Diplomsko delo visokošolskega strokovnega študija Informatika v organizaciji in managementu PRENOVA INFORMACIJSKEGA SISTEMA V MIKRO PODJETJU Mentor: r

Transkripcija

1 Informatika v organizaciji in managementu PRENOVA INFORMACIJSKEGA SISTEMA V MIKRO PODJETJU Mentor: red. prof. dr. Vladislav Rajkovič Kandidat: Uroš Zabret Kranj, junij 2016

2 ZAHVALA Zahvaljujem se mentorju, profesorju Vladislavu Rajkoviču za pomoč in usmerjanje pri izdelavi diplomskega dela. Zahvaljujem se tudi direktorju iz proučevanega podjetja, ki mi je omogočil, da sem lahko sodeloval z njim in njegovim podjetjem. Posebej se pa zahvaljujem svoji družini za potrpežljivost ter podporo ob pisanju diplomskega dela.

3 POVZETEK Vloga informacijskega sistema v podjetjih je danes pomembnejša kot kadarkoli prej. Mnogo podjetij pa se vseeno ne zaveda vseh možnosti, ki jih imajo na voljo, ko se odločijo za prenovo svojega informacijskega sistema. V diplomskega delu je predstavljen informacijski sistem (IS) v proučevanem mikro podjetju, kje so težave ter kakšne so njihove možnosti pri prenovi IS. Kot del rešitve ugotavljamo, da je nujno upoštevati tudi računalništvo v oblaku, ki je v zadnjih letih močno napredovalo. Glede na želje ter potrebe vodilnih v proučevanem podjetju smo s pomočjo namenske aplikacije DEXI, ki omogoča večparametrsko odločanje, določili katera varianta je najprimernejša. Rezultate smo predstavili v tabelah in grafih. S pomočjo izračuna stroškov pa smo dobili končno rešitev. KLJUČNE BESEDE: - informacijski sistem - mikro podjetje - več-parametrsko odločanje - računalništvo v oblaku ABSTRACT Today the role of information system in enterprises is more important than ever before. But many of enterprises are still not aware of all the options they have, when deciding to renew their information system. The thesis presents information system (IS) in the specific micro-enterprise, what are their problems and options of optimizing IS. We have noted that it is mandatory to also consider cloud computing as part of solution, since it has greatly advanced in last few years. Depending on the desires and needs of the management in the studied company, we have used application DEXI, which allows multi- parameter decision-making to determine which option is most suitable. The results were presented in tables and graphs. With the help of cost calculation, we got the final solution. KEYWORDS: - information system - micro enterprise - multi parametric decision making - cloud computing

4 KAZALO 1.UVOD Predstavitev podjetja Predstavitev problema Cilji naloge 2 2. TEORETIČNI DEL Mikro podjetje Informacijski sistem Strojna oprema Programska oprema Ljudje Vpeljava informacijskega sistema v podjetje Računalništvo v oblaku 8 3. PRAKTIČNI DEL Analiza obstoječega stanja IS v preučevanem podjetju Pregled in predstavitev možnih rešitev Metoda dela Fizični strežnik 11 Rezultati fizični strežnik Virtualni strežnik 20 Rezultati virtualni strežnik Izbira najboljše rešitve ZAKLJUČEK 32

5 1. UVOD Ko govorimo o informacijskem sistemu (IS) nekega podjetja, običajno pomislimo na razvejano strukturo strojne opreme (delovni računalniki, strežniki, računalniško omrežje), programske opreme (poslovne aplikacije, dokumenti, intranet, elektronska pošta ipd.) ter seveda ljudi, ki vse to uporabljajo pri svojem delu. Mnogo imamo napisanega o informacijskih sistemih in rešitvah, ki so na voljo (večji strežniški sistemi, tehnologije) za večja podjetja. Za mikro podjetja pa informacij, kaj je najprimernejše za razvoj njihovega informacijskega sistema, ni veliko. Po podatkih statističnega urada RS je bilo v Sloveniji leta 2014 registrirano preko mikro podjetij (Stat.si, 2016). Tukaj vidimo veliko možnosti in priložnosti za razvoj IS. Se kdaj vprašamo, kako je pri manjših podjetjih, kaj točno za poslovanje potrebujejo. Verjetno se vsi strinjamo, da tudi v malih podjetjih z malo zaposlenimi potrebujemo informacijski sistem z vsaj nekaterimi funkcijami, ki jih uporabljajo veliki informacijski sistemu. Res je, da so potrebe manjše, vendar moramo tudi v takih podjetjih zagotoviti nemoteno delovanje strojne opreme, zanesljivo delovanje poslovnih aplikacij, varnost podatkov, zaščito pred vdori. Sredstva, ki jih manjša podjetja vlagajo v svoj informacijski sistemi, ali če rečemo informacijsko infrastrukturo, so seveda manjša, a vseeno zelo pomembna. 1.1 PREDSTAVITEV PODJETJA Preučevano podjetje je majhno podjetje, trenutno z enim zaposlenim. Ukvarjajo se s prodajo naprav za ravnanje z odpadki. Na trgu so prisotni že od leta Ker se z odpadki srečujemo praktično v vsakem poslovnem procesu, je njihova oprema uporabna v vseh dejavnostih: industriji, trgovini, gostinstvu, zdravstvu, javni upravi ter seveda v podjetjih, ki se ukvarjajo z zbiranjem in predelavo odpadkov. Skrbijo tudi za servis in vzdrževanje te opreme. 1.2 PREDSTAVITEV PROBLEMA Za poslovanje v podjetju uporabljajo poslovni program Birokrat, ki je nameščen na strežniku. Datoteke si med seboj delijo skozi skupno rabo datotek, ki se nahajajo na strežniku. Žal pa je strežnik, ki ga uporabljajo že zastarel, saj uporablja operacijski sistem Windows XP. Pogost problem je tudi počasno delovanje aplikacije Birokrat, za varnostno kopijo podatkov ni ustrezno poskrbljeno, saj je disk za varnostne kopije nameščen v samem strežniku. Vzdrževanje strojne opreme se ne opravlja redno - periodično, temveč le po potrebi. Uroš Zabret: Prenova informacijskega sistema v mikro podjetju stran 1

6 1.3 CILJI NALOGE S samo nalogo želimo predstaviti možnosti, ki so na voljo preučevanemu podjetju za čim boljšo optimizacijo ter prenovo podjetja njihovega informacijskega sistema. Cilji diplomske naloge so sledeči: - Analiza obstoječega stanja informacijskega sistema - Pregled možnih rešitev za prenovo informacijskega sistema - Izbira in predlaganje najboljše rešitve. Če povzamemo, bomo najprej naredili analizo trenutnega stanja ter pregled najbolj očitnih težav. Sledil bo pregled možnih rešitev težav iz analize. Odločitev glede najboljše možnosti bomo dobili s pomočjo programa DEXI in metodo večparametrskega odločanja. Rešitev s pojasnilom pa bomo analitično predstavili v preučevanem podjetju. Uroš Zabret: Prenova informacijskega sistema v mikro podjetju stran 2

