UNIVERZA V MARIBORU EKONOMSKO-POSLOVNA FAKULTETA Diplomsko delo POVEZOVANJE KARTIČNIH SISTEMOV V POSLOVNE REŠITVE V PODJETJU Connecting Card Systems i

Transkripcija

1 UNIVERZA V MARIBORU EKONOMSKO-POSLOVNA FAKULTETA Diplomsko delo POVEZOVANJE KARTIČNIH SISTEMOV V POSLOVNE REŠITVE V PODJETJU Connecting Card Systems in Business Solutions in the Company Kandidat: Barbara Grabner Študijski program: VS 96 Študijska usmeritev: Finance in bančništvo Mentor/ica: dr. Samo Bobek Jezikovno pregledal/a: Laura Štorman, prof. slov. Študijsko leto: 2015/2016 Maribor, april 2016

2

3 POVZETEK V diplomskem delu smo predstavili pomen elektronskega poslovanja kot tudi njegov razvoj ter prednosti in slabosti. Opisali smo elektronsko bančništvo kot del elektronskega poslovanja. Znotraj tega poglavja so opisane storitve elektronskega bančništva, od bankomata, plačilnih kartic, mobilnega bančništva, telefonskega bančništva, telebankinga in interneta. Kot eno izmed najbolj razširjenih storitev elektronskega bančništva so nadalje predstavljene plačilne kartice, njihova zgodovina in vrste plačilnih kartic. Podrobneje smo opisali tudi bankomat in pa POS terminal. Razvoj uporabe POS terminala je danes prišel do te mere, da nam omogoča brezstično plačevanje na prodajnem mestu. Varnost poslovanja je nadvse pomembna in danes je z razvojem elektronskega poslovanja povezana tudi zloraba plačilnih kartic, predvsem na bankomatih in pri spletnem nakupovanju. V zadnjem poglavju smo predstavili knjiženje plačil plačilnih kartic, opravljenih v poslovalnicah trgovskega podjetja. Predstavljen je sam postopek od plačila s kartico na prodajnem mestu do zaključka obračuna z odtegljajem na imetnikovem računu in poravnavo tega zneska med banko in podjetjem. Ključne besede: elektronsko poslovanje, plačilne kartice, bankomat, POS terminal ABSTRACT In the thesis the importance of e-commerce, as well as its development, advantages and disadvantages are presented. Electronic banking as a part of e-commerce is described as well. Within this chapter I describe the electronic banking services such as ATM, payment/credit cards, mobile banking, telephone banking, telebanking and Internet. Furthermore, there is a presentation of credit cards which are the most widely used electronic banking services, their history and the types of credit cards. This chapter describes the ATM and POS terminal. Developing the use of the POS terminal has nowadayscome to such an extension that enables contactless payments at any point of sale. Security operations are of great importance and today the development of e-commerce also enables misusage and abuse of credit cards, especially at ATMs and while online shopping. In the last chapter, posting of payments done by credit cards at the branch offices of trading company, is presented. The process of payments with cards, from the point of sale to its completion,together with witholdings from the holder's account and the settlement of the amount between the bank and the company, is described. Key Words: e-commerce, payment cards, ATM, POS terminal

4

5 KAZALO 1 UVOD Opis področja in opredelitev problema Namen, cilji in osnovne trditve Predpostavke in omejitve Predvidene metode raziskovanja 2 2 ELEKTRONSKO POSLOVANJE Opredelitev in razvoj elektronskega poslovanja Razvoj elektronskega poslovanja Prednosti in slabosti elektronskega poslovanja Prednosti elektronskega poslovanja Slabosti elektronskega poslovanja ELEKTRONSKO BANČNIŠTVO Prednosti in slabosti elektronskega bančništva Storitve elektronskega bančništva Bankomat Plačilne kartice Telefonsko bančništvo Telebanking Internet KARTIČNI PLAČILNI SISTEMI Zgodovina kartičnega poslovanja Varnost elektronskega bančništva »Skimming naprava« »Libanonska zanka« Zagozda ali»cash trapping« Zlorabe pri spletnem nakupovanju Vrste plačilnih kartic Bankomat POS terminal Brezstično plačevanje s plačilno kartico PROCESNI CENTER IN VKLJUČEVANJE KARTIČNEGA POSLOVANJA V POSLOVNE INFORMACIJSKE REŠITVE Procesni centri kartičnega poslovanja Obdelava kartičnega poslovanja v podjetju Obračun prometa plačilnih kartic Obračun nakazil plačilnih kartic SKLEP LITERATURA IN VIRI i

6 KAZALO SLIK SLIKA 1: OBLIKE ELEKTRONSKEGA BANČNIŠTVA... 8 SLIKA 2:»SKIMMING NAPRAVA« SLIKA 3:»LIBANONSKA ZANKA« SLIKA 4: ZAGOZDA ALI»CASH TRAPPING« SLIKA 5: BANKOMAT SLIKA 6: POS TERMINAL SLIKA 7: ZNAK ZA BREZSTIČNO PLAČEVANJE NA PRODAJNEM MESTU SLIKA 8: PRIMER IZPISA DNEVNI PROMET IZ BANKARTA SLIKA 9: PRIMER PREGLEDA RAZLIK V ZAKLJUČKIH MALOPRODAJE SLIKA 10: PRIMER PRENOSA PODATKOV V GLAVNO KNJIGO SLIKA 11: DNEVNIK KNJIŽENJA KAZALO TABEL TABELA 1: ŠTEVILO BANKOMATOV DRUŽBE BANKART PO LETU TABELA 2: ŠTEVILO IZDANIH KARTIC PO LETU ii

7 1 UVOD 1.1 Opis področja in opredelitev problema V diplomskem delu bomo pisali o samem pomenu elektronskega poslovanja in bančništva ter o odrazu le-tega v trgovskem podjetju. V zadnjih letih je pomen informacijske tehnologije in s tem tudi napredek postal zelo pomemben. S pomenom informacijske tehnologije se danes srečujemo skoraj v vsakem gospodinjstvu na dnevni ravni, prav tako v podjetjih. Na tej ravni predstavlja velik pomen razvoj elektronskega bančništva. Banke nam danes ponujajo različne rešitve na področju plačilnega prometa. Ena od teh rešitev je razvoj plačilnih kartic, ki bodo predstavljene v nadaljevanju. Predstavljen bo tudi sistem knjiženja prometa s plačilnimi karticami v trgovskem podjetju. Banke ponujajo različne storitve in so si med seboj konkurenčne, saj se trudijo svojim komitentom v danem trenutku ponuditi največ. 1.2 Namen, cilji in osnovne trditve Namen je pojasniti osnovne pojme elektronskega bančništva, kartičnega poslovanja, njegov razvoj ter na praktičnem primeru pokazati, kako se plačilne kartice oziroma plačila s plačilnimi karticami preko POS-a na blagajni knjižijo v plačilnem prometu v trgovskem podjetju. Najprej želimo predstaviti dejansko elektronsko poslovanje in bančništvo, njegove prednosti ter slabosti. Zatem bomo razložili različne tipe plačilnih kartic in nadalje opisali postopek knjiženja plačilnih kartic ter ga predstavili s praktičnim primerom. V sklopu le-tega bomo predstavili tudi delovanje samega procesnega centra, preko katerega poteka elektronsko poslovanje na relaciji podjetja. 1.3 Predpostavke in omejitve Glede na to, da trend elektronskega bančništva narašča, je na to temo veliko napisanega, tako na internetu kot v raznih člankih, zato bomo veliko virov našli na spletu. Pri pisanju se bomo navezali tudi na strokovno literaturo, ki je napisana na to temo. Gradivo za praktični del pa bomo našli v službi za finance in plačilni promet v trgovskem podjetju. 1

8 1.4 Predvidene metode raziskovanja V diplomskem delu si bomo pomagali s prebiranjem strokovne literature in člankov, s primerjavo različnih virov ter s povzemanjem le-teh. Pristop, ki ga bomo uporabili v delu, bo deskriptiven. Vključili bomo metodo deskripcije, saj bomo raziskovanje opisovali teoretično, in pa metodo kompilacije, s katero bomo povzemali že znana dejstva in rezultate na izbranem področju. 2

