Revija 3_06.p65

Velikost: px
Začni prikazovanje s strani:

Download "Revija 3_06.p65"

Transkripcija

1 126 Zdrav Var Zdrav 2006; Var 45: 2006; PREPOVEDANE DROGE V SLOVENSKIH MNO@I^NIH MEDIJIH ILLICIT DRUGS IN SLOVENE MASS MEDIA Andreja Drev 1, Maja Sever 2,Tanja Kamin 1,3 Izvle~ek Prispelo: Sprejeto: Izvirni znanstveni ~lanek UDK : Namen: Namen prispevka je prikazati, kako pogosto se prepovedane droge obravnavajo v slovenskih medijih, kateri so glavni pobudniki za medijsko poro~anje o prepovedanih drogah, kak{ne vsebine sporo~il, povezane s prepovedanimi drogami, slovenski mediji posredujejo javnosti ter kak{no vlogo imajo zdravstvene organizacije pri vplivanju na oblikovanje sporo~il o prepovedanih drogah v Sloveniji. Metode: V prou~evanem obdobju je bilo zbranih 360 prispevkov o prepovedanih drogah, ki so bili sistemati~no spremljani v dvanajstih slovenskih mno i~nih medijih. V okviru analize so bile uporabljene osnovne tehnike opisne statisti~ne analize, dopolnjene s statisti~nimi testi. Analiza je bila izpeljana z statisti~nim paketom SPSS. Rezultati: Kar 79,4 % prispevkov o prepovedanih drogah je nastalo na pobudo zunanjih akterjev, med katerimi so vodilne nevladne organizacije (19,4 %); na pobudo zdravstvenih organizacij je bilo napisanih 17,5 % prispevkov o prepovedanih drogah. Najve~ prispevkov o prepovedanih drogah se uvr{~a v vsebinsko podro~je preventive (16,4 %); prispevki, nastali na pobudo zdravstvenih organizacij, se uvr{~ajo v vsebinsko podro~je»mladi in droge«. Avtorji prispevkov o prepovedanih drogah so najpogosteje novinarji dopisniki (27,8 %); prispevki o prepovedanih drogah so objavljeni v rubrikah regijske novice (23,6 %) in kronika (19,2 %). 50 % prispevkov o prepovedanih drogah je bilo napisanih v novinarskem anru poro~ilo. Zaklju~ki: Mno i~ni mediji prepovedane droge ne uvr{~ajo med teme, ki naj bi si v javnosti pridobile prednostni status. Pogosto mno i~ni mediji prepovedane droge in uporabnike drog kriminalizirajo. Novinarski prispevki pozitivne vidike neuporabe drog ali druge vidike, pomembne za preventivo, ne izpostavljajo. Klju~ne besede: prepovedane droge, mno i~ni mediji, novinarski prispevek, zdravstvena organizacija Abstract Original scientific article UDC : Aim: The purpose of the article was to establish the frequency of Slovene media reports on illicit drugs, as well as to identify the main initiators of media coverage of illicit drugs and to determine the influence of health institutions on the information provided. Method: During the period studied, we collected 360 articles on illicit drugs published in twelve selected Slovene mass media. Basic techniques of descriptive statistical analysis and statistical significance tests were used. The articles were analysed using the SPSS statistical package. Results: The publication of as many as 79.4 % of articles about illicit drug use was urged by non-media individuals and institutions, most frequently by non-governmental organizations (19.4 %) and health care institutions (17.5 %). Drug prevention was the subject area addresed by most articles (16.4 %); most contributions encouraged by health care organizations fell into the category teenagers and drugs. Articles on illicit drugs were most frequently written by corresponding journalist and reporters (27.8 %) and appeared in regional news (23.6 %) and crime pages (19.2 %). As for the journalistic genre, 50 % of articles about illicit drugs were reports. ¹In{titut za varovanje zdravja Republike Slovenije, Trubarjeva 2, 1000 Ljubljana 2 Statisti~ni urad Republike Slovenije, Vo arski pot 12, 1000 Ljubljana 3 Univerza v Ljubljani, Fakulteta za dru bene vede, Kardeljeva plo{~ad 5, 1000 Ljubljana Kontaktni naslov: e-po{ta: andreja.drev@ivz-rs.si

2 Drev A., Sever M., Kamin T. Prepovedane droge v slovenskih mno i~nih medijih 127 Conclusions: Mass media do not see illicit drug problem as a high-priority health issue, and tend to criminalize illicit drugs and drug users. Articles on illicit drugs place insufficient emphasis on effects of drug free lifestyles and on other aspects relevant to drug use prevention. Key words: illicit drugs, mass media, journalistic article, health organisation 1 Uvod Po teoriji o medijskem prednostnem tematiziranju (ang. agenda-setting theory) mno i~ni mediji odlo~ilno vplivajo na zaznavanje javnosti, kako dru beno pomembne so dolo~ene teme, o katerih temah je smiselno razpravljati in na kak{en na~in naj se o njih razpravlja (1). Na to, kaj in kako mediji objavljajo, pa vplivajo {tevilni akterji (2). V primeru socialnih in zdravstvenih tem so to najpogosteje slu be za odnose z javnostjo, dr avne ustanove, nevladne organizacije, interesne skupine, manj pogosto so pobudniki novinarji ali uredniki sami. Namen prispevka je prikazati, kako pogosto se prepovedane droge obravnavajo v slovenskih medijih, kateri so glavni pobudniki za medijsko poro~anje o prepovedanih drogah v Sloveniji in kak{ne vsebine sporo~il, povezane s prepovedanimi drogami, slovenski mediji posredujejo javnosti. Posebno pozornost bomo namenili vlogi zdravstvene organizacije pri vplivanju na oblikovanje informacij in sporo~il o prepovedanih drogah v Sloveniji. 2 Metoda V obdobju enega leta, od 1. januarja 2004 do 31. decembra 2004, smo zbirali novinarske prispevke o prepovedanih drogah v dvanajstih slovenskih medijih, ki so bili pod geslom mamila/narkomanija zajeti v kliping, ki ga za In{titut za varovanje zdravja RS pripravljala specializirana agencija. Sistemati~no smo spremljali naslednje medije: Delo, Dnevnik, Ve~er, Slovenske novice, Gorenjski glas, Primorske novice, Jana, Mladina, TV Slovenija, POP TV, Radio Ognji{~e in Radio Slovenija. V izbor smo sku{ali zajeti razli~ne tipe medijev, tako nacionalne kot regionalne, tiskane in elektronske, javne in komercialne, klasi~ni in revijalni tisk, resne in rumene medije. Pri elektronskih medijih (radio, televizija) smo spremljali objave v osrednjih dnevnoinformativnih oddajah. V okviru analize smo uporabili osnovne tehnike opisne statisti~ne analize. Enota analize je bil en novinarski prispevek o prepovedanih drogah, preu~evane spremenljivke pa: pobudnik za prispevek, avtor prispevka, vsebina prispevka, anr prispevka, pozicija prispevka v mediju ter vir prispevka. V referen~nem obdobju je bilo zbranih 360 prispevkov. Za podajanje statisti~ne zna~ilnosti rezultatov je bil uporabljen χ 2 test, ki se nana{a na testiranje ni~elne hipoteze, da sta prou~evana kategorialna atributa medsebojno neodvisna. Majhna p vrednost ( 0.50) nakazuje, da med prou~evanima atributoma obstaja dolo~ena korelacija, ne nakazuje pa mo~i in smeri njune povezanosti. Zato smo analizo dopolnili {e s Cramer s V testom, ki nam poleg statisti~ne zna~ilnosti posreduje tudi informacijo o mo~i povezanosti. Celotna analiza je bila izpeljana s pomo~jo statisti~nega paketa SPSS. 3 Rezultati in diskusija 3.1 Pogostost objave prispevkov o prepovedanih drogah v posameznih medijih Od skupaj 360 prispevkov, ki so bili objavljen v dvanajstih opazovanih medijih v letu 2004, je bil najve~ji dele (21,4 %) prispevkov o prepovedanih drogah objavljen v nacionalnem ~asopisu Ve~er, sledita nacionalni ~asopis Delo (18,9 %) in regijski ~asopis Primorske novice (15,3 %). Najmanj prispevkov s podro~ja prepovedanih drog sta imela revija Jana in Radio Ognji{~e. V osrednji dnevnoinformativni oddaji Radia Ognji{~e je bil leta 2004 objavljen zgolj en prispevek o prepovedanih drogah (Slika 1). 3.2 Pobudnik novinarskega prispevka Na podro~ju prepovedanih drog deluje vrsta akterjev, ki s posredovanjem informacij vplivajo ali sku{ajo vplivati na mno i~ne medije in njihov izbor vsebin za objavo. V raziskavi smo ugotavljali, kateri pobudniki so s posredovanjem informacij, pripravo medijsko zanimivih dogodkov ipd. najpogosteje vplivali na objavo prispevkov o prepovedanih drogah v opazovanih medijih. Rezultati so pokazali, da je kar 79,4 % prispevkov o prepovedanih drogah nastalo na pobudo zunanjih akterjev in le 20,6 % prispevkov na pobudo

3 128 Zdrav Var 2006; 45 Slika 1. Odstotni dele prispevkov o prepovedanih drogah po posameznih medijih (N=360). Figure 1. Percent share of articles about illicit drugs, by individual media (N=360). Slika 2. Odstotni dele prispevkov o prepovedanih drogah po posameznih pobudnikih (N=360). Figure 2. Percent share of articles about illicit drugs, by initiators (N=360).

