Diploma
|
|
- Peter Zalokar
- pred 4 leti
- Pregledov:
Transkripcija
1 UNIVERZA V LJUBLJANI BIOTEHNIŠKA FAKULTETA ODDELEK ZA GOZDARSTVO IN OBNOVLJIVE GOZDNE VIRE Tina ŽUNIČ RAZVOJ GOZDNEGA SESTOJA NA RAZISKOVALNIH PLOSKVAH V ALPSKEM GOZDU SMREKE NA POKLJUKI DIPLOMSKO DELO Visokošolski strokovni študij Ljubljana, 2008
2 UNIVERZA V LJUBLJANI BIOTEHNIŠKA FAKULTETA ODDELEK ZA GOZDARSTVO IN OBNOVLJIVE GOZDNE VIRE Tina ŽUNIČ RAZVOJ GOZDNEGA SESTOJA NA RAZISKOVALNIH PLOSKVAH V ALPSKEM GOZDU SMREKE NA POKLJUKI DIPLOMSKO DELO Visokošolski strokovni študij THE DEVELOPMENT OF FOREST STAND IN THE RESEARCH PLOT IN THE POKLJUKA ALPINE SPRUCE FOREST GRADUATION THESIS Higher professional studies Ljubljana, 2008
3 II KLJUČNA DOKUMENTACIJSKA INFORMACIJA ŠD DK KG KK AV SA Dn GDK Zgradba sestoja /osutost krošnje/debelinski prirastek/smreka ŽUNIČ, Tina HLADNIK, David (mentor) KZ SI-1000 Ljubljana, Večna pot 83 ZA LI 2008 IN Univerza v Ljubljani, Biotehniška fakulteta, Oddelek za Gozdarstvo in obnovljive gozdne vire RAZVOJ GOZDNEGA SESTOJA NA RAZISKOVALNIH PLOSKVAH V ALPSKEM GOZGU SMREKE NA POKLJUKI TD Diplomsko delo (Visokošolski strokovni ) OP VI, 25 str.,10 pregl., 12 sl., 9 vir. IJ sl JI sl/en AI Na Pokljuki smo leta 2007 na raziskovalni ploskvi številka 197, ki je velika 0,80 ha, ponovili polno izmero premerov dreves, vzorčno izbranim drevesom smo izmerili višine ter ocenili njihove kakovostne znake (dolžina krošnje, vitalnost, razvojna težnja, poškodovanost in osutost krošnje). Na podlagi pridobljenih podatkov smo ocenili razvoj gozdnega sestoja, čistega smrekovega mlajšega debeljaka z enomerno zgradbo in lesno zalogo 703,8 m³/ha. Napredujoča drevesa smreke na raziskovalni ploskvi so bolje priraščala, njihove krošnje pa so bile manj osute kot pri spremljajočih ali celo zaostajajočih drevesih.
4 III KEY WORDS DOCUMENTATION DN Gt DC FDC CX CC Stand structure/crown decine/ diameter increment/spruce AU ŽUNIČ, Tina AA HLADNIK, David (supervisor) PP SI-1000 Ljubljana, Večna pot 83 PB University of Ljubljana, Biotechnical faculty, Department of forestry and renewable forest resources PY 2008 TI THE DEVELOPMENT OF FOREST COMPOSITION IN THE RESEARCH PLOT IN THE POKLJUKA ALPINE SPRUCE FOREST DT Graduation thesis ( higher professional studies ) NO VI, 25 p., 10 tab., 12 fig., 9 ref. LA Sl AL sl/en AB In 2007, the research plot (0,8 ha) number 197 in Pokljuka spruce forest was remeasured (diameter and height of trees, quality signs of tree vitality, development tendency, damages, defoliation). The composition of spruce large timber stand remains uniform, the average growing is 703,8 m³/ha. As expected the defoliation and developmental tendency of trees have had an influence on the intensity of the diameter increment.