7 2. TEORETIČNI DEL 2.1 MIKRO PODJETJE Glede na zakon o gospodarski družbah (Zakon o gospodarskih družbah, 2001) je mikro podjetje družba, ki izpolnjuje dve od treh meril: - povprečno število delavcev v poslovnem letu ne presega deset, - čisti prihodki od prodaje ne presegajo evrov in - vrednost aktive ne presega evrov. Kar se tiče števila zaposlenih, pri mikro podjetjih običajno govorimo od 0 do 9 zaposlenih. Glede na podatke statističnega urada republike Slovenije je bilo leta 2014 v Sloveniji registrirano preko podjetij, ki ustrezajo kriterijem in so klasificirana kot mikro podjetje, kar predstavlja skoraj 95% vseh podjetij v Sloveniji (Stat.si, 2016). 2.2 INFORMACIJSKI SISTEM Težko je na hitro opisati, kaj je informacijski sistem, saj obstaja več definicij. Miro Gradišar in Gortan Resinovič v svoji knjigi»informatika v Organizaciji«informacijski sistem opisujeta kot sistem, v katerem se ustvarjajo, shranjujejo in pretakajo informacije (Gradišar in Resinovič, 1998). Ta zelo splošno opisana definicija nam na hitro ne pove ničesar, saj se moramo zavedati, da poznamo tako računalniško podprte informacijske sistem (IS), kot tudi računalniško nepodprte IS. Računalniško nepodprti IS obstajajo že od kar obstaja človeška družba, saj brez njih ni možna nobena oblika organizacije. Z razvojem elektronike in mikroelektronike so se pojavili računalniki, ki jih danes tesno povezujemo z IS. Take sisteme opisujemo kot računalniško podprte in si danes poslovanja brez njih ne moremo več predstavljati. Običajno, ko govorimo o IS, govorimo prav o računalniško podprtem IS in tega ne poudarjamo več. Poznamo tudi več vrst računalniško podprtih informacijskih sistemov (Langer, 2001): - Poslovni oziroma organizacijski IS - Osebni IS - Skupinski IS. Uroš Zabret: Prenova informacijskega sistema v mikro podjetju stran 3

8 V naši diplomski nalogi bo poudarek na poslovnih informacijskih sistemih. Zavedati se moramo tudi, da je sam IS vedno del nekega večjega sistema in omogoča izvajanje in upravljanje dejavnosti tega sistema. Tudi sam IS je sestavljen iz več struktur: - Strojna oprema (računalniki, strežniki, naprave in kabli za komunikacijsko infrastrukturo, naprave za shranjevanje in zajem podatkov ipd) - Programska oprema (operacijski sistemi na računalnikih, poslovne in druge uporabne aplikacije) - Uporabniki, ki uporabljajo strojno in programsko opremo STROJNA OPREMA Strojna oprema informacijskega sistema predstavlja računalnike (delovne postaje, strežnike, terminale ipd.), omrežno opremo (kabelsko infrastrukturo, mrežna stikala, usmerjevalnike ipd.), podporno opremo (brezprekinitveni napajalniki, enote za shranjevanje podatkov ipd.). Strojno opremo uporabljajo ljudje ter z njeno pomočjo upravljajo in razpolagajo s podatki. Brezhibno delovanje je izredno pomembno, čeprav je ravno ta del informacijskega sistema običajno najbolj zapostavljen, saj je strojna oprema pogosto zastarela. Nadgradnja oziroma nakup nove strojne opreme je v očeh vodilnih v podjetjih pogosto videti kot nepotreben strošek in se zanj odločijo, ko je obstoječa oprema že izredno dotrajana in s tem tudi nezanesljiva (Simon Vaupotič (2014). S pojavom virtualizacije so se stroški strojne opreme občutno zmanjšali. Z namestitvijo več virtualnih strežnikov na en fizični strežnik prihranimo lahko tudi več tisoč evrov. Prihranimo pa tudi pri fizičnem prostoru, hlajenju, ceni elektrike, ipd. Seveda moramo še vedno poskrbeti za nakup zmogljivejšega strežnika ter licenčne programske opreme, a vseeno so stroški v primerjavi s preteklostjo precej manjši. Druga možnost, ki je za marsikoga še ugodnejša pa so storitve v oblaku. Tukaj gre za najem določenih informacijskih storitev pri ponudnikih IT-storitev. Pred najemom takih storitev, moramo dobro premisliti, kaj potrebujemo in koliko smo pripravljeni plačati. Dobra stran takih storitev je, da se stroški najema plačujejo periodično (letno, mesečno) in nismo omejeni s strojno opremo. Storitev lahko spreminjamo ter prilagajamo trenutnim potrebam. Pomemben del strojne opreme je tudi mrežna oprema ter kabelska infrastruktura. Nič nam ne pomaga, če imamo sodobne strežnike ter računalnike, hitrost mreže pa dosega 100Mbitov. Sodobne mrežne kartice v računalnikih omogočajo hitrosti do 1000Mbitov, za doseganje optimalnih hitrosti moramo poskrbeti tudi z nadgradnjo omrežne opreme. Če uporabljamo 5 ali več let stara stikala, potem po vsej verjetnosti hitrost našega omrežja ni optimalna. Vedno bolj pogosto se za povezovanje uporabljajo tudi optični kabli, kjer so hitrosti še večje. Z njimi se povezujejo strežniki, stikala, diskovni sistemi ter enote za shranjevanje podatkov. Uroš Zabret: Prenova informacijskega sistema v mikro podjetju stran 4

9 2.2.2 PROGRAMSKA OPREMA Programska oprema v IS predstavlja tisti del, ki povezuje strojno opremo ter ljudi. Tako kot je potrebno skrbeti za sodobno strojno opremo, je to potrebno tudi pri programski opremi. Na primer nič nam ne pomaga, če uporabljamo najnovejši računalnik, na katerem imamo nameščen 32 bitni operacijski sistem, ki ni zmožen uporabljati več kot 3GB delovnega spomina. Programska oprema predstavlja tudi operacijski sistem nameščen na računalnikih, ki pa ga uporabljamo in sprejemamo kot samoumevnega in nima direktnega vpliva na poslovanje. Programska oprema pa predstavlja tudi poslovne aplikacije, s katerimi neposredno vplivamo na samo poslovanje podjetja. Služi nam za izdelavo dokumentov s katerimi pravno poslujemo (računi, dobavnice, prevzemnice ipd), izdelavo analiz in podobno. Izbira prave aplikacije je ključnega pomena. Treba je natančno vedeti, kaj bomo pri poslovanju potrebovali, da ne bi po nepotrebnem zapravili več denarja, kot je potrebno LJUDJE Ko ljudje nastopajo v informacijskem sistemu, jih velikokrat označujemo kot resurse (vire), ki aktivno sodelujejo v večini procesov znotraj sistema. Ljudje so praktično vpleteni v vsak del informacijskega sistema. Prisotni so pri osnovni ideji, razvoju, upravljanju oz. podpori ter seveda pri sami uporabi. Na hitro lahko ljudi, ki nastopajo v različnih procesih informacijskega sistema, razdelimo v tri glavne skupine: Razvojniki: so osebe, ki razvijajo informacijski sistem, ga dodelujejo in prilagajajo potrebam podjetja (analitiki, programerji, inženirji). Administratorji: skrbijo, da informacijski sistem optimalno deluje na dnevni ravni, tako s stališča strojne kot tudi programske opreme. Skrbijo za pravice uporabnikov, baze podatkov, lahko rešujejo manj zahtevne programske probleme. Zadolženi so tudi za vzdrževanje strojne opreme - računalnikov, strežnikov ter mrežno opremo (upravljavci baz podatkov, sistemski administratorji, podpora uporabnikom). Uporabniki: so tisti, ki z operativnimi podatki delajo. Na računalnikih v poslovnih programih obdelujejo podatke in aktivno vplivajo na poslovanje podjetja. 2.6 VPELJAVA INFORMACIJSKEGA SISTEMA V PODJETJE Ko se neko podjetje odloči, da bo v svoje podjetje vpeljalo nov informacijski sistem ali obstoječ spremenilo v taki meri, da bo to spremenilo samo poslovanje podjetja, gre običajno za proces, ki ga je potrebno natančno planirati. Uroš Zabret: Prenova informacijskega sistema v mikro podjetju stran 5