9 2 ELEKTRONSKO POSLOVANJE 2.1 Opredelitev in razvoj elektronskega poslovanja Elektronsko poslovanje je širok pojem in obsega praktično vse, kar je povezano z računalniškimi omrežji in aplikacijami pri delu v podjetju, bodisi v bankah, zavarovalnicah, spletnih trgovinah in podobno. Gre za poslovanje brez papirjev ali s čim manj papirja. Pri tem gre za računalniško izmenjavo podatkov ob uporabi interneta. Pobuda za razvoj elektronskega poslovanja je nastala v poslovnem svetu. Najpomembnejši delež elektronskega poslovanja dosega elektronsko poslovanje med podjetji. Le-ta zajema različne oblike poslovanja. Razlogi za uvedbo elektronskega poslovanja so koristi v smislu zniževanja stroškov poslovanja, zviševanja kakovosti storitev in samih proizvodov. Vzroke za širitev elektronskega poslovanja lahko iščemo predvsem v razvoju informacijsko-komunikacijske tehnologije. Na intenzivnost uvajanja elektronskega poslovanja pa vplivajo dejavniki, kot so konkurenca, vrsta dejavnosti, stopnja razvitosti organizacije, stopnja razvitosti okolja, države in potrošnikov, ter znanje in ozaveščenost o elektronskem poslovanju (Pucihar in Gričar, 2002, 209). Elektronsko poslovanje obsega veliko več kot le navadno izmenjavo računalniških podatkov (RIP) in delovanje spletne trgovine. Vse kar danes delamo v sklopu svoje poslovne dejavnosti s pomočjo računalniških aplikacij in računalniških omrežij imenujemo elektronsko poslovanje. To obsega (Jerman Blažič, 2001, str. 11): - elektronsko bančništvo, - elektronsko trženje, - elektronsko trgovanje, - spletno trgovino, - svetovanje na daljavo, - elektronsko zavarovalništvo, - računalniško podprto skupinsko delo, - delo na daljavo, - pouk na daljavo, - avkcije na daljavo. Pojem elektronskega poslovanja izhaja iz angleškega izraza»electronic commerce«(ec), ki je nastal v trgovini in industriji oz. se je v začetku nanašal na vsa gospodarska (»poslovna«) področja. Obsega naslednje sestavine (Toplišek, 1998, str. 4): način dela: elektronsko izmenjevanje podatkov (deloma tudi samodejne transakcije, informacijske tokove); 3

10 vsebine poslovanja, ki so skoraj neomejene: blago, storitve, plačevanje, pred- in poprodajne aktivnosti, delovanje državnih organov in javnih služb; glavne tri skupne udeležencev, ki so: podjetja/podjetniki, državne/javne službe in posamezniki (potrošniki, uporabniki). Poslovanje poteka znotraj teh skupin in med njimi. Opaznejše postaja»poslovanje«med posamezniki; njegov glavni spodbujevalec je prav internet s svojimi odprtimi, neomejenimi možnostmi (Toplišek, 1998, str. 4). 2.2 Razvoj elektronskega poslovanja Začetki elektronskega poslovanja segajo v leto Takrat se je začel razvoj računalniških omrežij in interneta, združevanja informacijske in telekomunikacijske tehnologije ter standarda za računalniško izmenjavo podatkov. Računalniška tehnologija, ki je bila v začetku namenjena le računalniškim strokovnjakom in znanstvenikom, je z leti postala veliko bolj uporabna in prijazna. V sedemdesetih letih se je s pojavom elektronskih finančnih prenosov med bankami prek varnih zasebnih omrežij spremenil način poslovanja na finančnem trgu. V poznih sedemdesetih in zgodnjih osemdesetih letih se je elektronsko poslovanje razširilo v okviru podjetij v obliki sistemov za prenos datotek, računalniške izmenjave podatkov in elektronske pošte. S tem so podjetja zmanjšala obseg papirnega dela in povečala avtomatizacijo pisarniškega poslovanja. V poznih osemdesetih in zgodnjih devetdesetih letih so sistemi za izmenjavo sporočil postali integriran del računalniških sistemov ter omrežij in tako so nastali temelji računalniškega sodelovanja pri delu (Jerman Blažič, 2001, str. 13). Z leti se je uporaba interneta razvila in razširila. Pojavil se je svetovni splet. To dvoje je prineslo preobrat, ki je sprožil razvoj elektronskega poslovanja, ki smo mu priča danes. Nove tehnologije in aplikacije so zagotovile uporabniku prijazno in preprostejšo uporabo. Svetovni splet je poslovanje pocenil, internet pa je znižal stroške za učinkovito komunikacijo in odprl pot do novega načina poslovanja. Mnogi avtorji ocenjujejo, da je elektronsko poslovanje začelo svoj meteorski vzpon v letu 1996, ko je tehnologija interneta in na njo vezanih aplikacij dozorela. Elektronsko poslovanje poteka po različnih zaprtih in odprtih sistemih, ki postajajo čedalje bolj prepleteni. Med zaprte uporabniške sisteme uvrščajo intranet in ekstranet. Ta dva sistema terminologija nadomešča z izrazom»navidezna zasebna omrežja«, ki jih je mogoče z najnovejšo tehnologijo vzpostaviti v odprtem javnem omrežju. Ta omrežja delujejo kot zaprta, čeprav uporabljajo javne omrežne infrastrukture; dostop do elementov omrežja je omejen na zaposlene v podjetju in pooblaščene uporabnike. Primeri zaprtih sistemov so bančna omrežja, omrežja plačilnega prometa, omrežja javne uprave ipd. Najpogostejša oblika odprtih oziroma javnih sistemov je omrežje vseh omrežij internet. Na njem je na voljo veliko različnih storitev, ki se uporabljajo za elektronsko poslovanje. Najbolj znane in razširjene so elektronska pošta, prenos datotek, svetovni splet in videokonferenca (Jerman Blažič, 2001, str ). 4

11 2.3 Prednosti in slabosti elektronskega poslovanja Sama uporaba elektronskega poslovanja ima določene prednosti in slabosti, ki bodo nadalje podrobneje opisane (Resnik, 2010) Prednosti elektronskega poslovanja Najpomembnejše prednosti za uporabnike: različne možnosti dostopa do storitev in informacij; storitve so prilagojene v večji meri; uporabniki so vključeni v oblikovanje storitev in njihove izboljšave; uporabniki so vključeni v proces odločanja; stroški so nižji; prihrani se čas za opravljanje storitev in pridobivanje informacij; storitve so na voljo tudi izven delovnega časa. Najpomembnejše prednosti za podjetja: kljub začetnim višjim naložbenim stroškom se dolgoročno posluje z nižjimi stroški; poslovanje je bolj pregledno; viri so bolje razporejeni; storitve za uporabnike so hitrejše; kakovost storitev je višja; manj je napak in podvajanja dela; elektronsko komuniciranje prinaša boljšo in modernejšo podobo podjetja pri poslovnih partnerjih in strankah; višja kakovost storitev oz. izdelkov Slabosti elektronskega poslovanja Največja slabost je, da ni dovolj velikega deleža uporabnikov, ki bi imeli možnost uporabe informacijske tehnologije. Omejitve predstavljajo različni dejavniki: socialne potrebe (npr. osebni stik); kulturna vprašanja (npr. jezikovne ovire); ekonomski dejavniki (dostopnost informacijske tehnologije); dejavniki, povezani z učenjem (npr. spoznavanje nove tehnologije, računalniška pismenost, spreminjanje navad ipd.); fizični dejavniki (npr. telesne nezmožnosti, slepota); razvitost omrežja za zagotavljanje storitev informacijske tehnologije. 5

12 Ostale slabosti: možnost zlorabe informacijske tehnologije; nezaupanje v novosti; brezosebnost takšne oblike komuniciranja; napake in zamude, ki se pojavijo ob uvajanju novih tehnologij. 6

