja komunalnih odpadnih voda izboljšalo. Trenutno so na obstoječo kanalizacijo priključuje cca 72% prebivalcev občine. Na CČN Ptuj so priključeni naselje Spuhlja in samo mesto Ptuj, delno pa še naselje Mestni vrh. Občina predvideva širitev in nadgradnjo CČN. Poleg CČN Ptuj sta v občini še dve čistilni napravi: ČN Sekvoja (50 PE) pred naseljem Krčevina in ČN Grajena (150 PE) ob vodotoku Grajena v istoimenskem naselju namenjena le čiščenju komunalnih odpadnih vod iz osnovne šole. V drugih naseljih občine ni skupnih sistemov odvajanja in čiščenja odpadnih voda, temveč se odvajanje odpadnih voda rešuje individualno (greznice). OPN predvideva dograditev kanalizacijskega omrežja za odvajanje odpadnih voda ter priključitev na CČN ter ureditev lokalnih kanalizacijskih sistemov. Tudi za razložena naselja in razpršeno poselitev je zahtevana ureditev ustreznega zbiranja, odvajanja in čiščenja odpadnih komunalnih voda z individualnimi sistemi. Emisije iz prometa in kurišč Na območju občine se tudi v prihodnje pričakuje nadaljevanja naraščanja števila prebivalstva, zlasti v ravninskem delu občine. Posledično se pričakuje tudi porast prometa, ki bo delno tudi posledica povečane mobilnosti (velik del prebivalcev je zaposlen izven občine - Ptuj). V občini prevladuje individualno ogrevanje stavb, kjer prevladuje kurilno olje. Tudi sicer energetska oskrba MO Ptuj sloni predvsem na fosilnih gorivih (kurilno olje in zemeljski plin). OPN predvideva ukrepe za učinkovitejšo rabo energije (izboljšanje energetske učinkovitosti objektov, energetsko varčna gradnja, zamenjava dotrajanih kurišč) s čimer se posredno zmanjšujejo emisije iz kurišč. Občina bo tudi še nadalje razvija distribucijsko plinovodno omrežje. Emisije iz proizvodnih dejavnosti V občini so številni izpusti iz proizvodnih dejavnosti (hladilne vode, tehnološke vode pri predelavi mesa, zelenjave in pijač, obdelavi kovin, plastike itd), pri čemer se vse odpadne vode odvajajo v kanalizacijo in se čistijo na CČN Ptuj. V občini je 12 večjih proizvodnih obratov, ki predstavljajo pomembnejše onesnaževalce zraka (zavezanci za izvajanje emisijskega monitoringa snovi v zrak). Posamezni obrtno-proizvodni obrati se nahajajo znotraj naselij Ptuj in Podvinci (predelava zelenjave), v naselju Spuhlja pa se nahaja deponija CERO Gajke. OPN predvideva ureditev novega dela gospodarske cone Ptuj, ki bo predstavljala nov vir emisij na tem območju. Na območju gospodarske cone, kamor se usmerja obstoječe in nove proizvodne in obrtne dejavnosti, se zagotovi tudi ustrezno komunalno infrastrukturo (npr. odvajanje odpadnih voda, itd.) in potreben nadzor emisij. Pri Lutra, Inštitut za ohranjanje naravne dediščine 29

30 načrtovanju gospodarske cone se zagotovi tudi čim bolj učinkovito rabo energije ter preveri možnosti uporabe obnovljivih virov energije (sončna energija, itd.). Emisije iz kmetijstva Izvajanje kmetijske dejavnosti povzroča emisije v okolje, zlasti zaradi pašne živinoreje, uporabe fitofarmacevtskih sredstev in gnojil, kot tudi kmetijske mehanizacije. Na območju MO Ptuj se glede na pridelovalni potencial kmetijskih zemljišč razvoj intenzivnega kmetijstva usmerja na ravninski svet Ptujskega polja in doline Pesnice, pri čemer je potrebno kmetijstvo prilagajati varovanju pitne vode, saj je celotno območje občine opredeljeno kot vodovarstveno območje. Pri tem je potrebno poudariti, da gre pretežno za obstoječa kmetijska zemljišča, ter da se bistvenih širitev in intenzifikacije kmetijske pridelave na načrtuje. Strateški del OPN določa, da bo zaradi varovanja pitne vode Ptujskega polja del intenzivne kmetijske proizvodnje na intenzivnem ravninskem in ekstenzivnem gričevnatem delu občine preusmerjala v okolju prijaznejšo pridelavo. Emisije hrupa Vir hrupa v občini predstavljajo predvsem pomembnejše prometnice (državna in regionalne ceste, železnica) in letalski promet, proizvodna in obrtna dejavnost v naseljih, ter kmetijska dejavnost. S hrupom je najbolje obremenjen ravninski del občine, zlasti mesto Ptuj. Z izvedbo plana se glede na predvidene posege ne pričakuje bistvenega povečanja obremenjenosti s hrupom. Mestna občina bo namreč usmerjala izvajanje varstva pred hrupom s sprejetjem ukrepov za preprečevanje ali postopno zmanjševanje hrupa na njegovih izvorih ter z upoštevanjem meril v zvezi s hrupom in protihrupnimi ukrepi v vseh fazah prostorskega in urbanističnega načrtovanja, pri prometnih ureditvah, pri projektiranju posegov v prostor, izboru gradbenih materialov in izvedbi objektov. Elektromagnetno sevanje Glavni viri elektromagnetnega sevanja so: naprave za proizvodnjo, prenos in distribucijo električne energije, gospodinjska, industrijska in medicinska oprema, bazne postaje mobilne telefonije, radijski in televizijski oddajniki ter radarji. Območja stanovanj, bolnic, zdravilišč, šol, igrišč, javnih parkov in podobno zahtevajo povečano stopnjo varstva pred emisijami EMS. Na območju MO Ptuj so obstoječi visokonapetostni daljnovodi (400 kv), ki običajno predstavljajo najpomembnejši vir EMS, ter srednjenapetostni daljnovodi (110 kv). Večinoma ti daljnovodi potekajo izven območij poselitve. Distribucija električne energije poteka preko 20 kv omrežja, ki deloma poteka nadzemno, deloma pa tudi podzemno. V Mestni občini Ptuj se bazne postaje mobilne telefonije nahajajo zlasti na območju mesta Ptuj, kar je neposredno vezano na gostoto uporabnikov. Na območju Mestne občine Ptuj se na območju Ljudskega vrta nahaja tudi manjši radiodifuzijski oddajnik za lokalne potrebe (Radop Tednik Ptuj d.o.o.; Pmax ERP = 1000 W). Svetlobno onesnaževanje Svetlobno onesnaženje okolja je emisija svetlobe iz virov svetlobe, ki poveča naravno osvetljenost okolja. Glavni vzrok svetlobnega onesnaževanja je moč iskati zlasti v tehnološko zastarelih in nezasenčenih svetilih, ter v pretiravanju z razsvetljavo tako v številu svetlobnih teles kot tudi z močjo osvetlitve. Med glavne vire svetlobnega onesnaževanja uvrščamo razsvetljavo cestnih in poslovnih površin, okrasno razsvetljavo (npr. osvetljevanje cerkva in Lutra, Inštitut za ohranjanje naravne dediščine 30

31 ostalih kulturnih spomenikov), osvetljevanje reklamnih panojev ter tudi proti nebu usmerjene močne svetlobne snope (reflektorji in laserji, ki oddajajo svetlobo visoke intenzitete). Izvedba plana vsebuje nekatere posege, ki bodo predstavljali nov vir svetlobe v okolju. Vendar pa se osvetljevanje objektov in javnih površin izvede s svetilnimi telesi, ki so v skladu z Uredbo o mejnih vrednostih svetlobnega onesnaževanja okolja (Ur. l. RS, št. 81/07, 109/07), s čimer se preprečuje svetlobno onesnaženje oz. zmanjšuje emisije svetlobe v okolje. Prepovedana je trajna uporaba svetlobnih snopov kakršnekoli vrste in oblike, mirujočih ali vrtečih, usmerjenih proti nebu ali proti površinam, ki bi jih lahko odbijale proti nebu. Lutra, Inštitut za ohranjanje naravne dediščine 31

32 2 PODATKI O VAROVANIH OBMOČJIH 2.1 PREGLED POSEBNIH VARSTVENIH OBMOČIJ, POTENCIALNIH OHRANITVENIH OBMOČIJ, ZAVAROVANIH OBMOČIJ IN DRUGIH OBMOČIJ, NA KATERIH JE ZARADI VARSTVA OKOLJA, OHRANJANJA NARAVE ALI VARSTVA NARAVNIH VIROV PREDPISAN DRUGAČEN REŽIM Varovana območja: Med varovana območja v skladu s Pravilnikom o presoji sprejemljivosti vplivov izvedbe planov in posegov v naravo na varovana območja (Ur.l. RS, št. 130/04, 53/06, 38/10, 3/11) uvrščamo zavarovana območja, posebna območja varstva POV (SPA Special Protected Areas) in posebna ohranitvena območja POO (SAC Special Areas of Conservation) oz. območja narave pomembna za skupnost (SCI) in potencialna območja narave pomembna za skupnost (psci) Zavarovana območja in območja, predlagana za zavarovanje Zavarovana območja so eden od načinov območnega varstva naravnih vrednot in se po 53. členu ZON delijo na ožja in širša zavarovana območja. Ožja zavarovana območja so: naravni spomenik, strogi naravni rezervat in naravni rezervat. Širša zavarovana območja pa so: narodni, regijski in krajinski park. Razlikujemo med t.i. ploskovnimi zavarovanimi območji, katerih cilj je ohranjanje populacij zavarovanih rastlinskih in živalskih vrst kot tudi ohranjanje naravnih procesov. Točkovna zavarovana območja so posamezni objekti (drevo, skalni osamelec, jama ipd.). Na območju občine Ptuj je 8 zavarovanih območij. Navedena so v spodnji tabeli in prikazana v Prilogi 4. Na meji z občino Duplek se nahaja lokalno zavarovano območje Vurberg - območje gradu (ID 808), razglašeno z Odlokom o razglasitvi naravnih znamenitosti na območju občine Maribor ( Medobčinski uradni vestnik, št. 17/92) in s statusom spomenika oblikovane narave. Na meji z občino Starše se nahaja lokalno zavarovano območje Krajinski park Drava (ID 655), razglašeno z Odlokom o razglasitvi naravnih znamenitosti na območju občine Maribor (Medobčinski uradni vestnik, št. 17/92) in s statusom krajinski park. Na meji z občino Juršinci se nahaja lokalno zavarovano območje Okolja spomenikov NOV (ID 1124) razglašeno z Odlokom o razglasitvi in zavarovanju naravnih območij in spomenikov narave v občini Ptuj (Uradni vestnik občin Ormož in Ptuj, št. 14/79) in s statusom krajinski park. V območju daljinskega vpliva zavarovanih območij Vurberg - območje gradu (ID 808), Krajinski park Drava (ID 655) in Okolja spomenikov NOV (ID 1124) občina Ptuj ne načrtuje posegov, ki bi lahko nanje negativno vplivali, zato jih v nadaljevanju ne obravnavamo več. Lutra, Inštitut za ohranjanje naravne dediščine 32

33 Tabela 4: Zavarovana območja na območju občine Ptuj. ID Ime območja Pravna podlaga Status območja Opis 661 Naravni in gozdni rezervat Zlatoličje 1120 Zeleni pas mesta Ptuj Turnišče, okolje gradu Bukev (I), k. o. Gruškovje, Kmetijski kombinat Ptuj Odlok o razglasitvi naravnih znamenitosti na območju občine Maribor (Medobčinski uradni vestnik, št. 17/92) Odlok o razglasitvi in zavarovanju naravnih območij in spomenikov narave v občini Ptuj (Uradni vestnik občin Ormož in Ptuj, št.14/79) naravni rezervat spomenik oblikovane narave Nižinski poplavni gozd, habitat številnih živalskih in rastlinskih vrst. Spomenik oblikovane narave. Spomenik oblikovane narave. Dendrološki NS 1153 Bodika, Vurberg 57 Dendrološki NS 1164 Platana, Potrčeva 9 naravni spomenik Dendrološki NS Sekvoja, Orešje,»Hincejevo«, Kmetijski kombinat Ptuj Naravni rezervat Ribniki Podvinci Odlok o razglasitvi in zavarovanju naravnih območij in spomenikov narave v občini Ptuj (Uradni vestnik občin Ormož in Ptuj št. 14/79) Odlok o spremembah in dopolnitvah odloka o razglasitvi in zavarovanju naravnih območij in spomenikov narave v občini Ptuj (Uradni vestnik občin Ormož in Ptuj, št. 33/89) naravni rezervat Dendrološki NS Ribniki, habitat številnih živalskih in rastlinskih vrst. Zgoraj našteta zavarovana območja (Vurberg - območje gradu, Krajinski park Drava, Okolja spomenikov NOV) so od območij posegov oddaljena do te mere, da ne pričakujemo daljinskih vplivov. V nadaljevanju za omenjena tri zavarovana območja ne presojamo vplivov Območja Natura 2000 Posebno varstveno območje ali območje Natura 2000 je ekološko pomembno območje, ki je na ozemlju EU pomembno za ohranitev ali doseganje ugodnega stanja vrst ptic in drugih živalskih ter rastlinskih vrst, njihovih habitatov in habitatnih tipov, katerih ohranjanje je v interesu EU. Omrežje Natura 2000 je sestavljeno iz dveh tipov območij: Posebna varstvena območja - PVO (SPA Special protected Areas), katera opredeljuje Direktiva o pticah in Posebna območja ohranitve POO (SAC Special Areas of Conservation), katera opredeljuje Direktiva o habitatih. Slovenija je pripravila seznam potencialnih območij narave, pomembnih za Evropsko skupnost (psci Proposed Sites of Community Interest). Seznam je s strani Evropske komisije že bil potrjen in sicer v mesecu novembru 2007 za celinsko regijo in v mesecu marcu Lutra, Inštitut za ohranjanje naravne dediščine 33