4 Drev A., Sever M., Kamin T. Prepovedane droge v slovenskih mno i~nih medijih 129 Slika 3. Struktura pobudnikov prispevka o prepovedanih drogah po posameznih medijih, v katerih je bil prispevek objavljen (N=360). Figure 3. Structure of article initiators, by individual media (N=360). mno i~nih medijev samih oziroma novinarjev in urednikov. 19,4 % prispevkov je bilo objavljenih na pobudo nevladnih organizacij, 17,5 % pa na pobudo zdravstvenih organizacij. Med zdravstvenimi organizacijami najbolj izstopa In{titut za varovanje zdravja RS (IVZ), saj je bilo na njegovo pobudo objavljenih 11,4 % vseh prispevkov o prepovedanih drogah. 11,9 % prispevkov je nastalo na pobudo organizacij v sklopu dr avne uprave in vlade ter 10,0 % prispevkov na pobudo policije (Slika 2). Podatki v zgornji tabeli ka ejo, kak{ni so dele i posameznih pobudnikov za novinarske prispevke o prepovedanih drogah v prou~evanih medijih. Porazdelitve so podobne pri vseh medijih, razen pri Jani in Mladini, kjer so novinarji sami odlo~ilni pobudnik za pisanje o drogah. Glede na to, da gre za tednik in mese~nik z raz{irjenimi novinarskimi prispevki je to pri~akovano. Podatka v primeru radia Ognji{~e ne moremo komentirati, ker gre le za en prispevek. Zdravstvene organizacije so kot pobudnik prispevkov o prepovedanih drogah v ve~jem dele u zastopane le pri regionalnem ~asopisu Gorenjski glas. 3.3 Vsebinska podro~ja Iz vidika vsebine smo prispevke razvrstili v enajst kategorij, in sicer v kategorijo zdravljenje, reintegracija smo uvr{~ali prispevke o razli~nih na~inih in programih zdravljenja uporabnikov prepovedanih drog ter njihovega ponovnega uvajanja v dru bo (npr. metadonski programi, detoksikacija, zdravljenje v komuni ); v kategorijo preventiva smo uvr{~ali prispevke o razli~nih preventivnih dejavnostih na podro~ju prepovedanih drog (npr. pobiranje uporabljenih igel, izvajanje preventivnih programov v {olah ); v kategorijo promocija smo uvr{~ali prispevke o dogodkih, ki so spodbujali zdrav na~in ivljenja, {port, umetnost kot alternativo uporabe prepovedanih drog; v kategorijo politika smo uvr{~ali prispevke o zakonskih predlogih, vladnih programih itn. na podro~ju prepovedanih drog; v kategorijo kriminaliteta smo uvr{~ali prispevke o trgovini s prepovedanimi drogami, o zasegih in drugih kaznivih dejanjih, povezanih s prepovedanimi drogami (npr. tatvina pod vplivom prepovedanih drog); v kategorijo sinteti~ne droge smo uvrstili prispevke o izdelavi, u ivanju, nevarnostih sinteti~nih drog; v kategorijo mladi in droge

5 130 Zdrav Var 2006; 45 smo uvrstili prispevke o raziskavah, razpravah, problemih glede uporabe in raz{irjenosti prepovedanih drog med osnovno{olci in dijaki; v kategorijo zdravila smo uvrstili prispevke o zdravilih, cepivih, s katerimi se zdravi ali naj bi se zdravila odvisnost od prepovedanih drog; v kategorijo smrti smo uvrstili prispevke o smrtnih primerih zaradi uporabe prepovedanih drog; v kategorijo vpliv droge na zdravje pa prispevke o razvoju odvisnosti, o vplivu prepovedanih drog na fizi~no in du{evno zdravje posameznika; v kategorijo drugo pa smo uvrstili prispevke, ki jih nismo mogli uvrstiti v eno od prej na{tetih kategorij. Nekatere prispevke bi sicer lahko uvrstili v ve~ prej na{tetih vsebinskih kategorij, vendar smo te prispevke uvrstili v posamezno kategorijo glede na prevladujo~o vsebino. Pregled prispevkov o prepovedanih drogah po posameznih vsebinskih podro~jih (Slika 4) poka e, da so prevladovale vsebine s podro~ij preventiva (16,4 %), promocija (14,7 %), kriminaliteta (14,4 %), zdravljenje in reintegracija (12,8 %) ter mladi in droge (11, 9 %). Na podlagi pregleda vsebinskih podro~ij prispevkov o prepovedanih drogah po posameznih medijih (Slika 5) lahko zaklju~imo, da je bilo v Delu, Slovenskih novicah, Primorskih novicah in Mladini najve~ objavljenih prispevkov o prepovedanih drogah v sklopu vsebinskega podro~ja kriminaliteta, v Dnevniku in na Televiziji Slovenija z vsebinskega podro~ja preventive, v Ve~eru in Gorenjskem glasu je bilo najve~ prispevkov z vsebinskega podro~ja promocija, v Gorenjskem glasu so bili poleg tega v enaki meri objavljeni tudi prispevki s podro~ja zdravljenja in reintegracije. Radio Slovenija je najve~ objavljal prispevke s podro~ja politike, POP TV o smrtih zaradi prepovedanih drog, Jana pa o mladih in prepovedanih drogah. Na podlagi kri ne analize vsebinskega podro~ja prispevka o prepovedanih drogah in pobudnika prispevka lahko s statisti~no zna~ilnostjo (p=0,000) trdimo, da sta vsebinsko podro~je in pobudnik prispevka o prepovedanih drogah v znatni povezavi (Cramer s V=0.465). Iz Slike 6 je razvidno, da so nevladne organizacije najpogosteje dajale pobudo za prispevke o preventivi na podro~ju prepovedanih drog, zdravstvene organizacije za prispevke o mladih in drogah, organizacije v okviru dr avne uprave in vlade o politiki na podro~ju prepovedanih drog ter policija o kriminaliteti na podro~ju prepovedanih drog. Slika 4. Odstotni dele prispevkov o prepovedanih drogah po posameznih vsebinskih podro~jih (N=360). Figure 4. Percent share of articles about illicit drugs, by subject area (N=360).

6 Drev A., Sever M., Kamin T. Prepovedane droge v slovenskih mno i~nih medijih 131 Slika 5. Odstotni dele vsebinskih podro~ji prispevkov o prepovedanih drogah po posameznih medijih, v katerih je bil prispevek objavljen (N=360). Figure 5. Percent share of subject areas presented in articles on illicit drugs, by individual media (N=360). Slika 6. Odstotni dele vsebinskih podro~ij po posameznih pobudnikih (N=360). Figure 6. Percent share of topics addressed, by initiators (N=360).

7 132 Zdrav Var 2006; Avtor prispevka Pri ve~ini ve~jih oziroma finan~no mo~nej{ih mno i~nih medijev posamezna podro~ja, kot so gospodarstvo, zdravstvo, kultura, pokrivajo novinarji, ki so se usmerili oziroma specializirali za posamezno podro~je. Po Zakonu o prepre~evanju uporabe prepovedanih drog in obravnavi u ivalcev prepovedanih drog (ZPUPD, Uradni list RS, {t. 98/1999) problematiko prepovedanih drog v Republiki Sloveniji pokriva ve~ sektorjev: Ministrstvo za zdravje, Ministrstvo za {olstvo in {port, Ministrstvo za delo, dru ino in socialne zadeve, Ministrstvo za pravosodje, Ministrstvo za notranje zadeve ter Ministrstvo za obrambo. Iz zakona je razvidno, da je posebna vloga namenjena dvema ministrstvoma, in sicer Ministrstvu za zdravje in Ministrstvu za delo, dru ino in socialne zadeve (ZPUPD 7. ~len, 9.~len, 10. ~len, 11. ~len, 15. ~len, 16. ~len, 17. ~len, 18. ~len, 23. ~len.) (3). Zaradi posebne vloge ministrstva za zdravje in s stali{~a javnega zdravja nas je zanimalo, v kolik{ni meri podro~je prepovedanih drog pokrivajo novinarji s podro~ja zdravstva, zlasti ~e imajo mediji novinarje, ki so se specializirali za podro~je prepovedanih drog. Podatki ka ejo, da o prepovedanih drogah najpogosteje poro~ajo novinarji dopisniki (27,8 %), sledijo prispevki, pod katerimi so navedene le za~etnice imena in priimka novinarja (19,4 %), le 17,8 % prispevkov s podro~ja prepovedanih drog so napisali novinarji, ki to podro~je stalno spremljajo. 16,7 % prispevkov so napisali novinarji, ki podro~ja prepovedanih drog ne pokrivajo (slednje smo ozna~ili z imenom novinar enkratnik), kar 11,1 % prispevkov o prepovedanih drogah pa je bilo objavljenih brez navedbe novinarja ali njegovih za~etnic (Slika 7). Novinarji s podro~ja zdravja pa so avtorji le 7,2 % prispevkov o prepovedanih drogah. Pregled avtorjev prispevkov po posameznih medijih (Slika 8) poka e, da pri Mladini in Delu prevladujejo prispevki o prepovedanih drogah, katerih avtorji so novinarji s podro~ja drog, pri Ve~eru, Dnevniku, Radiu Slovenija in Televiziji Slovenija so avtorji prispevkov o prepovedanih drogah predvsem dopisniki, pri televiziji POP TV prispevke o prepovedanih drogah v enaki meri pripravljajo dopisniki in novinarji s podro~ja drog, pri Gorenjskem glasu in Jani te prispevke pripravljajo t.i. novinarji enkratniki, v Primorskih novicah prevladujejo prispevki z za~etnicami imen, pri Slovenskih novicah pa prevladujejo prispevki, pri katerih novinar ni znan. ^eprav lahko ve~ino ~lankov o prepovedanih drogah (71,1 %) opredelimo kot avtorske ~lanke, je le 28,9 % objavljenih prispevkov sporo~il za javnost. Le pri Mladini in Jani novinarji pri pisanju prispevka uporabljajo predvsem lastne vire. Pri vseh drugih medijih avtorji prispevkov ~rpajo iz zagotovljenih virov (Slika 9). Slika 7. Prispevki o prepovedanih drogah po novinarju (N=360). Figure 7. Articles on illicit drugs, by type of journalist (N=360).

8 Drev A., Sever M., Kamin T. Prepovedane droge v slovenskih mno i~nih medijih 133 Slika 8. Odstotni dele vrste novinarja po posameznih medijih (N=360). Figure 8. Percent share of types of journalist, by individual media (N=360). Slika 9. Odstotni dele virov po posameznih medijih (N=360). Figure 9. Percent share of information sources, by individual media (N=360).

9 134 Zdrav Var 2006; Stran oziroma rubrika, v kateri je objavljen prispevek Prispevki o prepovedanih drogah se le redko pojavljajo v posebnih rubrikah, ki so namenjene zdravju, skoraj 70 % prispevkov se pojavlja na straneh, ki so namenjene manj pomembnim novicam, in sicer v rubrikah, kot so regijske novice (23,6 %), kronika (19,2 %), po razli~nih drugih straneh, kot npr. zadnja stran, zanimivosti, ostalo, je objavljenih 26,4 % prispevkov (Slika 10). V rubrikah, ki so namenjene najpomembnej{im dnevnim novicam, je bilo objavljenih 30,3 % prispevkov, vendar je pri tem potrebno poudariti, da smo vse prispevke, objavljene v elektronskih medijih (televizija, radio) uvrstili v rubriko dnevnih novic, saj kliping, iz katerega smo zajemali prispevke, ni vseboval podatka, v katerem delu oddaje je bil posamezen prispevek objavljen. Kri na analiza vrste novinarja in vrste medijev (Slika 11), ki je poro~al o prepovedanih drogah, je pokazala, da sta vrsta novinarja in vrsta medija kot atributa prispevka o prepovedanih drogah statisti~no zna~ilno (p=0.006) povezana, njuna povezanost pa je mo~na (Cramer s V=0.509). Poka e se, da so v vseh opazovanih elektronskih medijih vsaj 50 % ali ve~ objavljenih prispevkov o prepovedanih drogah pripravili novinarji dopisniki in t.i. novinarji enkratniki. Iz tega lahko sklepamo, da v elektronskih medijih vsi prispevki o prepovedanih drogah niso bili objavljeni med najpomembnej{imi dnevnimi prispevki. Novinarski anr je tip novinarskega diskurza, za katerega je zna~ilna dolo~ena tipi~na forma, v kateri je upovedena dolo~ena snov (predmet), ki je tipsko strukturirana in izra ena z zanjo tipi~nimi jezikovnimi sredstvi (4). Z vidika novinarskega anra smo zbrane prispevke razvr{~ali v {est skupin. Tako smo anre, kot so kratka vest, raz{irjena vest in naznanilo, uvrstili v skupino vest; obi~ajno poro~ilo in komentatorsko poro~ilo smo uvrstili v skupino poro~ilo; v skupino reporta a smo uvrstili reporterske zgodbe in klasi~ne reporta e; v skupino intervju smo uvrstili osebnostne in tematske intervjuje; v skupino komentar smo uvrstili obi~ajni ali klasi~ni komentar; v skupino ~lanek pa preiskovalne ~lanke. Vest informira prete no o preteklih dogodkih, ki so predvidljivi ali niso nepredvidljivi, ki so sami po sebi razumljivi, ki so po obsegu o ji, saj imajo sorazmerno Slika 10. Figure 10. Prispevki o prepovedanih drogah po poziciji prispevka v mediju (N=360). Articles about illicit drugs by their position in the media (N=360).