10 Večina informacijskih sistemov v podjetjih nastane, se planira in vpelje preko nekih sistematičnih razvojnih procesov ali metod. Pri vpeljavi informacijskega sistema je potrebno uporabiti nek sistem metodologijo, ki je sestavljena iz več faz, skozi katere moramo iti za uspešno vpeljavo informacijskega sistema (Preety Mital, 2012). Število faz vpeljave IS se spreminja od metode do metode, kjer po navadi zaključek ene faze pomeni začetek naslednje faze. Običajno proces sestoji iz sledečih faz: - Raziskava - Raziskava izvedljivosti - Analiza - Oblikovanje - Implementacija - Vzdrževanje. Vsaka faza tega razvoja se močno prepleta z drugimi fazami in za vsako fazo je potrebna serija opravil, da se jo zaključi. Običajno je potrebna tudi kakšna sprememba že opravljene faze, da bi prišli do najboljše rešitve. Raziskava: Je prvi korak k pripravi informacijskega sistema. Ta stopnja vsebuje predhodne raziskave predlagane rešitve problemov končnega uporabnika. Ker je razvoj informacijskega sistema drag in zamuden proces, je potrebno uvesti raziskavo možnih izvedb. Ta raziskava je predhodna raziskava in preučuje potrebe uporabnikov ter določi potrebna sredstva, čas, koristi in izvedbo. Če želimo imeti učinkovit IS moramo poznati tudi organizacijsko kulturo, izkusiti upravljanje, kvalificiranost, odnos do računalniško podprtega IS, organizacijske vrednote in norme, organizacijsko delo. Vse to moramo poznati na splošno, detajlno in specifično za vsako organizacijsko enoto, da bi lahko ustvarili uravnotežen IS. Funkcionalne zahteve so zahteve končnega uporabnika in obsegajo: Zahteve po uporabniškem vmesniku: tu so določene vhodne in izhodne zahteve uporabnika. Za vsako vhodno ali izhodno željo je na voljo več vsebine (vir, velikost, vsebino ipd.). Zahteve po procesiranju: Kakšne so odločitvena pravila, potrebni so izračuni za pretvorbo vhodih podatkov v izhodne podatke. Koliko časa potrebujemo za procesiranje vhodnih podatkov v izhodne podatke. Zahteve po prostoru: Zanima nas velikost podatkovne baze, ali gre za osnovno bazo podatkov ali razdeljeno. Kakšne so zahteve uporabnika. Uroš Zabret: Prenova informacijskega sistema v mikro podjetju stran 6

11 Nadzorne zahteve: Kakšne tipe izračunov natančnosti, ustreznosti, varnosti in prilagodljivosti uporabljamo za sistemske vhodne, izhodne podatke ter funkcije shranjevanja. Raziskava izvedljivosti: Cilj te raziskave je oceniti alternativni sistem (ki ga mislimo uvesti) in predlagati najbolj izvedljiv in želen sistem za izvedbo. Raziskava izvedljivosti se izvede v štirih panogah: - Organizacijska izvedljivost - Ekonomska izvedljivost - Tehnična izvedljivost - Operacijska izvedljivost. Slika1: Komponente raziskave izvedljivosti Analiza: To je naslednji korak razvoja procesa IS. Uporablja se tako pri izdelavi popolnoma novega sistema ali izboljšavi starega. Nekatere aktivnosti so naslednji korak raziskave izvedljivosti, vendar brez predhodnih raziskav. Je poglobljena študija, katere rezultat nam poda funkcionalne zahteve za osnovno oblikovanje IS. Sistemska analiza vsebuje pridobivanje znanja o informacijskih potrebah končnega uporabnika in zaposlenih v organizaciji, kakšne so aktivnosti na virih, trenutno dostopni produkti in zmogljivosti informacijskega sistema za doseganje teh potreb. Če organizacija že uporablja nek IS, je zelo pomembno, da ga natančno analiziramo. Preučiti moramo vsako komponento sistema kot so strojna in programska oprema, ljudje kot sredstva, omrežje in podatkovna sredstva. Če nek IS ustreza upravljanju ali pa je pomanjkljiv na nekem delu in ne ustreza rešitvi Uroš Zabret: Prenova informacijskega sistema v mikro podjetju stran 7

12 informacijskih potreb, je potrebno že v fazi načrtovanja sistema sprejeti ukrepe, ki take pomanjkljivosti odpravijo. Oblikovanje: Prejšnja faza izgradnje IS upodablja, kaj uporabniki želijo od sistema, da bi zadovoljili svoje potrebe po informacijah in cilja na odgovor, kaj potrebujemo. Oblikovanje IS nam da odgovor, kako bo sistem dosegel cilj, ki ga želimo doseči. Oblikovanje IS sestoji iz aktivnosti, katerih rezultat so take specifikacije, ki zadovoljujejo funkcijske zahteve, ki smo jih določili pri analizi. Oblikovanje sistema se izdela v dveh fazah: idejna zasnova ter natančnejša, detajlna zasnova. Implementacija: Praktični del vpeljave novega informacijskega sistema. Če smo bili pri ostalih fazah površni, se bodo tukaj pojavile težave, ki pa jih moramo potem naknadno odpravljati. Vzdrževanje: Ko imamo informacijski sistem postavljen, je potrebno skrbeti za čim bolj optimalno delovanje, sicer se nam hitro lahko zgodi, da bomo imeli še več problemov. Vzdrževanje IS imamo lahko urejeno znotraj podjetja ali pa za to najamemo neko zunanje podjetje (Preety Mital, 2012). 2.4 RAČUNALNIŠTVO V OBLAKU Sama ideja o računalnikih v oblakih je stara skoraj toliko kot samo računalništvo. Že v šestdesetih letih prejšnjega stoletja so obstajali posamezniki, ki so imeli vizijo, da bi nekoč od kjerkoli na svetu lahko dostopali do programov in podatkov. Eden takih je bil tudi doktor Joseph Carl Robnett Licklider eden izmed razvijalcev predhodnika interneta ARPANET. Danes predstavlja enega izmed najhitreje napredujočih načinov poslovanj podjetij. Veliko povpraševanje po tovrstnih storitvah prinaša večjo ponudbo ter hitrejši razvoj. Vsako večje podjetje, ki se ukvarja z nudenjem računalniških storitev, danes nudi tako ali drugačno vrsto računalništva v oblaku. Poznamo več vrst storitev v oblaku (Damjan Viršek, 2014): - Elektronska pošta, najpogosteje uporabljena storitev, 67% podjetij uporablja tovrstno storitev - Shranjevanje datotek, 44% - Gostovanje podatkovne baze, 39% - Gostovanje pisarniške programske opreme, 35% - Gostovanje finančno računovodske programske opreme, 33% - Gostovanje programske opreme CRM, 20%. Uroš Zabret: Prenova informacijskega sistema v mikro podjetju stran 8