34 2008 za alpsko regijo. Tako so se območja uvrstila na seznam območij narave, pomembnih za Evropsko skupnost (SCI - Sites of Community Interest). V februarju 2012 je Slovenija podelila SCI območjem pravni status posebnih ohranitvenih območij (POO). V aprilu 2013 je bila sprejeta sprememba Uredbe o posebnih varstvenih območjih (območjih Natura 2000) (Ur. l. RS, št. 33/13, 35/13), pri čemer je prišlo do določenih sprememb kvalifikacijskih vrst in HT pri nekaterih SPA/POV in SAC/POO območjih oz. so nova (dodana) območja dobila status psci/poo. V času izdelave tega dokumenta so se pripravljale nove conacije kvalifikacijskih vrst in habitatnih tipov, ki so upoštevane v januarski dopolnitvi pričujočega dokumenta. Na območju občine Ptuj so štiri Natura 2000 območja, in sicer POO Velovlek, POO Podvinci, POO Drava in PVO Drava. Navedena so v spodnji tabeli skupaj s kvalifikacijskimi vrstami in habitatnimi tipi. Kartografski prikaz Natura 2000 območij je v Prilogi 5. Lutra, Inštitut za ohranjanje naravne dediščine 34

35 Tabela 5: Kvalifikacijske vrste in habitatni tipi POO območij Natura 2000 znotraj občine Ptuj. EU Koda HABITATNI TIPI (HT) EU Koda Koda Physis IME OBMOČJA POO Velovlek, SI POO Podvinci, SI VRSTE (slovensko ime) VRSTE (latinsko ime) nižinski urh Bombina bombina 1188 črtasti medvedek Callimorpha quadripunctaria 1078* dristavični spreletavec Leucorrhinia pectoralis 1042 nižinski urh Bombina bombina 1188 črtasti medvedek Callimorpha quadripunctaria 1078* dristavični spreletavec Leucorrhinia pectoralis 1042 štiriperesna marzilka Marsilea quadrifolia 1428 veliki pupek Triturus carnifex 1167 Naravna evtrofna jezera z vodno vegetacijo zvez Magnopotamion ali Hydrocharition Naravna evtrofna jezera z vodno vegetacijo zvez Magnopotamion ali Hydrocharition plazeča zelena Apium repens 1614 Naravna evtrofna jezera z vodno vegetacijo zvez Magnopotamion ali Hydrocharition bolen Aspius aspius 1130 hribski urh Bombina variegata 1193 Vodotoki v nižinskem in montanskem pasu z vodno vegetacijo zvez Ranunculion fluitantis in Callitricho-Batrachion črtasti medvedek Callimorpha quadripunctaria 1078* močvirski krešič Carabus variolosus 4014 bober Castor fiber 1337 navadna nežica Cobitis taenia 1149 Reke z muljastimi obrežji z vegetacijo zvez Chenpodion rubri p.p. in Bidention p.p POO Drava, SI koščični škratec Coenagrion ornatum 4045 Skalna travišča na bazičnih tleh (Alysso- Sedionalbi) kapelj Cottus gobio 1163 Polnaravna suha traviš ča in grmiš čne faze na škrlatni kukulj Cucujus cinnaberinus 1086 karbonatnih tleh (Festuco-Brometalia) močvirska sklednica Emys orbicularis 1220 (*pomembna rastišča kukavičevk) beloplavuti globoček Gobio albipinnatus 1124 Nižinske in montanske do alpinske hidrofilne robne združbe z visokim steblikovjem zvezdogled Gobio uranoscopus 1122 grbasti okun Gymnocephalus baloni 2555 Obrečna vrbovja, jelševja in jesenovja vidra Lutra lutra 1355 vejicati netopir Myotis emarginatus 1321 kačji potočnik Ophiogomphus cecilia 1037 (mehkolesnaloka); (Alnus glutinosa in Fraxinus excelsior (Alno-Padion, Alnion incanae, Salicion albae)) veliki podkovnjak Rhinolophus ferrumequinum 1304 Obrečni hrastovo-jesenovo-brestovi gozdovi pezdirk Rhodeus sericeus amarus 1134 (Quercus robur, Ulmus laevis in Ulmus minor, veliki pupek Triturus carnifex 1167 Fraxinus excelsior ali Fraxinus angustifolia), vzdolž velikih rek (Ulmenion minoris) velika senčica Umbra krameri 2011 Ilirski hrastovo-belogabrovi gozdovi upiravec Zingel streber 1160 (Erythronio-Carpinion) 6110* * E0* F L0 41.2A Lutra, Inštitut za ohranjanje naravne dediščine 35

36 Tabela 6: Kvalifikacijske vrste in habitatni tipi PVO območij Natura 2000 znotraj občine Ptuj. IME OBMOČJA PVO Drava, SI * prednostna vrsta/ht VRSTE (slovensko ime) VRSTE (latinsko ime) EU Koda srpična trstnica Acrocephalus scirpaceus A297 mali martinec Actitis hypoleucos A168 vodomec Alcedo atthis A229 mlakarica Anas platyrhynchos A053 reglja Anas querquedula A055 konopnica Anas strepera A051 beločela gos Anser albifrons A395 siva gos Anser anser A043 sivka Aythya ferina A059 čopasta črnica Aythya fuligula A061 kostanjevka Aythya nyroca A060 zvonec Bucephala clangula A067 mali deževnik Charadrius dubius A136 belolična čigra Chlidonias hybridus A196 črna čigra Chlidonias niger A197 črna štorklja Ciconia nigra A030 rjavi lunj Circus aeruginosus A081 pepelasti lunj Circus cyaneus A082 močvirski lunj Circus pygargus A084 prepelica Coturnix coturnix A113 črna žolna Dryocopus martius A236 velika bela čaplja Egretta alba A027 mala bela čaplja Egretta garzetta A026 belovrati muhar Ficedula albicollis A321 liska Fulica atra A125 rdečegrli slapnik Gavia stellata A001 belorepec Haliaeetus albicilla A075 polojnik Himantopus himantopus A131 čapljica Ixobrychus minutus A022 rjavi srakoper Lanius collurio A338 rumenonogi galeb Larus cachinnans A459 sivi galeb Larus canus A182 črnoglavi galeb Larus melanocephalus A176 mali galeb Larus minutus A177 rečni galeb Larus ridibundus A179 trstni cvrčalec Locustella luscinioides A292 mali žagar Mergellus albellus A068 veliki žagar Mergus merganser A070 črni škarnik Milvus migrans A073 sršenar Pernis apivorus A072 pritlikavi kormoran Phalacrocorax pygmeus A393 togotnik Philomachus pugnax A151 kovaček Phylloscopus trochilus A316 pivka Picus canus A234 mala tukalica Porzana parva A120 grahasta tukalica Porzana porzana A119 mokož Rallus aquaticus A118 plašica Remiz pendulinus A336 breguljka Riparia riparia A249 navadna čigra Sterna hirundo A193 močvirski martinec Tringa glareola A166 rdečenogi martinec Tringa totanus A162 priba Vanellus vanellus A142 Lutra, Inštitut za ohranjanje naravne dediščine 36

37 2.1.2 Druga območja s posebnim varstvenim režimom Naravne vrednote Naravna vrednota je poleg redkega, dragocenega ali znamenitega naravnega pojava tudi drug vredni pojav, sestavina oziroma del žive ali nežive narave, naravno območje ali del naravnega območja, ekosistem, krajina ali oblikovana narava. Naravne vrednote so zlasti geološki pojavi, minerali in fosili ter njihova nahajališča, površinski in podzemski kraški pojavi, podzemske jame, soteske in tesni ter drugi geomorfološki pojavi, ledeniki in oblike ledeniškega delovanja, izviri, slapovi, brzice, jezera, barja, potoki in reke z obrežji, morska obala, rastlinske in živalske vrste, njihovi izjemni osebki ter njihovi življenjski prostori, ekosistemi, krajina in oblikovana narava (4. člen ZON). Naravne vrednote so lahko državnega (NVDP) ali lokalnega pomena (NVLP). Zvrsti naravnih vrednot se določajo na podlagi naravnih vrednot, pri čemer se upoštevajo zlasti značilnosti naravnih pojavov in naravnih oblik. Zvrsti naravnih vrednot so: geomorf - geomorfološka površinska naravna vrednota, geomorfp - geomorfološka podzemeljska naravna vrednota, geol - geološka naravna vrednota, hidr - hidrološka naravna vrednota, bot - botanična naravna vrednota, zool - zoološka naravna vrednota, ekos - ekosistemska naravna vrednota, drev - drevesna naravna vrednota, onv - oblikovana naravna vrednota. Na območju občine Ptuj je več evidentiranih naravnih vrednot državnega ali lokalnega pomena, ki so navedene v spodnji tabeli, slikovno so prikazane na spodnji sliki. Tabela 7: Naravne vrednote na območju občine Ptuj. Evid. Ime Zvrst Pomen Opis št. 68 Hincejeva sekvoja drev državni Sekvoja izjemnih dimenzij v Orešju, severozahodno od Ptuja 229 Podvinci - nižinski bot, zool državni Habitat ogroženih rastlinskih in živalskih vrst v gozd in ribniki nižinskem gozdu in ribnikih v Podvincih, 914 Podvinci - Veliki ribnik severovzhodno od Ptuja zool, bot, ekos državni Habitat ogroženih rastlinskih in živalskih vrst v Velikem ribniku v Podvincih, severovzhodno od Ptuja 1211 Vurberk parkovni gozd 1441 Ptuj - platana drev državni Platana izjemnih dimenzij na Ptuju onv lokalni Parkovni gozd na območju gradu Vurberk, jugovzhodno od Maribora Ptujsko jezero ekos, zool, bot državni Akumulacijsko jezero na Dravi, južno od Ptuja, pomemben sekundarni habitat 1822 Podvinci - Mali zool, bot, ekos državni Habitat ogroženih rastlinskih in živalskih vrst v ribnik Malem ribniku v Podvincih, severovzhodno od Ptuja 6464 Struga zool, bot, hidr državni Stari rokav Drave južno od Dvorjan, jugovzhodno od Maribora 6465 Zlatoličje - bot, zool, ekos državni Poplavni gozd na naplavinah reke Drave pri poplavni gozd Zlatoličju, severozahodno od Ptuja 7048 Spodnji Velovlek - bot, ekos lokalni Gozd doba in belega gabra v Spodnjem Velovleku, gozd severovzhodno od Ptuja 7052 Drava - rečna loka ekos, hidr državni Reka Drava z rečno loko na območju med 1 Mariborom in Ptujem 7055 Hajdinska studenčnica zool, ekos državni Studenčnica in nekdanji rokav Drave južno od Ptujskega jezera Lutra, Inštitut za ohranjanje naravne dediščine 37

38 Evid. Ime Zvrst Pomen Opis št Turniška studenčnica zool, hidr, bot državni Studenčnica zahodno od gradu Turnišče, južno od Ptuja 7061 Ptuj - sekvoja drev lokalni Sekvoja izjemnih dimenzij na dvorišču gradu na Ptuju 7077 Bregova bodika drev državni Bodika v Krčevini pri Vurbergu, severozahodno od Ptuja 7095 Ptuj - lipa drev lokalni Lipa izjemnih dimenzij na dvorišču gradu Ptuj 7417 Spodnji Velovlek - nižinski gozd in travniki 7515 Drava - stara struga ekos državni Habitat ogroženih živalskih in rastlinskih vrst zahodno od Spodnjega Velovleka, severno od Ptuja hidr, zool, ekos državni Sonaravna struga reke Drave z obrežji in prodišči med Mariborom in Ptujem Slika 2: Naravne vrednote na območju občine Ptuj (vir: GURS, ARSO). Lutra, Inštitut za ohranjanje naravne dediščine 38

