25/ Ljubljana Spoštovani! Novosti v Uradnem listu v mesecu novembru 2014, ki vas utegnejo zanimati, so: V Uradnem listu RS, št. 85/2014

Transkripcija

1 25/ Ljubljana Spoštovani! Novosti v Uradnem listu v mesecu novembru 2014, ki vas utegnejo zanimati, so: V Uradnem listu RS, št. 85/2014, z dne je izšel Pravilnik o spremembah in dopolnitvah Pravilnika o izvajanju Zakona o davku na dodano vrednost, ki začne veljati Spreminjajo se splošne določbe, ki se sklicujejo na pravne predpise. Črta se 28. člen, ki ureja stalno poslovno enoto, spremenita se 30. in 39. člen, ki obravnavata obdavčitev v primeru prodaje terjatev (faktoringa). Spreminja se tudi 110. člen, ki ureja spremembo dejavnikov, ki so bili uporabljeni pri določitvi zneska za odbitek DDV, in sicer se dopolnjuje za primer obravnave davčnega zavezanca, ki mu preneha identifikacija za namene DDV zaradi prehoda na posebno ureditev za male davčne zavezance. Spremembe se nanašajo tudi na 162. člen, ki ureja posebno ureditev za kmete. Poleg omenjenih so v 15. členih še nekatere druge spremembe. V Uradnem listu, št. 83/2014, z dne je izšel Pravilnik o spremembah Pravilnika o davčnem obračunu davka od dohodkov pravnih oseb, ki začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije, uporablja pa se za davčna obdobja, ki se začnejo od vključno 1. januarja Ne glede na prejšnji stavek se nova Priloga 20 pravilnika uporablja že za davčno obdobje od 1. januarja 2014 dalje, za katerega se davčni obračun predloži po dnevu uveljavitve tega pravilnika, prav tako pa se že za leto 2014 ne uporablja priloge 12, ki se črta. Bistvena sprememba je, da se spremenita Priloga 1 in Priloga 2. Polje v prilogi se spreminja tako, da je usklajeno z novostmi pri izračunu davka od dohodkov pravnih oseb za normirance po noveli ZDDPO (ZDDPO-2K), nova je tudi Priloga 20: Priglasitev ugotavljanja davčne osnove z upoštevanjem normiranih odhodkov. Črta se priloga Priloga 12 podatki v zvezi s povečanjem davka zaradi sprememb odbitka tujega davka. V Uradnem listu RS, št. 83/2014, z dne je izšel Pravilnik o spremembah Pravilnika o davčnem obračunu akontacije dohodnine in dohodnine od dohodka iz dejavnosti, ki začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije, uporablja pa se za davčna obdobja, ki se začnejo od vključno 1. januarja Ne glede na prejšnji odstavek se nova Priloga 15 uporablja že za davčno obdobje od 1. januarja 2014 dalje, za katerega se davčni obračun predloži po dnevu uveljavitve tega Pravilnika. Bistvena sprememba je, da se spremenita Priloga 1 in Priloga 2. Polje v prilogi se spreminja tako, da je usklajeno z novostmi pri izračunu dohodka iz dejavnosti za normirance po noveli ZDoh-2 (ZDoh-2N), nova je tudi Priloga 15: Priglasitev ugotavljanja davčne osnove na podlagi dejanskih prihodkov in normiranih odhodkov za naslednje davčno leto. Mihael Sket za redakcijo založbe Verlag Dashöfer VPRAŠANJA ODGOVORI Nepremičnina v dejavnosti Samostojna podjetnica, ki je odprla s.p. v decembru 2013, bi rada oddajala v najem dve nepremičnini, ki sta bili pridobljeni pred odprtjem dejavnosti. Eno nepremično je podedovala že pred leti, drugo pa je kupila avgusta letos skupaj z možem (vsak je lastnik polovice lokala). Sedaj je nastal problem pri drugi nepremičnini, saj je lastnik polovice njen mož, samostojna podjetnica pa bi rada oddajala v najem tudi moževo polovico. Kako rešiti zadevo? Podjetnica lahko oddaja v najem obe nepremičnini v celoti, tudi drugo, katere lastnik je do polovice njen mož. Podjetnica z možem za njegovo polovico nepremičnine sklene najemno pogodbo, ki jo mož daje v najem samostojni podjetnici torej njenemu podjetju. Podjetnica nato možev del nepremičnine daje najemniku naprej v podnajem. Za najemnino, ki jo je podjetnica dolžna po pogodbi plačati svojemu možu, je treba obračunati davčni odtegljaj skladno z Zakonom o dohodnini in davčnemu organu v roku predložiti REK-2 obrazec. Najemnine so skladno s 44. členom ZDDV-1 oproščene plačila davka na dodano vrednost. Lahko pa pod določenimi z ZDDV-1 predpisanimi pogoji najemodajalec in najemojemalec izbereta obdavčitev najemnine z davkom na VSEBINA VPRAŠANJA ODGOVORI Nepremičnina v dejavnosti Določanje cene mleka na kmetiji Najem poslovnega prostora in vlaganja Kompenzacija v letu 2014 Dodelava izdelkov in carinjenje Prevrenotovanje zgradbe Knjiženje osnovnih sredstev, ki so v gradnji/izdelavi Vračilo prispevkov po ZPIZ-2 Kmet zavezanec za vodenje dvostavnega knjigovodstva Računovodski in davčni nasvet št. 25/2014 1