13 Nekatera podjetja pa najamejo samo virtualna sredstva za poganjanje lastne programske opreme. Takih podjetij je 29%. Večina uporablja storitve v oblaku preko javnih oblakov - skupnih strežnikov, torej imajo svoje storitve na strežniku, ki si ga delijo z drugimi. Podatki so seveda med seboj ločeni. To je seveda logično, saj so stroški zasebnega oblaka (vsa sredstva pripadajo nam) precej večji. Poznamo pa tudi več oblik ponujanja storitev v oblaku: - IaaS (Infrastructure as a Service): gre za najem celotne infrastrukture (tako strojne kot programske opreme). Omogoča nam razvoj in razporejanje sredstev z namenom ponujati druge storitve svojim zaposlenim ali drugim končnim uporabnikom. - PaaS (Platform as a Service): namenjen uporabnikom, ki si lahko prilagajajo okolje in izbiro aplikacij, ki jih želijo uporabljati. Običajno najamejo podjetja za svoje zaposlene. - SaaS (Software as a Service): povečini namenjena končnim uporabnikom, saj gre za zagon in uporabo specifične aplikacije. S pojavom vseh teh storitev pa se je seveda pojavilo tudi vprašanje varnosti. Naši dragoceni podatki niso več hranjeni pri nas, temveč na nekem strežniku, na neki drugi fizični lokaciji. Ponudniki pa seveda skrbijo za varnost ter zanesljivost dostopa. Vsekakor mora biti med ponudnikom in tistim, ki storitve najame določen nivo zaupanja, da do zlorabe podatkov nikoli ne bo prišlo. Pozitivni vidiki storitev v oblaku: - ni stroškov vzdrževanja - enostavno prilagajanje tehničnim potrebam podjetja - svoboda pri izbiri. Negativni vidiki storitev v oblaku: - podatki se ne hranijo pri nas - če nam preneha delovati internet, ne moremo uporabljati storite Uroš Zabret: Prenova informacijskega sistema v mikro podjetju stran 9

14 3. PRAKTIČNI DEL 3.1 ANALIZA OBSTOJEČEGA STANJA IS V PREUČEVANEM PODJETJU Poslovna aplikacija, ki jo v podjetju uporabljajo je program Birokrat, slovenskega proizvajalca programske opreme BIROKRAT IT d.o.o. Ker so s samim programom v podjetju zadovoljni in ga ne želijo menjati, smo se odločili, da se bolj kot na programsko opremo osredotočimo na prenovo strojne opreme. Sistemske zahteve za to aplikacijo so (Birokrat, 2016): - procesor 1GHz - RAM 2GB - trdi disk 20GB. Glede na te zahteve bomo poskrbeli, da se izbere najbolj optimalno strojno opremo. Najpomembnejši del, ki je potreben zamenjave je strežnik, saj je trenutno v uporabi navaden osebni računalnik znamke Lenovo, na katerem je nameščen operacijski sistem Windows XP. Microsoft je uradno podporo za ta operacijski sistem ukinil že 8. aprila 2014, torej obstaja veliko varnostno tveganje pri uporabi omenjenega sistema. Tudi sam računalnik je star že več kot 8 let in potreben zamenjave. Na strežniku je v uporabi skupna mapa za deljenje datotek ter nameščena aplikacija, ki jo uporabljajo za poslovanje. Poleg strežnika so v uporabi tri delovne postaje, ki se preko pogonov v skupni rabi povezujejo s strežnikom. Strojna ter programska oprema nameščena na teh postajah ni najnovejša, vendar še vedno dovolj zmogljiva ter zanesljiva, da menjava oziroma posodobitev v tem trenutku ni potrebna. Za varnost podatkov na strežniku je poskrbljeno tako, da se vsak večer izdeluje varnostna kopija podatkov na dodaten trdi disk, ki je vgrajen v strežnik. Za to skrbi skripta, ki se ob določeni uri zažene in izvede. Mrežna oprema ni najnovejša, vendar glede na potrebe še vedno dovolj zmogljiva. Mrežni kabli, ki so v uporabi so oznake CAT5e, ki omogočajo hitrosti do 1GBps, v uporabi je tudi starejši brezžični usmerjevalnik znamke Linksys z vgrajenim stikalom za 4 računalnike. Omogoča hitrosti do 100Mbit/sekundo. Mrežne kartice v računalnikih omogočajo hitrosti do 1GBit/sekundo kar pomeni, da obstaja možnost izboljšanja hitrosti mreže v prihodnosti brez večjih stroškov. Menjati bi bilo potrebno samo usmerjevalnik, oziroma stikalo. Uroš Zabret: Prenova informacijskega sistema v mikro podjetju stran 10

15 3.2 PREGLED IN PREDSTAVITEV MOŽNIH REŠITEV Analiza obstoječega sistema je pokazala, da je najpomembnejši del, ki je potreben zamenjave strežnik. Izbira kakšno opremo kupiti ni enostavna, saj danes na tržišču obstaja množica tehnologij med katerimi izbiramo. Ponudnikov je veliko in zato izbira ni enostavna. S pomočjo programa DEXI bomo izbrali za podjetje najprimernejši strežnik, izbirali bomo pa tako med fizičnimi kot virtualnimi strežniki. Cilj je izbrati tisti strežnik, ki ima najboljše razmerje med ceno, kvaliteto in uporabnostjo. 3.3 METODA DELA Kot že omenjeno bomo za izbiro uporabili aplikacijo Dexi, ki za izbiro najprimernejšega kandidata uporablja odločanje na osnovi več parametrov. Iz teh parametrov bomo izdelali drevo kriterijev in jim določili vrednosti in funkcijo koristnosti. Na podlagi vseh teh podatkov bomo dobili najprimernejšega kandidata za izbiro. Samo izbiranje bomo razdelili v tri dele. Izbira najprimernejšega fizičnega strežnika, virtualnega strežnika ter potem še primerjava med najboljšim fizičnim strežnikom ter virtualnim strežnikom. Katero opremo izbrati, smo določili po pogovoru z direktorjem preučevanega podjetja. Glede na pogovor so najpomembnejši kriterij stroški, sledijo tehnične lastnosti, ki morajo zagotoviti zanesljivo delovanje poslovne aplikacije ter ostale lastnosti. 3.4 FIZIČNI STREŽNIK Gre za računalnik, ki je nameščen fizično na lokaciji podjetja. Na računalniku je nameščen operacijski sistem. Izbrali smo dva prava strežnika ter dva osebna računalnika, ki bi se ju uporabilo in nastavilo kot strežnik. Sama izbira, katere računalnike izbrati, je bila relativno zahtevna, saj med proizvajalci računalniške opreme ni takšnih razlik, da bi bila izbira takoj jasna. Pri izbiri strežnika smo si pomagali s spletno stranjo kjer smo izbirali najnižjo ceno želenega izdelka. To je bil tudi najpomembnejši kriterij pri izbiranju. Glede na to željo, smo upoštevali tudi možnost, da sam računalnik ne bo nujno strežnik v pravem pomenu besede, temveč je potrebno razmišljati, da bi funkcijo strežnika izvajal kar osebni računalnik, čigar funkcija je v osnovi pisarniško delo. Ker nam sodobni operacijski sistemi, z možnostjo deljenja datotek, to omogočajo je smiselno razmišljati tudi v tej smeri. Za samo primerjavo smo zato izbirali med dvema pravima strežnikoma ter dvema osebnima računalnikoma. Porabo sistema smo izračunali preko spletne strani ki z vpisom vaših računalniških komponent izračuna porabo sistema. Uroš Zabret: Prenova informacijskega sistema v mikro podjetju stran 11