39 Ekološko pomembna območja Ekološko pomembno območje je območje habitatnega tipa, dela habitatnega tipa ali večje ekosistemske enote, ki pomembno prispeva k ohranjanju biotske raznovrstnosti (32. člen ZON-UPB2). Uredba o ekološko pomembnih območjih (Ur. l. RS, št. 48/04, 33/13, 99/13) določa ekološko pomembna območja v Sloveniji in varstvene usmeritve za ohranitev ali doseganje ugodnega stanja habitatnih tipov ter prosto živečih rastlinskih in živalskih vrst in njihovih habitatov na teh območjih. Ekološko pomembna območja glede na 32. člen ZON so: 1. Območja habitatnih tipov, ki so biotsko izjemno raznovrstni ali dobro ohranjeni, kjer so habitati ogroženih ali endemičnih rastlinskih ali živalskih vrst in habitati vrst, ki so mednarodno pomembne po merilih ratificiranih mednarodnih pogodb, ali ki drugače prispevajo k ohranjanju biotske raznovrstnosti. 2. Območja habitatnega tipa ali večje ekosistemske enote, ki pomembno prispevajo k ohranjanju naravnega ravnovesja s tem, da so glede na druga ekološko pomembna območja uravnoteženo biogeografsko razporejena in sestavljajo ekološko omrežje. 3. Habitati mednarodno varovanih vrst. 4. Selitvene poti živali. 5. Območja, ki bistveno prispevajo h genski povezanosti populacij rastlinskih ali živalskih vrst. Na območju občine Ptuj so 4 ekološko pomembna območja (spodnja tabela). EPO na območju občine Ptuj so prikazane na spodnji sliki. Oznaka in opis EPO v spodnji tabeli so povzeti iz NV Atlasa (2014). Tabela 8: Ekološko pomembna območja na območju občine Ptuj. KODA IME in opis/oznaka POVRŠINA Drava Poplavno območje in nižinski tok Drave med Mariborom in Središčem ob Dravi je spodnja 10713,79 ha kompleksen ekosistem z veliko pestrostjo habitatov in vrst, življenjski prostor ogroženih živalskih in rastlinskih vrst, evropsko pomemben selitveni koridor in prezimovališče ptic. Raznoliki vodni in obvodni habitati, dve veliki vodni akumulaciji in nekatere gramoznice kot pomembni antropogeni habitati ter ohranjena tradicionalna kulturna krajina z ekstenzivnimi travniki in polji, so življenjski prostor do sedaj evidentiranih preko 270 vrst ptic, tudi 5 svetovno in evropsko ogroženih vrst, približno 50 vrst rib, okoli 40 vrst kačjih pastirjev, 30 vrst sesalcev, 14 vrst dvoživk, 9 vrst plazilcev in preko 600 različnih vrst rastlin Dravsko polje 5653,99 ha Zajema osrednji del Dravskega polja od Miklavža na Dravskem polju na severozahodu do Kidričevega na jugovzhodu. Od osrednjega dela je več koridorskih krakov proti Z v smeri Pohorja, proti J v smeri Dravinje in Haloz in proti V v smeri Drave. Največji ekološki pomen tega območja se kaže v lastnostih ekološkega koridorja v smeri V Z ter v povezovanju alpskega in panonskega biogeografskega območja Podvinci 215,39 ha Severno od vasi Podvinci pri Ptuju ležita v sklenjenem dobovo gabrovem gozdu dva ribnika, ki ju izkoriščajo v ribogojske namene. Redki habitatni tipi, življenjski prostor ogroženih živalskih in rastlinskih vrst. Območje je habitat preko 30 vrst kačjih pastirjev, številnih dvoživk, preko 140 vrst ptic, medicinske pijavke in vsaj 11 zavarovanih vrst rastlin. Ugodno stanje ogroža intenzivno ribogojstvo Velovlek 52,48 ha Zahodno od Sp. Velovleka pri Ptuju je ohranjen kompleks nižinskega gozda z ribnikom in ekstenzivnimi mokrotnimi travniki. Območje je habitat številnih zavarovanih živalskih vrst: dvoživk, kačjih pastirjev, metuljev, medicinske pijavke ter redkih in zavarovanih vrst vodnih rastlin. Lutra, Inštitut za ohranjanje naravne dediščine 39

40 Slika 3: EPO na območju občine Ptuj (vir: GURS, ARSO) Območja pričakovanih naravnih vrednot Na območju občine Ptuj ni območij pričakovanih naravnih vrednot Kulturna dediščina, vodovarstvena območja in varovalni gozdovi Na območju občine Ptuj je več enot nepremične kulturne dediščine (KD). Prikazane so na spodnji sliki. Lutra, Inštitut za ohranjanje naravne dediščine 40

41 Slika 4: Prikaz kulturne dediščine na območju občine Ptuj (vir: GURS, MK). Celotno območje občine Ptuj sega v vodovarstveno območje na državnem nivoju (območij na občinskem in vrelčnem nivoju ni). VVO je prikazano na spodnji sliki. Lutra, Inštitut za ohranjanje naravne dediščine 41

42 Slika 5: Prikaz vodovarstvenih območij na območju občine Ptuj (vir: GURS, ARSO). Na območju občine Ptuj je več površin varovalnih gozdov in ena površina požarno ogroženih gozdov. En gozdni rezervat se nahaja na skrajni zahodni meji občine Ptuj, leži pa tudi v občini Starše. Varovalni in požarno ogroženi gozdovi ter gozdni rezervati so prikazani na spodnji sliki. Lutra, Inštitut za ohranjanje naravne dediščine 42

43 Slika 6: Varovalni gozdovi, gozdni rezervati in požarno ogroženi gozdovi na območju občine Ptuj (vir: GURS, ZGS 2013). Lutra, Inštitut za ohranjanje naravne dediščine 43

44 2.2 VARSTVENI CILJI VAROVANIH OBMOČIJ IN DEJAVNIKI, KI PRISPEVAJO K OHRANITVENI VREDNOSTI OBMOČJA Splošni cilji varstva narave, varovanih območij in območij s posebnim varstvenim statusom Tabela 9: Splošni cilji varstva narave povzeti po mednarodnih in nacionalnih programih in strategijah Strategija/Program Cilji Resolucija o Ohranjanje visoke stopnje biotske raznovrstnosti in zaustavitev upadanja nacionalnem programu biotske raznovrstnosti: varstva okolja ohranitev oziroma doseganje ugodnega stanja ogroženih vrst in habitatnih tipov, 2012 (ReNPVO) (Ur. l. RS, št. 02/06) - ohranitev oziroma doseganje ugodnega stanja (obsega in kvalitete) habitatov vrst in habitatnih tipov, za katere so opredeljena območja, pomembna za ohranitev biotske raznovrstnosti (ekološko pomembnih območij, območij Natura 2000, Ramsarskih lokalitet), - učinkovito in usklajeno ohranjanje narave v zavarovanih območjih z upravljavskimi načrti in drugimi ukrepi, - dvig standarda vseh ravnanj z živalmi prostoživečih vrst, - zagotovitev trajnostne rabe sestavin biotske raznovrstnosti ter sonaravno poseganje v naravo. Ohranjanje ugodnega stanja ogroženih vrst velikih zveri in zmanjševanje konfliktov. Ohranjanje čim bolj naravne sestave biocenoze Nadzor in preprečevanje vnosa katerih-koli tujerodnih vrst bo bistveno zmanjšalo širjenje invazivnih tujerodnih vrst oziroma preprečevalo nova naseljevanja. Ohranjanje naravnih vrednot - Ohranitev lastnosti, zaradi katerih so deli narave opredeljeni za naravno vrednoto določene zvrsti ter v največji možni meri tudi vseh drugih lastnosti, - Obnovitev poškodovanih oziroma uničenih naravnih vrednot, - Zagotovitev rabe naravnih vrednot na način, ki jih ne ogroža, - Zagotovitev ex-situ varstva naravnih vrednot, katerih ohranjanje v naravi, na Strategija ohranjanja biotske raznovrstnosti v Sloveniji (MOP, 2002) Strategija prostorskega razvoja Slovenije (Odlok o strategiji prostorskega razvoja Slovenije (OdSPRS), Ur. l. RS, št. 76/2004) A European Union Strategy for Sustainable Development (Council of the EU, 2006) Pan European Biological and Landscape Diversity Strategy mestu nahajališča ni možno. Ohranjanje biotske raznovrstnosti: - ohranjanje ekosistemov skozi ohranjanje ugodnega stanja habitatnih tipov - ohranjanje tradicionalne ekstenzivne rabe prostora, ki ohranja visoko biotske raznovrstnost, krajinsko pestrost in kulturno identiteto krajine, - ohranitev ugodnega stanja vseh domorodnih živalskih in rastlinskih vrst (in njihovih habitatov) ter genomov (in genov), s posebnim poudarkom na kvalifikacijskih vrstah, - preprečitev drobljenja populacij in povezovanje nekoč povezanih populacij za ohranjanje pretoka genov, - Trajnostna raba sestavin biotske raznovrstnosti Ohranjanje narave: - Spodbujanje ohranjanja biotske raznovrstnosti, naravnih vrednot in naravnih procesov kot bistvenih sestavin kakovostnega naravnega okolja. - Zagotavljanje ustrezne vključitve biotske raznovrstnosti in naravnih vrednot v gospodarjenje z naravnimi viri in prostorom. - Vzpostavitev omrežja posebnih varstvenih območij in zavarovanih območij. - Zaustaviti upad biotske raznovrstnosti do leta 2010 in prispevati k bistvenemu zmanjšanju upada biotske raznovrstnosti na svetovni ravni. - Ohranitev, razširitev in obnova ključnih ekosistemov, habitatov, vrst in krajinskih prvin, - Vzpostavitev in razširitev panevropske ekološke mreže - Zmanjšanje ali odstranitev groženj evropski biološki in pokrajinski raznovrstnosti skozi trajnostni razvoj - Vključevanje najširše javnosti v ohranjanje biološke in krajinske raznovrstnosti na vseh nivojih. Lutra, Inštitut za ohranjanje naravne dediščine 44

45 2.2.2 Cilji varstva za Natura 2000 območja Cilj Direktive o habitatih je prispevati k zagotavljanju biotske raznovrstnosti z ohranjanjem naravnih habitatov in prosto živečih živalskih in rastlinskih vrst na evropskem ozemlju držav članic. Ukrepi, sprejeti na podlagi te direktive, so namenjeni vzdrževanju ali obnovitvi ugodnega stanja ohranjenosti naravnih habitatov in prosto živečih živalskih in rastlinskih vrst v interesu Skupnosti. V skladu s prvim odstavkom šestega člena Uredbe o posebnih varstvenih območjih (območjih Natura 2000) (Ur.l. RS 49/04, 110/04, 59/07, 43/08, 8/12, 33/13, 35/13) se na osnovi ekoloških potreb posameznih vrst in habitatnih tipov, zaradi katerih je Natura območje opredeljeno, določijo varstveni cilji na Natura območjih z namenom ohranjati, vzdrževati ali izboljšati obstoječe lastnosti nežive in žive narave, ki prispevajo k ugodnemu stanju rastlinskih in živalskih vrst ter habitatnih tipov. Če je na Natura območju več habitatov vrst ali habitatnih tipov, zaradi katerih je Natura območje opredeljeno, se upoštevajo med seboj usklajeni varstveni cilji. Varstvene cilje za posamezno vrsto in habitatni tip določa Program upravljanja območij Natura 2000 (MOP 2007) v prilogi 4.2. omenjenega programa. V nadaljevanju so naštete kvalifikacijske vrste in kvalifikacijski habitatni tipi, varstveni cilji za posamezno vrsto in habitatni tip ter dejavniki, ki prispevajo k ohranitvi območja. Z debelim tiskom so označene vrste in habitatni tipi, ki imajo notranjo cono tudi na območju obravnavanega območja. Na novo dodane vrste/ht na območjih POO in PVO znotraj obravnavanega območja še nimajo grafično določene cone, zato so tudi te vrste označene z debelim tiskom, saj obstaja možnost njihovega pojavljanja na obravnavanem območju. Pri novo dodanih vrstah/ht so varstveni cilji povzeti iz drugih Natura 2000 območij, na katerih so vrste že kvalifikacijske. V pripravi sta nova conacija in Program upravljanja Natura 2000 območij. Nova conacija bo pripravljena predvidoma v jeseni Lutra, Inštitut za ohranjanje naravne dediščine 45

46 Tabela 10: Varstveni cilji in dejavniki, ki prispevajo k ohranitveni vrednosti območja Natura 2000 POO Velovlek. Slovensko ime Znanstveno ime Cilj 1 Dejavniki, ki prispevajo k ohranitveni vrednosti območja 1 nižinski urh Bombina bombina črtasti medvedek dristavični spreletavec Callimorpha quadripunctaria Leucorrhinia pectoralis Naravna evtrofna jezera z vodno vegetacijo zvez Magnopotamion ali Hydrocharition Ohranjanje ekoloških značilnosti habitata nižinskega urha. (Ohranjanje ekoloških značilnosti habitata črtastega medvedka.) 1 Ohranjanje ekoloških značilnosti habitata dristavičnega spreletavca. Ohranjanje HT 3150 v sedanjem obsegu. Cilj, ki je naveden v oklepaju, je prevzet iz drugih Natura 2000 območij za isto vrsto/ht. Ob upoštevanju ekoloških značilnosti kvalifikacijskih vrst izpostavljamo naslednje dejavnike, ki prispevajo k ohranitveni vrednosti območja: - ohranjanje mozaične pokrajine gozdnih površin, grmičevja, pašnikov in travnikov, - raznodobna gozdna struktura, - strukturno in vrstno pestra vegetacija gozdnega roba, - postopno prehajanje gozdnega roba z ohranjenim pasom visokih steblik in zelišč, ohranjanje jas in travnatih površin v gozdnih sestojih in okrog robnih naselij, - sonaravna raba gozdov, - strukturno in vrstno pestra obrežna vegetacija, - kontinuiteta struge brez jezov in pragov (omogočena prehodnost struge), - naravna struktura vodotokov, bregov in zarasti, - ohranjanje naravne strukture dna in brežin vodotokov ter sedanje hitrosti vodnega toka, strukturiranosti rečnega dna in obrežne vegetacije, - omejena uporaba biocidov in gnojenja na širšem območju. Tabela 11: Varstveni cilji in dejavniki, ki prispevajo k ohranitveni vrednosti območja Natura 2000 POO Podvinci. Slovensko ime Znanstveno ime Cilj 1 Dejavniki, ki prispevajo k ohranitveni vrednosti območja 1 nižinski urh Bombina bombina črtasti medvedek dristavični spreletavec štiriperesna marzilka Callimorpha quadripunctaria Leucorrhinia pectoralis Marsilea quadrifolia veliki pupek Triturus carnifex Naravna evtrofna jezera z vodno vegetacijo zvez Magnopotamion ali Hydrocharition Ohranjanje ekoloških značilnosti habitata nižinskega urha. (Ohranjanje ekoloških značilnosti habitata črtastega medvedka.) 1 Ohranjanje ekoloških značilnosti habitata dristavičnega spreletavca. Ohranjanje ekoloških značilnosti habitata štiriperesne marzilke. Ohranjanje ekoloških značilnosti kopenskega habitata velikega pupka. Ohranjanje ekoloških značilnosti vodnega habitata velikega pupka. Ohranjanje ekoloških značilnosti HT Cilj, ki je naveden v oklepaju, je prevzet iz drugih Natura 2000 območij za isto vrsto/ht. Ob upoštevanju ekoloških značilnosti kvalifikacijskih vrst izpostavljamo naslednje dejavnike, ki prispevajo k ohranitveni vrednosti območja: - ohranjanje mozaične pokrajine gozdnih površin, grmičevja, pašnikov in travnikov, - raznodobna gozdna struktura, - strukturno in vrstno pestra vegetacija gozdnega roba, - postopno prehajanje gozdnega roba z ohranjenim pasom visokih steblik in zelišč, ohranjanje jas in travnatih površin v gozdnih sestojih in okrog robnih naselij, - sonaravna raba gozdov, - strukturno in vrstno pestra obrežna vegetacija, - kontinuiteta struge brez jezov in pragov (omogočena prehodnost struge), - naravna struktura vodotokov, bregov in zarasti, - ohranjanje naravne strukture dna in brežin vodotokov ter sedanje hitrosti vodnega toka, strukturiranosti rečnega dna in obrežne vegetacije, omejena uporaba biocidov in gnojenja na širšem območju. Lutra, Inštitut za ohranjanje naravne dediščine 46