2 dodano vrednost. O oddaji nepremičnin je na osnovi Zakona o množičnem vrednotenju nepremičnin treba poročati Geodetski upravi RS, in sicer do 15. dne v mesecu po mesecu, v katerem je bil posel sklenjen. Podatki se poročajo elektronsko in brezplačno preko spletne aplikacije ETN (Evidenca trga nepremičnin), ki je objavljena na spletnem portalu PROSTOR. Določanje cene mleka na kmetiji Sonja Kermat 1. Mi lahko poveste, kako določam cene mleka, ki ga kmetija uporablja sama in prodaja vaščanom oz. končnim uporabnikom, ravno tako cene mesa oz. celo govedo, ki se proda za nadaljnjo rejo? 2. Kako določim vrednost traktorjev strojev in kako goveda oz. konjev, ovc za začetno bilano? Pri porabi mleka ali mesa, ki ga kmetija uporablja sama, Zakon o davku na dodano vrednost predpisuje, da je davčna osnova pri jemanju blaga za lastno rabo nabavna cena zadevnega ali podobnega blaga oziroma lastna cena blaga v trenutku uporabe. Lastna cena blaga se določi skladno s SRS. SRS določajo različne metode izračunavanja lastne cene, vendar pa poenostavljeno izračunamo lastno ceno tako, da ugotovimo naslednje kategorije stroškov proizvoda: neposredni stroški materiala, neposredni stroški dela, neposredni stroški amortizacije in posredni stroški (nabave, prodaje, režije in uprave). Pri prodaji mleka in mesa vaščanom pa je ne glede na izračun lastne cene treba upoštevati razmere na trgu, saj je trg regulator, ki določa cene. Te so namreč dnevno odvisne od kvalitete proizvodov ter ponudbe in povpraševanja, lokacije kmetije in številnih drugih dejavnikov. Po dejansko doseženih tržnih cenah se potem prihodki evidentirajo med poslovnimi prihodki kmetije. Prav lahko se tudi zgodi, da je v nekaterih primerih lastna cena mleka ali mesa ugotovljena skladno s SRS in upoštevanimi vsemi proizvodnimi stroški višja, kot je dosežena trenutna cena na trgu. Po izkušnjah pri vodenju računovodstva za kmetije smo se do zdaj pri lastni rabi mleka in mesa za lastno rabo ravnali tako, da smo mleko, meso in morebitne druge proizvode, porabljene na kmetiji za lastno rabo, obračunali po tržnih cenah, ki jih je mogoče trenutno dosegati na trgu v okviru prodaje fizičnim osebam. Običajno so te cene na primer pri mleku nekoliko višje, kot jih kmet doseže pri prodaji mleka v okviru organiziranega odkupa, vendar pa so ta odstopanja precej velika glede na različne kriterije (lokacija kmetije, regija, način pridelave...). Sredstva in obveznosti do njihovih virov se v začetni bilanci stanja pripoznajo v skladu s SRS. Vložena sredstva (stroji, črede) se v začetni bilanci stanja pripoznajo po njihovih poštenih vrednostih na dan začetne bilance stanja. Za vrednotenje pri pripoznavanju sredstev je treba upoštevati naslednja priporočila: Stroji in ostala oprema Kmečko gospodinjstvo pripozna pošteno vrednost vloženih premičnin (strojev in opreme) v začetni bilanci stanja po vrednosti, ki izhaja iz: izvirne knjigovodske listine (računa, pogodbe) o pridobitvi premičnine, ki ni starejša od dveh let, ali cenitvenega poročila. Cenitveno poročilo za namene računovodskega poročanja v skladu z Mednarodnimi standardi ocenjevanja vrednosti praviloma izdela pooblaščeni ocenjevalec vrednosti strojev in opreme, ni pa nujno. Cenitveno poročilo torej lahko izdela tudi druga oseba, lahko tudi kmečko gospodinjstvo, na podlagi ustreznih podlag oziroma podatkov in na način, ki temelji na MSOV. Če nosilec kmečkega gospodinjstva oceni, da objavljena vrednost strojev in opreme iz najnovejšega Kataloga kmetijske in gozdarske mehanizacije, ki ga izdaja Zveza združenj strojnih krožkov, odraža njihovo pošteno vrednost, lahko kmečko gospodinjstvo stroje in opremo pripozna tudi po teh vrednostih. Osnovna čreda Kmečko gospodinjstvo pripozna pošteno vrednost vložene osnovne črede v začetni bilanci stanja po vrednosti, ki izhaja iz: izvirnih listin o pridobivanju osnovne črede ali cenitvenega poročila. Cenitveno poročilo za namene računovodskega poročanja v skladu z Mednarodnimi standardi ocenjevanja vrednosti praviloma izdela pooblaščeni ocenjevalec vrednosti ali sodni cenilec za strokovno področje kmetijstva, ni pa nujno. Cenitveno poročilo torej lahko izdela tudi druga oseba, lahko tudi kmečko gospodinjstvo samo, na podlagi ustreznih podlag oziroma podatkov in na način, ki temelji na MSOV. Če nosilec kmečkega gospodinjstva oceni, da objavljena vrednost osnovne črede iz najnovejšega Kataloga kalkulacij za načrtovanje gospodarjenja na kmetijah v Sloveniji, ki ga je 2 Računovodski in davčni nasvet št. 25/