10 Drev A., Sever M., Kamin T. Prepovedane droge v slovenskih mno i~nih medijih 135 Slika 11. Odstotni dele novinarjev po posamezni vrsti medija (N=360). Figure 11.Percent share of types of journalists, by media type (N=360). malo prvin, in so majhni ali manj{i dogodki po velikosti. Vest odgovarja na {tiri vpra{anja: KJE je bil dogodek, KDAJ se je zgodil, KAJ se je zgodilo in KDO so bili nosilci dogajanja. Vest je sestavljena iz naslova in jedra. Raz{irjena vest se od kratke razlikuje po tem, da odgovarja {e na nekatera druga vpra{anja in ne le na osnovna {tiri. Tako v~asih pojasnjuje {e vzroke dogodka ali nakazuje njegove posledice. Poro~ilo obve{~a o poteku dogajanja preteklih, praviloma predvidljivih dogodkov, ve~jih in po obsegu {ir{ih ter samih po sebi razumljivih tako, da pove e dejstva iz prve podatkovne sheme v dogajalski lok, ki zbudi pri naslovniku ob~utek bli ine dogajanja in celovite informiranosti o tem, kaj se je zgodilo. Struktura poro~ila je enostavna, shema je sestavljena iz glave (naslov, podnaslov, pogosto vodilo) in jedra. Avtor je prete no odsoten iz besedila in je najpogosteje nevtralen opazovalec dogajanja. Reporta a uporablja stanje, situacije, ki so posledica nepredvidljivih in ne nepredvidljivih dramati~nih dogodkov z ve~ prvinami tako, da s pomo~jo avtenti~ne pripovedi in opisa ozra~ja, ljudi in odnosov z literarnimi sredstvi ukine distanco med naslovnikom ter krajem in ~asom dogajanja. Reporta a je zapleteno strukturirana in upovedena v tridelni shemi, ki ima za glavo uvod z ekspozicijo, jedro z zapletom, vrhom in razpletom in zaklju~ek, v katerem se izka e poanta. Avtor je v tekstu nevtralen v vrednostnem smislu in izrazito prisoten z izvirnim slogom in uporabo posebnih, zaznamovanih jezikovnih sredstev. Intervju je novinarski anr, ki naslovnika informira o empati~nem dialogu med spra{evalcem in vpra{anim. Gre za globlji pogovor in za empati~no v ivljanje novinarja v intervjuvanca. Poznamo dve vrsti intervjujev:osebnostne, v katerih je v sredi{~u pozornosti za javnost zanimiva oseba, in tematske, v katerih poteka dialog zaradi osvetlitve in poglobitve za javnost pomembne tematike, za katero je intervjuvanec pristojen. Shema intervjuja je dvodelna, poleg glave ima uvod in jedro. Komentar pojasnjuje ozadje ve~jega dogodka z ve~jim {tevilom prvin, ki se po objavi v vesti naslovniku ka e kot nepredvidljiv in nedoumljiv, tako da dogodek umesti v logiko naravnega reda vzroka in posledic. Je enostavneje strukturirana vrsta s klasi~no shemo: za glavo, ki nikoli nima vodila, sledi uvod s predstavitvijo dogodka, jedro z analizo njegovega ozadja (vzrokov), in zaklju~ek s poanto ali napovedjo nadaljnjega poteka zadeve. Sporo~evalec je v tekstu prisoten s svojim mnenjem, ki ga mora argumentirati do tolike mere, da

11 136 Zdrav Var 2006; 45 v naslovniku zbudi ob~utek, da je logi~no, da se je zgodil prav ta dogodek, ki zdaj postane razumljiv. ^lanek z analizo razmerij razlo i dru beno pomembne pojave, procese in stanja tako, da odgovori na vrsto naslovnikovih vpra{anj o tem predmetu in ustvari iluzijo, da po prebranem ~lanku naslovnik ve o zadevi dovolj; da pozna razli~ne poglede nanjo, da razume njen nastanek in razvoj. Z raziskovalno in analiti~no metodo se ~lanek bli a znanstvenemu preu~evanju, tudi njegova struktura je podobna strukturi znanstvenih besedil. Shema ima pod glavo, v kateri so pogosto nadnaslov, naslov in t.i. pritegnilo, uvod, jedro in zaklju~ek. Jezik ~lanka je stvaren, brez ekspresivnega izrazja, avtor je sicer v besedilu anga iran, a je od dogajanja distanciran (4). Na osnovi splo{nega pregleda prispevkov o prepovedanih drogah glede na novinarski anr (Slika 12) ugotovimo, da je polovica prispevkov napisana v obliki poro~il (50,0 %), sledijo vesti in raz{irjene vesti (22,8 %), {ele na tretjem mestu so reporta e (10,0 %) in na ~etrtem mestu preiskovalni ~lanki (9,7 %). 3.7 Sporo~ila zdravstvenih organizacij o prepovedanih drogah v mno i~nih medijih Zdravstvene organizacije so eden od vodilnih pobudnikov za objavo prispevkov o prepovedanih drogah v mno i~nih ob~ilih, saj se med vsemi pobudniki uvr{~ajo na tretje mesto, in sicer za mediji in nevladnimi organizacijami, med zunanjimi pobudniki pa na drugo mesto, takoj za nevladnimi organizacijami. ^e se osredoto~imo le na prispevke, katerih pobudnik so bile zdravstvene organizacije, je bilo teh najve~ objavljenih v ~asopisih Delo, Dnevnik in Ve~er (Slika 13). Na osnovi zbranih podatkov lahko sklepamo, da mno i~ni mediji zaupajo zdravstvenim organizacijam glede informacij in sporo~il, ki jih slednje posredujejo; tako mediji oziroma novinarji lastnih virov ne i{~ejo, ampak v ve~ini primerov (82,5 %) uporabljajo vire, ki jih zagotavljajo zdravstvene organizacije. Podatek o avtorstvu prispevka ka e, da je skoraj polovica prispevkov, ki so nastali na pobudo zdravstvenih organizacij, sporo~il za medije, od tega jih ve~ino (86,7 %) prispeva IVZ. Vsebinsko podro~je, v katerega se uvr{~ajo prispevki, nastali na pobudo zdravstvenih organizacij, je najpogosteje mladi in droge (Slika 14). Najpogosteje uporabljeni anr je poro~ilo (79,4 %), preiskovalni ~lanek je uporabljen v zelo skromnem dele u (1,6 %), med novinarji, ki pi{ejo na pobudo zdravstvenih organizacij, pa prevladujejo novinarji dopisniki (23,8 %). ^e si med prispevki, nastalimi na pobudo zdravstvenih organizacij, ogledamo tiste, katerih pobudnik je IVZ, je slika nekoliko druga~na. Podatek o avtorstvu poka e, Slika 12. Figure 12. Prispevki o prepovedanih drogah po vrsti anra (N=360). Articles about illicit drugs, by journalist genre (N=360).

12 Drev A., Sever M., Kamin T. Prepovedane droge v slovenskih mno i~nih medijih 137 Slika 13. Prispevki o prepovedanih drogah na pobudo zdravstvenih organizacij po posameznem mediju (N=360). Figure 13. Articles on illicit drugs whose publication was urged by health care organizations, by individual media (N=360). Slika 14. Prispevki o prepovedanih drogah na pobudo zdravstvenih organizacij po posameznih vsebinskih podro~jih (N=360). Figure 14. Articles on illicit drugs whose publivcation was encouraged by health organisations, by subject area(n=360).