16 Dvoprocesorski strežnik ProLiant ML150 Gen9 E5-2609v3 ( ) S1: Zmogljivejši strežnik priznanega proizvajalca računalniške opreme. Priporočljiv za dolgoročno naložbo, saj je primeren tudi za nadgradnje. CPU: Intel Xeon E5-2609v3 (1.9GHz/6-core/15MB/85W) RAM: HP 8GB 2Rx8 PC4-2133P-R HDD: trdi disk HP 1TB 6G SATA 7.2k LFF NHP (max. 4 x SATA HDD) OS: NE Garancija: 3 leta Napajalnik: 550W Dodatki: NIC 1GB 2 porta, DVD R/W, RAID 0,1,1+0 Cena: 1.279,49 Lenovo TS140 Xeon 4C E3-1226v3 3.3GHz/4GB/1TB TWR S2 Strežnik priznanega proizvajalca računalniške opreme. Ima ugodno ceno ter primerne tehnične lastnosti. CPU: Intel Xeon E3-1226v3 84W 3.3GHz/1600MHz/8MB RAM: 4GB (1x4GB) 1600MHz ECC UDIMM DDR3 HDD: 2x 1TB 7.2K 3.5" SATA 6Gbps - max. 4 HDD OS: NE Garancija: 3 leta Napajalnik: 1x 450W Fixed Power Supply Unit (80 PLUS Certification) Dodatki: RAID kontroler, SATA DVD R/W, NIC 1GB 1 port Cena: 746,82 PCX računalnik EXTIAN R105W-SSD S3 Računalnik slovenskega proizvajalca solidnih specifikacij z že nameščenim operacijskim sistemom. Zmogljivejši pisarniški računalnik z vgrajenim SSD diskom za hitrejše delovanje ter relativno ugodno ceno. CPU: Intel Core i GHz RAM: 8GB SSD: 128GB HDD: 1TB OS: DA (Windows 10 Home 64bitov, slovenski) Garancija: 2 leti Napajalnik: 450W Dodatki: DVD R/W, NIC 1GB, Cena: 521,94 Uroš Zabret: Prenova informacijskega sistema v mikro podjetju stran 12

17 HP računalnik Slimline 450-A35t (WIN 10 PRO) S4 Cenejši pisarniški računalnik slabših tehničnih lastnosti, a zelo ugodne cene. CPU: Intel Celeron J GHz RAM: 4GB HDD: 1TB OS: DA (Windows 10 Pro 64bitov, slovenski) Garancija: 1 leto Napajalnik: 300W Dodatki: DVD R/W, NIC 100Mbps, Cena: 391,00 Slika 2: Drevo kriterijev TEHNIČNE LASTNOSTI Tehnične zmogljivosti računalnika Vrednosti: slabo, sprejemljivo, odlično Trdi disk Velikost skupnega prostora na trdem disku Vrednosti: malo (<1TB), srednje (1TB), veliko ( 1TB) Pomnilnik (RAM) Velikost delovnega spomina Vrednosti: malo (<4GB), srednje (4GB), veliko (>4GB) Uroš Zabret: Prenova informacijskega sistema v mikro podjetju stran 13

18 Procesor (CPU) Zmogljivost procesorja Vrednosti: slabo (i3, celeron), sprejemljivo (i5), odlično (Xeon) EKONOMSKE LASTNOSTI Lastnosti, ki vplivajo na naše stroške Vrednosti: slabo, sprejemljivo, odlično Cena Cena izbranega modela (spletna stran Vrednosti: visoka ( ), srednja ( 700), nizka (<700 ) Garancija Garancija izbranega modela Vrednosti: majhna (1 leto), srednja (2 leti), velika ( 3 leta) Priporočila Izkušnje drugih, recenzije Vrednosti: slabo, sprejemljivo, odlično OSTALO Ostale lastnosti povezane s strežniki Vrednosti: slabo, sprejemljivo, odlično Dodatki V/I enote, število portov, NIC, ipd. Vrednosti: malo, srednje, veliko Operacijski sistem Vključenost OS Vrednosti: da, ne Napajanje Lastnosti povezane z napajanjem računalnika Vrednosti: slabo, sprejemljivo, odlično Poraba energije Poraba energije (večji napajalnik večja poraba) Vrednosti: visoka (>500W), srednja ( 500W), majhna (<400W) Napajalnik Velikost napajalnika Vrednosti: malo (<400W), srednje ( 500W) veliko (>500W) Uroš Zabret: Prenova informacijskega sistema v mikro podjetju stran 14

19 Izbira najprimernejšega fizičnega strežnika je sestavljena iz več lastnosti: - Tehnične lastnosti, ki jih sestavljajo velikost trdega diska, velikost pomnilnika (RAM) ter velikost trdega diska. - Ekonomske lastnosti, sestavljajo cena nakupa, trajanje garancije ter priporočila. - Ostale lastnosti pa sestavljajo dodatki, ki pridejo skupaj z računalnikom, ali izbrani računalnik vključuje operacijski sistem (pomemben kriterij, saj je od tega odvisno, ali bomo imeli še dodatne stroške z nakupom operacijskega sistema) in napajanje, ki je sestavljeno iz porabe energije in velikosti napajalnika. Kriterije smo določili na podlagi pogovora z direktorjem preučevanega podjetja. V programu DEXi smo preko Funkcije koristnosti nastavili uteži ter pogoje posameznih kriterijev. Na podlagi teh podatkov DEXi sam določi vrednosti glavnega kriterija. V poročilu vidimo samo za nas najboljše ter najslabše možnosti. Z zvezdico označen kriterij pomeni, da zaradi nizkega vpliva na odločitev parametrov vrednost nima vpliva na glavni kriterij. Slika 3: Zaloge vrednosti Uroš Zabret: Prenova informacijskega sistema v mikro podjetju stran 15

20 Slika 4: Tabela odločitvenih pravil Uroš Zabret: Prenova informacijskega sistema v mikro podjetju stran 16

21 Slika 5: Opis zalog vrednosti Uroš Zabret: Prenova informacijskega sistema v mikro podjetju stran 17

22 REZULTATI FIZIČNI STREŽNIK Če pogledamo rezultate, ki smo jih dobili, vidimo, da je za nas najboljša izbira navaden osebni računalnik z že naloženim operacijskim sistemom. Če bi izbirali pravi strežnik, je Lenovo TS140 (S2), ki je zaradi relativno ugodne cene in odličnih tehničnih lastnosti, dobra izbira. Večja pomanjkljivost, ki jo imajo pravi strežniki je pomanjkanje operacijskega sistema. Sam operacijski sistem za strežnike pa ni tako poceni, da bi to zanemarili. Računalnik PCX EXTIAN R 105W-SSD (S3) se je izkazal kot najprimernejši glede na ceno in kvaliteto. Pri nobenem kriteriju ni dobil najnižje vrednosti, tako tehnične in ekonomske lastnosti pa so odlične. Za manjša podjetja je tak navaden računalnik z operacijskim sistemom Windows primerna izbira, saj nam omogoča tisto, kar potrebujemo. Omogoča nam namestitev poslovne aplikacije, deljenje aplikacije in datotek v skupni rabi. Najslabše se je odrezal računalnik HP Slimline 450-A35t (S4), ki nikjer ni dobil odlične ocene, čeprav tudi ta ni prejel najnižje vrednosti. Slika 6: Rezultati vrednotenja Uroš Zabret: Prenova informacijskega sistema v mikro podjetju stran 18