47 Tabela 12: Varstveni cilji in dejavniki, ki prispevajo k ohranitveni vrednosti območja Natura 2000 POO Drava. Slovensko ime Znanstveno ime Cilj 1 Dejavniki, ki prispevajo k ohranitveni vrednosti območja plazeča zelena Apium repens Ohranjanje ekoloških značilnosti habitata plazeče zelene. Ob upoštevanju ekoloških značilnosti kvalifikacijskih vrst izpostavljamo naslednje bolen Aspius aspius Ohranjanje ekoloških značilnosti habitata bolena. hribski urh Bombina variegata črtasti medvedek Callimorpha quadripunctaria (Ohranjanje ekoloških značilnosti vodnega habitata hribskega urha.) 1 (Ohranjanje ekoloških značilnosti kopenskega habitata hribskega urha.) Ohranjanje ekoloških značilnosti habitata črtastega medvedka. močvirski krešič Carabus variolosus Ohranjanje ekoloških značilnosti habitata močvirskega krešiča. bober Castor fiber (Ohranjanje ekoloških značilnosti habitata bobra.) 1 navadna nežica Cobitis taenia (Ohranjanje ekoloških značilnosti habitata navadne nežice.) 1 koščični škratec Coenagrion ornatum Ohranjanje ekoloških značilnosti habitata koščičnega škratca. kapelj Cottus gobio Ohranjanje ekoloških značilnosti habitata kaplja. škrlatni kukulj Cucujus cinnaberinus (Ohranjanje ekoloških značilnosti habitata hrošča Cucujus cinnaberinus.) 1 močvirska sklednica beloplavuti globoček Emys orbicularis Gobio albipinnatus Ohranjanje ekoloških značilnosti habitata močvirske sklednice. (Ohranjanje ekoloških značilnosti habitata beloplavutega globočka.) 1 zvezdogled Gobio uranoscopus (Ohranjanje ekoloških značilnosti habitata zvezdogleda.) 1 grbasti okun Gymnocephalus baloni Ohranjanje ekoloških značilnosti habitata grbastega okuna. vidra Lutra lutra Ohranjanje ekoloških značilnosti habitata vidre. vejicati netopir Myotis emarginatus kačji potočnik Ophiogomphus cecilia veliki podkovnjak pezdirk Rhinolophus ferrumequinum Rhodeus sericeus amarus Ohranjanje pomembnih struktur prehranjevalnega habitata vejicatega netopirja. Ohranjanje ekoloških značilnosti primarnega habitata kačjega potočnika. Ohranjanje ekoloških značilnosti sekundarnega habitata kačjega potočnika. Ohranjanje pomembnih struktur prehranjevalnega habitata velikega podkovnjaka. (Ohranjanje ekoloških značilnosti habitata pezdirka.) 1 (Ohranjanje ekoloških značilnosti vodnega habitata velikega pupka.) 1 (Ohranjanje ekoloških značilnosti kopenskega habitata velikega pupka.) 1 veliki pupek Triturus carnifex velika senčica Umbra krameri (Ohranjanje ekoloških značilnosti habitata velike senčice.) 1 dejavnike, ki prispevajo k ohranitveni vrednosti območja: - ohranjanje ekstenzivnih travnikov na območju Drave, - strukturno in vrstno pestra obrežna vegetacija, - kontinuiteta struge brez jezov in pragov (omogočena prehodnost struge), - naravna struktura vodotokov, bregov in zarasti, - ohranjanje naravne strukture dna in brežin vodotokov ter sedanje hitrosti vodnega toka, strukturiranosti rečnega dna in obrežne vegetacije, - omejena uporaba biocidov in gnojenja na širšem območju, - strukturno in vrstno pestra vegetacija gozdnega roba, - raznodobna gozdna struktura, - ohranjanje jas in travnatih površin v gozdnih sestojih in okrog robnih naselij, - sonaravna raba gozdov, predvsem listnatih in mešanih gozdov, - ohranjanje mozaične pokrajine gozdnih površin, grmičevja in travnikov. Lutra, Inštitut za ohranjanje naravne dediščine 47

48 Slovensko ime Znanstveno ime Cilj 1 Dejavniki, ki prispevajo k ohranitveni vrednosti območja upiravec Zingel streber (Ohranjanje ekoloških značilnosti habitata upiravca.) 1 Naravna evtrofna jezera z vodno vegetacijo Ohranjanje HT 3150 v sedanjem obsegu. zvez Magnopotamion ali Hydrocharition Ohranjanje nespremenjene podobe in preprečevanje poškodb HT Vodotoki v nižinskem in montanskem pasu z vodno vegetacijo zvez Ranunculion fluitantis in Callitricho-Batrachion Reke z muljastimi obrežji z vegetacijo zvez Chenpodion rubri p.p. in Bidention p.p. Skalna travišča na bazičnih tleh (Alysso- Sedionalbi) Polnaravna suha travišča in grmiščne faze na karbonatnih tleh (Festuco-Brometalia) (*pomembna rastišča kukavičevk) Ohranjanje HT 3260 v sedanjem obsegu. Ohranjanje HT 3270 v sedanjem obsegu. Ohranjanje HT 6110 v sedanjem obsegu. Ohranjanje ekoloških značilnosti HT Ohranjanje HT 6210 v sedanjem obsegu. 1 2 Nižinske in montanske do alpinske hidrofilne robne združbe z visokim steblikovjem Obrečna vrbovja, jelševja in jesenovja (mehkolesnaloka); (Alnus glutinosa in Fraxinus excelsior (Alno-Padion, Alnion incanae, Salicion albae)) Obrečni hrastovo-jesenovo-brestovi gozdovi (Quercus robur, Ulmus laevis in Ulmus minor, Fraxinus excelsior ali Fraxinus angustifolia), vzdolž velikih rek (Ulmenion minoris) Ilirski hrastovo-belogabrovi gozdovi (Erythronio-Carpinion) (Ohranjanje HT 6430 v sedanjem obsegu.) 1 Ohranjanje varovalne, biotopske, hidrološke in rekreacijske funkcije gozda. Ohranjanje značilne drevesne sestave HT 91E0. Prepustitev dela gozda naravnemu razvoju. (Ohranjanje ekoloških značilnosti HT 91F0.) 2 Prepustitev gozda s posebnim namenom naravnemu razvoju. Ohranjanje varovalne, biotopske, hidrološke in rekreacijske funkcije gozda. Ohranjanje značilne drevesne sestave HT 91L0. Cilj, ki je naveden v oklepaju, je prevzet iz drugih Natura 2000 območij za isto vrsto. Za vrsto/ht cilji še niso določeni za nobeno območje, zato v oklepaju navajamo splošen varstveni cilj. Lutra, Inštitut za ohranjanje naravne dediščine 48

49 Tabela 13: Varstveni cilji in dejavniki, ki prispevajo k ohranitveni vrednosti območja Natura 2000 PVO Drava. Slovensko ime Znanstveno ime Cilj srpična trstnica Acrocephalus scirpaceus mali martinec Actitis hypoleucos vodomec Alcedo atthis Dejavniki, ki prispevajo k ohranitveni vrednosti območja (Ohranjanje habitata srpične trstnice za vzdrževanje stabilne populacije.) 2 Ob upoštevanju ekoloških značilnosti kvalifikacijskih vrst izpostavljamo naslednje dejavnike, ki prispevajo k ohranitveni Ohranjanje habitata malega martinca za vzdrževanje stabilne populacije (70 gnezdečih parov). Zagotavljanje miru na gnezdiščih in ohranjanja ustreznega gnezditvenega habitata malega martinca. Ohranjanje habitata vodomca za vzdrževanje stabilne populacije (20-30 gnezdečih parov). mlakarica Anas platyrhynchos (Ohranjanje habitata mlakarice za vzdrževanje stabilne populacije.) 2 (Zagotavljanje miru na območjih gnezdenja reglje.) 1 reglja Anas querquedula (Ohranjanje habitata reglje za vzdrževanje stabilne populacije.) 1 konopnica Anas strepera (Ohranjanje habitata konopnice za vzdrževanje stabilne populacije.) 1 beločela gos Anser albifrons (Ohranjanje ekoloških značilnosti prezimovalnega habitata beločele gosi.) 2 siva gos Anser anser (Ohranjanje ekoloških značilnosti prezimovalnega habitata sive gosi.) 2 sivka Aythya ferina čopasta črnica Aythya fuligula kostanjevka Aythya nyroca (Ohranjanje ekoloških značilnosti prezimovalnega habitata sivke.) 2 (Ohranjanje prehranjevalnega habitata sivke za vzdrževanje ustreznih razmer v selitvenem koridorju.) 2 (Ohranjanje habitata čopaste črnice za vzdrževanje stabilne populacije.) 2 (Ohranjanje ekoloških značilnosti prezimovalnega habitata čopaste črnice.) 2 (Ohranjanje habitata kostanjevke za vzdrževanje stabilne populacije.) 1 (Zagotavljanje miru na območjih gnezdenja kostanjevke.) 1 zvonec Bucephala clangula (Ohranjanje ekoloških značilnosti prezimovalnega habitata zvonca.) 2 mali deževnik Charadrius dubius belolična čigra Chlidonias hybridus črna čigra Chlidonias niger črna štorklja Ciconia nigra rjavi lunj Circus aeruginosus Zagotavljanje miru na gnezdiščih in ohranjanja ustreznega gnezditvenega habitata malega deževnika. (Ohranjanje prehranjevalnega habitata belolične čigre za vzdrževanje ustreznih razmer v selitvenem koridorju.) 2 (Ohranjanje prehranjevalnega habitata črne čigre za vzdrževanje ustreznih razmer v selitvenem koridorju.) 2 Ohranjanje habitata črne štorklje za vzdrževanje stabilne populacije (1 gnezdeč par). Ohranjanje populacij plenskih vrst črne štorklje. (Ohranjanje habitata rjavega lunja za vzdrževanje stabilne populacije.) 2 (Ohranjanje prehranjevalnega habitata rjavega lunja za vzdrževanje ustreznih razmer v selitvenem koridorju.) 2 vrednosti območja: - ohranjanje ekstenzivnih travnikov na območju Drave, - strukturno in vrstno pestra obrežna vegetacija, - kontinuiteta struge brez jezov in pragov (omogočena prehodnost struge), - naravna struktura vodotokov, bregov in zarasti, - ohranjanje naravne strukture dna in brežin vodotokov ter sedanje hitrosti vodnega toka, strukturiranosti rečnega dna in obrežne vegetacije, - omejena uporaba biocidov in gnojenja na širšem območju, - strukturno in vrstno pestra vegetacija gozdnega roba, - raznodobna gozdna struktura, - ohranjanje jas in travnatih površin v gozdnih sestojih in okrog robnih naselij, - sonaravna raba gozdov, predvsem listnatih in mešanih gozdov, - ohranjanje mozaične pokrajine gozdnih površin, grmičevja in travnikov, - v gozdovih se pušča vsaj 3% odmrle in odmirajoče biomase, predvsem odraslega drevja, od celotne lesne zaloge oz. se pri sečnji listavcev (hrast, jesen, kostanj) pušča najvišje možne panje, Lutra, Inštitut za ohranjanje naravne dediščine 49