13 138 Zdrav Var 2006; 45 da je ve~ina prispevkov (63,4 %) sporo~il za medije. Izrazita odstopanja se poka ejo {e: pri novinarju, ki pi{e na pobudo IVZ, (prevladujejo novinarji s podro~ja zdravja); pri vsebinskih podro~jih prevladujejo sinteti~ne droge v 29,3 %, v enaki meri sledijo mladi in droge ter vpliv droge na zdravje, prispevkov o prepovedanih drogah, nastalih na pobudo drugih zdravstvenih organizacij, pa za~uda ne najdemo v vsebinskem podro~ju vpliv droge na zdravje; glede na stran oziroma rubriko, v kateri je prispevek objavljen so bili prispevki, nastali na pobudo IVZ, v ve~ kot polovici primerov objavljeni v dnevnih novicah, prispevki, nastali na pobudo drugih zdravstvenih organizacij, pa v okviru regijskih novic; glede na tip medija so prispevki, nastali na pobudo drugih zdravstvenih organizacij, objavljeni skoraj v celoti (95,5 %) v tiskanih medijih, medtem ko so prispevki, nastali na pobudo IVZ, objavljeni tako v tiskanih (70,7 %) kot elektronskih (29,3 %) medijih. 4 Razprava Nekatere tuje raziskave na temo poro~anja mno i~nih medijev o prepovedanih drogah dokazujejo, da mno i~ni mediji prepovedane droge in uporabnike prepovedanih drog pogosto kriminalizirajo (5). Tudi podatki na{e raziskave ka ejo podobno. Kar polovica v raziskavo zajetih medijev o prepovedanih drogah najpogosteje o drogah poro~a v povezavi s kriminaliteto ali smrtjo. Mno i~ni mediji prepovedane droge in z njimi povezano problematiko ve~inoma obravnavajo zelo povr{insko in senzacionalisti~no, v rubrikah dnevnih, regionalnih novic ali kroniki. Le redki prispevki so bolj poglobljeni in so namenjeni posredovanju uporabnih informacij o mo nih zdravstvenih posledicah po zau itju prepovedane droge. Zelo pogosto se prispevki osredoto~ijo le na negativni vidik uporabe prepovedanih drog in zelo redko na pozitivni vidik neuporabe prepovedanih drog (5, 6). Na{a raziskava je pokazala, da v Sloveniji mno i~ni mediji o prepovedanih drogah v ve~ini primerov ne pi{ejo na lastno pobudo, ampak na pobudo zunanjih akterjev, med katerimi so vodilne nevladne organizacije. V skladu s pobudniki so tudi vsebinska podro~ja, v katera smo uvrstili zasledovane prispevke o prepovedanih drogah. Leta 2004 so bili tako v medijih najpogosteje objavljeni prispevki z vsebinskih podro~ij preventive, promocije in kriminalitete. O prepovedanih drogah v ve~ini primerov pi{ejo novinarji, ki se niso specializirali za to podro~je oz. tega podro~ja ne spremljajo redno, le 17,8 % prispevkov so napisali novinarji specialisti za podro~je prepovedanih drog. To dodatno pojasnjuje podatek, da se o prepovedanih drogah navadno pi{e le v obliki poro~anja o sporo~ilih, ki jih novinarjem pripravijo nevladne, zdravstvene in druge organizacije. Prispevki o prepovedanih drogah so le redko objavljeni na straneh oz. v rubrikah, ki so namenjene najpomembnej{im dnevnim novicam, nahajajo se predvsem na regijskih straneh, v kroniki in na nerazporejenih straneh. Zdravstvene organizacije so sicer pomemben zunanji pobudnik za prispevke o prepovedanih drogah, ki mu mno i~ni mediji kot viru informacij zaupajo. Vendar se prispevki, nastali na pobudo zdravstvenih organizacij, razen IVZ, uvr{~ajo le v eno vsebinsko podro~je»mladi in droge«, prispevkov s podro~ij vpliva droge na zdravje, preventive in promocije pa skoraj nismo zasledili. Poleg tega zdravstvene organizacije k pisanju prispevkov o prepovedanih drogah niso pritegnile novinarjev specialistov za prepovedane droge ali novinarjev s podro~ja zdravja, med anri ne zasledimo raziskovalnih ~lankov, prispevki na njihovo pobudo se pojavljajo predvsem na regijskih straneh in kot pobudnik niso uspe{ne v elektronskih medijih. Sporo~ila zdravstvenih organizacij v mno i~nih medijih so tako omejena le na statisti~ne podatke in splo{na opozorila o problemu prepovedanih drog med mladimi, konkretnih in prakti~no uporabnih opozoril o zdravstvenem tveganju pri uporabi prepovedanih drog skoraj ni. Med zdravstvenimi organizacijami je IVZ najprodornej{i pobudnik prispevkov o prepovedanih drogah. Prisoten je tako v tiskanih kot elektronskih medijih ter v rubrikah oziroma na straneh, ki so namenjene dnevnim novicam. Glede na podro~ja in vsebino dela IVZ, ki daje pomemben poudarek krepitvi zdravja (Statut IVZ RS, 23. ~len), pa ugotovimo, da IVZ niti v enem primeru ni pobudnik za prispevke z vsebinskih podro~ij krepitve zdravja in preventive. Ob tem je treba opozoriti, da s stali{~a krepitve javnega zdravja komuniciranje prek mno i~nih medijev velja za osrednjo strategijo za sooblikovanje ivljenjskega sloga posameznikov. Tudi zato so mno i~ni mediji osrednjega pomena pri doseganju programskih smernic javnega zdravja (7). 5 Zaklju~ki Na podlagi analize zajetih podatkov smo ugotovili, da mno i~ni mediji prepovedane droge ne uvr{~ajo med teme, ki naj bi si v javnosti pridobile prednostni status. Pogosto mno i~ni mediji prepovedane droge in uporabnike drog kriminalizirajo pa tudi marginalizirajo.

14 Drev A., Sever M., Kamin T. Prepovedane droge v slovenskih mno i~nih medijih 139 Prispevki o prepovedanih drogah namre~ nastajajo predvsem na pobudo zunanjih akterjev, najprodornej{e med njimi so nevladne organizacije, ki morajo novinarje ustrezno motivirati za objavo prispevkov. Najve~krat to storijo s pomo~jo izpostavljanja negativnih sporo~il, ki so z vidika pridobivanja pozornosti ob~instva za medije najprivla~nej{a. Novinarski prispevki pozitivne vidike neuporabe drog ali druge vidike, pomembne za preventivo, ne predstavljajo. Na ta na~in se droge in uporabniki drog {e dodatno stigmatizirajo, ~e ne celo tabuizirajo. Novinarji se v temo drog ne poglabljajo, je ne raziskujejo, ampak o njej zgolj poro~ajo. Organizacije - pobudniki medijatizacije drog v mno i~nih medijih niso uspele prepovedanih drog opredeliti kot javnozdravstvene teme in, nacionalno dru beno vpra{anje, temve~ kot teme, ki zadevajo posamezne regije, zavode, dru{tva in kriminalistiko. Zahvala Literatura 1. McQuail, D. in S. Windahl. Communication Models For the Study of Mass Communication. London in New York: Longman Poler Kova~i~ M, Vplivi odnosov z mediji na novinarski sporo~anjski proces. Teorija in praksa 2002; 39: Urad za droge. Zbirka zakonov in podzakonskih aktov povezanih s podro~jem drog. Odmevi 2001; 1: Ko{ir, M. Nastavki za teorijo novinarskih vrst. Ljubljana, Dr avna zalo ba Slovenije, Drug Education and Prevention Information service. Media Messages: A review of Drug Related Messages Reaching Young People. Pridobljeno s spletne strani messages.pdf. 6. EMCDDA. Summary of a feasibility study: Monitoring youth media as a new source of information for detecting, tracking and understanding emerging drug trends. Pridobljeno s spletne strani index.cfm?fuseaction=public.content&nnodeid=1312& slanguageiso=en- 7. Kamin T. Promocija zdravja in mit opolnomo~enega dr avljana. Doktorska disertacija. Ljubljana, Fakulteta za dru bene vede, Avtorice prispevka se zahvaljujemo Viliju Prodanu za dragoceno pomo~ pri oblikovanju baze podatkov.

kolofon

kolofon 1 Uredni{ki odbor Jana [ubic Prislan, Irena Porekar Kacafura, Igor Ravbar, Nada Mad arac, Eva Ilec in Zoran Mili} Glavni in odgovorni urednik Zoran Mili} Tehni~ni urednik Zoran Mili}, Gorazd Lemaji~ Lektorica

Prikaži več

Microsoft Word - IRDO doc

Microsoft Word - IRDO doc ANALIZA MEDIJSKEGA POJAVLJANJA IRDO Inštitut za razvoj družbene odgovornosti 1. 3. 21 28. 2. 211 Press CLIPPING d.o.o., Kraljeviča Marka ulica 5, 2 Maribor, Slovenija, tel.: +386 ()2 / 25-4-1, fax: +386

Prikaži več

IZZIVI MEDIJSKE PISMENOSTI IN NOVINARSKE ETIKE Ilinka Todorovski XXI. strokovni posvet pomočnikov ravnateljev 6. marec 2019

IZZIVI MEDIJSKE PISMENOSTI IN NOVINARSKE ETIKE Ilinka Todorovski XXI. strokovni posvet pomočnikov ravnateljev 6. marec 2019 IZZIVI MEDIJSKE PISMENOSTI IN NOVINARSKE ETIKE Ilinka Todorovski XXI. strokovni posvet pomočnikov ravnateljev 6. marec 2019 Ilinka Todorovski RTV Slovenija od 1985: dežurna v desku informativnih oddaj

Prikaži več

Nacionalna mreža NVO s področja javnega zdravja 25X25 I. srečanje članic mreže in ostalih NVO s področja javnega zdravja 8. april 2013, dvorana Krke,

Nacionalna mreža NVO s področja javnega zdravja 25X25 I. srečanje članic mreže in ostalih NVO s področja javnega zdravja 8. april 2013, dvorana Krke, Nacionalna mreža NVO s področja javnega zdravja 25X25 I. srečanje članic mreže in ostalih NVO s področja javnega zdravja 8. april 2013, dvorana Krke, d. d., Dunajska cesta 65, Ljubljana vodja projekta:

Prikaži več

NOVINARSKO CASTNO RAZSODIŠCE

NOVINARSKO CASTNO RAZSODIŠCE Novinarsko častno razsodišče SNS in DNS Statistika dela NČR za leto 5 Opozarjamo, da podatki niso povsem primerljivi, ker je za pretekla obdobja statistika narejena za celo leto, v letu 5 pa do septembra..

Prikaži več

Microsoft Word - vprasalnik_AZU2007.doc

Microsoft Word - vprasalnik_AZU2007.doc REPUBLIKA SLOVENIJA Anketa o zadovoljstvu uporabnikov statističnih podatkov in informacij Statističnega urada RS 1. Kako pogosto ste v zadnjem letu uporabljali statistične podatke in informacije SURS-a?

Prikaži več

STATISTIČNA ANALIZA SIMPLIA»NOČI V STARI LJUBLJANI«

STATISTIČNA ANALIZA SIMPLIA»NOČI V STARI LJUBLJANI« STATISTIČNA ANALIZA SIMPLIA»NOČI V STARI LJUBLJANI«1. 6. 214 13. 1. 214 OSNOVNI POJMI Objava Samostojna, od drugih objav ločena enota sporočanja, ki vsebuje geslo (trigger). Publiciteta Zbirka objav, ki

Prikaži več

Voda za zdravje in ivljenje 1. POGLAVJE ZMOTA SODOBNE MEDICINE Najve~ja tragedija sodobne medicine je po mojem mnenju predpostavka, da naj bi bila suh

Voda za zdravje in ivljenje 1. POGLAVJE ZMOTA SODOBNE MEDICINE Najve~ja tragedija sodobne medicine je po mojem mnenju predpostavka, da naj bi bila suh 1. POGLAVJE ZMOTA SODOBNE MEDICINE Najve~ja tragedija sodobne medicine je po mojem mnenju predpostavka, da naj bi bila suha usta edini znak, da telo potrebuje vodo. Slone~ na tej predpostavki, je sodobna

Prikaži več

ARRS-BI-FR-PROTEUS-JR-Prijava/2011 Stran 1 od 7 Oznaka prijave: Javni razpis za sofinanciranje znanstvenoraziskovalnega sodelovanja med Republiko Slov

ARRS-BI-FR-PROTEUS-JR-Prijava/2011 Stran 1 od 7 Oznaka prijave: Javni razpis za sofinanciranje znanstvenoraziskovalnega sodelovanja med Republiko Slov Stran 1 od 7 Oznaka prijave: Javni razpis za sofinanciranje znanstvenoraziskovalnega sodelovanja med Republiko Slovenijo in Francosko republiko Program PROTEUS v letih 2012-2013 (Uradni list RS, št. 10/2011,