3 izdala Kmetijsko-gozdarska zbornica Slovenije, najbolje odraža njihovo pošteno vrednost, lahko kmečko gospodinjstvo vrednost osnovne črede pripozna tudi po teh vrednostih. Na katerikoli način ugotovljeno pošteno vrednost osnovne črede, ki je opredmeteno osnovno sredstvo, je treba zmanjšati za ocenjene stroške prodaje. Ocenjeni stroški prodaje so ocenjeni dodatni stroški, ki se lahko neposredno pripišejo odtujitvi biološkega sredstva. Ti stroški se lahko ocenijo na podlagi listin o stroških odtujitve takih ali podobnih sredstev. V vseh tistih primerih, ko pa dejanskih podatkov ni na razpolago, se ti stroški ocenijo na podlagi najboljšega vedenja o realno pričakovani višini teh stroškov na osnovi izdelane kalkulacije, ki temelji na ustreznih podlagah in podatkih. Stroške, ki ste jih imeli z obnovo najetega prostora, da boste lahko v njem opravljali dejavnost, je treba presojati po njihovi vsebini. V vprašanju ste našteli nekaj vrst stroškov, ne pa nujno vseh. Pri vsakem izmed nastalih stroškov se morate odločiti, kako ga boste obravnavali. Kadar je vlagatelj v položaju, ko obvladuje sredstva v pravni lasti drugih oseb, ta izkaže v svojih poslovnih knjigah med opredmetenimi sredstvi vlagatelja kot samostojno razpoznavna opredmetena osnovna sredstva ali kot dele opredmetenih osnovnih sredstev, kar tudi pomeni njegovo računovodenje v skladu s SRS 1, z vsemi posledicami glede obračunavanja amortizacije. Stopnja amortizacije se določi glede na vrsto in dobo koristnosti takega sredstva. Najem poslovnega prostora in vlaganja Sonja Kermat Najeli smo poslovni prostor v poslovnem centru City park za dobo 5 let. Gre za trgovino. Prostor smo prenovili, zamenjali tla, prestavili stene in ga opremili s policami. Zdaj me zanima, kako poknjižim ta dela se pravi polaganje tal, pleskanje, postavljanje novih sten. Ali gre za vlaganja v tuja osnovna sredstva? Kadar je vlagatelj v položaju, ko ne obvladuje sredstev v pravni lasti drugih oseb, vendar taka sredstva uporablja za svojo dejavnost in od njih prejema gospodarske koristi več let, vlaganja v ta tuja sredstva računovodsko pripozna kot dolgoročne aktivne časovne razmejitve po SRS 2.4. Dolgoročne aktivne časovne razmejitve se prenašajo med stroške posameznega leta (se ne amortizirajo) v dobi koristnosti pravice do uporabe sredstev v tuji lasti. Pri stroških, ki so povezani z opremo (trgovinske police) je obravnava takšna, kot bi jo ti stroški imeli, če bi jih imeli za opremo trgovine, ki bi bila v vaši lasti. To pomeni, da so samostojna postavka opredmetenih osnovnih sredstev, ki jo amortizirate enako kot druga osnovna sredstva. Torej sploh ne gre za vlaganja v tuja opredmetena sredstva. Če bi knjižila v vlaganja v tuja osnovna sredstva, v R0, ali moram amortizirati za dobo 5 let/davčno pa potem za dobo 10 let? V pojasnilu DURS sem prebrala, da gre v tem primeru za 10 % amortizacijo. Prav tako me zanima za to isto knjiženje, če poknjižim v vlaganja v tuja OS, ali pri obračunu DDV v obrazcu DDV-O označim, kot da gre za OS? Ali naj bi ta vlaganja knjižila v AČR? Ali to pomeni, da bi npr. račun za 3000 EUR dala na rezervacije 414/290- in ga potem razdelila na 60 mesecev, se pravi, da bi vsak mesec poknjižila 50 EUR na 412 (vzdrževanje)? kako je potem v primeru davčne bilance? Vsa ostala vlaganja, ki jih naštevate, so po vsebini stroški funkcionalne preureditve prostora in stroški vzdrževanja, ki so pretežno povezani z višjo najemnino v naslednjih obdobjih. V kolikor bi najemodajalec prostor uredil sam, bi vam prav gotovo zaračunaval nižjo najemnino. V takem primeru pravilno računovodsko stroške razmejite na obdobje trajanje najema. V kolikor presojamo po vsebini, potem jih ob plačilu stroškov lahko knjižite med dolgoročne aktivne časovne razmejitve. Kako te razmejitve poimenujete, je tudi z davčnega vidika nepomembno. Predlagamo 'Razmejeni stroški vzdrževanja', ki jih prenašate med odhodke v času trajanja najema torej v obdobju petih let. V izkazih del razmejitev, ki jih boste prenesli med odhodke v naslednjih dvanajstih mesecih, razkrijete med kratkoročnimi aktivnimi časovnimi razmejitvami. Iz vašega vprašanja je razvidno, da gre za poslovni najem. Pri odgovoru smo izhajali iz podatka o petletnem najemu. Zelo verjetno imate v pogodbi možnost podaljšanja najema in v kolikor je zelo verjetno, da boste sklenili najem še za drugo obdobje, potem bi bilo morda treba prilagoditi obdobje razmejevanja stroškov oziroma amortiziranja opreme, o čemer pišemo v nadaljevanju. Z davčnega vidika so vsi odhodki davčno priznani pri ugotavljanju osnove za obračun davka od dohodkov pravnih oseb. Prav tako imate od vlaganj v tuja opredmetena osnovna sredstva in vzdrževanja teh sredstev pravico do odbitka DDV. Silva Koritnik Računovodski in davčni nasvet št. 25/2014 3