50 Slovensko ime Znanstveno ime Cilj pepelasti lunj Circus cyaneus (Ohranjanje ekoloških značilnosti prezimovalnega habitata pepelastega lunja.) 1 Dejavniki, ki prispevajo k ohranitveni vrednosti območja (Ohranjanje prehranjevalnega habitata močvirskega lunja za vzdrževanje močvirski lunj Circus pygargus ustreznih razmer v selitvenem koridorju.) 2 prepelica Coturnix coturnix (Ohranjanje habitata prepelice za vzdrževanje stabilne populacije.) 1 črna žolna Dryocopus martius (Ohranjanje habitata črne žolne za vzdrževanje stabilne populacije.) 1 velika bela čaplja Egretta alba (Ohranjanje ekoloških značilnosti prezimovalnega habitata velike bele čaplje.) 2 mala bela čaplja Egretta garzetta (Ohranjanje prehranjevalnega habitata mala bela čaplja za vzdrževanje ustreznih razmer v selitvenem koridorju.) 2 belovrati muhar Ficedula albicollis Ohranjanje habitata belovratega muharja s ciljem vzdrževanja stabilne populacije ( gnezdečih parov). liska Fulica atra (Ohranjanje habitata liske za vzdrževanje stabilne populacije.) 2 rdečegrli slapnik Gavia stellata (Ohranjanje ekoloških značilnosti prezimovalnega habitata rdečegrlega slapnika.) 2 belorepec Haliaeetus albicilla Zagotavljanje miru na gnezdiščih belorepca. polojnik Himantopus himantopus čapljica Ixobrychus minutus rjavi srakoper Lanius collurio (Ohranjanje habitata polojnika za vzdrževanje stabilne populacije.)1 (Zagotavljanje miru na gnezdiščih polojnika.) 1 Ohranjanje habitata čapljice za vzdrževanje stabilne populacije (2-4 gnezdečih parov). Ohranjanje habitata rjavega srakoperja za vzdrževanje stabilne populacije ( gnezdečih parov). rumenonogi (Ohranjanje prehranjevalnega habitata rumenonogega galeba za vzdrževanje Larus michahellis galeb ustreznih razmer v selitvenem koridorju.) 2 sivi galeb Larus canus (Ohranjanje ekoloških značilnosti prezimovalnega habitata sivega galeba.) 2 črnoglavi galeb Larus melanocephalus mali galeb Larus minutus (Ohranjanje ekoloških značilnosti prezimovalnega habitata črnoglavega galeba.) 2 (Ohranjanje prehranjevalnega habitata malega galeba za vzdrževanje ustreznih razmer v selitvenem koridorju.) 2 rečni galeb Larus ridibundus (Ohranjanje habitata rečnega galeba za vzdrževanje stabilne populacije.) 2 trstni cvrčalec Locustella luscinioides Ohranjanje habitata trstnega cvrčalca za vzdrževanje stabilne populacije (20-25 gnezdečih parov). mali žagar Mergellus albellus (Ohranjanje ekoloških značilnosti prezimovalnega habitata malega žagarja.) 2 veliki žagar Mergus merganser (Ohranjanje ekoloških značilnosti prezimovalnega habitata velikega žagarja.) 2 črni škarnik Milvus migrans (Ohranjanje habitata črnega škarnika za vzdrževanje stabilne populacije.) 2 Lutra, Inštitut za ohranjanje naravne dediščine 50

51 Slovensko ime Znanstveno ime Cilj sršenar Pernis apivorus pritlikavi kormoran Phalacrocorax pygmeus togotnik Philomachus pugnax Zagotavljanje miru na gnezdiščih sršenarja. Ohranjanje prehranjevalnega habitata sršenarja. Ohranjanje gnezditvenega habitata sršenarja za vzdrževanje stabilne populacije (28-35 gnezdečih parov). (Ohranjanje ekoloških značilnosti prezimovalnega habitata velikega žagarja.) 2 (Ohranjanje prehranjevalnega habitata togotnika za vzdrževanje ustreznih razmer v selitvenem koridorju.) 2 Dejavniki, ki prispevajo k ohranitveni vrednosti območja severni kovaček Phylloscopus trochilus (Ohranjanje habitata severnega kovačka za vzdrževanje stabilne populacije.) 2 pivka Picus canus mala tukalica Porzana parva Ohranjanje habitata pivke za vzdrževanje stabilne populacije (35-40 gnezdečih parov). Ohranjanje habitata male tukalice za vzdrževanje stabilne populacije (1-3 gnezdeči pari). Ohranjanje habitata grahaste tukalice za vzdrževanje dolgoročno stabilne grahasta tukalica Porzana porzana populacije (15-20 gnezdečih parov). mokož Rallus aquaticus (Ohranjanje habitata mokoža za vzdrževanje stabilne populacije.) 2 plašica Remiz pendulinus (Ohranjanje habitata plašice za vzdrževanje stabilne populacije.) breguljka Riparia riparia Ohranjanje habitata breguljke za vzdrževanje stabilne populacije (min. 300 gnezdečih parov). navadna čigra Sterna hirundo (Ohranjanje habitata navadne čigre za vzdrževanje stabilne populacije.) 2 močvirski (Ohranjanje prehranjevalnega habitata močvirskega martinca za vzdrževanje martinec rdečenogi martinec Tringa glareola Tringa totanus ustreznih razmer v selitvenem koridorju.) 2 (Ohranjanje habitata rdečenogega martinca za vzdrževanje stabilne populacije.) 2 (Ohranjanje habitata pribe za vzdrževanje stabilne populacije.) 2 (Ohranjanje prehranjevalnega habitata pribe za vzdrževanje ustreznih razmer v priba Vanellus vanellus selitvenem koridorju.) 2 Cilj, ki je naveden v oklepaju, je prevzet iz drugih Natura 2000 območij za isto vrsto/ht. Za vrsto cilji še niso določeni za nobeno območje, zato v oklepaju navajamo splošen varstveni cilj. Lutra, Inštitut za ohranjanje naravne dediščine 51

52 2.3 POVZETEK VELJAVNIH PRAVNIH REŽIMOV NA VAROVANIH OBMOČJIH ALI NJIHOVIH DELIH, PODATKI O PRIDOBITVI NARAVOVARSTVENIH SMERNIC OZIROMA STROKOVNIH PODLAGAH IN STOPNJA UPOŠTEVANJA SMERNIC Pravni režimi in varstvene usmeritve Zavarovana območja Naravni rezervat (Naravni in gozdni rezervat Zlatoličje, Naravni rezervat Ribniki Podvinci) Naravni rezervat (66. člen ZON): je območje geotopov, življenjskih prostorov ogroženih, redkih ali značilnih rastlinskih ali živalskih vrst ali območje, pomembno za ohranjanje biotske raznovrstnosti, ki se z uravnoteženim delovanjem človeka v naravi tudi vzdržuje. Na zavarovanem območju je prepovedano opravljati dejavnosti s sredstvi in na način, ki bi lahko povzročil bistvene spremembe biotske raznovrstnosti, strukture in funkcije ekosistemov, in opravljati dejavnosti v času, ko je lahko ogrožen obstoj rastlin ali živali. Z aktom o zavarovanju se na zavarovanem območju lahko prepovejo ali omejijo: 1. izvajanje posegov v prostor; 2. odkopavanje ali zasipavanje zemljišč; 3. spreminjanje vodnega režima; 4. odvzemanje naplavin; 5. povzročanje hrupa, eksplozij in vibracij; 6. gospodarsko izkoriščanje naravnih virov; 7. plovba in sidranje; 8. promet z motornimi vozili in plovili; 9. letanje pod določeno višino, vzletanje ali pristajanje zrakoplovov; 10. izvajanje agro in hidromelioracij; 11. spreminjanje kemičnih značilnosti tal; 12. spreminjanje vegetacije; 13. odstranjevanje živih meja, posameznih dreves in drugih drobnih naravnih struktur; 14. zasajanje monokultur; 15. nabiranje plodov, gob ali rastlin ter njihovih delov; 16. vznemirjanje, ubijanje ali jemanje živali iz narave; 17. naseljevanje in doseljevanje živali prosto živečih vrst; 18. lov in ribolov ter nabiranje rastlin ali živali; 19. umetno zasneževanje in dosneževanje; 20. raziskovanje in odnašanje raziskovalnega materiala iz narave; 21. športnorekreativne dejavnosti; 22. obiskovanje in ogledovanje; 23. opravljanje vojaških dejavnosti; 24. kurjenje; 25. vse druge dejavnosti, ki lahko bistveno ogrozijo zavarovano območje. Pri določitvi prepovedi ali omejitev dejavnosti in posegov, ki so našteta zgoraj, se upoštevajo značilnosti zavarovanega območja in namen zavarovanja. Lutra, Inštitut za ohranjanje naravne dediščine 52

53 Naravni in gozdni rezervat Zlatoličje Območje naravnega rezervata je zavarovano z Odlokom o razglasitvi naravnih znamenitosti na območju občine Maribor (Medobčinski uradni vestnik, št. 17/92) Za celotno območje velja, da ga je potrebno prepustiti naravnemu razvoju. Pri tem je potrebno upoštevati varstveni režim za hidrološko in varstveni režim za gozdno naravno dediščino Naravni rezervat Ribniki Podvinci Območje naravnega rezervata je zavarovano z Odlokom o razglasitvi in zavarovanju naravnih območij in spomenikov narave v občini Ptuj (Uradni vestnik občin Ormož in Ptuj št. 14/79) in z Odlokom o spremembah in dopolnitvah odloka o razglasitvi in zavarovanju naravnih območij in spomenikov narave v občini Ptuj (Uradni vestnik občin Ormož in Ptuj, št. 33/89). Varovalni ukrepi so določeni v 4. členu Odloka (Uradni vestnik občin Ormož in Ptuj št. 33/89): Za vsako spremembo kulture, nadomestno gradnjo in gradnjo drugih objektov je potrebno soglasje pristojne službe za varstvo narave. K urbanističnim aktom v rezervatu mora dajati soglasje pristojna služba za varstvo narave. 9. odlok: Za uresničevanje določil odloka so dolžni skrbeti lastniki in uporabniki zemljišč, na katerih so zavarovana območja in spomeniki narave, zavod za spomeniško varstvo, krajevne skupnosti, skupnost za varstvo okolja in pristojni službi za gospodarjenje z gozdovi. Nadzor nad izvajanjem določil tega odloka opravljajo pristojne inšpekcije, službe za varstvo narave in naravovarstveni nadzorniki. Naravni spomeniki (Bukev (I), k. o. Gruškovje, Kmetijski kombinat Ptuj, Bodika, Vurberg 57, Platana, Potrčeva 9, Sekvoja, Orešje,»Hincejevo«, Kmetijski kombinat Ptuj) Naravni spomenik (64. člen ZON): naravni spomenik je območje, ki vsebuje eno ali več naravnih vrednot, ki imajo izjemno obliko, velikost, vsebino ali lego ali so redek primer naravne vrednote. Na zavarovanem območju je prepovedano izvajati posege v naravo na način, ki lahko poslabša stanje, spremeni, poškoduje ali uniči naravno vrednoto, in spreminjati razmere ali stanje tako, da se spremeni, poškoduje ali uniči naravna vrednota ali pa zmanjša njen estetski pomen. Na zavarovanem območju je prepovedano izvajati posege v naravo na način, ki lahko poslabša stanje, spremeni, poškoduje ali uniči naravno vrednoto, in spreminjati razmere ali stanje tako, da se spremeni, poškoduje ali uniči naravna vrednota ali pa zmanjša njen estetski pomen. Z aktom o zavarovanju se na zavarovanem območju lahko prepovejo ali omejijo: 1. izvajanje posegov v prostor; 2. odkopavanje ali zasipavanje terena; 3. odkopavanje ali odnašanje kamnin, mineralov ali fosilov; 4. odlaganje odpadkov in odvajanje odpadnih voda; 5. spreminjanje vodnega režima; 6. odvzemanje naplavin; 7. povzročanje vibracij in eksplozij; 8. gospodarsko izkoriščanje naravnih virov; 9. plovba in sidranje; Lutra, Inštitut za ohranjanje naravne dediščine 53

54 10. promet z motornimi vozili in plovili; 11. letanje pod določeno višino, vzletanje ali pristajanje zrakoplovov; 12. lov in ribolov ter nabiranje rastlin ali živali; 13. spreminjanje vegetacije; 14. raziskovanje in odnašanje raziskovalnega materiala iz narave; 15. športnorekreativne dejavnosti; 16. postavljanje reklamnih in drugih označb; 17. obiskovanje in ogledovanje; 18. kurjenje; 19. opravljanje vojaških dejavnosti; 20. vse druge dejavnosti, ki lahko bistveno ogrozijo zavarovano območje. Pri določitvi prepovedi ali omejitev dejavnosti in posegov iz prejšnjega odstavka se upoštevajo značilnosti zavarovanega območja in namen zavarovanja Naravni spomenik Bukev (I), k. o. Gruškovje, Kmetijski kombinat Ptuj, Bodika, Vurberg 57, Platana, Potrčeva 9, Sekvoja, Orešje,»Hincejevo«, Kmetijski kombinat Ptuj Območja naravnih spomenikov so zavarovana z Odlokom o razglasitvi in zavarovanju naravnih območij in spomenikov narave v občini Ptuj (Uradni vestnik občin Ormož in Ptuj, št.14/79). Varovalni ukrepi so določeni v 8. členu omenjenega Odloka, in sicer je prepovedano vsako poškodovanje zavarovanih dreves, vej, lubja in korenin. Spomenik oblikovane narave (Zeleni pas mesta Ptuj in Turnišče, okolje gradu) Območje spomenikov oblikovane narave je zavarovano z Odlokom o razglasitvi in zavarovanju naravnih območij in spomenikov narave v občini Ptuj (Uradni vestnik občin Ormož in Ptuj, št. 14/79) Za spomenik oblikovane narave Zeleni pas mesta Ptuj veljajo naslednji varovalni ukrepi, ki so določeni v Odloku, in sicer: Za urejanje, vzdrževanje in varstvo območja Zelenega pasu mesta Ptuj veljajo določila odloka o urejanju, vzdrževanju in varstvu zelenih površin ter narave v občini Ptuj. V območju spomenika oblikovane narave Turniče, okolje gradu je za vse posege (poseki dreves, premiki, zemlje, gradnje in podobno) potrebno soglasje službe za varstvo narave Posebna varstvena območja Natura 2000 Posebna varstvena območja določa Uredba o posebnih varstvenih območjih (območjih Natura 2000) (Ur.l. RS, št. 49/04, 110/04, 59/07, 43/08, 8/12, 33/13, 35/13, 13/14). Splošne varstvene usmeritve: Na Natura 2000 območjih se posege in dejavnosti načrtuje tako, da se v čim večji možni meri: Lutra, Inštitut za ohranjanje naravne dediščine 54