Prikaži več

Knjiga 1 crna.qxd

Knjiga 1 crna.qxd Mednarodna klasifikacija funkcioniranja, zmanj{ane zmo`nosti, invalidnosti in zdravja SZO, @eneva IVZ RS in IRSR, Ljubljana Naslov: Mednarodna klasifikacija funkcioniranja, zmanj{ane zmo`nosti, invalidnosti

Prikaži več

KRITERIJI ZA PREVERJANJE IN OCENJEVANJE ZNANJA – SLOVENŠČINA

KRITERIJI ZA PREVERJANJE IN OCENJEVANJE ZNANJA – SLOVENŠČINA KRITERIJI ZA PREVERJANJE IN OCENJEVANJE ZNANJA SLOVENŠČINA Obvezni učbeniki Berilo Branja 1, 2, 3, 4 Na pragu besedila 1, 2, 3, 4 (učbenik in delovni zvezek); Če dijak pri pouku nima ustreznega učbenika,

Prikaži več

Programi s statusom radijske postaje posebnega pomena

Programi s statusom radijske postaje posebnega pomena Programi s statusom radijske postaje posebnega pomena S. H., G. P. in U. Z. KLJUČNE TOČKE: Programi s statusom radijske postaje posebnega pomena na splošno Prednosti programov Zakonodaja Spreminjanje programskih

Prikaži več

Na podlagi določil Zakona o visokem šolstvu (Uradni list RS št. 67/1993 in naslednji), Sklepa o določitvi strokovne komisije za opravljanje preizkusa

Na podlagi določil Zakona o visokem šolstvu (Uradni list RS št. 67/1993 in naslednji), Sklepa o določitvi strokovne komisije za opravljanje preizkusa Na podlagi določil Zakona o visokem šolstvu (Uradni list RS št. 67/1993 in naslednji), Sklepa o določitvi strokovne komisije za opravljanje preizkusa znanja slovenskega jezika (Ur. l. RS št. 47/1994),

Prikaži več

IKT-ovitek-publikacije.cdr

IKT-ovitek-publikacije.cdr NEKATERI KAZALNIKI IKT ZA PODPORO STRATEGIJI i2010 1 Uvodna beseda Evropska komisija je sprejela 1. junija 2005 strategijo i2010 z namenom podpreti cilje prenovljene lizbonske strategije. Predstavlja strate{ki

Prikaži več

Pisanje strokovnih in znanstvenih del doc. dr. Franc Brcar Prirejeno po: Brcar, F. (2016). Pi

Pisanje strokovnih in znanstvenih del doc. dr. Franc Brcar   Prirejeno po: Brcar, F. (2016). Pi Pisanje strokovnih in znanstvenih del doc. dr. Franc Brcar franc.brcar@gmail.com http://www.uporabna-statistika.si/ Prirejeno po: Brcar, F. (2016). Pisanje strokovnih in znanstvenih del. Novo mesto: 1

Prikaži več

geologija 265 do konca.indd

geologija 265 do konca.indd GEOLOGIJA 51/2, 270-274, Ljubljana 2008 doi:10.5474/geologija.2008.027 Ocenjevanje znanstveno raziskovalnega dela na podro~ju geologije v Sloveniji Mihael BREN^I^ Katedra za geologija krasa in hidrogeologijo,

Prikaži več

60-77.qxd

60-77.qxd Tehnolo{ki napredek v naj{ir{em pomenu je pogosto povezan z razli~nimi oblikami nevarnosti in tveganj tako nami{ljenih kot dejanskih. Industrijska, komercialna in doma~a uporaba izdelkov, ki povzro~ajo

Prikaži več

Sinopsis

Sinopsis Socialno integracijski vidiki vkljuevanja otrok s posebnimi potrebami v šolo in vrtec Avtorji: Lebari Nada, Grum Kobal Darja, Kolenc Janez V izhodišu smo si zastavili naslednja raziskovalna vprašanja:

Prikaži več

I.5 ANALIZA UPORABE ZDRAVSTVENIH STORITEV PRI STAREJ IH SLOVENCIH: PRVI REZULTATI 4. VALA RAZISKAVE SHARE Rok Hren, Inštitut za matematiko, fiziko in

I.5 ANALIZA UPORABE ZDRAVSTVENIH STORITEV PRI STAREJ IH SLOVENCIH: PRVI REZULTATI 4. VALA RAZISKAVE SHARE Rok Hren, Inštitut za matematiko, fiziko in I.5 ANALIZA UPORABE ZDRAVSTVENIH STORITEV PRI STAREJ IH SLOVENCIH: PRVI REZULTATI 4. VALA RAZISKAVE SHARE Rok Hren, Inštitut za matematiko, fiziko in mehaniko, Univerza v Ljubljani Valentina Prevolnik

Prikaži več

1. UVODNE DOLOČBE PRAVILA ESEJSKEGA TEKMOVANJA Esejsko tekmovanje za študente Fakultete za državne in evropske študije (v nadaljevanju FDŠ) organizira

1. UVODNE DOLOČBE PRAVILA ESEJSKEGA TEKMOVANJA Esejsko tekmovanje za študente Fakultete za državne in evropske študije (v nadaljevanju FDŠ) organizira 1. UVODNE DOLOČBE PRAVILA ESEJSKEGA TEKMOVANJA Esejsko tekmovanje za študente Fakultete za državne in evropske študije (v nadaljevanju FDŠ) organizira študentski svet FDŠ (v nadaljevanj ŠS) v sodelovanju

Prikaži več

PowerPointova predstavitev

PowerPointova predstavitev ZADEVE IN ENAKE MOŽNOSTI NACIONALNI INŠTITUT ZA JAVNO ZDRAVJE Preventivna konferenca na področju drog Skupaj zmoremo več Preventivni pristopi v sistemu socialnega varstva PORTOROŽ, 20. 10. 2016 Marjeta

Prikaži več

Številka: 62-4/2014

Številka: 62-4/2014 OE NOVO MESTO Muzejska 5 SI-8000 Novo mesto t +386 7 39 34 195 f +386 7 39 34 101 www.nijz.si info@nijz.si ID DDV: SI 44724535 TRR: 011006000043188 ODZIVNOST V PROGRAM SVIT V ZDRAVSTVENI REGIJI NOVO MESTO

Prikaži več

Microsoft Word - Zakon o Slovenski izvozni in razvojni banki doc

Microsoft Word - Zakon o Slovenski izvozni in razvojni banki doc Zakon o Slovenski izvozni in razvojni banki (ZSIRB) Podatki o predpisu: Uradni list RS, št. 56-2342/2008, stran 6015 Datum objave: 6.6.2008 Veljavnost: od 21.6.2008 Podatki o tej verziji istopisa: Zadnja

Prikaži več

Promotion of Health at the Workplace

Promotion of Health at the Workplace SIMPOZIJ VARNO IN ZDRAVO DELO PRIMER DOBRE PRAKSE ZDRAVA DELOVNA MESTA ZA VSE GENERACIJE PROMOCIJA DUŠEVNEGA IN TELESNEGA ZDRAVJA NA DELOVNEM MESTU V POLICIJI VEDENIK LEON Ministrstvo za notranje zadeve

Prikaži več

Microsoft Word - Kocijancic2006

Microsoft Word - Kocijancic2006 Informacijska družba IS 2006 / Information Society IS 2006 9. mednarodna multi-konferenca / 9th Intermational Multi-Conference Vzgoja in izobraževanje v informacijski družbi / Education in Information

Prikaži več

Zasebni neprofitni radijski program: Radio Ognjišče A. H., M. Š., J. Š. in J. B.

Zasebni neprofitni radijski program: Radio Ognjišče A. H., M. Š., J. Š. in J. B. Zasebni neprofitni radijski program: Radio Ognjišče A. H., M. Š., J. Š. in J. B. ZASEBNI NEPROFITNI RADIJSKI PROGRAM Pokritost Poglavitne značilnosti Javni servis nacionalna S svojimi programi zagotavlja

Prikaži več

NASLOV PRISPEVKA

NASLOV  PRISPEVKA 26. november 2014, Grand hotel Union Ljubljana MJU NEVLADNE ORGANIZACIJE ReNPIO Erika Lenčič Stojanovič, Ministrstvo za javno upravo Operativni program razvoja človeških virov 2007-2013 Prednostna usmeritev

Prikaži več

Slide 1

Slide 1 Oglaševanje na Radiu Slovenija Paketna ponudba 2019 Osnovni paketi: Prvi + Val 202 Paket 10 objav - oglaševanje na Prvem in na Valu 202 Na Prvem: 5 objav, na Valu 202: 5 objav PRVI 05:00-13:00 PO NE 5

Prikaži več

Microsoft Word - bibliografske-zbirke-medicina.doc

Microsoft Word - bibliografske-zbirke-medicina.doc Univerza v Ljubljani Filozofska fakulteta Oddelek za bibliotekarstvo, informacijsko znanost in knjigarstvo Sistemi za poizvedovanje Bibliografske zbirke področje medicine Mentor: doc.dr. Jure Dimec Avtorja:

Prikaži več

Slide 1

Slide 1 Oglaševanje na Radiu Slovenija Paketna ponudba 2017 Skupni paketi več radijskih postaj Paket 65 objav - oglaševanje na I. programu, Valu 202, Radiu SI, Radiu MB in Radiu KP I. program 05:00-13:00 PO NE

Prikaži več

Izvozna in uvozna funkcija slovenskega gospodarstva

Izvozna in uvozna funkcija slovenskega gospodarstva UNIVERZA V LJUBLJANI EKONOMSKA FAKULTETA DIPLOMSKO DELO IZVOZNA IN UVOZNA FUNKCIJA SLOVENSKEGA GOSPODARSTVA Ljubljana, junij 005 PRIMOŽ ZAPLOTNIK IZJAVA Študent Primož Zaplotnik izjavljam, da sem avtor

Prikaži več

Slide 1

Slide 1 28. november 2017 Poročilo Javnomnenjska raziskava na temo evropske kohezijske politike Naročnik: Služba Vlade RS za razvoj in evropsko kohezijsko politiko Kotnikova 5 1000 Ljubljana Izvajalec: Episcenter

Prikaži več

AKCIJSKI NAČRT VILJEM JULIJAN za izboljšanje stanja na področju redkih bolezni v Sloveniji Ob priložnosti svetovnega dneva redkih bolezni 28. februarj

AKCIJSKI NAČRT VILJEM JULIJAN za izboljšanje stanja na področju redkih bolezni v Sloveniji Ob priložnosti svetovnega dneva redkih bolezni 28. februarj AKCIJSKI NAČRT VILJEM JULIJAN za izboljšanje stanja na področju redkih bolezni v Sloveniji Ob priložnosti svetovnega dneva redkih bolezni 28. februarja 2019 v Skladu Viljem Julijan podajamo pobudo za izboljšanje