5 IV KAZALO VSEBINE KLJUČNA DOKUMENTACIJSKA INFORMACIJA... II KEY WORDS DOCUMENTATION... III KAZALO VSEBINE...IV KAZALO SLIK... V KAZALO PREGLEDNIC...VI 1 UVOD NAMEN NALOGE MATERIAL IN METODE DELA REZULTATI ANALIZA ZGRADBE IN RAZVOJA GOZDNEGA SESTOJA Drevesna sestava in debelinska struktura Višinske krivulje, tarife in lesna zaloga KAKOVOSTNI ZNAKI DREVES Dolžina in osutost krošnje Poškodovanost dreves, vitalnost in razvojna težnja dreves Debelinski prirastek RAZPRAVA IN SKLEP POVZETEK VIRI ZAHVALA... 25
6 V KAZALO SLIK Slika 1 : Raziskovalna ploskev 197 na Pokljuki, (Foto: Tina Žunič, 2008)... 2 Slika 2: Izsek iz temeljne gozdarske karte gozdnogospodarske enote Pokljuka z označenimi deli raziskovalne ploskve številka 197 (Gozdnogospodarski načrt, 1996)... 5 Sliki 3 : Oznake dreves na ploskvi 197 na Pokljuki, ( Foto: Žunič, 2008)... 6 Slika 4: Frekvenčna porazdelitev dreves po debelinskih stopnjah na ploskvi 197 na Pokljuki leta Slika 5: Frekvenčna porazdelitev dreves po debelinskih stopnjah na ploskvi 197 na Pokljuki leta Slika 6 : Frekvenčna porazdelitev dreves po debelinskih stopnjah na ploskvi 197 na Pokljuki leta Slika 7: Višina smreke merjena na raziskovalni ploskvi 197 na Pokljuki leta Slika 8: Višina smreke merjena na raziskovalni ploskvi 197 na Pokljuki leta Slika 9 : Višina smreke merjena na raziskovalni ploskvi 197 na Pokljuki leta Slika 10: Razvoj višinskih krivulj na raziskovalni ploskvi 197 na Pokljuki od leta 1973 do leta Slika 11: Stopnje osutosti smreke glede na razvojno težnjo na ploskvi 197 na Pokljuki leta Slika 12: Debelinski prirastek glede na vitalnost in razvojno težnjo dreves v obdobju med letoma 1982 in 2007 na raziskovalni ploskvi 197 na Pokljuki... 20
7 VI KAZALO PREGLEDNIC Preglednica 1: Ocenjevanje poškodovanosti krošenj dreves na raziskovalni ploskvi na... 7 Pokljuki Preglednica 2: Ocenjevanje znakov dreves na raziskovalni ploskvi na Pokljuki Preglednica 3:Spremembe števila dreves na raziskovalni ploskvi 197 na Pokljuki v 44 letih... 9 Preglednica 4: Število dreves in sestojna temeljnica na ploskvi 197 od leta 1963 do Preglednica 5 : Tarifni razredi za ploskev 197 na Pokljuki za leta od leta 1963 do Preglednica 6 : Lesna zaloga po debelinskih razredih preračunana na hektar na ploskvi 197 na Pokljuki leta Preglednica 7: Število dreves glede na dolžino krošnje in razvojno težnjo na ploskvi 197 na Pokljuki leta Preglednica 8: Število dreves glede na poškodovanost in razvojno težnjo dreves na ploskvi 197 na Pokljuki leta Preglednica 9: Število dreves glede na vitalnost in razvojno težnjo na ploskvi 197 na Pokljuki leta Preglednica 10: Letni debelinski prirastek (mm/ leto) dreves glede na stopnjo osutosti in razvojno težnjo dreves na raziskovalni ploskvi 197 na Pokljuki leta