4 Kompenzacija v letu 2014 Ali se kompenzacija lahko izvaja tudi po brez sporočanja DURSU kot izplačilo potnih stroškov, saj do izplačila dejansko ne pride? Vračilo posojila se lahko knjiži kot kompenzacija (ne v smislu določil Obligacijskega zakonika) z obveznostjo podjetja do zaposlenega delavca in tudi prokurista iz naslova kilometrine po potnih nalogih, v kolikor je način vračila posojila določen v posojilni pogodbi, in sicer v posebnem členu, iz katerega je razvidno, da se terjatev iz naslova posojila do zaposlenega mesečno zmanjšuje za znesek izkazane obveznosti iz naslova potnih nalogov in opravljenih službenih poti. Navedeni pobot terjatve in obveznosti se opravi enkrat mesečno, na primer do 10. dne tekočega meseca za pretekli mesec. osebam, ki nudijo vsa jamstva, potrebna za pravilno izvedbo zadevnih postopkov; osebam, ki izpolnjujejo obveznosti iz carinskih postopkov oz. niso hudo ali večkrat kršile carinskih ali davčnih predpisov; osebam, ki vodijo ustrezne evidence; če stroški, ki jih imajo carinski organi v zvezi z nadzorom in kontrolo postopka, niso nesorazmerno visoki v primerjavi z ekonomskimi koristmi odobritve postopka. Poleg navedenega ima carinski organ možnost izdaje poenostavljenega dovoljenja za postopek pasivnega oplemenitenja s potrditvijo carinske deklaracije. Carinski urad upošteva sledečo pravno podlago v zadevi pasivnega oplemenitenja: Interno temeljnico podpiše tudi zaposleni, s čimer potrjuje, da je seznanjen z mesečnim pobotom njegove terjatve do podjetja iz naslova opravljenih službenih poti z obveznostjo do podjetja iz naslova prejetega posojila. Posebno bodite pozorni na obresti, da jih boste obračunali po priznani obrestni meri, kot tudi, da jih boste v primeru kompenzacije vključili v pogodbeno določilo posojilne pogodbe. Sabina Lamut univ. dipl. ekon. 84. do 90. in 145. do 160. člen Uredbe Sveta, št. 2913/92, o Carinskem zakoniku Skupnosti (UL L 302, ), vključno z vsemi naknadnimi spremembami; 496. do 523. in 585. do 592. člen Uredbe Komisije, št. 2454/93, o določbah za izvajanje Uredbe Sveta, št. 2913/92, o Carinskem zakoniku Skupnosti (UL L 253, ), vključno z vsemi naknadnimi spremembami. Na podlagi 11. člena Zakona o carinski službi (Uradni list RS, št. 56/99, 52/02) je generalni direktor Carinske uprave Republike Slovenije izdal Navodilo o izvajanju postopka pasivnega oplemenitenja, št. 8/2004, katerega velja prebrati. Dodelava izdelkov in carinjenje Družba z omejeno odgovornostjo je poslala neobdelane palice in plošče iz legiranega jekla na dodelavo oplemenitenje v BiH. V računovodstvo so nam dostavili račun za carinsko posredovanje, carinsko deklaracijo in prilogo 3 k carinski deklaraciji (pasivno oplemenitenje). Zanima nas, ali je poleg ločenega spremljanja v glavni knjigi treba voditi še kakršnekoli druge evidence. Iz vašega pojasnila okoliščin, na katera se nanaša vaše vprašanje, izhaja, da je vaša ka družba d.o.o. že pridobila dovoljenje za izvajanje postopka pasivnega oplemenitenja pri carinskem uradu na podlagi vloženega zahtevka za postopek pasivnega oplemenitenja pri carinskem organu, pristojnem za kraj, kjer se nahaja blago, ki bo deklarirano za začasni izvoz. Carinski urad izda dovoljenje za izvajanje postopka pasivnega oplemenitenja le: Za vodenje evidenc o postopku carinski organi praviloma odobrijo obstoječe knjigovodstvo imetnika dovoljenja, vendar bi vam svetovala, glede na to, da predpisov na carinskem področju ne poznam podrobno, da naslovite vaše vprašanje na Carinski urad RS, ki izvaja carinski nadzor nad izvajanjem postopka in tudi ugotavlja možnost ugotovitve morebitnega carinskega dolga. Ta odgovor ni povsem natančen, saj so carinski predpisi zelo obširni. Predlagam, da za vašo pravno varnost vprašanje glede evidenc naslovite direktno na Carinski urad RS. mag. Sabina Lamut Prevrenotovanje zgradbe V letu 2012 smo kupili starejšo poslovno zgradbo, ki smo jo imeli v najemu več kot 10 let. Kupili smo jo po ugodni ceni, ker drugih interesentov ni bilo. V poslovne knjige smo jo knjižili po nabavni vrednosti. 4 Računovodski in davčni nasvet št. 25/

5 Konec leta 2012 smo jo dali oceniti sodnemu cenilcu. Razliko med ocenjeno in prvotno nabavno vrednostjo smo doknjižili na kto 023 in 951 presežek iz prevrednotenja zgradbe. V letu 2013 smo del poslovne stavbe začeli preurejati v nove pisarniške prostore. Prejete račune za rušenje in odvoz odpadnega materiala, račune za talne obloge, izdelavo predelnih sten, račun za napeljavo vodovoda in urejanje sanitarij ter zamenjavo dotrajanih oken imamo do sedaj knjižene na kto nepremičnine v gradnji ali izdelavi. Dela še vedno niso končana in verjetno v letu 2013 ne bodo in se bodo nadaljevala v letu V kolikor bi na koncu leta 2013 ocenili, da je večji del obnove zaključen, predlagam, da cenitev opravite že v letu 2013, ne glede na to, da bodo v letu 2014 opravljena še kakšna manjša dela. Vrednost v višini dokončanega dela pa prav tako v tem primeru prenesete iz konta na konto 023 že v letu V skladu s točko 28 SRS št. 1 se predmeteno osnovno sredstvo prevrednoti po modelu prevrednotenja, tako da se na dan prevrednotenja njegova nabavna oziroma prevrednotena nabavna vrednost in amortizacijski popravek vrednosti prevrednotita, tako da se amortizacijski popravek vrednosti: Prosila bi vas za nasvet glede knjiženja računov, ki jih imamo sedaj knjižene na kto 027, njihova vrednost pa je cca EUR,: 1. če preureditev v letu 2013 ne bo končana. 