Prikaži več

VSEBINSKI NASLOV SEMINARSKE NALOGE

VSEBINSKI NASLOV SEMINARSKE NALOGE Univerza v Ljubljani Naravoslovnoteniška fakulteta Oddelek za tekstilstvo VSEBINSKI NASLOV SEMINARSKE NALOGE TITLE IN ENGLISH Avtorja: Študijska smer: Predmet: Informatika in metodologija diplomskega dela

Prikaži več

Microsoft Word - MD_1_IJS_Mrovlje.doc

Microsoft Word - MD_1_IJS_Mrovlje.doc Aplikacija za merjenje razdalj s pomojo stereoskopskih posnetkov Jernej Mrovlje 1, amir Vrani 1 Institut»Jožef Stefan«1 Jamova cesta 39, 1 Ljubljana, Slovenija jernej.mrovlje@ijs.si, damir.vrancic@ijs.si

Prikaži več

Microsoft Word - UNI_Prestor_Mojca_1982.doc

Microsoft Word - UNI_Prestor_Mojca_1982.doc UNIVERZA V MARIBORU FAKULTETA ZA ORGANIZACIJSKE VEDE Smer študija: Organizacija dela POJAVNOST LOBIRANJA V SLOVENIJI Mentor: izredni prof. dr.marko Ferjan Kandidatka: Mojca Prestor Kranj, januar 2007 »Skoraj

Prikaži več

Okužba s HIV v Sloveniji Podatki o prijavljenih primerih do vključno 22. novembra

Okužba s HIV v Sloveniji Podatki o prijavljenih primerih do vključno 22. novembra Okužba s HIV v Sloveniji Podatki o prijavljenih primerih do vključno 22. novembra 2017 1 Pregled vsebine Ključni poudarki 3 Priporočila 3 1 Nove diagnoze okužb s HIV 4 2 Pozne diagnoze 6 3 Aids in smrt

Prikaži več

Generating report ....

Generating report .... Poročilo medijskih objav LIONS KLUB 09.08.2010 Objave v poročilu vsebujejo naslednja gesla: LIONS KLUB 10 1 Press CLIPPING d.o.o., Kraljeviča Marka ulica 5, 2000 Maribor, Slovenija, tel.: +386 2 25 040

Prikaži več

Opozorilo: Neuradno prečiščeno besedilo predpisa predstavlja zgolj informativni delovni pripomoček, glede katerega organ ne jamči odškodninsko ali kak

Opozorilo: Neuradno prečiščeno besedilo predpisa predstavlja zgolj informativni delovni pripomoček, glede katerega organ ne jamči odškodninsko ali kak Opozorilo: Neuradno prečiščeno besedilo predpisa predstavlja zgolj informativni delovni pripomoček, glede katerega organ ne jamči odškodninsko ali kako drugače. Neuradno prečiščeno besedilo Pravilnika

Prikaži več

Porocilo_Sinergija_ _ok.indd

Porocilo_Sinergija_ _ok.indd M r e ž a d r u ž b e n e k o r i s t n o s t i Kaj se dogaja v okviru kampanje Energija si, bodi učinkovit? - Akcija Varčna sijalka v vsak dom se je zaključila (rezultate bomo posredovali kasneje). -

Prikaži več

Microsoft PowerPoint - Ponudba storitev in izhodišča delovanja Askit.ppt [Compatibility Mode]

Microsoft PowerPoint - Ponudba storitev in izhodišča delovanja Askit.ppt [Compatibility Mode] Izhodia delovanja podjetja Askit d.o.o. Dvig uspenosti poslovanja naih strank. Dodana vrednost za stranko je osnova prepoznavanja koristnosti naega angamaja. Omogoamo vam zunanji neodvisen in strokoven

Prikaži več

Slide 1

Slide 1 Opolnomočenje učencev z izboljšanjem bralne pismenosti in dostopa do znanja PREDSTAVITEV ZA STARŠE ŠOLSKO LETO 2011/12 Operacijo delno financira Evropska unija iz Evropskega socialnega sklada ter Ministrstvo

Prikaži več

Svet Evropske unije EVROPSKI SVET

Svet Evropske unije EVROPSKI SVET Svet Evropske unije EVROPSKI SVET STRATEŠKI ORGAN EU Evropski svet je institucija EU, ki določa splošne usmeritve in prednostne cilje Evropske unije. Sestavljajo ga voditelji držav ali vlad držav članic

Prikaži več

Poročilo 2015

Poročilo 2015 ZDRUŽENJE PROTI SPOLNEMU ZLORABLJANJU, MASARYKOVA 23,00 LJUBLJANA Poročilo 2015 o delu UVOD ZDRUŽENJE PROTI SPOLNEMU ZLORABLJANJU je nepridobitna, prostovoljna, nevladna organizacija s statusom humanitarne

Prikaži več

Orodje SHE mreže za hitro ocenjevanje assessment tool Orodje SHE mreže za hitro ocenjevanje Spremljevalni dokument za spletni šolski priročnik SHE mre

Orodje SHE mreže za hitro ocenjevanje assessment tool Orodje SHE mreže za hitro ocenjevanje Spremljevalni dokument za spletni šolski priročnik SHE mre Spremljevalni dokument za spletni šolski priročnik SHE mreže 1 Kolofon Naslov : spremljevalni dokument za spletni šolski priročnik SHE mreže Avtorji Erin Safarjan, magistra javnega zdravja Goof Buijs,

Prikaži več

Učinkovitost nadzora nad varnostjo živil

Učinkovitost nadzora nad varnostjo živil Revizijsko poročilo Učinkovitost nadzora nad varnostjo živil 19. junij 2013 Računsko sodišče Republike Slovenije http://www.rs-rs.si 1 Predstavitev revizije Revidiranec: Ministrstvo za kmetijstvo in okolje

Prikaži več

Zbirka medijskih objav JAVNI SKLAD RS ZA KULTURNE DEJAVNOSTI, Število objav: 6 Tiskani mediji: 0 Splet: 4 Radijske postaje: 2 Televizijsk

Zbirka medijskih objav JAVNI SKLAD RS ZA KULTURNE DEJAVNOSTI, Število objav: 6 Tiskani mediji: 0 Splet: 4 Radijske postaje: 2 Televizijsk Zbirka medijskih objav JAVNI SKLAD RS ZA KULTURNE DEJAVNOSTI, 6. 06. 202 Število objav: 6 Tiskani mediji: 0 Splet: 4 Radijske postaje: 2 Televizijske postaje: 0 Teletekst: 0 Spremljane teme: Javni sklad

Prikaži več

Microsoft Word - lipnik16.doc

Microsoft Word - lipnik16.doc UNIVERZA V LJUBLJANI EKONOMSKA FAKULTETA MAGISTRSKO DELO DRAGICA LIPNIK UNIVERZA V LJUBLJANI EKONOMSKA FAKULTETA MAGISTRSKO DELO ANALIZA IN SPREMEMBE ORGANIZACIJE PODJETJA BANKART LJUBLJANA Ljubljana,

Prikaži več

erasmus +: mladi v akciji Erasmus+: Mladi v akciji je del programa EU Erasmus+ na področju izobraževanja, usposabljanja, mladine in športa za obdobje

erasmus +: mladi v akciji Erasmus+: Mladi v akciji je del programa EU Erasmus+ na področju izobraževanja, usposabljanja, mladine in športa za obdobje erasmus +: mladi v akciji Erasmus+: Mladi v akciji je del programa EU Erasmus+ na področju izobraževanja, usposabljanja, mladine in športa za obdobje 2014 2020. Namenjen je krepitvi kompetenc in zaposljivosti

Prikaži več

PowerPoint Presentation

PowerPoint Presentation V pomurski regiji bliže k izboljšanju razumevanja motenj razpoloženja Novinarska konferenca, 14. maj 2019 Partnerja programa: Sofinancer programa: Novinarsko konferenco so organizirali: Znanstvenoraziskovalni

Prikaži več

Microsoft Word - Analiza rezultatov NPZ slovenscina 2018.docx

Microsoft Word - Analiza rezultatov NPZ slovenscina 2018.docx OSNOVNA ŠOLA SOSTRO POROČILO O ANALIZI DOSEŽKOV NACIONALNEGA PREVERJANJA ZNANJA IZ SLOVENŠČINE leta 2018 Pripravile učiteljice slovenščine: Renata More, Martina Golob, Petra Aškerc, Katarina Leban Škoda

Prikaži več

Zbirka medijskih objav OBČINA ŽIROVNICA, Število objav: 3 Tiskani mediji: 0 Splet: 1 Radijske postaje: 2 Televizijske postaje: 0 Teleteks

Zbirka medijskih objav OBČINA ŽIROVNICA, Število objav: 3 Tiskani mediji: 0 Splet: 1 Radijske postaje: 2 Televizijske postaje: 0 Teleteks Zbirka medijskih objav OBČINA ŽIROVNICA, 09. 10. 2013 Število objav: 3 Tiskani mediji: 0 Splet: 1 Radijske postaje: 2 Televizijske postaje: 0 Teletekst: 0 Spremljane teme: Leopold Pogačar Občina Žirovnica

Prikaži več

Microsoft Word - odnos-do-evra-december-2006.doc

Microsoft Word - odnos-do-evra-december-2006.doc Odnos državljanov in državljank do uvedbe evra v Sloveniji (III.) Pripravila: Ninamedia d.o.o. Naročnik: Ljubljana, december 2006 1. POVZETEK - Decembrska raziskava je večinoma potrdila ugotovitve iz dveh

Prikaži več

Junij2018

Junij2018 ILEGALNE MIGRACIJE NA OBMOČJU REPUBLIKE SLOVENIJE V obdobju od 1. januarja do 30. junija 2018 so policisti na območju Republike Slovenije obravnavali 3.427 ilegalnih prehodov državne meje. Lani so obravnavali

Prikaži več

2

2 LETNO POROČILO O KAKOVOSTI ZA RAZISKOVANJE ČETRTLETNO STATISTIČNO RAZISKOVANJE O ELEKTRONSKIH KOMUNIKACIJSKIH STORITVAH (KO-TEL/ČL) IN LETNO STATISTIČNO RAZISKOVANJE O ELEKTRONSKIH KOMUNIKACIJSKIH STORITVAH

Prikaži več

PROJECT OVERVIEW page 1

PROJECT OVERVIEW page 1 N A Č R T P R O J E K T A : P R E G L E D stran 1 Ime projekta: Ustvarjanje s stripom Predmet/i: Slovenščina Avtorja/i projekta: Jasmina Hatič, Rosana Šenk Učitelj/i: Učitelji razrednega pouka Trajanje:

Prikaži več

Microsoft Word - SI_vaja1.doc

Microsoft Word - SI_vaja1.doc Univerza v Ljubljani, Zdravstvena fakulteta Sanitarno inženirstvo Statistika Inštitut za biostatistiko in medicinsko informatiko Š.l. 2011/2012, 3. letnik (1. stopnja), Vaja 1 Naloge 1. del: Opisna statistika