13 3 ELEKTRONSKO BANČNIŠTVO Elektronsko bančništvo je del elektronskega poslovanja. Je besedna zveza, ki je v zadnjem času zelo pogosto uporabljana, vendar tisti, ki jo uporabljajo, razumejo pod tem pojmom različne stvari, od raznovrstnega komuniciranja bančnih komitentov z banko do pravih denarnih in finančnih transakcij, vsem pa je skupno to, da poteka s pomočjo elektronskih medijev (Hernaus, 1997, str. 143). Elektronsko bančništvo v najširšem smislu razumemo kot elektronsko poslovanje v bankah. V tej široki razlagi gledamo na elektronsko bančništvo kot na vsakršno bančno storitev, ki se opravlja po elektronski poti. Sem spada uporaba bančnih avtomatov, informacijskih terminalov, plačilnih kartic, telefonskega bančništva, mobilnega bančništva, internetnega bančništva in drugih storitev, katere bodo podrobneje predstavljene v naslednjem poglavju. V ožjem smislu pa se elektronsko bančništvo nanaša na storitve bančništva, ki jih lahko bančni komitent opravi neposredno s svojega delovnega mesta ali od doma, brez neposredne pomoči bančnega uslužbenca in to kadarkoli, 24 ur na dan, 365 dni v letu. Torej govorimo o storitvah virtualnega bančništva oziroma bančništva, ki poteka z elektronsko izmenjavo informacij. 7

14 Slika 1: Oblike elektronskega bančništva Vir: (Svoljšak, 1999). Udeležence, ki nastopajo v elektronskem bančništvu, lahko razdelimo v osnovi na tri vrste poslovnih odnosov: med bankami (npr. SWIFT); med banko in podjetjem (pravnimi osebami); med banko in posameznikom (fizičnimi osebami). Elektronsko poslovanje med bankami je uveljavljeno že kar nekaj časa. Tako se je na primer na mednarodni ravni oblikovalo zaprto omrežje bančnih organizacij SWIFT, ki omogoča hitro in nemoteno opravljanje transakcij med bankami v različnih državah. SWIFT danes pokriva vse kontinente in je postal nepogrešljivo sredstvo izmenjave bančnih podatkov. Tehnična struktura je sestavljena iz računalniških centrov, ki so med seboj povezani. Uporabniki pridejo v omrežje skozi računalniško podprto opremo, ki si jo izberejo sami, mora pa ustrezati standardom SWIFT (Schrank, 2003). 8

15 Glavna dejavnost SWIFT-a je izmenjava sporočil po njihovi mreži, ki jo sestavljajo računalniška oprema, najete linije in ustrezna programska oprema. Mreža zagotavlja sprejemljivost, veljavnost, shranjevanje in dobavo sporočil. Uporabnikom je mreža dostopna 24 ur na dan. Vse več elektronskega načina poslovanja poteka tudi med banko in pravnimi osebami. Tako je pri nas uvedba elektronskega bančništva za podjetja tesno povezana z reformo plačilnega prometa oziroma prenosom tolarskih računov podjetij z Agencije za plačilni promet (APP) na poslovne banke. APP je namreč imela uveljavljen sistem elektronskega poslovanja s podjetji, zato so nekatera podjetja kot pogoj za odprtje transakcijskega računa pri banki zahtevala elektronsko bančništvo (Slak, 2001). Elektronsko bančništvo se je pojavilo predvsem iz dveh razlogov: banke so želele zmanjšati vrste v bankah, zmanjšati stroške poslovanja in masovne posle prenesti z bančnih okenc, da bi se bančniki lahko posvetili svetovanju strankam z zahtevnejšimi bančnimi storitvami; želeli so ugoditi strankam, ki tako lahko opravljajo bančne storitve od doma. 3.1 Prednosti in slabosti elektronskega bančništva Elektronsko bančništvo prinaša številne prednosti kot tudi slabosti za banko in komitente. Prednosti za banko zmanjšanje stroškov poslovanja (elektronsko poslovanje zmanjša stroške poslovanja banki, saj so veliko nižji od poslovanja preko bančnih okenc) (Vozelj, 1999, str ); manjše število poslovalnic (transakcije se opravljajo od doma in zato ni potrebe po tako velikem številu poslovalnic, posledično se zmanjša število delovnih mest in čakalne vrste pred bančnimi okenci); večje število potencialnih strank (banke lahko pridobivajo svoje komitente tudi tam, kjer nimajo svojih poslovalnic); kontrola poslovanja (vse transakcije in podatki so v obliki, ki je računalniško podprta, zato je kontrola lažja in kakovostnejša); elektronsko zajemanje podatkov (ni samodejnega vnašanja podatkov s strani bančnih uslužbencev, saj so aplikacije narejene tako, da se podatki vnašajo avtomatsko); spremljanje dejanske uporabe; pospešuje kroženje denarja in obenem omogoča redno plačevanje obveznosti (povzeto po Sjekloča, 1999, str. 32). 9

16 Slabosti za banko: visoki stroški poslovanja (zato, da bi banka približala uporabnost storitev strankam potrebuje ogromno sredstev); varnost (možna je zloraba podatkov in vdor v sistem); dodaten kader, ki ga mora zagotoviti banka. Prednosti za komitente: prihranek na času (čas opravljanja storitev je krajši, kot če bi čakali v vrsti pred bančnim okencem); večja stopnja zasebnosti; večja dostopnost (dostop do bančnih storitev je praktično možen od vsepovsod in kadarkoli); časovna neomejenost; nižja cena. Slabosti za komitente: manjši oziroma nični osebni stik z banko (zlasti pri starejših komitentih); zmanjšana varnost, reševanje težav (ker ni osebnega stika se morebitne težave težje rešujejo); nepoznavanje storitev. Glede na zgoraj napisano lahko povzamemo, da se število uporabnikov povečuje, saj so prednosti bančnega poslovanja še vedno številčnejše od slabosti. 3.2 Storitve elektronskega bančništva Ob uporabi terminalov informacijske tehnologije potekajo storitve elektronskega bančništva, ki bodo predstavljene v nadaljevanju Bankomat Bankomati so samopostrežni terminali, ki so povezani z glavnim oziroma matičnim računalnikom, zato takšno obliko elektronskega poslovanja pogosto imenujemo tudi samopostrežno bančništvo. Bankomati omogočajo hitro, preprosto delovanje različnih bančnih opravil brez prisotnosti bančnega uslužbenca. Prvotno so bili namenjeni le izdaji gotovine, kasneje pa so prerasli v avtomate za poslovanje s plačilno-kreditnimi karticami (Tomassini, 199, str ). Bankomat je naprava, ki imetniku kartice omogoča dvigovanje gotovine z bančnega računa in vpogled v stanje na računu 24 ur dnevno ter še nekatere druge storitve. Za storitve preko bankomata mora lastnik kartice vnesti PIN kodo, ki jo pridobi na banki. 10