23 Slika 7: Grafikon-1 Slika 8: Grafikon-2 Uroš Zabret: Prenova informacijskega sistema v mikro podjetju stran 19

24 3.5 VIRTUALNI STREŽNIK Enostavno rečeno, gre za navidezni strežnik, ki je nameščen na fizičnem strežniku. Na enem fizičnem strežniku se lahko paralelno izvaja več virtualnih strežnikov. Koliko, je predvsem odvisno od strojne opreme fizičnega strežnika. Takšen strežnik lahko postavimo sami v svojem podjetju ali pa ga najamemo pri ponudnikih, ki jih je na tržišču že veliko. Ko govorimo o ponudnikih VPS se moramo zavedati, da gre tukaj običajno za večje sisteme in da se fizični strežnik nahaja na neki lokaciji, v tako imenovanem podatkovnem centru. V takih centrih imamo mnogo računalnikov - strežnikov, ki so fizično nameščeni v mrežnih omarah. Običajno so ti prostori požarno, poplavno in protivlomno varovani. Kar se tiče interneta ter povezljivosti imajo takšni centri tudi več redundantnih linij, da si s tem zvišujejo zanesljivost. Poleg strežnikov za obdelavo podatkov so v takih centrih nameščena tudi podatkovna polja. Gre za strojno opremo, katere funkcija je zagotoviti dovolj podatkovnega prostora za vse virtualne strežnike, ki jih nameravamo gostiti. Če je sistem pravilno postavljen, je praviloma v uporabi več redundantnih strežnikov, kjer v primeru odpovedi enega, delo prevzamejo drugi. Izdelava varnostnih kopij večkrat dnevno je seveda bolj pravilo kot izjema. Kar se tiče samega delovanja virtualnega strežnika, uporabnik ne vidi razlike pri delu. Če se izkaže, da so potrebe po zmogljivosti premajhne od želenih, se takšen strežnik zlahka nadgradi (če le obstajajo sredstva na samem fizičnem računalniku). Več domačim ponudnikom smo poslali vprašalnik z nekaj splošnimi vprašanji. Na podlagi odgovorov je nastal spisek ponudnikov, ki so ustrezali našim zahtevam. Ker nekateri ponudniki ne omogočajo namestitve operacijskega sistema Windows, smo tiste takoj izločili. Med množico ponudnikov takšne storitve smo izbrali štiri, ki omogočajo uporabo Windows operacijskega sistema, ki je pogoj za uporabo naše poslovne aplikacije. Trije ponudniki so domači, eden pa je iz tujine. Zaradi diskretnosti ponudniki niso imenovani, temveč le oštevilčeni. Pri enem ponudniku smo izbrali dve možnosti, med katerimi lahko izbiramo. Tako kot pri fizičnem strežniku je tudi tukaj najpomembnejši ekonomski kriterij, sledijo tehnične, na koncu pa ostale lastnosti. Uroš Zabret: Prenova informacijskega sistema v mikro podjetju stran 20

25 Ponudnik 1 različica 1 VS1 Ponudnik 1 ponuja več paketov, našo pozornost so pritegnili s tem, da v svojih paketih brezplačno ponujajo operacijski sistem Windows 2008 R2, plačuje se samo oddaljeno povezavo. Cene paketov so za slovenske razmere povprečne. V izbiro sta vključena 2 paketa ki se med seboj razlikujeta predvsem v tehničnih lastnostih. Procesorska moč: 1x 2,00GHz Pomnilnik (RAM): 3GB Prostor na disku: 40GB Mesečno cena: 28, Povezava: 100Mbit Dodatki: brezplačni OS Windows 2008 R2, oddaljeno namizje (6 /mesečno) podpora: 24h podpora po u Ponudnik 1 različica 2 VS2 Procesorska moč: 2x 2,00GHz Pomnilnik (RAM): 6GB Prostor na disku: 70GB Mesečno cena: 41, Povezava: 100Mbit Dodatki: brezplačni OS Windows 2008 R2, oddaljeno namizje (6 /mesečno) podpora: 24h podpora po u Ponudnik 2 VS3 Ponudnik 2 tudi ponuja več paketov, čeprav ni najcenejši. Izbrali smo ga zato, ker smo na spletu za tega ponudnika našli kar veliko pohval. Omogoča najem operacijskega sistema, vendar za doplačilo. Procesorska moč: 1x 3,00GHz Pomnilnik (RAM): 2GB Prostor na disku: 35GB Mesečno cena: 74,80 (najem: 28,80, dnevna izdelava varnostne kopije: 18 ) Windows 2012 licenca: 20, 2x RDC povezava: 8 ) Povezava: 100Mbit Dodatki: OS Windows 2012 R2 (20 /mesečno), oddaljeno namizje (6 /mesečno) podpora: 24h po u Uroš Zabret: Prenova informacijskega sistema v mikro podjetju stran 21

26 Ponudnik 3 VS4 Ponudnik 3 prav tako ponuja več paketov. Izbrali smo ga predvsem zato, ker je bil odziv na vprašanja zelo profesionalen in strokoven. Procesorska moč: 1x 2,00GHz Pomnilnik (RAM): 2GB Prostor na disku: 80GB Mesečno cena: 30 (najem) Povezava: 100Mbit Dodatki: OS Windows ni vključen v ceno, vendar omogoča, da sami poskrbimo za licenco Podpora: 24h podpora po u Ponudnik 4 VS5 Je edini tuji ponudnik, ki pa je že na prvi pogled s svojimi ugodnimi paketi pritegnil našo pozornost. Omogočajo najem operacijskega sistema, paketi vsebujejo dobre tehnične lastnosti, cene so zelo ugodne. Gre za podjetje, ki se je izkazalo z nizko ceno in odličnimi tehničnimi lastnostmi. Slabost tega ponudnika je kriterij OSTALO, ki ga določajo priporočila ter podpora strankam. Priporočila, ki smo jih uspeli pridobiti iz forumov na spletu, niso najboljše, zato slabša ocena pri priporočilih. Procesorska moč: 2x 2,00GHz Pomnilnik (RAM): 6GB Prostor na disku: 500GB Mesečno cena: 16,97 (najem: 7,99, OS: 4,99, backup prostor 100GB: 3,99 ) Povezava: 100Mbit Dodatki: OS Windows 2012 R2 vključen v ceno podpora:24h podpora po u iz tujine Uroš Zabret: Prenova informacijskega sistema v mikro podjetju stran 22

27 Slika 9: Drevo kriterijev TEHNIČNE LASTNOSTI Tehnične zmogljivosti virtualnega računalnika Vrednosti: slabo, sprejemljivo, odlično CPU Zmogljivost procesorja Vrednosti: slabo, sprejemljivo, odlično Število jeder Številko jeder, ki jih VPS uporablja Vrednosti: malo (eno jedro), srednje (dve jedri), veliko (tri ali več) Hitrost Hitrost CPU (GHz) Vrednosti: slabo (manj kot 2GHz), sprejemljivo (med 2GHz in 3Ghz), odlično (3GHz ali več) Pomnilnik Zmogljivost shranjevanja podatkov Vrednosti: slabo, sprejemljivo, odlično RAM Velikost delovnega spomina Vrednosti: malo (<4GB), srednje (4GB), veliko (>4GB) Trdi disk Prostor na strežniku Vrednosti: malo (do 60GB), srednje (med 60GB in 250GB), veliko (več kot 250GB) Uroš Zabret: Prenova informacijskega sistema v mikro podjetju stran 23

28 Hitrost povezave Hitrost dostopa preko interneta Vrednosti: slabo (10Mbps), sprejemljivo (100Mbps), odlično (več kot 100Mbps) EKONOMSKE LASTNOSTI Lastnosti, ki vplivajo na naše stroške na mesečni ravni Vrednosti: slabo, sprejemljivo, odlično Cena najema Mesečni najem VPS Vrednosti: visoka (nad 40 ), srednja (od 30 do 40 ), nizka (pod 30 ) Cena najema OS Mesečni najem OS Vrednosti: visoka (več kot 10 ), srednja (od 5 do 10 ), nizka (manj kot 5 ) OSTALO Ostale lastnosti Vrednosti: slabo, sprejemljivo, odlično Priporočila Priporočila na spletu, na forumih, v revijah Vrednosti: slabo, sprejemljivo, odlično Podpora Možnosti podpore pri uporabi storitev Vrednosti: slabo (v času delovnika), sprejemljivo (24h podpora po e-pošti), odlično (24h podpora preko telefona) Sama izbira najprimernejšega virtualnega strežnika je sestavljena iz več lastnosti: - Tehnične lastnosti, ki jih sestavljajo moč procesorja, velikost delovnega spomina (RAM), velikost trdega diska ter hitrost povezave - Ekonomske lastnosti, ki jih sestavljata cena najema ter možnost najema Windows operacijskega sistema - Ostale lastnosti, ki jih sestavljajo priporočila (na spletu, v revijah, forumi) in tehnična podpora. Uroš Zabret: Prenova informacijskega sistema v mikro podjetju stran 24