Prikaži več

Mladje_5.p65

Mladje_5.p65 mladje TISKOVINA 5 Po{tnina pla~ana pri po{ti 1128 Ljubljana tel.: 01/426 5269 fax.: 01/426 8558 e-mail: program.mladina@mladina.movit.si Nacionalna agencija programa MLADINA MOVIT Trg Mladinskih delovnih

Prikaži več

Organizacija, letnik 39 Razprava {tevilka 5, maj 2006 Vpeljava mentorstva v proces prodaje storitev: primer zavarovalnice Boštjan Štempelj Šubi~eva ul

Organizacija, letnik 39 Razprava {tevilka 5, maj 2006 Vpeljava mentorstva v proces prodaje storitev: primer zavarovalnice Boštjan Štempelj Šubi~eva ul Vpeljava mentorstva v proces prodaje storitev: primer zavarovalnice Boštjan Štempelj Šubi~eva ulica 9, 1234 Mengeš,Slovenija, bostjan.stempelj@moj.net V zavarovalnici do sedaj ni bilo sistema za sledenje

Prikaži več

Microsoft PowerPoint - UN_OM_G03_Marketinsko_raziskovanje

Microsoft PowerPoint - UN_OM_G03_Marketinsko_raziskovanje .: 1 od 10 :. Vaja 3: MARKETINŠKO KO RAZISKOVANJE Marketinško ko raziskovanje Kritičen del marketinškega informacijskega sistema. Proces zagotavljanja informacij potrebnih za poslovno odločanje. Relevantne,

Prikaži več

Vloga Onkološkega inštituta Ljubljana v projektu skupnega ukrepa ipaac Urška Ivanuš OBVLADOVANJE RAKA V EU KAKO NAPREJ ipaac Local

Vloga Onkološkega inštituta Ljubljana v projektu skupnega ukrepa ipaac Urška Ivanuš OBVLADOVANJE RAKA V EU KAKO NAPREJ ipaac Local Vloga Onkološkega inštituta Ljubljana v projektu skupnega ukrepa ipaac Urška Ivanuš () OBVLADOVANJE RAKA V EU KAKO NAPREJ ipaac Local Stakeholder Meeting NIJZ, 31. maj 2019 ZARADI KATERIH BOLEZNI UMIRAMO

Prikaži več

Naslov na naslovnici = 16 pik

Naslov na naslovnici = 16 pik Številka: 020-2/2019/2 Datum: 29. 3. 2019 KATALOG INFORMACIJ JAVNEGA ZNAČAJA 1. Osnovni podatki o katalogu Naziv organa Računsko sodišče Republike Slovenije Ljubljana, Slovenska c. 50 tel: 01/478-58-00

Prikaži več

Termin in lokacija izvedbe Naslov delavnice Ciljna skupina Cilji in/ali kratek opis Izvajalec Kontaktni e-naslov 6. oktober 2018 Gimnazija Franceta Pr

Termin in lokacija izvedbe Naslov delavnice Ciljna skupina Cilji in/ali kratek opis Izvajalec Kontaktni e-naslov 6. oktober 2018 Gimnazija Franceta Pr Termin in lokacija izvedbe Naslov delavnice Ciljna skupina Cilji in/ali kratek opis Izvajalec Kontaktni e-naslov 6. oktober 2018 Gimnazija Franceta Prešerna, Kranj (ponovitev izvedbe 23. oktobra na OE

Prikaži več

naslov 73_1.qxd

naslov 73_1.qxd Geografski vestnik 73-1, 2001, 73 87 Metode METODE METODA IZDELAVE RAZVOJNEGA PROGRAMA AVTOR Lojze Gosar Naziv: dr., univerzitetni diplomirani geograf Naslov: Pod gradom 21, Lukovica pri Brezovici, SI

Prikaži več

Vsebinska analiza medijskega pojavljanja

Vsebinska analiza medijskega pojavljanja KOMU SO JANUARJA 2011 MEDIJI NA NASLOVNICAH NAMENILI NAJVEČ PROSTORA? Kateri mediji? Kriterij za izbiro medijev, ki smo jih izbrali za naše raziskovanje je bila njihova branost ter gledanost po presoji

Prikaži več

Datum: 24

Datum:  24 ZADEVA: OBJAVA UGOTOVITEV - ANKETA SSRS 2016 2017 Spoštovani, obveščamo vas, da smo zaključili obdelavo zbranih podatkov Ankete SSRS 2016 2017 o ugotavljanju potreb po vrstah stanovanjskega fonda v občinah

Prikaži več

Diapozitiv 1

Diapozitiv 1 Mariborska knjižnica kot osrednja območna knjižnica Anka Rogina, 18. 11. 2014 PO SKUPNIH POTEH DO NOVIH SPOZNANJ MARIBORSKA KNJIŽNICA Osrednje območne knjižnice Pravna osnova: Zakon o knjižničarstvu (2001)

Prikaži več

Program dela NO za leto 2009

Program dela NO za leto 2009 Na podlagi 41. člena statuta občine Mirna Peč ter 12. in 13. člena Poslovnika nadzornega odbora občine Mirna Peč, je Nadzorni odbor občine Mirna Peč na svoji 9. seji, dne 15.12.2008 in 3. korespondenčni

Prikaži več

Splošni pogoji poslovanja 1. Uvodna določba 1) Splošni pogoji poslovanja so pravni dogovor med končnim uporabnikom (fizična ali pravna oseba, v nadalj

Splošni pogoji poslovanja 1. Uvodna določba 1) Splošni pogoji poslovanja so pravni dogovor med končnim uporabnikom (fizična ali pravna oseba, v nadalj Splošni pogoji poslovanja 1. Uvodna določba 1) Splošni pogoji poslovanja so pravni dogovor med končnim uporabnikom (fizična ali pravna oseba, v nadaljevanju»naročnik«) in družbo VI NOVA d.o.o. (v nadaljevanje»ponudnik«).

Prikaži več

EVROPSKA KOMISIJA Bruselj, C(2017) 6537 final DELEGIRANA UREDBA KOMISIJE (EU) / z dne o dopolnitvi Uredbe (EU) 2016/1011 Evropskeg

EVROPSKA KOMISIJA Bruselj, C(2017) 6537 final DELEGIRANA UREDBA KOMISIJE (EU) / z dne o dopolnitvi Uredbe (EU) 2016/1011 Evropskeg EVROPSKA KOMISIJA Bruselj, 3.10.2017 C(2017) 6537 final DELEGIRANA UREDBA KOMISIJE (EU) / z dne 3.10.2017 o dopolnitvi Uredbe (EU) 2016/1011 Evropskega parlamenta in Sveta v zvezi z določitvijo pogojev

Prikaži več

Microsoft Word - ARRS-TURAZ doc

Microsoft Word - ARRS-TURAZ doc JAVNI RAZPIS ZA IZBOR IN (SO)FINANCIRANJE UVELJAVLJENIH RAZISKOVALCEV IZ TUJINE V LETU 2007 (Uradni list RS, št 37/2007) PRIJAVNA VLOGA ZA IZBOR IN (SO)FINANCIRANJE UVELJAVLJENIH RAZISKOVALCEV IZ TUJINE

Prikaži več

POTEK POUKA TUJIH JEZIKOV - dolžnost učencev je, da redno in točno obiskujejo pouk, - pri pouku sodelujejo, pišejo zapiske - k pouku redno prinašajo u

POTEK POUKA TUJIH JEZIKOV - dolžnost učencev je, da redno in točno obiskujejo pouk, - pri pouku sodelujejo, pišejo zapiske - k pouku redno prinašajo u POTEK POUKA TUJIH JEZIKOV - dolžnost učencev je, da redno in točno obiskujejo pouk, - pri pouku sodelujejo, pišejo zapiske - k pouku redno prinašajo učbenik in delovni zvezek, ki sta obvezna učna pripomočka

Prikaži več

Otroci v mestu.brosura

Otroci v mestu.brosura OD MLADIH NOG, Z GIBANJEM DO ZDRAVJA! OD MLADIH NOG, Z GIBANJEM DO ZDRAVJA! Izdajatelj: Dru{tvo za zdravje srca in o`ilja Slovenije Dalmatinova 10, 1000 Ljubljana T.: 01/234 75 50, F.: 01/234 75 54 E.:

Prikaži več

Komisija za Čopove diplome in priznanja pri ZBDS je na svoji seji dne 5

Komisija za Čopove diplome in priznanja pri ZBDS je na svoji seji dne 5 Na podlagi določil 33., 98. in 120. člena Statuta Zveze bibliotekarskih društev Slovenije (v nadaljevanju Zveza) je Občni zbor Zveze na svoji redni seji dne 10. 5. 2011 sprejel PRAVILNIK O PODELJEVANJU

Prikaži več

Bilten 03.p65

Bilten 03.p65 BILTEN julij 2007, letnik 23, {tevilka 3 105 PRETOK IN UPORABA INFORMACIJ V REGISTRU RAKA NAJSTAREJ[EM ZDRAVSTVENEM REGISTRU V SLOVENIJI Tina @agar 1, Maja Primic @akelj 1, Vesna Zadnik 1 POVZETEK Register

Prikaži več

Protokoli v računalniškem komuniciranju TCP, IP, nivojski model, paket informacij.