55 - ohranja naravna razširjenost habitatnih tipov ter habitatov rastlinskih ali živalskih vrst; - ohranja ustrezne lastnosti abiotskih in biotskih sestavin habitatnih tipov, njihove specifične strukture ter naravne procese ali ustrezno rabo; - ohranja ali izboljšuje kakovost habitata rastlinskih in živalskih vrst, zlasti tistih delov habitata, ki so bistveni za najpomembnejše življenjske faze kot so zlasti mesta za razmnoževanje, skupinsko prenočevanje, prezimovanje, selitev in prehranjevanje živali; - ohranja povezanost habitatov populacij rastlinskih in živalskih vrst in omogoča ponovno povezanost, če je le-ta prekinjena. Pri izvajanju posegov in dejavnosti, ki so načrtovani v skladu s prejšnjim odstavkom, se izvedejo vsi možni tehnični in drugi ukrepi, da je neugoden vpliv na habitatne tipe, rastline in živali ter njihove habitate čim manjši. Čas izvajanja posegov, opravljanja dejavnosti ter drugih ravnanj se kar najbolj prilagodi življenjskim ciklom živali in rastlin tako, da se: - živalim prilagodi tako, da poseganje oziroma opravljanje dejavnosti ne sovpada ali v čim manjši meri sovpada z obdobji, ko potrebujejo mir oziroma se ne morejo umakniti, zlasti v času razmnoževalnih aktivnosti, vzrejanja mladičev, razvoja negibljivih ali slabo gibljivih razvojnih oblik ter prezimovanja, - rastlinam prilagodi tako, da se omogoči semenenje, naravno zasajevanje ali druge oblike razmnoževanja. Na Natura 2000 območja se ne vnaša živali in rastlin tujerodnih vrst ter gensko spremenjenih organizmov. Konkretne varstvene usmeritve za posamezno kvalifikacijsko vrsto in habitatne tipe so navedene v tabelah v poglavju Naravne vrednote Uredba o zvrsteh naravnih vrednot (Ur. l. RS, št. 52/02, 67/03) določa zvrsti naravnih vrednot, način opredeljevanja naravnih vrednot po zvrsteh, podrobnejše kriterije za razvrstitev naravnih vrednot na naravne vrednote državnega ali lokalnega pomena,varstvene in razvojne usmeritve ter druga pravila ravnanja za varstvo naravnih vrednot. Varstvene usmeritve za varstvo naravne vrednote so usmeritve za posege in dejavnosti človeka na naravni vrednoti in na območju, ki je z naravno vrednoto vidno ali funkcionalno povezano (v nadaljnjem besedilu: območje vpliva na naravno vrednoto), z namenom, da se naravna vrednota ohranja. (4. člen Uredbe). Posegi in dejavnosti na naravni vrednoti (1) Posegi in dejavnosti se izvajajo na naravni vrednoti, če ni drugih prostorskih ali tehničnih možnosti za izvedbo posega ali opravljanje dejavnosti. (2) Če ni drugih prostorskih ali tehničnih možnosti, se posegi in dejavnosti: na površinski in podzemeljski geomorfološki, hidrološki in geološki naravni vrednoti izvajajo v obsegu in na način, da se ne uničijo, poškodujejo ali bistveno spremenijo lastnosti, zaradi katerih je del narave opredeljen za naravno vrednoto, Lutra, Inštitut za ohranjanje naravne dediščine 55

56 oziroma v obsegu in na način, da se v čim manjši možni meri spremenijo druge fizične, fizikalne, kemijske, vidne in funkcionalne lastnosti naravne vrednote. na drevesni naravni vrednoti izvajajo tako, da se ne zmanjša vitalnost in ne poslabša zdravstveno stanje drevesa ter, da se ne poslabšajo življenjske razmere na rastišču. na botanični in zoološki naravni vrednoti izvajajo tako, da se ne poslabšajo življenjske razmere rastlin in živali, zaradi katerih je del narave opredeljen za naravno vrednoto, do takšne mere, da jim je onemogočeno dolgoročno preživetje. na ekosistemski naravni vrednoti izvajajo tako, da se ne spremenijo kvalitete ekosistema ter naravni procesi v njem do takšne mere, da se poruši naravno ravnovesje. na krajinski vrednoti izvajajo tako, da se ne zmanjšuje krajinska pestrost ter da se ne uniči, poškoduje ali bistveno spremeni lastnosti krajinskih elementov ter njihove razporeditve v prostoru. na oblikovani naravni vrednoti izvajajo tako, da se ne poslabšajo življenjske razmere za rastline, ki so bistveni sestavni del naravne vrednote, da se ne zmanjša njihova vitalnost ter da se bistveno ne spremenijo oblikovne lastnosti naravne vrednote, pri čemer se na območjih vrtno arhitekturne dediščine posegi in dejavnosti izvajajo v skladu s predpisi s področja varstva kulturne dediščine. (5. člen). Posegi in dejavnosti na območju vpliva na naravno vrednoto Posegi in dejavnosti zunaj naravnih vrednot, na območju vpliva na naravno vrednoto se izvajajo tako, da vpliv posega ali dejavnosti ne povzroči uničenja ali bistvene spremembe lastnosti, zaradi katerih je bil del narave opredeljen za naravno vrednoto ali uničenja naravne vrednote. Za potrebe priprave prostorskih aktov se območje vpliva na naravno vrednoto opredeli glede na nameravani poseg ali dejavnost na podlagi naslednjih izhodišč: za hidrološko naravno vrednoto je območje vpliva na naravno vrednoto območje porečja ali dela porečja, v katerem se naravna vrednota nahaja, za podzemno geomorfološko naravno vrednoto je območje vpliva na naravno vrednoto površje nad podzemno jamo ter, če je naravna vrednota vodna podzemna jama, porečje voda, ki tečejo v podzemno jamo, za naravne vrednote drugih zvrsti je območje vpliva na naravno vrednoto območje, v katerem vplivi posegov in dejavnosti človeka lahko ogrozijo tiste lastnosti, zaradi katerih je bil del narave opredeljen za naravno vrednoto: za geomorfološke in geološke naravne vrednote je to zlasti njihova stabilnost, za botanične, zoološke, ekosistemske in drevesne naravne vrednote je to zlasti kvaliteta habitatov rastlin in živali. (6. člen). Podrobnejše varstvene in razvojne usmeritve za naravne vrednote so določene v prilogi 4 Pravilnika o določitvi in varstvu naravnih vrednot (Ur. l. RS, št. 111/04, 70/06, 58/09, 93/10) in so navedene v Prilogi 6, skupaj z naravnimi vrednotami (v oklepaju), za katere veljajo Območja pričakovanih naravnih vrednot V primeru najdbe mineralov ali fosilov se mora najditelj ravnati po 74. členu ZON-a. Vsak, ki odkrije del narave, za katerega domneva, da ima lastnosti jame ali dela jame, je dolžan o tem obvestiti Inštitut za raziskovanje krasa Znanstvenoraziskovalnega centra SAZU (8. in 9. člen ZVPJ). Lutra, Inštitut za ohranjanje naravne dediščine 56

57 Ekološko pomembna območja (EPO) V skladu z 32. členom ZON vlada določi ekološko pomembna območja, predpiše varstvene usmeritve za ohranitev ali doseganje ugodnega stanja habitatnih tipov, rastlinskih in živalskih vrst ter njihovih habitatov, ter zagotavlja varstvo ekološko pomembnih območij z ukrepi varstva naravnih vrednot na podlagi tega zakona. Varstvo ekološko pomembnih območij se zagotavlja tudi z ukrepi po drugih predpisih, ki lahko prispevajo k njihovi ohranitvi. Pravila ravnanja, varstveni režimi ali razvojne usmeritve, določene v uredbi o ekološko pomembnih območjih in v aktih, izdanih na podlagi ZON-a, se upoštevajo pri urejanju prostora in rabi naravnih dobrin. Varstvo ekološko pomembnih območij je določeno v Uredbi o ekološko pomembnih območjih (Ur. l. RS, št. 48/04). Ekološko pomembna območja so oblikovana tako, da vključujejo zlasti: - habitate prosto živečih rastlinskih in živalskih vrst ter habitatne tipe, katerih ohranjanje se izvaja na podlagi ratificiranih mednarodnih pogodb oziroma je njihovo ohranjanje v interesu Evropske unije, - habitatne tipe, ki so na ozemlju države redki, ranljivi, imajo majhno naravno območje razširjenosti ali predstavljajo za določeno biogeografsko regijo značilen habitatni tip in - habitate rastlinskih in živalskih vrst, ki so na ozemlju Republike Slovenije ogrožene zaradi izgube ali slabšanja kvalitet habitata. Habitatni tipi ter rastlinske in živalske vrste iz prejšnjega odstavka so določeni v predpisih o določitvi habitatnih tipov, ki se na območju Republike Slovenije prednostno ohranjajo v ugodnem stanju, in v predpisih o zavarovanju rastlinskih in živalskih vrst oziroma o uvrstitvi ogroženih rastlinskih in živalskih vrst v rdeči seznam. Pri izvajanju posegov in dejavnosti, ki so načrtovani v skladu s prejšnjim odstavkom, se izvedejo vsi možni tehnični in drugi ukrepi, da je neugoden vpliv na habitatne tipe, rastline in živali ter njihove habitate čim manjši. (5. člen uredbe). Varstvene usmeritve za ohranjanje ekološko pomembnih območij se določajo na osnovi varstvenih ciljev za ohranjanje habitatnih tipov ter rastlinskih in živalskih vrst in njihovih habitatov, ki so določeni v predpisih iz drugega odstavka 3. člena te uredbe ter programih, strategijah in načrtih s področja ohranjanja narave, ki sta jih sprejela Državni zbor Republike Slovenije ali Vlada Republike Slovenije. Na ekološko pomembnih območjih, ki niso tudi posebna varstvena območja, skladno s predpisom, ki ureja posebna varstvena območja (območja Natura 2000), so vsi posegi in dejavnosti možni, načrtuje pa se jih tako, da se v čim večji možni meri ohranja naravna razširjenost habitatnih tipov ter habitatov rastlinskih ali živalskih vrst, njihova kvaliteta ter povezanost habitatov populacij in omogoča ponovno povezanost, če bi bila le-ta z načrtovanim posegom ali dejavnostjo prekinjena. Lutra, Inštitut za ohranjanje naravne dediščine 57

58 Pri izvajanju posegov in dejavnosti, ki so načrtovani v skladu s prejšnjim odstavkom, se izvedejo vsi možni tehnični in drugi ukrepi, da je neugoden vpliv na habitatne tipe, rastline in živali ter njihove habitate čim manjši. Lutra, Inštitut za ohranjanje naravne dediščine 58

59 2.3.2 Podatki o pridobitvi in upoštevanju smernic Smernice Zavoda RS za varstvo narave, OE Maribor (št. 4-II- 696/3-O-11/LR z dne , 6-III-646/3-O-13/LR z dne , 4-III- 696/6-O-13/LR z dne ) Tabela 14: Upoštevanje smernic Zavoda RS za varstvo narave. Smernica - povzetek Upoštevanje smernic Dopolnitev člena, ki se nanaša na cilje ni upoštevano prostorskega razvoja občine Dopolnitev člena, ki se nanaša na upoštevano prednostna območja za razvoj poselitve Dopolnitev člena, ki se nanaša na smeri ni upoštevano prometnega povezovanja naselij Dopolnitev člena, ki se nanaša na druga ni upoštevano za občino pomembna območja Dopolnitev členov, ki se nanašajo na deloma upoštevano gospodarsko javno infrastrukturo Dopolnitev členov, ki se nanašajo na deloma upoštevano poselitev Dopolnitev členov, ki se nanašajo na deloma upoštevano razvoj in prostorske ureditve v krajini Dopolnitev členov, ki se nanašajo na deloma upoštevano kmetijske dejavnosti Dopolnitev členov, ki se nanašajo na deloma upoštevano območja gozdov Dopolnitev členov, ki se nanašajo na deloma upoštevano območja voda Dopolnitev členov, ki se nanašajo na deloma upoštevano, predvsem del, ki se nanaša na območja za turizem in rekreacijo dodatno rekreacijsko infrastrukturo na NV (314) Ptujsko jezero akumulacijsko jezero na Dravi ni upoštevan Dopolnitev členov, ki se nanašajo na deloma upoštevano območja gozdov Dopolnitev členov, ki se nanašajo na območja mineralnih surovin Pobuda št. 14 deloma upoštevano. Strateški del predvideva kot novo prednostno območja za razvoj dejavnosti - območje odvzema mineralnih surovin - prodnato območje vzhodno od centra za ravnanje z odpadki v Gajkah. Izvedbeni del ne opredeljuje območij LN. ni upoštevano. A v K1 ni smiselno. Dejanska raba je G tako, naj se opredeli tudi PNRP. Ni relevantno. PNRP ostaja K2 Ni relevantno. PNRP ostaja K2 Pobuda št. 38 Pobuda št. 39 Pobuda št. 40 Ni relevantno. PNRP ostaja K2 Pobuda št. 41 Ni relevantno. PNRP je G. Pobuda št. 42 Ni relevantno. PNRP je G. Pobuda št. 43 Ni relevantno. PNRP ostaja K2. Pobuda št. 44 Ni relevantno. PNRP ostaja K2. Pobuda št. 45 deloma upoštevano. PIP za to območje še niso Lutra, Inštitut za ohranjanje naravne dediščine 59