29 Slika 10: Zaloge vrednosti Pri nastavljanju zaloge vrednosti, smo upoštevali več dejavnikov, saj je pri virtualnem strežniku treba upoštevati drugačno konfiguracijo kot pri fizičnem. Na primer diskovnega prostora na fizičnem strežniku je običajno precej več kot na virtualnem strežniku. Sam opis zaloge vrednosti pri kriterijih, ki tudi opredeljuje samo vrednost, smo nastavili glede na zahteve, ki jih naša aplikacija zahteva in na predvidevanje, da se v prihodnosti zahteve lahko povečajo. Uroš Zabret: Prenova informacijskega sistema v mikro podjetju stran 25

30 Slika 11: Opis zaloge vrednosti Uroš Zabret: Prenova informacijskega sistema v mikro podjetju stran 26

31 V tabeli odločitvenih pravil lahko vidimo, v katerih primerih naša varianta ustreza, oziroma ne ustreza pogojem, ki smo jih določili. Odstotek nam opredeljuje, kakšno težo ima določen kriterij. Izračunan je na podlagi naših vrednosti uteži ter pravil, ki smo jih določili v Funkciji koristnosti. Slika 12: Tabele odločitvenih pravil Uroš Zabret: Prenova informacijskega sistema v mikro podjetju stran 27

32 REZULTATI VIRTUALNI STREŽNIK Na slikah 13, 14 in 15 lahko vidimo rezultate, ki jih dobimo po vnosu vseh parametrov. Najprimernejši kandidat je Ponudnik4 (VS5), gre za tujega ponudnika VPS. Ima najboljše tehnične in ekonomske lastnosti, pri kriteriju ostalo pa dosega sprejemljivo vrednost. Kljub slabši oceni pri priporočilih, bi priporočili in izbrali tega kandidata. Če bi se izkazalo, da je Ponudnik4 (VS5) nezanesljiv, ga še vedno lahko zamenjamo. To je tudi ena od prednosti uporabe virtualnega strežnika, saj lahko ponudnika kadarkoli zamenjamo z relativno majhnimi stroški. Tudi najem bi se, vsaj na začetku, plačeval na mesečni ravni. Od slovenskih ponudnikov sta se najbolje odrezala Ponudnik1 z možnostjo1 (VS1) ter Ponudnik3 (VS4). Razlike med kandidatoma so majhne, vendar ker ima Ponudnik1 (VS1) boljše rezultate pri ekonomskih lastnostih, bi dali temu prednost. Najslabše rezultate ima Ponudnik2 (VS3), ki v celoti ni sprejemljiv za najem VPS. Ima slabe tehnične lastnosti ter visoke ekonomske lastnosti. Ostale lastnosti so sprejemljive, vendar ker je teža tega kriterija majhna, končni rezultat ni sprejemljiv. Slika 13: Rezultati vrednotenja Uroš Zabret: Prenova informacijskega sistema v mikro podjetju stran 28

33 Slika 14: Grafikon-1 Slika 15: Grafikon-2 Uroš Zabret: Prenova informacijskega sistema v mikro podjetju stran 29

34 3.6 IZBIRA NAJBOLJŠE REŠITVE Obe možnosti, tako fizični kot virtualni strežnik sta optimalni izbiri, vsaka v svojem primeru. Ker zaradi različnih kriterijev ne moremo direktno preveriti varianti med seboj, je tudi ocena, kateri strežnik je bolj primeren težje določljiva. Parameter, ki je obema strežnikoma skupen je ekonomski, vendar je potrebno stroške razširiti na daljše časovno obdobje. Normalno je, da je začetni strošek pri nakupu fizičnega strežnika precej večji, vendar če pogledamo v obdobju nekaj let, so na koncu stroški najema lahko celo višji. Če na primer vzamemo, da nam bo računalnik služil 5 let, potem lahko za virtualni strežnik izračunamo, da bomo v petih letih zapravili: 5 let x 16,97 (mesečna najemnina) x 12 mesecev = 1.018,20 Za obe izbiri moramo poleg prišteti še stroške, ki se pojavijo z nakupom preostale opreme za varnejše in zanesljivejše delovanje informacijskega sistema. Sem štejemo enoto za shranjevanje podatkov, ki jo lahko uporabljamo tako za izdelavo varnostnih kopij podatkov, kot tudi za pogon v skupni rabi. Enoto se nastavi tako, da sta diska med seboj tako povezana, da se podatki hranijo na obeh diskih istočasno. Temu diskovnemu polju pravimo tudi RAID-1. Prav tako sem spada brezprekinitveno napajanje, ki nam omogoča normalno delovanje računalnika, tudi kadar je motena dobava električne energije. Nanj lahko povežemo tako strežnik, kot tudi mrežno opremo. Zaradi varnosti potrebujemo tudi proti-virusni program, ki nas ščiti pred okužbami z računalniškimi virusi. Obvezno je potrebno zamenjati tudi usmerjevalnik, saj je potrebno izkoristiti hitrejše mrežne kartice ter povečati hitrost prenosa podatkov v lokalnem omrežju. Tabela1: dodatni stroški pri nakupu fizičnega in virtualnega računalnika OPIS ZNESEK Proti virusni program NOD32 35 Brezprekinitveni napajalnik: 140 UPS APC Back-UPS 1400VA Mrežno diskovno polje 220 QNAP NAS TS-251 2xDisk WD RED 1TB 2x70 / 140 Usmerjevalnik Linsys EA SKUPAJ STROŠKI 650 V primeru virtualnega računalnika brezprekinitvenega napajalnika mogoče ne bi potrebovali, bi nam pa prišel prav za napajanje mrežne opreme, saj nam v primeru izpada elektrike preneha delovati modem in mrežno stikalo, ki pa sta nujna za komunikacijo z virtualnim strežnikom. Uroš Zabret: Prenova informacijskega sistema v mikro podjetju stran 30

35 Pri strežniku, ki ga imamo v pisarni je seveda v stroške potrebno upoštevati tudi porabo električne energije. Za izračun je potrebno imeti informacijo o ceni električne energije. Po poročilu statističnega urada je bila povprečna cena električne energije v letu ,5 /100kWh, to je 0,155 /kwh. Izračun se naredi za obdobje 5 let, ob predpostavki, da se cena električne energije ne bo spremenila. Na spletni strani lahko izračunamo, kolikšna bo poraba našega računalniškega sistema glede na vgrajene računalniške komponente. Izračunali smo, da naj bi računalnik s približno takimi specifikacijami pod polno obremenitvijo porabil približno 150W električne energije. V mirovanju bi bila poraba približno 60W. Realno je predvidevati, da bi bila poraba našega strežnika okoli 100W, kar je tudi vrednost, ki smo jo vključili v izračun porabe električne energije Izračun cene električne porabe: Če izračunamo, da bo naš računalnik prižgan vsak dan, vseh 5 let ob povprečni porabi električne energije 100W bo porabil: 100W * 24h * 365 dni * 5 let = Wh. Če to pretvorimo v kwh dobimo kwh. Če še to pomnožimo z zneskom ene kwh, dobimo vrednost: 4380 kwh * 0,155 = 678,9 Zdaj lahko seštejemo stroške za nakup/najem strežnika v obdobju petih let: Tabela 2: primerjava stroškov med virtualnim ter fizičnim strežnikom VIRTUALNI STREŽNIK FIZIČNI STREŽNIK Cena nakupa / 1.018,20 521,94 najema (5 let) Nakup dodatne opreme Poraba električne energije - 678,90 SKUPAJ ,84 Po pregledu vseh stroškov je izbira jasna, saj so stroški pri virtualnem strežniku za skoraj 200 manjši. Stroške pa podjetje lahko še dodatno zmanjša s plačilom najemnine za daljše časovno obdobje, saj ponudnik pri takšnem plačilu upošteva tudi popust. Uroš Zabret: Prenova informacijskega sistema v mikro podjetju stran 31