Protokoli v računalniškem komuniciranju TCP, IP, nivojski model, paket informacij. Protokoli v računalniškem komuniciranju TCP, IP, nivojski model, paket informacij. Protokoli - uvod Protokol je pravilo ali zbirka pravil, ki določajo načine transporta sporočil po računalniškem omrežju

Prikaži več

zrcalo rez sad rastl ponat 2013.qxd

zrcalo rez sad rastl ponat 2013.qxd Franci [tampar REZ SADNIH RASTLIN Gojenje sadnih rastlin v doma~em vrtu in intenzivnih nasadih Vsebina 4 Spremna beseda 7 Sadike sadnih rastlin 7 Okoljski dejavniki za gojenje sadnih vrst 11 Priprava tal

Prikaži več

%

% OSNOVNA ŠOLA NARODNEGA HEROJA RAJKA HRASTNIK PODRUŽNIČNA ŠOLA DOL PRI HRASTNIKU PODRUŽNICA LOG AKTIV TJA IN NI KRITERIJ OCENJEVANJA 2018/2019 0-44 % nzd (1) 45-64 % zd (2) 65-79 % db (3) 80-89 % pdb (4)

Prikaži več

KOMU SO V NOVEMBRU 2012 MEDIJI NA NASLOVNICAH NAMENILI NAJVEČ PROSTORA? Kateri mediji? Kriterij za izbiro medijev, ki smo jih izbrali za naše raziskov

KOMU SO V NOVEMBRU 2012 MEDIJI NA NASLOVNICAH NAMENILI NAJVEČ PROSTORA? Kateri mediji? Kriterij za izbiro medijev, ki smo jih izbrali za naše raziskov KOMU SO V NOVEMBRU 2012 MEDIJI NA NASLOVNICAH NAMENILI NAJVEČ PROSTORA? Kateri mediji? Kriterij za izbiro medijev, ki smo jih izbrali za naše raziskovanje je bila njihova branost ter gledanost po presoji

Prikaži več

DRUŽINSKO BRANJE

DRUŽINSKO BRANJE DRUŽINSKO BRANJE: BRALNI PROJEKT MESTNE KNJIŽNICE KRANJ Jure Bohinec Ponedeljek, 10. 9. 2018 Bralno društvo Slovenije Nacionalni strokovni posvet BEREMO SKUPAJ, Cankarjev dom v Ljubljani Dejavnosti za

Prikaži več

Svet Evropske unije POLITIČNI CIKEL EU ZA BOJ PROTI HUDIM OBLIKAM ORGANIZIRANEGA MEDNARODNEGA KRIMINALA

Svet Evropske unije POLITIČNI CIKEL EU ZA BOJ PROTI HUDIM OBLIKAM ORGANIZIRANEGA MEDNARODNEGA KRIMINALA Svet Evropske unije POLITIČNI CIKEL EU ZA BOJ PROTI HUDIM OBLIKAM ORGANIZIRANEGA MEDNARODNEGA KRIMINALA POLITIČNI CIKEL EU ZA BOJ PROTI HUDIM OBLIKAM ORGANIZIRANEGA MEDNARODNEGA KRIMINALA Politični cikel

Prikaži več

ŠTEVCI PROMETA IN NJIHOVA UPORABA ZA NAMENE STATISTIK ČRT GRAHONJA

ŠTEVCI PROMETA IN NJIHOVA UPORABA ZA NAMENE STATISTIK ČRT GRAHONJA ŠTEVCI PROMETA IN NJIHOVA UPORABA ZA NAMENE STATISTIK ČRT GRAHONJA Navdih Poizvedovanje po BD podatkovnih virih, ki imajo časovno dimenzijo in so dostopni. Večji promet pomeni večje število dobrin in močnejšo

Prikaži več

Microsoft Word - grgeta251

Microsoft Word - grgeta251 UNIVERZA V LJUBLJANI EKONOMSKA FAKULTETA DIPLOMSKO DELO SEBASTJAN GERGETA UNIVERZA V LJUBLJANI EKONOMSKA FAKULTETA DIPLOMSKO DELO MEDTRŽNA TEHNINA ANALIZA Ljubljana, maj 2002 SEBASTJAN GERGETA IZJAVA

Prikaži več

C(2016)3544/F1 - SL

C(2016)3544/F1 - SL EVROPSKA KOMISIJA Bruselj, 13.6.2016 C(2016) 3544 final DELEGIRANA UREDBA KOMISIJE (EU) / z dne 13.6.2016 o dopolnitvi Uredbe (EU) št. 600/2014 Evropskega parlamenta in Sveta o trgih finančnih instrumentov

Prikaži več

Impact assessment Clean 0808

Impact assessment  Clean 0808 EVROPSKA KOMISIJA Bruselj, 13.9.2017 SWD(2017) 501 final DELOVNI DOKUMENT SLUŽB KOMISIJE POVZETEK OCENE UČINKA Spremni dokument k predlogu uredbe Evropskega parlamenta in Sveta o Agenciji EU za kibernetsko

Prikaži več

(Borzno posredovanje - bro\232irana \(18. 6.\).pdf)

(Borzno posredovanje - bro\232irana \(18. 6.\).pdf) U beniki FKPV Borzno posredovanje Boris Gramc, mag. posl. ved red. prof. dr. Marijan Cingula doc. dr. Marina Kla mer alopa Celje 2013 Boris Gramc, mag. posl. ved; red. prof. dr. Marijan Cingula; doc.

Prikaži več

Microsoft Word - P101-A doc

Microsoft Word - P101-A doc Š i f r a k a n d i d a t a : Državni izpitni center *P101A22112* SPOMLADANSKI IZPITNI ROK ANGLEŠČINA Izpitna pola 2 Pisno sporočanje A) Krajši pisni sestavek B) Vodeni spis Sobota, 29. maj 2010 / 60 minut

Prikaži več

Zbirka medijskih objav OBČINA ŽIROVNICA, Število objav: 3 Tiskani mediji: 0 Splet: 1 Radijske postaje: 2 Televizijske postaje: 0 Teleteks

Zbirka medijskih objav OBČINA ŽIROVNICA, Število objav: 3 Tiskani mediji: 0 Splet: 1 Radijske postaje: 2 Televizijske postaje: 0 Teleteks Zbirka medijskih objav OBČINA ŽIROVNICA, 01. 07. 2014 Število objav: 3 Tiskani mediji: 0 Splet: 1 Radijske postaje: 2 Televizijske postaje: 0 Teletekst: 0 Spremljane teme: Leopold Pogačar Občina Žirovnica

Prikaži več

Microsoft Word - Financni nacrt SSUL 2009 BREZOVAR.doc

Microsoft Word - Financni nacrt SSUL 2009 BREZOVAR.doc 1 FINANČNI NAČRT ŠTUDENTSKEGA SVETA UNIVERZE V LJUBLJANI ZA LETO 2009, ki ga je Študentski svet Univerze v Ljubljani sprejel na seji dne 14. 1. 2009 in ga pošilja Upravnemu odboru Univerze v Ljubljani

Prikaži več

Diapozitiv 1

Diapozitiv 1 Računalništvo in informatika Program: Mehatronika dr. Hubert Fröhlich, univ. dipl. el. Podatkovne baze 2 Podatkovne baze Podatki osnova za odločanje in izvajanje akcij tiskana oblika elektronska oblika

Prikaži več

OBRAZLOŽITEV TOČKE DNEVNEGA REDA OBRAZEC ŠT

OBRAZLOŽITEV  TOČKE DNEVNEGA REDA OBRAZEC ŠT 8. /redna/ seja občinskega sveta Januar 2016 PRORAČUN OBČINE LENDAVA ZA LETO 2016 /1. obravnava/ GRADIVO PRIPRAVILA: Urad župana Župan občine PREDLAGATELJ: Župan - Polgármester OBRAZEC ŠT. 01/2014 OBRAZLOŽITEV

Prikaži več

EVROPSKA KOMISIJA Bruselj, COM(2017) 735 final 2017/0328 (COD) Predlog UREDBA EVROPSKEGA PARLAMENTA IN SVETA o spremembi Uredbe (ES) št. 72

EVROPSKA KOMISIJA Bruselj, COM(2017) 735 final 2017/0328 (COD) Predlog UREDBA EVROPSKEGA PARLAMENTA IN SVETA o spremembi Uredbe (ES) št. 72 EVROPSKA KOMISIJA Bruselj, 29.11.2017 COM(2017) 735 final 2017/0328 (COD) Predlog UREDBA EVROPSKEGA PARLAMENTA IN SVETA o spremembi Uredbe (ES) št. 726/2004, kar zadeva lokacijo sedeža Evropske agencije

Prikaži več

2

2 REPUBLIKA SLOVENIJA LETNO POROČILO O KAKOVOSTI ZA RAZISKOVANJE Izdatki za varstvo okolja (OKI) ZA LETO 2006 Poročilo pripravila: Danica Bizjak in Boro Nikić Datum: oktober 2008 1/9 Kazalo 0 Osnovni podatki...

Prikaži več

Microsoft Word - Navodila za prijavo raziskav na OIL doc

Microsoft Word - Navodila za prijavo raziskav na OIL doc Navodila za prijavo raziskav na Onkološkem inštitutu Ljubljana (OI) Definicije raziskav Na OI izvajamo več oblik raziskovalnega dela v vseh organizacijskih enotah. Raziskovalno delo delimo na tri kategorije:

Prikaži več

Na podlagi 48. člena Statuta Fakultete za uporabne družbene študije v Novi Gorici (UPB4) z dne je senat FUDŠ na 2. seji senata dne

Na podlagi 48. člena Statuta Fakultete za uporabne družbene študije v Novi Gorici (UPB4) z dne je senat FUDŠ na 2. seji senata dne Na podlagi 48. člena Statuta Fakultete za uporabne družbene študije v Novi Gorici (UPB4) z dne 20.04.2015 je senat FUDŠ na 2. seji senata dne 26.11.2015 sprejel naslednji PRAVILNIK O DELOVANJU KOMISIJE

Prikaži več

Svet Nacionalne agencije Republike Slovenije za kakovost v visokem šolstvu na podlagi pete alineje 51

Svet Nacionalne agencije Republike Slovenije za kakovost v visokem šolstvu na podlagi pete alineje 51 Svet Nacionalne agencije Republike Slovenije za kakovost v visokem šolstvu je na podlagi pete alineje enajstega odstavka 51. h člena Zakona o visokem šolstvu (Ur. l. RS, št. 119/06 uradno prečiščeno besedilo,

Prikaži več

1 MMK - Spletne tehnologije Vaja 5: Spletni obrazci Vaja 5 : Spletni obrazci 1. Element form Spletni obrazci so namenjeni zbiranju uporabniških podatk

1 MMK - Spletne tehnologije Vaja 5: Spletni obrazci Vaja 5 : Spletni obrazci 1. Element form Spletni obrazci so namenjeni zbiranju uporabniških podatk 1 MMK - Spletne tehnologije Vaja 5: Spletni obrazci Vaja 5 : Spletni obrazci 1. Element form Spletni obrazci so namenjeni zbiranju uporabniških podatkov in njihov prenos med spletnimi mesti. Obrazec v

Prikaži več

PREGLED FOTOVOLTAIČNEGA TRGA V SLOVENIJI preliminarno poročilo za leto 2013 Podatki o fotovoltaičnem trgu v Sloveniji so zbrani iz javno dostopnih pod

PREGLED FOTOVOLTAIČNEGA TRGA V SLOVENIJI preliminarno poročilo za leto 2013 Podatki o fotovoltaičnem trgu v Sloveniji so zbrani iz javno dostopnih pod PREGLED FOTOVOLTAIČNEGA TRGA V SLOVENIJI preliminarno poročilo za leto 213 Podatki o fotovoltaičnem trgu v Sloveniji so zbrani iz javno dostopnih podatkovnih baz, med katerimi so najpomembnejše: Javna

Prikaži več

moski-zenske-2007-za 3-korekturo.pmd

moski-zenske-2007-za 3-korekturo.pmd DEJSTVA O @ENSKAH IN MOŠKIH V SLOVENIJI 1 Uvodna beseda V bro{uri `elimo poudariti le nekatere opaznej{e razlike in podobnosti med podatki, ki se nana{ajo na `enske, in podatki, ki se nana{ajo na mo{ke.

Prikaži več