17 Poslovanje preko bankomata je preprosto, saj omogoča uporabnikom nemoteno samopostrežno poslovanje na različnih lokacijah ter neprekinjeno delovanje storitev 24 ur na dan. Uporaba bankomata je razmeroma preprosta, slediti je potrebno le navodilom, ki vodijo uporabnika skozi postopek posamezne storitve in pravilno vnesti tajno osebno številko PIN, ki služi varnosti poslovanja (Miš Svoljšak, 1999, str. 37). V Sloveniji smo prvi bankomat dobili leta Število le-teh pa se v bančni mreži neprestano povečuje. spodnji tabeli je prikazano število bankomatov družbe Bankart, ki po letu 2000 upravlja s 94-odstotnim tržnim deležem v Sloveniji na področju bančnih avtomatov. Tabela 1: Število bankomatov družbe Bankart po letu 2000 Leto Število bankomatov Vir: (Bankart, 2016). Število bankomatov narašča zaradi prednosti, ki jih ponuja njihova uporaba. Te so izognitev dolgim čakalnim vrstam v bankah, 24-urna dostopnost, zelo hitra in enostavna uporaba. Kot slabost se pojavlja brezoseben stik komitenta, kar predstavlja slabost zlasti za komitente starejše populacije. Poleg tega pa se v zadnjem času pojavljajo razne prevare in zlorabe na bankomatih, ki pa se sicer odkrijejo v dokaj hitrem času Plačilne kartice Sama zgodovina plačilne kartice sega v leto Prva plačilna kartica je bila izdana v ZDA, imenovala se je Diners Club. Zaradi njihovih številnih prednosti se njihova uporaba iz leta leto povečuje. Plačilnih kartic je več vrst, ločijo pa se po različnih merilih. Plačilne kartice, glede na izdajatelje, ločimo na: bančne kartice (izdajajo jih banke v Sloveniji); podjetniške kartice (izdajajo jih podjetja v Sloveniji večja trgovska podjetja); partnerske kartice (izdajajo jih podjetja v sodelovanju z bankami v Slovenji); 11

18 licenčne kartice (izdajajo jih banke ali podjetja v sodelovanju s podjetji v tujini, ki so nosilci kartic kartice v Sloveniji: Mastercard, Visa, Diners, American Express). Glede na funkcijo, ki jo plačilne kartice opravljajo, ločimo: predplačne kartice: lahko jih kupimo vnaprej in ob uporabi zavržemo npr. različne darilne kartice, ki jih napolnimo z določeno vsoto denarja, ki jo lastnik uporabi in nato zavrže; debetne kartice: kartice, ki so vezane na transakcijski račun, kjer nas izdajatelj kartice za nakup blaga oziroma storitve ali za dvig gotovine obremeni takoj, npr. Ba in Maestro; kreditne kartice oziroma kartice z odloženim plačilom: izdajatelj kartice nas obremeni s stroški nakupov oziroma dvigi gotovine samo enkrat v mesecu do takrat pa nas izdajatelj kreditira, npr. Activa, Visa, Mastercard, Diners Club; posojilne kartice: izdajatelji banke oziroma podjetja z njimi omogočajo nakupe ali porabo gotovine na obročno plačevanje, npr. posojilna Karanta, posojilna Visa. Plačilne kartice so v današnji družbi postale skoraj nepogrešljiv sopotnik vsakega posameznika. Sodijo med elektronske plačilne instrumente, s katerimi je mogoče plačilo opraviti le s pomočjo elektronskih terminalov, preko katerih se nalog za plačilo v elektronskem omrežju posreduje do banke, kjer ima imetnik plačilne kartice deponirana denarna sredstva. Tako banka na podlagi prejetega naloga izvede plačilo na ciljni račun (Trstenjak, 2003, str. 24). Tabela 2: Število izdanih kartic po letu 2000 Leto Kreditne kartice Debetne kartice Skupaj Vir: (Banka slovenije, 2015). Mobilno bančništvo je precej sveža oblika elektronskega distribucijskega kanala bank in predstavlja preprost, učinkovit in od lokacije neodvisen način komuniciranja komitentov z banko. Z novimi tehnologijami se tako banke iz poslovalnic selijo tudi na mobilne terminale. S sodobno mobilno telefonijo imamo možnost dostopa do interneta in do 12

19 banke tudi preko mobilnega telefona. Sem pa ne moremo vključevati le mobilne telefonske aparate, temveč tudi vse druge majhne prenosne naprave, kot so na primer prenosni in žepni računalniki (Vagaja, 2000, str. 10). Uporabniki mobilnega bančništva lahko uporabljajo bančne storitve ne glede na čas in kraj s pomočjo mobilnega terminala. Sistem mobilnega bančništva lahko omogoča opravljanje skoraj vseh bančnih storitev, od ponujenih bančnih informacij, tečajnih list, informativnih izračunov, pregledovanja stanja in prometa na TRR računih, plačevanja računov itd. (Hribar in Kokalj, 2000, str. 56). Telefonska anketa o uporabi mobilnega bančništva, ki jo je naredil RIS, je pokazala, da storitev obveščanja s kratkimi obvestili o spremembah na njihovem bančnem računu uporablja približno pet odstotkov uporabnikov mobilnih telefonov ( oseb), možnost dostopa do osebnega bančnega računa pa šest odstotkov ( oseb). Na podlagi omenjene ankete pa se bo mobilno bančništvo v prihodnje še bolj okrepilo v primerjavi s spletnim. Predvsem zato, ker je uporabnikov mobilne telefonije dvakrat več kot uporabnikov interneta (Kranjec, 2005, str. 239) Telefonsko bančništvo Med sodobne bančne poti uvrščamo tudi telefonsko bančništvo, ki je prav tako ena izmed oblik poslovanja na daljavo. Ta način omogoča bankam, da se še dodatno približajo svojim komitentom in jim tako prihranijo dodaten čas, ki bi ga izgubljali pred bančnimi okenci (Vesel, 1994, str. 60). Delovanje telefonskega bančništva deluje na dva načina prek bančnega operaterja in prek telefonskega odzivnika. Avtomatski telefonski odzivnik je naprava, ki se z vnaprej pripravljenim posnetkom samodejno odzove na komitentov klic. Odzivnik preko medijev omogoča opravljanje različnih bančnih storitev, hkrati pa omogoča tudi prejemanje različnih informacij. Komitent lahko tako izvede različne bančne storitve preko telefonskega aparata kar doma. Prednost telefonskega bančništva je v tem, da je enostavno, hitro in praktično, da ne potrebujemo drage opreme, ampak samo telefonsko linijo in telefonski aparat. Pomanjkljivost telefonskega bančništva pa se kaže predvsem v omejenosti števila menijev, ki si jih komitent lahko zapolni. Navadno je število omejeno na pet do osem menijev, v katerih pa banka ne more ponuditi vseh svojih storitev (Levič, 2000, str. 34). Storitve telefonskega bančništva: plačilo položnic in računov; prenos sredstev med računi; nakazila v tujini; pridobitev informacij o stanju in prometu na transakcijskem računu; vezave sredstev; posredovanje vlog za dovoljeno prekoračitev sredstev limita; 13

20 posredovanje vloge za izdajo plačilnih kartic; naročilo izpisa po prometu računa. Veliko bank zmanjšuje število bančnih poslovalnic, kar jemlje možnost neposredne komunikacije med banko in njenimi komitenti. V takšnih primerih so telefonski centri odlično nadomestilo osebnega stika, ki je namenjen razvoju bančne zveze (Meltzer, 1998, str. 12) Telebanking Telebanking ali home banking lahko opredelimo kot sodoben način izvajanja bančnih storitev na daljavo, in sicer preko računalniških komunikacijskih poti. V nasprotju s telefonskim bančništvom, ki zahteva posrednika pri transakcijah, se pri tej obliki storitve komitenti s pomočjo osebnega računalnika preko modemske povezave priključijo na bančni informacijski sistem ter tako pridobivajo informacije in opravljajo klasična bančna opravila od doma, službe ali na poti (Vesel, 1994, str. 20). Telebanking je namenjen vsem komitentom bančnih storitev, tako pravnim kot tudi fizičnim osebam. Tovrstno poslovanje omogoča komitentom, ki se poslužujejo uporabe te storitve, enostaven dostop do raznih bančnih informacij, kot so npr. pregled stanja na računu, pregled prometa, plačevanje položnic itd. (Trampuž, 1995, str. 47) Internet Internet je, kot revolucionaren distribucijski kanal za finančne storitve, v kratkem času dosegel neverjeten razmah in osvojil finančni svet. Bančništvo bo v prihodnosti po večini potekalo po elektronskih medijih. Banke, ki bodo uspešnejše pri uporabi informacijske tehnologije, pa bodo bolj konkurenčne (Grenko, 2000, str. 65). Devetdeseta leta so z razvojem in razširjenostjo interneta ter s pojavom svetovnega spleta prinesla preobrat. Elektronsko poslovanje je prineslo nove razsežnosti, nove tehnologije in aplikacije pa so komitentu zagotovile prijetno izkušnjo, saj so mu tako omogočile enostavnejšo uporabo. Rešitev za enostavno objavo informacij in njihovo porazdelitev po internetu, z možnostjo preprostega dostopa s pritiskom na računalniško miško, je zagotovil svetovni splet ali WWW. Dostopen je tako organizacijam kot fizičnim osebam. Internet je tako odprl pot do novega načina poslovanja in novih trgov, povečal učinkovitost, omogočil vpeljavo večpredstavnostnih storitev in zagotovil, da je ekonomija postala globalna, gospodarske organizacije pa globalno povezane. Svetovni splet je najbolj priljubljena storitev na internetu in najpogosteje uporabljena pri elektronskem poslovanju (Jerman-Blažič 2001, str ). 14