36 Samo namestitev operacijskega sistema na VPS izvede ponudnik. Ko bi imeli omogočen oddaljen dostop, bi se nanj namestila poslovna aplikacija, ki bi jo izvedlo podjetje Birokrat. Uporabnik bi se nato preko svojega računalnika povezal direktno z aplikacijo. Tak način povezave omogoča tudi tiskanje na lokalne tiskalnike, ki se fizično nahajajo priklopljeni na uporabnikov računalnik. Stroškov vzdrževanja podjetje z najemom ne bo imelo, skrbeti bo potrebno le za delovanje računalnikov ter mrežne opreme. Svetujemo pregled in vzdrževanje vse opreme vsaj 1x letno. Mrežno opremo se priklopi na brezprekinitveno napajanje. Z novim usmerjevalnikom bi dosegali veliko večje hitrosti v lokalnem omrežju. Hitrost je pomembna pri uporabi diskovnega polja, ki bi se ga nastavilo in uporabljalo kot mrežni pogon, do katerega bi imeli vsi uporabniki dostop. Nanj bi lahko shranjevali dokumente in varnostne kopije podatkov. Na voljo bi bilo 1TB prostora, kar je za enkrat več kot dovolj. 4. ZAKLJUČEK Raziskava v naši diplomski nalogi je pokazala, da storitve v oblaku upravičeno prevzemajo aktivno vlogo v poslovanju. V našem primeru se je izkazalo, da je virtualni privatni strežnik primernejša izbira od fizičnega strežnika. Verjamemo, da bi podobne rezultate dobili v večini tovrstnih raziskav, saj se je potrebno zavedati, da nakup računalniške opreme niso samo stroški nakupa, temveč tudi stroški vzdrževanja in uporabljanja. Z najemom VPS pa se določenim stroškom izognemo. Če vodilni v podjetju želijo zmanjšati stroške in pri tem ohraniti zanesljivo, stabilno in predvsem varno poslovanje, potem je potrebno, da se razmisli tudi o poslovanju preko oblaka. V prihodnosti bo tak način poslovanja še bolj pogost, saj je tudi sama konkurenca na tem področju vsak dan večja, s tem pa tudi same storitve postajajo zanesljivejše in cenejše. Izbira možnosti za vzpostavitev varnega, zanesljivega ter ekonomsko ugodnega informacijskega sistema za mikro podjetje je velika, zato je potrebno imeti znanje, da se pravilno odločimo. Na tržišču je veliko ponudnikov, katerega izbrati pa ni tako enostavno. V tej diplomski nalogi smo s pomočjo metode večparametrskega odločanja prišli do določenih zaključkov, ki lahko dolgoročno pomagajo takim podjetjem do uspešnega poslovanja. Potrebno pa se je tudi zavedati, da danes na področju informacijske tehnologije obstaja veliko možnih rešitev, potrebno je spremljati novosti in se v skladu z njimi prilagajati trgu. Trenutno je najem storitev v oblaku najprimernejša izbira, vendar se tudi to v prihodnosti lahko spremeni, če se bo izkazalo, da je kakšna druga tehnologija ugodnejša in primernejša za mikro podjetja. Uroš Zabret: Prenova informacijskega sistema v mikro podjetju stran 32

37 VIRI IN LITERATURA Gradišar in Resinovič, (1998). Gradišar Miro, Resinovič Gortan (1998), Informatika v organizaciji, Kranj, Moderna organizacija Langer (2001). Arthur M. Langer (2001), Analysis and design of information system, New York Springer, cop. Werber Borut, Žnidaršič Anja (2012), Usage of information and communication technology in micro enterprises in the last decade, Kranj, revija Organizacija (letnik 45, številka 2) Kragelj Primož, Rajkovič Vladislav (2012). Kako oceniti ponudnika storitev v oblaku, Uporabna informatika(ljubljana) letnik 20, številka 4, 2012 Preety Mital, (2012). Analisys & Design of Information systems, pridobljeno na K%20MATERIAL/M.Sc.IT%202nd%20Semester%20Ebook%20Materials/M.Sc.IT% 202nd%20Sem%20Ebook/ANALYSIS%20&%20DESIGN%20of%20Computer%20Sys temsdcap409_e_book%20%281%29.pdf, strani 2-11 Zakon o gospodarskih družbah, (2001). Uradni list RS, (55). Birokrat, (2016) pridobljeno na Stat.si, (2016) pridobljeno na Database/Ekonomsko/14_poslovni_subjekti/01_14188_podjetja/&lang=2 Erjavec et al, (2010). Analiza stanja poslovne informatike v slovenskih podjetjih in javnih organizacijah, Ljubljana, revija Uporabna informatika, pridobljeno na 5DPBEFCP/29562f58-932f-45fd c8bcd4abdd2/PDF Damjan Viršek, (2014). Storitve v oblaku najema 15 odstotkov podjetij, Delo.si.Pridobljeno na odstotkov-podjetij.html Svoboda v oblaku, (2013). Svoboda v oblaku: mikropodjetja, to pomeni VAS. Pridobljeno na Ekora (2016), Pridobljeno na Uroš Zabret: Prenova informacijskega sistema v mikro podjetju stran 33

38 Simon Vaupotič (2014). Računalniška prenova pisarne, MonitorPro, IV.2014, strani Matic Zupančič (2015). Kaj pa mala poslovna okolja, MonitorPro, I.2015, strani Vladimir Djurdjič (2011). Nakup storitev v»oblačnih«časih, MonitorPro, POMLAD 2011, strani Markelj in Bernik, (2012). Pogledi informacijske varnosti na storitve računalništva v oblaku, pridobljeno na /zbornik/markelj_bernik.pdf Poznič in Jemec, (2010). Tomaž Poznič in Gregor Jemec, IT-storitve pri nas, pridobljeno na Werber Borut, Žnidaršič Anja (2012). Usage of information and communication technology in micro enterprises in the last decade, revija Organizacija (Kranj) letnik 45, številka 2, 2012 ProLiant ML150, (2016). Pridobljeno na oprema/serverji/hp-dvoprocesorski-streznik-proliant-ml150-gen9-e5-2609v TS140, (2016). Pridobljeno na R105w,(2016). Pridobljeno na -racunalnik-extian-r105w-ssd A35t, (2016). Pridobljeno na Domenca.com (2016). Pridobljeno marec 2016 na Webicom.net (2016). Pridobljeno marec 2016 na Zabec.net (2016). Pridobljeno marec 2016 na Hitrost.com (2016). Pridobljeno marec 2016 na Hostko.si (2016). Pridobljeno marec 2016 na Uroš Zabret: Prenova informacijskega sistema v mikro podjetju stran 34