2. v letu 2014, ko bo preureditev pisarniških prostorov končana. Iz vašega opisa poslovnih dogodkov je razvidno, da ste se v letu 2012 po opravljenem nakupu odločili, da boste za merjenje pripoznanih opredmetenih osnovnih sredstev nepremičnin uporabljali model prevrednotenja. Izbrano usmeritev se dolžni v skladu s 24. točko Slovenskega računovodskega standarda (v nadaljevanju SRS) št. 1 uporabljati za celotno skupino opredmetenih osnovnih sredstev nepremičnin, ki so uvrščene v skupino 02. a) bodisi prevrednoti sorazmerno s spremembo nabavne oziroma prevrednotene nabavne vrednosti sredstva, tako da je knjigovodska vrednost sredstva po prevrednotenju enaka prevrednotenemu znesku, b) bodisi izloči v breme nabavne oziroma prevrednotene nabavne vrednosti sredstva in se čisti znesek prevrednoti na prevrednoteni znesek. Znesek preračuna v zvezi s prevrednotenjem ali izločitvijo amortizacijskega popravka vrednosti oblikuje del povečanja ali zmanjšanja knjigovodske vrednosti. Sabina Lamut, univ. dipl. ekon. Glede na določilo 27. točke SRS 1 se poštena vrednost nepremičnin izmeri na podlagi tržne vrednosti, ki jo običajno ugotavljajo pooblaščeni ocenjevalci vrednost, tako kot je bilo opravljeno po vašem opisu tudi pri vas. Navedeno usmeritev pa ste dolžni upoštevati vsako leto, in sicer na način, da preverite ali vrednost v poslovnih knjigah ustreza pošteni vrednosti nepremičnin na trgu. V letu obnove ste pravilno evidentirali poslovne dogodke na konto nepremičnina v gradnji oziroma izdelavi in boste na tem kontu vodili evidenco vse do dokončanja navedene obnove, in sicer za dela, ki se neposredno nanašajo na nepremičnino in po zaključku del postanejo del slednje. Knjiženje osnovnih sredstev, ki so v gradnji/izdelavi Prosim vas za odgovor glede knjiženja osnovnih sredstev, ki so v gradnji/izdelavi. Knjiži se jih na konto 047, vendar pa me zanima, če jih je potem treba takoj dodati v register osnovnih sredstev ali bom lahko to naredila po tem, ko se stvar izgradi in jo bom dala amortizirati kot celoto gre namreč za kotlarno, za katero se nabavlja cevi, zalogovnik vode... V primeru, da preureditev pisarniških prostorov v letu 2013 ne bo končana, boste glede na stanje imeli še vedno evidentirano vrednost na kontu , saj se bodo dela, kot ste navedli, nadaljevala v letu V letu 2014, ko bodo pisarniški prostori dokončno obnovljeni, boste prenesli vrednost iz navedenega konta na konto 023 in ponovno naročili cenitev nepremičnine pri uradnem ocenjevalcu vrednosti nepremičnine in v skladu z njegovo ugotovitvijo ustrezno evidentirali dogodek v poslovne knjige. Računovodsko obravnavo osnovnih opredmetenih sredstev določa Mednarodni računovodski standard 16 ter Slovenski računovodski standard št. 1 (v nadaljevanju SRS 1). Posamezen SRS je lahko povezan z več mednarodnimi standardi računovodskega poročanja in direktivami Evropske unije. Glede na to, da večina slovenskih podjetij uporablja Slovenske računovodske standarde, bom v nadaljevanju predstavila določila SRS 1, ki bodo pojasnila pravilno izkazovanje opredmetenih osnovnih sredstev v vaših poslovnih knjigah Računovodski in davčni nasvet št. 25/2014 5

6 SRS št. 1 določa, da so opredmetena osnovna sredstva tista, ki jih ima podjetje v lasti ali finančnem najemu ali jih na drug način obvladuje ter uporablja pri ustvarjanju proizvodov ali opravljanju storitev in jih bo po pričakovanjih v prihodnosti uporabljalo v te namene v več kot enem obračunskem obdobju. To so zemljišča, zgradbe, proizvajalna in druga oprema in biološka sredstva. V skladu s tretjo točko SRS 1 je pri zgradbah in opremi treba ločevati stvari, ki se še gradijo ali izdelujejo, od stvari, ki so že usposobljene za uporabo. Kot ste navedli, knjižite opremo v izdelavi na pravilni konto 047. Na navedeni konto torej evidentirate nabavno vrednost opredmetenega osnovnega sredstva, ki jo sestavljajo njegova nakupna cena, uvozne in nevračljive nakupne dajatve ter stroški, ki jih je mogoče pripisati neposredno njegovi usposobitvi za nameravano uporabo, zlasti stroški dovoza in namestitve ter ocena stroškov razgradnje, oditve in obnovitve. Med nevračljive nakupne dajatve se všteje tudi tisti davek na dodano vrednost, ki se ne povrne. Nabavno vrednost sestavljajo tudi stroški izposojanja (to so obresti v primeru najetega posojila za nakup opreme), in sicer vse do dneva usposobitve osnovnega sredstva za njegovo uporabo. Od nakupne cene