21 4 KARTIČNI PLAČILNI SISTEMI 4.1 Zgodovina kartičnega poslovanja Kartično poslovanje se je vse do danes hitro razvijalo in se še vedno razvija. Zaradi svojih prednosti, s katerimi uporabnikom omogoča kakovostnejšo in hitrejšo uporabo, je njegova uporaba v porastu. Njegova uporaba je praktično neomejena 24 ur na dan po vsem svetu. Vse se je začelo leta 1949, ko je ameriški poslovnež Frank McNamara rezerviral poslovno večerjo v restavraciji Major's Cabin Grill. Za dogodek se je lepo napravil in se preoblekel. Ko je po večerji natakar prinesel račun, je Frank segel po denarnici in neprijetno presenečen ugotovil, da je ta ostala v prejšnjem suknjiču. Iz zadrege ga je rešila žena, ki je prinesla denar, vendar ga je dogodek vznemiril do te mere, da je ponoči razmišljal:»zakaj so ljudje pri plačevanju omejeni z denarjem, ki ga nosijo s seboj v denarnici, namesto da bi lahko zapravili toliko, kolikor si lahko privoščijo?«februarja 1950 sta se Frank in njegov partner Ralph Schneider vrnila v isto restavracijo in naročila večerjo. Ko je natakar prinesel račun, se je Frank McNamara predstavil z majhno kartonasto kartico Diners Club Card in se podpisal na račun. V industriji kreditnih kartic je ta dogodek znan kot»prva večerja«. Ljudje so hitro sprejeli nov način plačila z zamikom in ideja se je hitro razširila tudi med trgovci, ki so na ta način bolje izkoristili kupno moč svojih strank. Kartica Diners Club Card je postala kultna ikona in statusni simbol. Zgodovina kartičnega poslovanja v Sloveniji Leta 1990 je Banka Koper v sodelovanju z Ljubljansko banko d. d. in Gorenjsko banko Kranj razvila plačilno kartico z nazivom LB KARTICA kot odgovor vse večji ponudbi tujih blagovnih kartičnih znamk. Uvajanje plačilne kartice z magnetno stezo sodi, poleg bankomatov, v projekt posodobitve poslovanja s prebivalstvom. V letu 1991 je v pilotnem projektu plačilne kartice v Banki Koper sodelovalo 300 prodajnih mest in približno 1000 kartic. Leta 1992 se je zaradi nesoglasij med materjo in hčerjo pri trženju plačilne kartice Banka Koper odločila za samostojno pot. Marca 1992 je nastala samostojna blagovna znamka Activa in kartični sistem Active. Banki Koper so se pridružile Splošna banka Celje, Kreditna banka Maribor, Pomurska banka Murska Sobota, Komercialna banka Nova Gorica, Dolenjska banka Novo mesto, Splošna banka Velenje in Gorenjska banka Kranj. Konec leta je bilo izdanih nekaj čez kartic, ki jih je sprejemalo prodajnih mest. V začetku poletja leta 1993 je bilo Activinih kartic preko , prodajnih mest, ki kartico sprejemajo, pa V sistem je vstopila Poštna banka Slovenije. Jeseni so 15

22 začele potekati priprave za uvajanje POS terminalov in 24. maja je Banka Koper izvedla prvo POS transakcijo. Istega leta je sistem Activa pričel z izdajo kombiniranih kartic Activa Eurocard/MasterCard (Activa, 2016). PV Sloveniji kartice izdaja sistem Activa. Ta sistem poleg domače kartice Activa izdaja tudi pomembnejše mednarodne kartice, kot so Activa Maestro, Activa MasterCard, Visa in Visa Electron. Vse omenjene kartice sistema Activa odlikuje velika prepoznavnost in uporabnost v Sloveniji ter tujini. Uporabljajo se na številnih prodajnih mestih, POS terminalih, v bankah, na poštnih okencih, bankomatih in spletu. 4.2 Varnost elektronskega bančništva Zloraba plačilnih kartic se najpogosteje pojavlja na bankomatih in pri spletnem nakupovanju. Tu govorimo predvsem o zlorabi plačilnih kartic in ponarejanju le-teh ter zlorabi podatkov pri nakupovanju preko spleta. Najpogosteje uporabljene zlorabe so po navadi na bankomatih, saj je uporaba le-teh zelo razširjena, zlorabe plačilnih kartic pri spletnem nakupovanju pa so v veliko manjšem številu. V današnjem času je teh zlorab manj, kot pa na začetku, ko so le-te začeli uvajati, saj je večina kartic opremljenih z mikročipom t. i. pametne kartice, in ne več z magnetnim zapisom. Danes so najpogostejše zlorabe na bankomatih metode»skimming«,»libanonska zanka«in z zagozdo. Po večini nam banke nudijo storitev, ki je plačljiva in nas ob vsaki uporabi plačilne kartice, naj bo to dvig gotovine ali plačilo na prodajnem mestu, obvesti s poslanim SMS obvestilom. Na ta način se zavarujemo pred zlorabami in krajo denarja z računa »Skimming naprava«gre za napravo, ki v slovenskem prevodu pomeni prepisovanje oziroma snemanje. Le-to nepridipravi namestijo na bankomat v režo s plačilno kartico in z njo preberejo magnetni zapis plačilne kartice ter zraven namestijo kamero, ki posname odtipkano PIN-kodo. Ko se magnetni zapis zapiše z bančne kartice in ko nepridipravi izvedo PINkodo, lahko izpraznijo bančni račun. Naprava je sestavljena iz dveh delov, in sicer magnetnega čitalnika, ki je nameščen na bankomat in je namenjen prepisovanju podatkov, ki so zapisani na magnetnem zapisu kreditnih ali debetnih plačilnih kartic, ter mini kamere, ki snema bančne PIN-kode. S to metodo se po navadi ukvarjajo organizirane kriminalne združbe. Pred tovrstno zlorabo se lahko zavarujemo na več načinov. Eden izmed njih je, da si pri vnosu PIN-kode na tipkovnici bankomata z eno roko popolnoma prekrijemo tipkovnico, z drugo roko pa odtipkamo številko. Na ta način nepridipravi ne pridejo do številke in zloraba kartice ni možna. Večina naših bankomatov je opremljenih z zaščito proti»skimmingu«. Ta zaščita tudi zazna namestitev te naprave in pošlje podatek banki in policiji. 16

23 Slika 2:»Skimming naprava«vir: (Pod črto, 2015) »Libanonska zanka«gre za plastičen trak ali laks, ki ga storilec namesti na čitalec bankomata ter z njim zadrži bančno kartico v čitalcu bankomata, da je le-ta ne more poriniti iz reže in je uporabnik ne more dobiti nazaj. Ko uporabnik odide, jo storilec z lahkoto vzame iz čitalca. Podatek o PIN-kodi kartice storilec od uporabnika dobi na način, da pristopi do njega in se predstavi kot uslužbenec banke. Od uporabnika poskuša pridobiti podatek v smislu, da je potrebno še enkrat vtipkati PIN-kodo in bo potem kartica prišla ven, ali na kakšen podoben način. V določenih primerih je na bankomatu obešeno obvestilo, da so težave z bankomatom in je potrebno PIN-kodo vtipkati večkrat. Storilec je v tem primeru v bližini in poskuša razbrati PIN-kodo. Slika 3:»Libanonska zanka«vir: (RTVSLO, 2004). 17