60 določeni. Pobuda št. 46 Ni relevantno. PNRP ostaja K2. Pobuda št. 47 Ni relevantno. PNRP ostaja K2. Pobuda št. 180 Ni relevantno. PNRP ostaja K1. Pobuda št. 212 deloma upoštevano. 78. člen (ohranjanje narave) sicer na splošno določa, da se pri poseganju v prostor na območja ohranjanja narave upošteva smernice, vendar PIP za PT-BT01 še niso določeni. Pobuda št. 214 Ni relevantno. PNRP ostaja K1. Pobuda št. 215 Ni relevantno. PNRP ostaja K1. Pobuda št. 216 Pobuda št. 275 deloma upoštevano. 78. člen (ohranjanje narave) sicer na splošno določa, da se pri poseganju v prostor na območja ohranjanja narave upošteva smernice, vendar PIP za PT-BT03 še niso določeni. deloma upoštevano. 78. člen (ohranjanje narave) sicer na splošno določa, da se pri poseganju v prostor na območja ohranjanja narave upošteva smernice, vendar PIP za PO01 še niso določeni. Pobuda 300/2 ni upoštevano Pobuda št. 317 ni upoštevano Pobuda 317/1 ni relevantno Pobuda 317/2 ni upoštevano Pobuda št. 318 ni upoštevano Pobuda št. 330/1 ni upoštevano Pobuda št. 330/2 ni upoštevano Pobuda št. 331 ni upoštevano Pobuda št. 332 Ni relevantno. PNRP ostaja K1. Pobuda št. 336 ni upoštevano Pobuda št. U-096 upoštevano Pobuda št. U-220 ni upoštevano Pobuda št. U-613 ni upoštevano Pobuda št. U-305 ni upoštevano Pobuda št. U-306 ni upoštevano U-426/1 ni relevantno U-604 deloma upoštevano NV smernice, ki se nanašajo na KV03 ni upoštevano (str. 20, 2. Odstavek) NV smernice, ki se nanašajo na PT-BT03 ni upoštevano (str. 20, 3. Odstavek) NV smernice, ki se nanašajo na OP06 ni upoštevano (str. 21, 2. Odstavek) NV smernice, ki se nanašajo na vodotoke ni upoštevano (str. 21, 3. Odstavek) PNRP_ID_1061 hitra cesta na odseku ni upoštevano Ptuj - Markovci Lutra, Inštitut za ohranjanje naravne dediščine 60

61 Smernice Zavoda za ribištvo Slovenije (ZZRS) (ŠT /2011/2 Z DNE ) 81. člen OPN vsebuje PIP za varstvo voda, ki so deloma usklajeni z obravnavanimi smernicami. PIP za EUP za posamezne posege še niso pripravljeni Smernice Zavoda za gozdove Slovenije, OE Maribor ( , z dne ) 83. člen OPN vsebuje PIP za varstvo gozdov, ki so deloma usklajeni z obravnavanimi smernicami. PIP za EUP za posamezne posege še niso pripravljeni Podatki o pridobitvi strokovnih podlag Strokovne podlage s področja ohranjanja narave za potrebe OPN Ptuj niso bile pripravljene. Za pripravo poročila smo uporabili strokovne podlage navedene v poglavju Viri in literatura. 2.4 PRIKAZ OBMOČIJ DEJANSKE RABE PROSTORA Dejanska raba tal je prikazana v PRILOGA 3: Dejanska raba tal. 2.5 VRSTE IN HABITATNI TIPI, ZA KATERE SO POSAMEZNA NATURA OBMOČJA DOLOČENA, VKLJUČNO S PODATKI IZ STANDARDNIH OBRAZCEV (SDF STANDARD DATA FORM) Seznam vrst z naravovarstveno presojo pomena območja za posamezno vrsto je v spodnji tabeli. Naravovarstvena presoja pomena območja je povzeta po strokovnih podlagah iz SDF obrazcev (Standard Data Form) (april 2013). Tabela 15: Podatki za kvalifikacijske vrste iz SDF obrazca za območje POO Drava. Vrsta Populacija Ocena obm. EU Koda Latinsko ime Slovensko ime Podatki o populaciji VPOP VOHR VIZOL VOC 1614 Apium repens plazeča zelena V A C A B 1130 Aspius aspius bolen P C B C A 1193 Bombina variegata hribski urh R C B C B 1078 Callimorpha quadripunctaria črtasti medvedek C C B C C 4014 Carabus variolosus močvirski krešič R C C B C 1337 Castor fiber bober P C B C B 1149 Cobitis taenia navadna nežica P C C C B 4045 Coenagrion ornatum koščični škratec R C B B B 1163 Cottus gobio kapelj P C C C A 1086 Cucujus cinnaberinus škrlatni kukulj P C B B C 1220 Emys orbicularis močvirska sklednica R A B A B 1224 Gobio albipinnatus beloplavuti globoček P C B C B 1122 Gobio uranoscopus zvezdogled P C B C B 2555 Gymnocephalus baloni grbasti okun P A B C A 1355 Lutra lutra vidra C B B C A 1321 Myotis emarginatus vejicati netopir <20 C B B C 1037 Ophiogomphus cecilia kačji potočnik R B C B B 1304 Rhinolophus ferrumequinum veliki podkovnjak <30 C C B C 1134 Rhodeus sericeus amarus pezdirk P C B C B 1167 Triturus carnifex veliki pupek R C B C C Lutra, Inštitut za ohranjanje naravne dediščine 61

62 2011 Umbra krameri velika senčica P B A C A 1160 Zingel streber upiravec P B B C B Tabela 16: Podatki za kvalifikacijske vrste iz SDF obrazca za območje POO Podvinci. Vrsta Populacija Ocena obm. EU Koda Latinsko ime Slovensko ime Podatki o populaciji VPOP VOHR VIZOL VOC 1188 Bombina bombina nižinski urh C C B A C 1078 Callimorpha črtasti medvedek quadripunctaria C C B C C 1042 Leucorrhinia pectoralis dristavični spreletavec R A B B A 1428 Marsilea quadrifolia štiriperesna marzilka R B C B B 1167 Triturus carnifex veliki pupek R C B C C Tabela 17: Podatki za kvalifikacijske vrste iz SDF obrazca za območje POO Velovlek. Vrsta Populacija Ocena obm. EU Koda Latinsko ime Slovensko ime Podatki o populaciji VPOP VOHR VIZOL VOC 1188 Bombina bombina nižinski urh C C B A B 1078 Callimorpha črtasti medvedek quadripunctaria C C B C C 1042 Leucorrhinia pectoralis dristavični spreletavec R A B B A Tabela 18: Podatki za kvalifikacijske vrste iz SDF obrazca za območje PVO Drava. Vrsta Populacija Ocena obm. EU Koda Latinsko ime Slovensko ime Podatki o populaciji VPOP VOHR VIZOL VOC A297 Acrocephalus scirpaceus srpična trstnica GN (50-70) B C C B A168 Actitis hypoleucos mali martinec GN (70-75), SEL ( ) A C C B A229 Alcedo atthis vodomec GN (15-30) B C C C A053 Anas platyrhynchos mlakarica SEL ( ) A055 Anas querquedula reglja GN (5-12) A B C C A051 Anas strepera konopnica GN (1-8) A B C C A395 Anser albifrons beločela gos ZIM ( ) A C C C A043 Anser anser siva gos ZIM (0-700) A C C C A059 Aythya ferina sivka ZIM ( ) SEL ( ) A B C C A061 Aythya fuligula čopasta črnica GN (20-40) A060 Aythya nyroca kostanjevka ZIM ( ) A B C C GN (1-4) SEL (30-50) B B C C A067 Bucephala clangula zvonec ZIM ( ) A C C B A136 Charadrius dubius mali deževnik GN (40-105) B C C B A196 Chlidonias hybridus belolična čigra SEL (50-210) C B C C A197 Chlidonias niger črna čigra SEL ( ) A B C A A030 Ciconia nigra črna štorklja GN (5-7) A C C B A081 Circus aeruginosus A082 Circus cyaneus rjavi lunj pepelasti lunj GN (0-2) SEL ( ) B B C B ZIM (15-30) SEL ( ) B B C C A084 Circus pygargus močvirski lunj SEL (30-100) C B C C A113 Coturnix coturnix prepelica GN (40-80) C C C C A236 Dryocopus martius črna žolna GN (10-20) C B C C A027 Egretta alba (Casmerodius albus) velika bela čaplja ZIM (70-210) A B C B Lutra, Inštitut za ohranjanje naravne dediščine 62

63 Vrsta Populacija Ocena obm. EU Koda Latinsko ime Slovensko ime Podatki o populaciji VPOP VOHR VIZOL VOC A026 Egretta garzetta mala bela čaplja SEL (50-120) A B C B A321 Ficedula albicollis belovrati muhar GN ( ) C C C C A125 Fulica atra liska SEL ( ) A001 Gavia stellata rdečegrli slapnik ZIM (5-30) A C C C A075 Haliaeetus albicilla belorepec ZIM (1-5), PR (2-2) B C C C A131 Himantopus himantopus polojnik GN (2-19) A B C B A022 Ixobrychus minutus čapljica GN (2-7) B B C C A338 Lanius collurio rjavi srakoper GN ( ) B C C C A182 Larus canus sivi galeb ZIM ( ) A B C C A176 Larus melanocephalus črnoglavi galeb GN (1-3) A B C C A459 Larus michahellis rumenonogi galeb SEL ( ) A B C C A177 Larus minutus mali galeb SEL ( ) (Hydrocoloeus minutus) A179 Larus ridibundus rečni galeb A B C B GN ( ) SEL ( ) A B C B A292 Locustella luscinioides trstni cvrčalec GN (20-30) B B C C A068 Mergellus albellus mali žagar ZIM (40-150) A B C B A070 Mergus merganser veliki žagar ZIM (50-200) B B C C A073 Milvus migrans črni škarnik GN (1-2) B B C C A072 Pernis apivorus sršenar GN (28-35) B B C B A393 Phalacrocorax pygmeus pritlikavi kormoran ZIM ( ) A B B B A151 Philomachus pugnax togotnik SEL ( ) A B C C A316 Phylloscopus trochilus severni kovaček GN ( ) A B C B A234 Picus canus pivka GN (35-40) B B C C A120 Porzana parva mala tukalica GN (1-3) B B C C A119 Porzana porzana grahasta tukalica GN (1-3) C B C C A118 Rallus aquaticus mokož GN (10-20) A B C B A336 Remiz pendulinus plašica GN ( ) A B C B A249 Riparia riparia breguljka GN ( ) B C C B A193 Sterna hirundo navadna čigra GN (80-145) A B C C A166 Tringa glareola močvirski martinec SEL ( ) A B C A A162 Tringa totanus rdečenogi martinec GN (2-11) A A C B A142 Vanellus vanellus priba GN ( ) SEL ( ) V standardnih obrazcih je podana naravovarstvena presoja posameznega območja za posamezno kvalifikacijsko vrsto tega območja. Lestvica za oceno je naslednja: Podatki o populaciji posamezne vrste: GN gnezditvena populacija, ZIM zimska populacija, SEL selitvena populacija, PR populacija, ki se na območju prehranjuje, gnezdi pa izven območja. Številke v oklepaju označujejo minimalno in maksimalno številčnost populacije. Velikost in gostota populacije v območju (VPOP) (glede na celotno populacijo vrste v državi): A več kot 15 %, B od 2 do 15 %, C od 0 do 2 %, D neznačilno pojavljanje. Stopnja ohranjenosti (VOHR): A odlična stopnja ohranjenosti, B dobra stopnja ohranjenosti, C povprečna ali zmanjšana ohranjenost. Stopnja izolacije populacije (VIZOL): A populacija je izolirana, B populacija ni izolirana, ampak je na robu meje razširjenosti, C populacija ni izolirana na širšem območju razširjenosti. Splošna ocena (VOC) (»best expert judgement«): A območje je bistveno za ohranjanje vrste, B območje je zelo pomembno za ohranjanje vrste, C vrsta se na območju nahaja, a ni pomembno za ohranjanje vrste, N vrsta je prisotna, pomen območja še ni natančno ovrednoten, P območje, kjer se vrsta lahko pojavlja. A C B C C Lutra, Inštitut za ohranjanje naravne dediščine 63