je treba odšteti vse popuste, pridobljene ob nakupu. Donacije in državne podpore za pridobitev opredmetenih osnovnih sredstev se ne odštevajo od njihove nabavne vrednosti, temveč se vštevajo med dolgoročne odložene prihodke in se porabljajo skladno z obračunano amortizacijo. Kdaj nastopi trenutek usposobitve osnovnega sredstva? Točka 22 SRS 1 določa, da se opredmeteno osnovno sredstvo začne amortizirati prvi dan naslednjega meseca po tem, ko je razpoložljivo za uporabo. Torej to pomeni, da opremo daste v uporabo kot celoto takrat, ko jo boste lahko pričeli uporabljati in s tem dnem jo tudi vnesete v vaš register osnovnih sredstev ter ji dodelite inventarno številko ter določite metodo amortiziranja ter amortizacijsko stopnjo z upoštevanjem določil SRS št. 13. Prvi dan naslednjega meseca pa jo lahko po stopnji, ki ste jo določili, in izbrani metodi tudi amortizirate. Lahko se vam torej zgodi, da ob zaključku poslovnega leta opreme še ne boste mogli dati v uporabo, kar pomeni, da bo še vedno evidentirana na kontu opreme v izdelavi in se od navedenega zneska še ne sme obračunavati stroška amortizacije. Pozorni morate biti zlasti na davčni vidik, in sicer pri upoštevanju olajšave za investiranje v opremo, ki jo lahko izkoristite v višini 40 % investiranega zneska v opremo (izvzeto pohištvo in pisarniška oprema ter motorna vozila razen določenih z določbo ZDDPO-2 55.a člena) v letu vlaganja, četudi še niste opreme kot celote usposobili za uporabo. Sabina Lamut univ. dipl. ekon. Vračilo prispevkov po ZPIZ-2 S smo zaposlili na nedoločen čas lesarskega tehnika, ki še ni star 23 let. OD za september in oktober sem že naredila. Ker navodila za tako zaposlitev govorijo, da bo imel delodajalec po dveh letih pravico za 8,85 % prisp. PIZ za vračilo, in sicer za prvo leto 50 % in drugo leto 30 % tega prispevka, me sedaj zanima, ali moram jaz že sedaj znižati stroške na R/4 za 50 % eno leto in drugo leto za 30 % in kam jih prinesti oz. na katero terjatev. Drugo vprašanje pa je glede prispevka 0,06 % za zaposlovanje, ki se ga pa obračuna, ne pa tudi plača. Seveda, ker program avtomatsko knjiži temeljnico, je ta prispevek knjižen na R/4 in R/2, ki pa ostaja razred 2 odprt, ker ni plačila preko TRR. 1. Vračilo prispevkov PIZ in knjiženje V skladu z določilom prvega odstavka 157. člena Zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju (v nadaljevanju ZPIZ-2) delodajalcem za zaposlene delavce, ki niso dopolnili 26. let starosti, in matere, ki skrbijo za otroka do tretjega leta starosti, ko se prvič zaposlijo za nedoločen čas (pogodba mora biti sklenjena po po določbi Pravilnika o vračilu dela prispevkov delodajalcev za prvo zaposlitev (Ur. l. RS št. 55/2013), v vašem primeru je pogoj izpolnjen, saj gre tudi za prvo zaposlitev za nedoločen čas) in ostanejo pri istem delodajalcu v zaposlitvi neprekinjeno najmanj dve leti, uveljavijo plačilo prispevkov delodajalca za prvo leto zaposlenosti v višini 50 %, drugo leto pa v višini 30 % prispevkov delodajalca. V skladu s prvim odstavkom 3. člena Pravilnika o vračilu dela prispevkov delodajalcev za prvo zaposlitev lahko delodajalec, ki je upravičen do vračila prispevkov (poleg že navedenih pogojev v 157. členu ZPIZ-2 morajo biti prispevki v celoti plačani in se ne smejo koristiti druge olajšave na podlagi drugih predpisov) vloži vlogo pri Zavodu za pokojninsko in invalidsko zavarovanje Slovenije (v nadaljevanju ZPIZ) najpozneje v treh mesecih po poteku drugega leta od sklenitve pogodbe za nedoločen čas. Glede na navedeno določilo pripada pravica delodajalcu za vračilo prispevkov šele po poteku dveh let, seveda ob izpolnitvi vseh zakonsko določenih pogojev. Zaradi navedenega po poteku prvega leta ne morete vedeti, ali bodo vsi pogoji izpolnjeni, saj lahko pride tudi do predčasne prekinitve pogodbe na primer s i delavca (kar je sicer manj verjetno, vendar je verjetnost prisotna). Glede na to, da pravica za vzpostavitev terjatve ZPIZ nastane po preteku dveh let, boste lahko šele v tistem letu izkazali terjatev do ZPIZ (konto 164 druge kratkoročne terjatve do državnih in drugih inštitucij) in izkazali istočasno prihodke na kontu 768 (drugi poslovni prihodki povezani s poslovnimi 6 Računovodski in davčni nasvet št. 25/