24 4.2.3 Zagozda ali»cash trapping«pri tej obliki zlorabe gre za namestitev posebne letve, na kateri je lepilo ali obojestranski lepilni trak, ki ovira izdajo gotovine. V to režo se gotovina zagozdi in je uporabnik oziroma imetnik kartice ne prevzame. Postopek v celoti poteka normalno od vnosa PIN-kode do zaključitve postopka, le da bankomat ne izda gotovine, ker se le-ta zatakne v reži oziroma na nameščenem traku. Uporabnik se odpravi sluteč, da bankomat ni izplačal gotovine, ker je v bankomatu ni, storilec, ki je namestil to napravo, pa pride za njim do naprave in vzame gotovino. Slika 4: Zagozda ali»cash trapping«4.2.4 Zlorabe pri spletnem nakupovanju Vir: (Xylibox, 2012). Pri tej vrsti zlorabe pridejo zlikovci do podatkov o plačilni kartici na več načinov: s fizično krajo plačilne kartice ali pa z vdorom v informacijski sistem podjetja, ki se ukvarja s spletno prodajo. Veliko spletnih trgovin uporablja dodatno zaščito t. i.»3d secure«zaščito, pri kateri mora uporabnik poleg podatkov o svoji plačilni kartici vnesti tudi geslo. 4.3 Vrste plačilnih kartic Plačilnih kartic je več vrst, ločimo pa jih lahko po različnih merilih. V osnovi jih delimo glede na izdajatelja, ki je lahko banka ali trgovsko podjetje. Zatem jih delimo glede na funkcijo, katere plačilne kartice opravljajo oziroma glede na način poravnave obveznosti (Moj denar, 2016). 18

25 Glede na izdajatelje: bančne kartice (izdajajo jih banke večina bank v Sloveniji); podjetniške kartice (izdajajo jih podjetja večja trgovska podjetja v Sloveniji); partnerske kartice (izdajajo jih podjetja v sodelovanju z bankami); licenčne kartice (izdajajo jih banke ali podjetja v sodelovanju s podjetji v tujini, ki so nosilci kartic v Sloveniji so to kartice EuroCard/Mastercard, Visa, Diners, American Express). Glede na funkcijo, ki jo plačilne kartice opravljajo, ločimo: predplačniške kartice, na katere se naloži dobroimetje, ki se potem koristi do porabe le-tega; debete kartice, ki so vezane na tekoči račun, pri katerih nas izdajatelj kartice za nakup blaga oziroma storitve oziroma za dvig gotovine obremeni takoj npr. BA in MAESTRO); kreditne kartice oziroma kartice z odloženim plačilom, kjer nas izdajatelj kartice obremeni s stroški nakupov oziroma dvigi gotovine samo enkrat v mesecu, do plačila pa nas izdajatelj kreditira primeri kartic: ACTIVA, VISA, EUROCARD/MASTERCARD, DINERS CLUB); posojilne kartice, kjer nam izdajatelji, ki so lahko banka ali podjetje, omogočajo nakupe in porabo gotovine na obročno plačevanje KARANTA IN VISA). Predplačniške kartice spadajo med kreditne kartice. Nanje se naloži določeno dobroimetje, s katerim lahko operiramo do porabe le-tega, ta postopek se ponavlja. Prav tako nam omogoča nakupe na obročno odplačevanje. Kot slabost te kartice se šteje visoka letna naročnina in omejen znesek, s katerim lahko v danem trenutku operiramo. Prednost pa je v tem, da lahko v primeru zlorabe ali izgube izgubimo samo znesek, ki je naložen na kartici. Določena podjetja izdajajo svoje kartice, na katere se nalaga dobroimetje z nakupi in pridobivanjem določenih popustov. Ta naložen znesek se potem lahko uporabi pri nadaljnjih nakupih. Debetne kartice so plačilne kartice, ki takoj obremenijo komitentov račun. Gre za kartico, ki je najbolj razširjena in jo imetnik računa dobi takoj z odprtjem računa pri banki. Uporablja se kot alternativa uporabi gotovine. Uporaba sredstev je omejena glede na stanje imetnikovega računa. Z debetno kartico se lahko dviguje gotovina na bankomatu, plačuje na prodajnih mestih in pa preko interneta. Po navadi je za uporabo potreben vnos PIN-kode in po potrebi še gesla predvsem pri spletnem nakupovanju. 19

26 Kreditne kartice so kartice z odloženim plačilom. Z banko se komitent dogovori za določen datum v mesecu in na ta dan banka bremeni komitentov račun z zneskom, ki je bil v vmesnem obdobju koriščen. Banka komitentu zaračunava članarino za uporabo te kartice. Med prednosti kreditnih kartic štejemo enostavno plačevanje doma in v tujini, med slabosti pa večje stroške uporabe oziroma zaračunavanje provizij in članarine. Danes je vse več kartic kombiniranih, saj združujejo več kot le eno funkcijo. Plačilne kartice v najširšem pomenu nudijo dve temeljni storitvi: dvig gotovine in nakup blaga in storitev. Dvig gotovine je v Sloveniji mogoče opraviti na bankah, izdajateljicah kartic, na poštah in prodajnih mestih z oznako»gotovina«ter na bankomatih z oznakami kartic, ki jih uporabljamo. Na odločitev o izbiri kartice vplivajo predvsem naslednji kriteriji: lokacija izdajatelja kartic običajno se odločimo za izdajatelja, ki nam je pri roki in ki za nas že opravlja tudi ostale finančne storitve. Pogosto je to naša banka, na kateri imamo svoj račun; uporabnost kartic upoštevamo, kje vse bomo kartico uporabljali, doma ali v tujini ter katere vrste storitev lahko s to kartico opravimo; stroški na izbiro kartice vpliva višina stroškov uporabe, ki nam jo banka zaračunava; posebne ugodnosti. Zaradi konkurence med izdajatelji kartic in posledično težnje po pridobitvi čim večjega števila uporabnikov, izdajatelji kartic uporabnikom ponujajo dodatne ugodnosti, kot so nezgodno zavarovanje, višina limitov, kreditiranje in odložitev plačila ter ostale ugodnosti. Po virih podatkov, objavljenih v biltenu Banke Slovenije, je bilo na dan v Sloveniji kreditnih in debetnih kartic skupaj kartic. 4.4 Bankomat Na bankomatu lahko opravljamo storitve 24 ur na dan in vse dni v letu. Na bankomatih lahko dvigujemo gotovino in preverimo stanje na računu ter opravimo še vrsto dodatnih storitev. 20

27 Storitve, ki jih lahko opravimo na bankomatih, so (Nlb, 2016): dvig gotovine in vpogled v stanje; plačilo obveznosti preko univerzalnega plačilnega naloga (UPN); polog gotovine; zamenjava osebne identifikacijske številke PIN; izpis prometa na osebnem računu; polnjenje predplačniških paketov mobilne telefonije. Uporaba bankomatov je razmeroma preprosta, le slediti je potrebno navodilom, ki nas vodijo skoz postopek posamezne storitve. Pri tem postopku je pomembno predvsem, da vnesemo v bankomat pravilno osebno številko (PIN kodo), ki nam jo dodelijo v banki izdajateljici plačilne kartice. Pri dvigu gotovine moramo upoštevati dnevni limit, to je znesek, ki ga lahko v enem dnevu dvignemo na bankomatu. Le-ta je določen s strani posamezne banke, lahko pa je tudi individualno dogovorjen. Lastniki mednarodnih kartic lahko denar dvigujejo tudi v tujini, seveda po pravilih in postopkih družb, ki nudijo posamezne plačilne kartice, poleg tega pa ima vsako bankomatsko omrežje lastne omejitve in so od države do države različne. Pri uporabi bankomatov doma in v tujini moramo biti pazljivi pri vnosu PIN kode, saj nam v primeru, da trikrat zapored vnesemo napačno, bankomat kartico zadrži. Kartico dobimo vrnjeno, ko pridemo na banko in pojasnimo razlog, ki je privedel do tega dogodka. Bankomat lahko kartico zadrži tudi v primeru, da se je le-ta poškodovala oziroma razmagnetila. 21