64 Seznam habitatnih tipov z naravovarstveno presojo pomena območja je v spodnji tabeli. V primeru, da območja niso bila ovrednotena, so rubrike v tabeli prazne, kar pa ne pomeni, da območje za ohranjanje habitata ni pomembno. V strokovnih podlagah je v izpisu standardnega obrazca za posamezno območje in njegove kvalifikacijske habitatne tipe navedeno sledeče: Reprezentativnost (REP): A: odlična reprezentativnost, B: dobra reprezentativnost, C: značilna reprezentativnost, D: neznačilna prisotnost Relativna površina (POV): (površina habitatnega tipa na obravnavanem območju in deležu, ki ga predstavlja glede na celotno površino v državi): A: 100 %>= p >15 %, B: 15 %>= p > 2 %, C: 2 %>= p > 0 % Ohranjenost (OHR): A: odlična stopnja ohranjenosti, B: dobra stopnja ohranjenosti, C: povprečna ali zmanjšana ohranjenost Splošna ocena (OC): A: odlična vrednost, B: dobra vrednost, C: značilna vrednost Tabela 19: Podatki za kvalifikacijske habitatne tipe iz SDF obrazca za območje POO Drava. Ime HT Koda REP POV OHR OC Naravna evtrofna jezera z vodno vegetacijo zvez Magnopotamion ali Hydrocharition 3150 A A B A Vodotoki v nižinskem in montanskem pasu z vodno vegetacijo zvez Ranunculion fluitantis in Callitricho-Batrachion 3260 B B B B Reke z muljastimi obrežji z vegetacijo zvez Chenpodion rubri p.p. in Bidention p.p 3270 A A A A Skalna travišča na bazičnih tleh (Alysso-Sedion albi) 6110 C B B B Polnaravna suha travišča in grmiščne faze na karbonatnih tleh (Festuco-Brometalia) (*pomembna rastišča kukavičevk) 6210 B B B B Nižinske in montanske do alpinske hidrofilne robne združbe z visokim steblikovjem 6430 B C B C Obrečna vrbovja, jelševja in jesenovja (mehkolesna loka); (Alnus glutinosa in Fraxinus excelsior (Alno-Padion, Alnion incanae, 91E0 A A B A Salicion albae)) Obrečni hrastovo-jesenovo-brestovi gozdovi (Quercus robur, Ulmus laevis in Ulmus minor, Fraxinus excelsior ali Fraxinus 91F0 C B C B angustifolia), vzdolž velikih rek (Ulmenion minoris) Ilirski hrastovo-belogabrovi gozdovi (Erythronio-Carpinion) 91L0 B C C C Tabela 20: Podatki za kvalifikacijske habitatne tipe iz SDF obrazca za območje POO Podvinci. Ime HT Koda REP POV OHR OC Naravna evtrofna jezera z vodno vegetacijo zvez Magnopotamion ali Hydrocharition 3150 B B C B Tabela 21: Podatki za kvalifikacijske habitatne tipe iz SDF obrazca za območje POO Velovlek. Ime HT Koda REP POV OHR OC Naravna evtrofna jezera z vodno vegetacijo zvez Magnopotamion ali Hydrocharition 3150 B B C B 2.6 NAČRTI ZA UPRAVLJANJE OBMOČJA IN USMERITVE, KI IZHAJAJO IZ NJIH Za Natura 2000 območja je v veljavi Operativni program - Program upravljanja območij Natura 2000 za obdobje , ki ga je sprejela Vlada RS na 141. seji 11. oktobra. Njegov osnovni namen je opredeliti izvajanje obveznosti varstva posebnih varstvenih območij Lutra, Inštitut za ohranjanje naravne dediščine 64

65 - območij Natura 2000, ki jih Sloveniji nalagata direktivi o pticah in o habitatih. Operativni program določa podrobne varstvene cilje, ki se v glavnem nanašajo na notranja območja območij Natura Izhajajo iz varstvenih ciljev, določenih z Uredbo o posebnih varstvenih območjih (območjih Natura 2000), in varstvenih ciljev za ohranjanje habitatov ogroženih rastlinskih in živalskih vrst ter habitatnih tipov, ki se prednostno ohranjajo v ugodnem stanju. Program nadalje določa varstvene ukrepe oziroma usmeritve za doseganje varstvenih ciljev, in sicer za vsako območje Natura posebej, pri čemer je nabor ukrepov določen glede na značaj območja Natura. Varstveni ukrepi so razdeljeni na: ukrepe varstva narave, ukrepe, prilagojene rabi naravnih dobrin, s katerimi se dosega varstvene cilje, ukrepe, prilagojene kmetijske prakse, s katero se dosega varstvene cilje, ukrepe oziroma usmeritve upravljanja voda, s katerimi se dosega varstvene cilje. Z operativnim programom so določeni tudi kazalci, ki se morajo redno spremljati, zato da se ugotavlja učinkovitost ukrepov glede doseganja ugodnega stanja rastlinskih in živalskih vrst, njihovih habitatov in habitatnih tipov. Za območje občine Ptuj je v veljavi Gozdnogospodarski načrt gozdnogospodarskega območja Maribor ( ), ki med drugim vsebuje tudi Naravovarstvene usmeritve za zavarovana območja, naravne vrednote, Ekološko pomembna območja, Posebna varstvena območja (območja Natura 2000) ter podrobne in konkretne varstvene usmeritve za gospodarjenje z gozdovi na kompleksnih območjih Nature Slednji so pripravljeni in usklajeni z Naravovarstvenimi smernicami za gozdnogospodarske načrte gozdnogospodarskih območij , Ljubljana, ZRSVN. Področje upravljanja z vodami v Sloveniji ureja Načrt upravljanja voda za vodni območji Donave in Jadranskega morja , ki med drugim obsega varstvene usmeritve za upravljanje voda v varovanih območjih. Iz predpisov, ki urejajo ohranjanje narave, so bili povzeti splošni cilji, ki so: ohranjanje biotske raznovrstnosti ter varstvo naravnih vrednot in zavarovanih območij. Za območja Natura 2000 cilji izhajajo iz Operativnega programa programa upravljanja območij Natura 2000 za obdobje od 2007 do In se glasijo»ohranjanje ugodnega stanja«, za območja, kjer je ocenjeno ugodno stanje oziroma»vzpostavljanje ugodnega stanja«za območja, kjer je ocenjeno neugodno stanje. Iz tega sledi, da je cilj za VTPV, na katerih je ocenjeno ugodno stanje območij Natura 2000, ki se razprostirajo na VTPV ali na njegovi prispevni površini,»ohranjanje ugodnega stanja«. Za VTPV, na katerih je ocenjeno neugodno stanje vsaj enega izmed območij Natura 2000, ki se razprostirajo na VTPV ali na njegovi prispevni površini, je zadan cilj»vzpostavljanje ugodnega stanja«. Za upravljanje z ribjimi populacijami v celinskih vodah je v pripravi Program upravljanja rib v celinskih vodah Republike Slovenije za obdobje (osnutek). Ribiško upravljanje je določeno v načrtih ribiških območij in ribiškogojitvenih načrtih ribiških okolišev. Program temelji na mednarodnih obveznostih naše države o ohranjanju naravnih habitatnih tipov ter prostoživečih živalskih in rastlinskih vrst v skladu z Direktivo Sveta 92/43/EGS, z dne 21. maja 1992 in Uredbo o posebnih varstvenih območjih območjih Natura 2000 ter Vodno direktivo. Poleg tega je v programu upoštevan tudi Načrt upravljanja voda za vodni območji Donave in Jadranskega morja (Uredba o načrtu upravljanja voda za vodni območji Donave in Jadranskega morja, Uradni list RS, št. 61/2011) ter Alpska konvencija (Berchtesgaden, 1989) in Konvencija o biološki pestrosti (Rio de Janeiro 1992). V programu so opredeljeni cilji, usmeritve in ukrepi za varstvo in trajnostno rabo rib. Generalni cilji upravljanja rib so strnjeni v tri bistvene točke: Lutra, Inštitut za ohranjanje naravne dediščine 65

66 Zagotavljanje kakovostnega ribolova v najširšem možnem pomenu za najširši krog ribičev v prehranske namene, užitek v ribolovu, uplen zadostne količine ali primerne velikosti rib, doseganje uspehov na ribiških tekmovanjih, preživljanje prostega časa v naravi ali kakršenkoli drug pomen kakovostnega ribolova z vidika ribiča. Doseganje pozitivnega ekonomskega učinka sladkovodnega ribištva (gospodarstvo in turizem). Ohranjanje populacij vseh domorodnih vrst rib (tako lovnih kot lovno nezanimivih vrst), po načelu trajnostne rabe, varstva in zaščite ribjih populacij ter njihovih habitatov, ki obenem ne ogroža drugih živalskih in rastlinskih vrst ali njihovih habitatov; zagotovitev ugodnega stanja populacij (velikosti, vrstne in starostne strukture) in habitatov vseh domorodnih vrst rib, še posebej na območjih, zavarovanih s predpisi o ohranjanju narave. 2.7 OPIS IZHODIŠČNEGA STANJA VAROVANIH OBMOČIJ V nadaljevanju podajamo opis obstoječega izhodiščnega stanja Natura 2000 in zavarovanih območij. Podrobnejši opis s ključnimi značilnostmi kvalifikacijskih vrst in habitatnih tipov z notranjimi conami za posamezno kvalifikacijsko vrsto in/ali habitatni tip je podan v Prilogi 7. Tabela 22: Izhodiščno stanje Natura 2000 območij IME OBMOČJA POO Velovlek, SI POO Podvinci, SI POO Drava, SI PVO Drava, SI Ključne značilnosti (NV Atlas, ZRSVN, 2013) Zahodno od Sp. Velovleka pri Ptuju je kompleks nižinskega gozda z ribnikom, potokom, mokrotnimi ekstenzivnimi travniki in bogato strukturiranimi gozdnimi robovi je habitat evropsko pomembnih vrst dristavični spreletavec (kačji pastir), črtasti medvedek (metulj), nižinski urh. Območje obsega ribnike, gozd in vmesne kmetijske površine. Tu najdemo štiriperesno marzilko, kačjega pastirja dristavični spreletavec, metulja črtasti medvedek, velikega pupka ter nižinskega urha. Območje obsega dolino največje slovenske reke z obrežji in pritoki. V zgornjem delu ima Drava še alpski značaj, ki pa ga krnijo hidrocentrale z akumulacijskimi jezeri. Na njih se je razvil pester sistem vodnih in obvodnih sekundarnih habitatov, ki so pomembni tako iz stališča habitatnih tipov kot habitatov vrst. Spodnji bolj nižinski tok Drave predstavlja kompleksen poplavni ekosistem z veliko pestrostjo habitatov ki so življenjski prostor ogroženim živalskim in rastlinskim vrstam. Območje je pomembno kot gnezdišče, počivališče in zimovališče številnih vrst vodnih in obvodnih ptic. Po Dravski dolini poteka pomembna selitvena pot ptic, več kot dvajset tisoč vodnih ptic pa tu tudi prezimuje. Tabela 23: Izhodiščno stanje zavarovanih območij ID št. Ime območja Ključne značilnosti (NV Atlas, ZRSVN, 2013) 661 Naravni in gozdni rezervat Zlatoličje Nižinski poplavni gozd, habitat številnih živalskih in rastlinskih vrst Zeleni pas mesta Ptuj Spomenik oblikovane narave Turnišče, okolje gradu Spomenik oblikovane narave Bukev (I), k. o. Gruškovje, Kmetijski kombinat Ptuj Dendrološki naravni spomenik 1153 Bodika, Vurberg 57 Dendrološki naravni spomenik Lutra, Inštitut za ohranjanje naravne dediščine 66

67 1164 Platana, Potrčeva 9 Dendrološki naravni spomenik 1170 Sekvoja, Orešje,»Hincejevo«, Kmetijski kombinat Ptuj 3985 Naravni rezervat Ribniki Podvinci Dendrološki naravni spomenik Ribniki, habitat številnih živalskih in rastlinskih vrst. 2.8 KLJUČNE ZNAČILNOSTI KVALIFIKACIJSKIH VRST IN HABITATNIH TIPOV Ključne značilnosti kvalifikacijskih vrst in habitatnih tipov so navedene v Prilogi PODATKI O SEZONSKIH VPLIVIH IN VPLIVIH NARAVNIH MOTENJ (SUŠ, POPLAV) NA KLJUČNE HABITATE ALI VRSTE NA OBMOČJU Vplivi naravnih motenj so lahko predvsem posledica klimatskih razmer, in sicer temperature in padavin, ki lahko povzročajo suše ali poplave. Območje poplav je prikazano na spodnji sliki. Javno dostopnih podatkov o sušah v ureditvenem območju ni, zato podajamo podatek povprečnih letnih temperaturah zraka in povprečna letni količini padavin, na podlagi katerih je mogoče sklepati o sušah. Slika 7: Poplavna ogroženost na območju Občine Ptuj (Atlas okolja, november 2014) Lutra, Inštitut za ohranjanje naravne dediščine 67

68 Slika 8: Povprečne letne temperature zraka na območju Občine Ptuj (vir: Atlas okolja, november 2014), Legenda: svetlo oranžna C, temno oranžna C Slika 9: Povprečna letna količina padavin na območju Občine Ptuj (vir: Atlas okolja, november 2014), legenda: svetlo modra mm, temno modra mm; Lutra, Inštitut za ohranjanje naravne dediščine 68