7 učinki subvencije). Stroški prispevkov delodajalca pa so v preteklih obdobjih normalno izkazani v izkazu poslovnega izida družbe, saj so dejansko nastali in pogoji za uveljavitev subvencije še niso bili izpolnjeni. Pri tem vas bi opozorila, da se vam v danem primeru veliko bolj izplača izkoristiti olajšavo za zaposlovanje po 55.b členu Zakona o davku od dohodkov pravnih oseb (ZDDPO-2) ali po 61.a členu Zakona o dohodnini (ZDoh-2) kot pa olajšavo po ZPIZ-2, saj se olajšave izključujejo in zato predlagam, da naredite ob zaključku tega leta ustrezen izračun za celotno obdobje. Glede na določbo drugega odstavka 47. člena Zakona o dohodnini (ZDoh-2) se davčna osnova od dohodka iz osnovne kmetijske in osnovne gozdarske dejavnosti ugotavlja na podlagi dejanskih prihodkov in odhodkov ali na podlagi dejanskih prihodkov in normiranih odhodkov, če povprečni skupni dohodek dveh zaporednih predhodnih davčnih let članov kmečkega gospodinjstva iz osnovne kmetijske in osnovne gozdarske dejavnosti preseže 7.500,00 eurov ali če se člani kmečkega gospodinjstva, za katere se v skladu z 69. členom tega zakona šteje, da opravljajo osnovno kmetijsko in osnovno gozdarsko dejavnost, za to prostovoljno odločijo. 2. Obračunani prispevek za zaposlovanje v višini 0,6 % oprostitev plačila za dobo dveh let Določba 39. člena Zakona o urejanju trga dela (ZUTD-A) je bila sprejeta izključno z namenom spodbujanja delodajalcev k zaposlovanju delavcev za nedoločen čas in omejevanju zaposlovanja za določen čas, zato je za njeno uporabo v praksi pomembno zgolj dejstvo sklenitve nove pogodbe o zaposlitvi (za nedoločen oziroma določen čas) po uveljavitvi ZUTD-A, tj. od vključno dalje, pri tem pa ni pomembno, ali gre za prvo ali nadaljnjo sklenitev delovnega razmerja. V povezavi s knjiženjem ste dolžni mesečno obveznost za plačilo prispevkov za zaposlovanje (izkazano na kontu 2580 v višini 0,06 %), za katere imate odobreno oprostitev v skladu z določili ZUTD-A, ki ne zahtevajo evidenčne porabe subvencioniranega zneska, prenesti na konto drugi poslovni prihodki povezanimi s poslovnimi učinki subvencije (knjižba 2580/ 768). V kolikor bi bilo potrebno dokazovanje porabe teh sredstev, tako kot pri odstopljenih prispevkih za invalide, bi bilo treba subvencijo ( državno podporo ) evidentirati na kontu skupine 966. Iz vaših podatkov je razvidno, da je bil vaš zavezanec kmet obveščen glede tega, da je dosegel pogoj za vodenje knjigovodstva, kar pomeni, da je njegov povprečni skupni dohodek dveh zaporednih predhodnih davčnih let presegel 7.500,00 EUR, in sicer, kot ste navedli, za 8 EUR. Navedeno pomeni, da bi se moral odločiti za način ugotavljanja davčne osnove, torej ali na podlagi dejanskih prihodkov in odhodkov ali na podlagi dejanskih prihodkov in normiranih odhodkov in bi bil posledično obvezan voditi poslovne knjige. Kot kmet je bil verjetno do sedaj zavarovan po 17. členu Zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju (ZPIZ-2), saj se v to kategorijo uvrščajo zavarovanci»kmetje«, ki opravljajo kmetijsko ali kmetijsko in gozdarsko ali dopolnilno dejavnost na kmetiji in so nosilci ali člani kmetije v skladu s predpisi, ki urejajo kmetijstvo. Pogoji za zavarovanje po navedenem členu so, da imajo kmetje zdravstveno sposobnost za opravljanje kmetijske dejavnosti, če se ne šolajo in niso upokojeni, in če na zavarovanega člana kmetija dosega dohodek iz kmetijske dejavnosti najmanj v višini, ki je primerljiva z zneskom 60 % povprečne letne plače zaposlenih v Republiki Sloveniji. Sabina Lamut, univ. dipl. ekon Kmet zavezanec za vodenje dvostavnega knjigovodstva Kmet je prejel obvestilo, da dosega pogoje za vodenje dvostavnega knjigovodstva, in sicer ima 7.508,00 EUR osnove. Ta isti kmet v decembru izpolnjuje pogoje za upokojitev. Zanima ga, kaj upokojitev pomeni z naslova nadaljnjega kmetovanja in vodenja poslovnih knjig. Ali lahko kmetuje naprej tako kot sedaj? Ali mora v tem primeru voditi knjige? Ali naj se oblikuje kako drugače, če bo še vedno kmetoval? Prosim za razlago, kako rešiti problem, saj je osnova presežena samo za 8,00 EUR. Kmetje, ki so obvezno zavarovani, se v zavarovanje vključijo za polni delovni oz. zavarovalni čas z dnem izpolnitve predpisanih pogojev in lahko izstopijo z dnem, ko pogojev ne izpolnjujejo več, z uveljavitvijo pravice do pokojnine ali z dopolnitvijo starosti 63 let ob pogoju, da nimajo drugih dohodkov iz druge kmetijske ali dopolnilne dejavnosti na kmetiji v skladu s 4. odstavkom 22. člena ZPIZ-2. V primeru upokojitve vašemu kmetu preneha lastnost zavarovanca po 17. členu ZPIZ-2. V skladu s 2. odstavkom 116. člena ZPIZ-2, pa je določeno, da kmetje, ki so starejši od 63 let in izkazujejo dohodke zgolj iz osnovne kmetijske dejavnosti, tudi če presegajo osnovni dohodkovni pogoj za obvezno zavarovanje, obdržijo pravico do starostne, predčasne, vdovske ali družinske pokojnine. Torej se vašemu kmetu ne bi bilo treba ponovno reaktivirati (v primeru, da bi želel po upokojitvi opravljati osnovno kmetijsko dejavnost) oziroma ponovno vstopiti v sistem obveznega pokojninskega in invalidskega zavarovanja, Računovodski in davčni nasvet št. 25/2014 7