28 Slika 5: Bankomat Vir: (Delo, 2006). 4.5 POS terminal Nakupe na prodajnih mestih lahko opravljamo ne le z gotovino, ampak tudi s plačilno kartico preko POS (Point of sale) terminalov. Le-ti nam nudijo ugoden način plačevanja, ki je precej varen, tako za kupca kot tudi prodajalca in obenem tudi za izdajatelja kartice, saj se vsakič znova opravi identifikacija uporabnika in ugotovi njegova plačilna sposobnost. POS (point of sale) tehnologija predstavlja avtomatski prenos oziroma izmenjavo podatkov prek terminala, ki je nameščen na prodajnem mestu, do računalnika v banki ob uporabi javnega omrežja. POS terminali so namenjeni prodajnim mestom, ki v plačilo sprejemajo plačilne kartice. POS terminal na prodajnem mestu omogoča sprejemanje in opravljanje nakupov z večino kartic z odloženim plačilom in debetnimi karticami ter z darilnimi karticami in boni. Uporaba je hitra in enostavna. POS terminal preko vgrajenega termičnega tiskalnika skoraj neslišno izpisuje različna potrdila o opravljenih nakupih ter poročila o dnevnih transakcijah in prenosih prometa. Prodajno mesto sklene z banko pogodbo o uporabi in najemu POS terminalov. Prednosti, ki jih POS tehnologija nudi prodajnim mestom: avtomatska kontrola veljavnosti kartice; avtomatska avtorizacija; 22

29 izpisovanje potrdil o nakupu terminal samodejno natisne potrdilo o nakupu; sprejemanje kartic različnih izdajateljev; enostaven zaključek poslovanja; z enostavnim pritiskom na tipko se izpišejo zbirne vsote po različnih karticah. Vsa komunikacija se začne in zaključi prek komunikacije med terminalom in osrednjim računalnikom. Obračun prometa med trgovcem, banko in imetnikom kartice poteka nevidno. Ob nakupu na prodajnem mestu se po vložitvi kartice v POS terminal vzpostavi zveza preko servisnega centra z računalnikom izdajatelja kartice. Opravi se identifikacija in ugotovi plačilna sposobnost kupca. V kolikor podatki o lastništvu in veljavnosti kartice ter podatki o zadostnih sredstvih na računu uporabnika pokažejo odstopanja, POS terminal kartice ne sprejme in nakupa ni mogoče opraviti. Če so podatki ob transakciji primerni, POS terminal izpiše potrdilo o nakupu. Isti podatki, ki so na potrdilu, se registrirajo tudi v procesnem centru. Enkrat dnevno, ob vnaprej določenem času, POS terminal opravi avtomatično funkcijo prenosa zbirnika, ki prenese finančne transakcije, shranjene v POS terminalu v procesni center. Prenosi se izvajajo avtomatsko, vsak dan ob istem času. Ura prenosa se določi vnaprej v dogovoru s prodajnim mestom. Prenos je specificiran ločeno po vrstah kartic in izdajateljih. Sestavni deli POS terminala so: zaslon; tipkovnica; termični tiskalnik; čitalec magnetnih kartic; čitalec čip kartic. Sam POS terminal omogoča različne funkcije: nakup, katerega namen je finančna transakcija s klicem za avtorizacijo. Nakup je lahko z uporabo debetne kartice, kartice z odloženim plačilom ali z uporabo kartice z odloženim plačilom z obročnim odplačevanjem; izpis dvojnika, kar omogoča, da se ponovno izpiše potrdilo o zadnji izvedeni transakciji; 23

30 storno funkcija omogoča storniranje zadnje transakcije, ki je shranjena v POS terminalu; prenos zbirnika; poročila, katerih namen je pregled prometa in tiskanje zaključnega poročila o vseh transakcijah, opravljenih od zadnjega prenosa zbirnika. Izbiramo lahko med podrobnim ali kratkim pregledom prometa. Kratek pregled prometa zajema vsote po posameznem tipu kartic. Podroben pregled prometa pa podrobnemu pregledu prometa o posamezni transakciji doda še kratek pregled prometa. Slika 6: POS terminal VIR: (Abanka, 2016) Brezstično plačevanje s plačilno kartico Brezstično plačevanje s plačilno kartico predstavlja preprostejši in hitrejši način plačevanja s plačilno kartico (Bankart, 2016). Brezstično plačevanje je omogočeno imetnikom novih NLB MasterCard kartic in novih debetnih kartic Visa Nove KBM, podprtih s čipom za brezstično plačevanje na prodajnih mestih s POS terminali, opremljenimi z novimi čitalci za brezstično plačevanje. Brezstično plačevanje je v evropskem prostoru v razmahu že nekaj let in počasi izpodriva ustaljen način plačevanja (vstavljanje kartice oziroma poteg kartice na POS terminalih). Brezstično plačevanje pomeni, da ob nakupu na prodajnem mestu kartice ni več treba vstaviti v režo POS terminala. Nova tehnologija omogoča, da čip na kartici podatke, potrebne za plačilo, s pomočjo majhne antene posreduje POS terminalu. Ko se znesek nakupa vnese v POS terminal in potrdi, je potrebno kartico prisloniti k POS terminalu na označeno mesto, počakati na zvočni in/ali svetlobni signal in nakup je opravljen. 24

31 Pri brezstičnem plačevanju gre za način plačevanja s karticami, kjer se plačilna kartica POS terminalu le približa in postopek steče. Za uporabnike tovrstno plačevanje pomeni varno, predvsem pa preprostejšo in hitrejšo uporabo pri plačevanju storitev. Za prodajna mesta v Sloveniji velja, da če je znesek nakupa: nižji od 15 evrov, se kartica prisloni na označeno mesto na POS terminalu, počaka se na zvočni in/ali svetlobni signal in plačilo je opravljeno; višji od 15 evrov, kartica se prisloni na označeno mesto na POS terminalu, vnese se PIN številka ter počaka na zvočni in/ali svetlobi signal in plačilo je opravljeno. Slika 7: Znak za brezstično plačevanje na prodajnem mestu VIR: (Telus, 2016) 25

32 5 PROCESNI CENTER IN VKLJUČEVANJE KARTIČNEGA POSLOVANJA V POSLOVNE INFORMACIJSKE REŠITVE 5.1 Procesni centri kartičnega poslovanja V Sloveniji je največji procesni center Bankart d.o.o., ki so ga ustanovile banke z namenom zagotavljanja procesne podpore kartičnemu poslovanju. S procesnim centrom Bankart se nevede srečujemo na dnevni bazi, in sicer ob uporabi bančnih kartic, bankomatov, POS terminalov in ob uporabi e-računa. Bankart poleg obdelave prometa plačilnih kartic izvaja vrsto drugih podpornih funkcij, kot so POS-servis, ki skrbi za pripravo, nameščanje, servisiranje in vzdrževanje POS-terminalov, kontaktni center za imetnike in trgovce, ki deluje 24 ur na dan vse dni v letu in nudi takojšnjo pomoč pri poslovanju s kartičnimi produkti, reševanju finančnih reklamacij, odkrivanju in preprečevanju zlorab ter pri pripravi poročil za Banko Slovenije. Bankart za večino bank v Sloveniji ureja kartično poslovanje. Te banke so Abanka, d. d., Banka Sparkasse, d. d., Nova Kreditna banka Maribor, d. d. (Karanta, MasterCard, Visa), SKB banka, d. d. in UniCredit Banka Slovenija, d. d. Bankart procesiranje kartičnega poslovanja uspešno širi tudi na trge JV Evrope, in sicer na področje Bosne in Hercegovine, na Kosovo, Srbijo ter v Makedonijo, kjer procesira za različne banke. Bankart za banke, vključene v kartično poslovanje, procesira debetne kartice, za večino teh bank pa tudi druge kartične produkte. Kartični produkti imajo vgrajeno čipno tehnologijo, bančni avtomati in POS-terminali pa so prilagojeni za njeno uporabo. Bankart je v sodelovanju z bankami in Banko Slovenije formalno vzpostavil plačilni sistem»poravnava kartic«. Na podlagi potrjenih pravil delovanja plačilnega sistema»poravnava kartic«opravlja storitve izračuna medsebojnih terjatev in obveznosti udeleženk omenjenega plačilnega sistema ter storitve upravljanja predmetnega plačilnega sistema. 5.2 Obdelava kartičnega poslovanja v podjetju V trgovskem podjetju v sami poslovalnici oziroma trgovini se poleg gotovine na dnevni bazi srečujemo z različnimi plačilnimi karticami, katere lastniki so kupci, ki nakupujejo različne produkte. Srečujemo se s karticami BA, Maestro, EuroCard, Karanta, Visa, American Express, Diners, ErsteCard in pa plačilnim sistemom Moneta. Na primeru večjega trgovskega podjetja bomo opisali, kateri ima več poslovnih enot. Sam postopek knjiženja plačilnih kartic v podjetju je v grobem sestavljen iz dveh faz, in sicer iz obračuna prometa plačilnih kartic in obračuna nakazil plačilnih kartic. 26