8 če hkrati ne opravlja dopolnilne dejavnosti na kmetiji ali druge kmetijske dejavnosti in je dopolnil 63 let. V primeru, da bi kmet pridobival dohodke iz dopolnilne dejavnosti na kmetiji ali druge kmetijske dejavnosti in bi to dejavnost želel opravljati še naprej ter skupaj s katastrskim dohodkom presega dohodkovni cenzus, pa bi se moral ponovno vključiti v obvezno zavarovanje (reaktivacija). Vaš kmet ima tudi možnost, da po ZPIZ-2 izkoristi pravico do delne pokojnine ali pravico do delne reaktivacije. V vlogi za uveljavitev katere od teh pravic poda izjavo, koliko ur dnevno in tedensko opravlja kmetijsko dejavnost (najmanj 20 in največ 39 ur tedensko), na podlagi tega pa se mu bo odmeril ustrezen sorazmerni del delne pokojnine ali se izplačeval sorazmerni del obstoječe starostne pokojnine. V navedenem primeru bo poleg dela plače prejemal tudi delno pokojnino v odstotku, ustreznem skrajšanju polnega delovnega časa, do dopolnitve starosti 65 let, povečanem za 5 %. Delna pokojnina je namenjena stimuliranju podaljševanja delovne aktivnosti in kasnejšega upokojevanja zavarovancev. Delna pokojnina se bo odmerila od predčasne ali starostne pokojnine, odmerjene na dan njene uveljavitve glede na dopolnjeno pokojninsko dobo in starost zavarovanca, v odstotku, ki bo ustrezal skrajšanju polnega delovnega časa in bo do dopolnitve 65 let povečana za 5 %. V primeru delne upokojitve ob izpolnitvi pogojev za predčasno pokojnino se bo vašemu zavarovancu v pokojninsko dobo štelo tudi to obdobje delne upokojitve, zavarovanec pa bo po dopolnitvi pogojev za starostno pokojnino pridobil pravico do starostne pokojnine brez malusov. V vašem primeru ima kmet sledeče možnosti: Ob doseganju pogojev, kot ste navedli, se polno upokoji, kar pomeni prenehanje opravljanja dejavnosti oziroma, če je dosegel starost 63. let, lahko opravlja osnovno kmetijsko dejavnost in hkrati prejema pokojnino in pri tem ni omejitve glede osnovnega dohodkovnega pogoja glede zavarovanja. Obstaja pa še vedno pogoj ugotavljanja davčne osnove na podlagi 47. člena ZDoh- 2, če povprečni dohodek dveh zaporednih predhodnih davčnih članov kmečkega gospodinjstva iz osnovne kmetijske in osnovne gozdarske dejavnosti preseže EUR in posledično obveznega vodenja poslovnih knjig. delne upokojitve ob doseganju pogojev v primeru, da se zavaruje za najmanj 20 ur tedensko in prejema delno pokojnino, poleg tega pa opravlja dejavnost, pri čemer je, v kolikor presega pogoj EUR, dolžan voditi poslovne knjige in ugotavljati davčno osnovo v skladu z drugim odstavkom 47. člena ZDoh-2. obstaja tudi možnost, da se dejavnost v celoti prenese na drugega člana kmečkega gospodinjstva, saj 8. odstavek 69. člena ZDoh-2 določa, da če zemljišče dejansko uporablja oseba, ki nima pravice do uporabe zemljišča na podlagi pravnega naslova v zemljiški knjigi in zemljiškem katastru, se lahko za namene tega zakona ta pravica pripiše dejanskemu uporabniku zemljišča. Odgovor pripravljen Sabina Lamut, univ. dipl. ekon. Davčna svetovalka z licenco ZDSS Računovodski in davčni nasvet on-line Za več odgovorov na vprašanja s področja računovodstva in davkov obiščite spletno : Najnovejši članki: Dolgoročne finančne naložbe Sklep lastnika oziroma skupščine o razdelitvi neizplačanega dobička RAČUNOVODSKI in davčni NASVET strokovni vestnik za računovodsko svetovanje z vprašanji in odgovori Izdaja založba VERLAG DASHÖFER, založba d.o.o., Dunajska cesta 21, 1000 Ljubljana. tel.št.:01/ , faks.št.: 01/ , info@dashofer.si/ Copyright by DASHÖFER HOLDING, Ltd. & VERLAG DASHÖFER, založba d.o.o./ Strokovni urednik: Mihael Sket, prof. soc in zgod./ Stavek in tisk: Grafika Kodre/ Izhaja: vsaka 2 tedna/ Cena 132 EUR predplačilo letno + DDV, poštnina in stroški pakiranja/ Predplačilo za vestnik velja za obdobje 12 mesecev od datuma vašega naročila. Naročila za naslednje obdobje ni potrebno podaljšati, ker se podaljša samodejno za naslednjih 12 mesecev. Naročnino na vestnik je mogoče odjaviti samo pisno, najpozneje 6 tednov pred potekom letnega predplačila./ Vestnik lahko naročite na naslovu redakcije./ Vestnik in vsi prispevki ter ilustracije so zaščiteni z Zakonom o avtorskih in sorodnih pravicah. Njihova uporaba je brez dovoljenja založbe z izjemo po zakonu dovoljenih primerov prepovedana. Brez predhodnega pisnega dovoljenja založbe je prepovedana reprodukcija vestnika in njegovih delov v kakršnikoli obliki (tisk, fotokopiranje, elektronske ali druge reprodukcijske oblike) in tudi shranjevanje, predelava ali širjenje z uporabo elektronskih off-line ali on-line sistemov./ Za točnost prispevkov odgovarjajo avtorji./ Redakcija posreduje odgovore na vprašanja naročnikov./ Odgovore na vprašanja naročnikov pošiljamo v 4 tednih./ Nekateri odgovori bodo objavljeni v naslednjih izdajah vestnika. ISSN: Računovodski in davčni nasvet št. 25/