33 5.2.1 Obračun prometa plačilnih kartic Vsaka poslovna enota mora vsak konec dneva zaključiti blagajno in iz tega pridobiti izpis oziroma dokument, ki mu pravimo blagajniški dnevnik. Na tem izpisu je iz različnih postavk razviden promet posamezne blagajne, ki je specificiran po karticah, in višina gotovine, s katero je poslovalnica poslovala na določen dan. To je podatek, ki pride s strani podjetja. Primer blagajniškega dnevnika je v prilogi. Ves promet, ki se v poslovalnicah vrši preko plačilnih kartic, se čez noč obdeluje v procesnem centru Bankart. Procesni center Bankart pošlje zjutraj (vsi ti podatki se avtomatsko pošiljajo točno določeni osebi v trgovskem podjetju) na mail podatke o prometu za vse poslovalnice. Na tem izpisu so točno specificirani podatki o vrsti plačilne kartice, številki plačilne kartice, številki prodajnega mesta, na katerem se je izvedlo plačilo, datum izvršitve plačila, znesek ipd. To pa je podatek, ki pride s strani procesnega centra. Slika 8: Primer izpisa DNEVNI PROMET IZ BANKARTA Vir: (lasten). Vsi ti prometi posameznih poslovalnic se v naslednjem dnevu zjutraj prenesejo v program Finance preko obdelave podatkov in prenosov ter se obdelajo na način, da se vsi prometi poknjižijo po posameznih kontih. Vsaka bančna kartica ima svoj konto in na njem je viden promet posamezne kartice po poslovalnicah. Ker ta izpis ni berljiv oziroma so podatki zelo težko berljivi, so informatiki v podjetju razvili program, da se ti podatki uvozijo v tabelo, ki pa je berljiva. Kupec je v večini primerov neposredno bremenjen preko banke na svoj transakcijski račun za znesek, za katerega je opravil plačilo brez provizije oziroma kakršnih koli stroškov. Razen v določenih primerih, ko gre za obročno odplačevanje. Tu je postopek 27

34 malce drugačen, saj se za obročno plačevanje zaračuna določena provizija oziroma nadomestilo, ki pa se razlikuje od banke do banke, ki je izdajateljica plačilne kartice. Informacijo o tem, da se za obročno odplačevanje plačajo stroški provizije, dobi kupec na prodajnem mestu preko informacijskega plakata, ki je izobešen na vidnem mestu. Podatki, ki se generirajo iz posameznega blagajniškega dnevnika in pa podatki, ki se generirajo iz izpisa, ki ga pošlje procesni center (tu gre za dnevni promet in ne nakazila), se združijo v trgovskem podjetju v oddelku financ na kontu plačilnih kartic. Po vseh pravilih bi moral biti ta dokument usklajen na dnevni bazi, se pravi toliko plačil kot posamezne poslovalnice skupaj opravijo na dnevni bazi z bančnimi karticami, toliko prometa bi moralo biti javljenega s strani procesnega centra. Vendar v praksi ni vedno tako, saj se podatki o prometu iz posameznih poslovalnic in podatki s strani bank oziroma procesnega centra lahko razlikujejo iz različnih razlogov. Eden izmed teh razlogov je, da blagajničarka blagajne ne zaključi pravilno ali da je POS terminal v času prenosa podatkov oziroma zaključevanja blagajne v okvari. V tem primeru se ti podatki usklajujejo, iščejo se razlike. Konec meseca morajo biti podatki usklajeni in razlik ne sme več biti. Referentka v financah dnevno preverja te razlike, jih usklajuje s posamezno poslovalnico, ugotavlja, zakaj je do teh razlik prišlo in jih poskusi odpraviti v najkrajšem možnem času. Za to obstaja v naprej pripravljen obrazec, na katerem posamezna poslovalnica točno napiše, zakaj je do te razlike prišlo in za kakšen znesek ter datum dogodka. V prilogi prilagamo primer obrazca za reklamacije na prodajnem mestu. Ko je napaka odpravljena, se popravek uvozi z naslednjim paketom prenosov. Slika 9: Primer pregleda razlik v zaključkih maloprodaje 28

35 5.2.2 Obračun nakazil plačilnih kartic Vir: (lasten). Referentka v financah vsak dan dobi po elektronski pošti podatek o nakazilih, ki so izvedena s strani procesnega centra. Ker ta izpis vsebuje veliko podatkov, v podjetju informatiki izoblikujejo tabelo, v katero se podatki iz izpisa procesnega centra avtomatsko uvozijo. Ta tabela se nato uvozi v program finance preko obračuna dnevnih nakazil. Slika 10: Primer prenosa podatkov v glavno knjigo Vir: (lasten). Ti podatki se uvozijo v program finance in se avtomatsko prenesejo na posamezne konte. Spodaj prilagam primer prenosa nakazil za en dan. 29

36 Slika 11: Dnevnik knjiženja Vir: (lasten). Načeloma mora biti dnevno nakazilo s strani banke usklajeno s prometom plačilnih kartic na isti dan v podjetju. Vendar temu, iz različnih vzrokov, vedno ni tako. V tem primeru lahko podjetje dobi nakazilo s strani banke, v sistemu same poslovalnice pa ni zavedenega prometa ali pa obratno, lahko je zavedena transakcija s strani poslovalnice, nakazilo s strani banke pa ni izvedeno. Ker gre tu za»živo«stvar, pri kateri je prisoten tudi človeški dejavnik, je to sprejemljivo, če ni večjih odstopanj oziroma se le-ta odpravijo v nekaj dneh. Ta nakazila se izvršujejo na podlagi prenosa podatkov s strani procesnega centra Bankart posameznim bankam, ki so lastnice plačilnih kartic in le-to prispe na transakcijski račun samega trgovskega podjetja na dnevni ravni. Na račun podjetja prispe bruto znesek in od tega zneska se potem bankam zaračuna provizija, ki je vnaprej dogovorjena s pogodbo. Ta provizija se poravna v plačilnem prometu kot nakazilo bankam. Konec meseca morajo biti nakazila usklajena. Dnevna nakazila po posameznih karticah so razvidna iz dnevnika knjiženja, na posameznem kontu plačilnih kartic pa so vidna skupna dnevna nakazila za vse kartice s strani bank. V podjetju se operira z več različnimi plačilnimi karticami, prav tako se posluje z več bankami, vse to je odvisno od kartice, ki jo uporabljajo kupci izdelkov in storitev. Pri vseh karticah in/ali bankah je postopek enak zgoraj opisanemu. 30