8 1 1 UVOD Gozdovi Pokljuke spadajo v altimontanski in subalpinski pas, zatorej jih prištevamo med visokogorske in subalpinske gozdove. Zanje veljajo nekatere posebnosti, ki jih moramo pri gospodarjenju s temi gozdovi upoštevati. Nadmorska višina je eden od dejavnikov, ki skupaj z dejavniki podnebja, tal in življenja opredeljujejo rastiščne razmere. Rastiščni dejavniki učinkujejo na rastline in njihove skupnosti sočasno in vzajemno in tako opredeljujejo razmere za njihovo uspevanje. Gozdno rastišče moramo razumeti kot kompleks vseh štirih dejavnikov. Toplotne in svetlobne razmere, ki so pomembne za uspevanje posameznih osebkov ali celotne rastlinske skupnosti, niso odvisne le od podnebja, ampak tudi od orografskih dejavnikov tal, strukture gozdnega drevja itd. (Bončina in Mikolič, 1998). Za preučevanje sestojev v Blejskem gozdnogospodarskem območju je Inštitut za gozdno in lesno gospodarstvo v Ljubljani od svoje ustanovitve dalje izločil 44 raziskovalnih ploskev, od tega 23 na Pokljuki, 20 ploskev na Jelovici in 1 ploskev na Mali Pišnici pri Kranjski gori. Ploskve so velike 0,80ha ali 1ha. Večji del, kar 32 ploskev, je bilo izbranih v prvih petih letih obstoja inštituta, v letih , in sicer v starejših enodobnih smrekovih sestojih na Pokljuki in Jelovici. Že v začetku je bila v programu tudi izločitev večjega števila ploskev v mlajših enodobnih sestojih, do realizacije programa pa je prišlo šele v letih 1963 in 1967, ko je bilo izločenih nadaljnih 12 raziskovalnih ploskev (Čokl, 1971). Namen, za katerega so bile ploskve izbrane, je bil sprva določen zelo na splošno, s kompleksnim preučevanjem smrekovih sestojev na Pokljuki in Jelovici. V ta namen so bile ploskve pedološko, fitocenološko in sestojno podrobneje preučene. Ti podatki so nato služili kot osnova za pedološko in fitocenološko kartiranje. V okviru sestojnih preučevanj je bila ob izločitvi ploskev izmerjena lesna zaloga na posamezni ploskvi ter dognana struktura sestojev po bioloških razredih dreves. Meritve so se kasneje ponavljale vsakih 5 6 let (Čokl, 1971). V 80-ih letih prejšnjega stoletja pa so ploskve opustili.
9 2 Slika 1 : Raziskovalna ploskev 197 na Pokljuki, (Foto: Tina Žunič, 2008) Gozdnogospodarska enota Pokljuka je po svoji geografski legi zelo specifična enota, saj večina leži na vzhodnem delu Triglavskega pogorja z nadmorsko višino med 1100 in 1500 m, na kateri vladajo dokaj podobni življenjski pogoji. Tu ima podnebje velik vpliv na tvorbo tal, gozdne združbe in rastno dinamiko sestojev. Prevladuje alpsko podnebje oziroma višinsko podnebje gorskih planot in kotanj, kjer se podnevi akumulira velika količina sončne toplote, ponoči pa jo izžareva. Temperatura je najvažnejši oblikovalec drevesne, morfološke in fiziološke sestave sestojev na Pokljuki (Gozdnogospodarski načrt, 2006).
10 3 Zaradi načina gospodarjenja z golosečnimi in postopnimi, a velikopovršinskimi zastornimi sečnjami s slabim pomlajevanjem, imamo danes na Pokljuki veliko gozdov, ki so enomerni. Tak gozd je tudi v rastiščnogojitvenem razredu Subalpinsko smrekovje, kjer leži raziskovalna ploskev 197. Subalpinsko smrekovje je eden od sedmih razredov gozdnogospodarske enote Pokljuka. Ostali rastiščnogojitveni razredi so še: Predalpska jelova bukovja, Predalpska jelova bukovja na boljših tleh in jelovja, Smrekovja mrazišč, Smrekovja mrazišč v prisojnih legah, Subalpinska smrekovja na ekstremnih rastiščih in varovalni gozdovi (Gozdnogospodarski načrt, 2006). Velik problem pri gospodarjenju z gozdovi na Pokljuki predstavlja pešanje vitalnosti v starih enodobnih sestojih (osutost, dovzetnost za bolezni in škodljivce) in pa velik delež rdeče trohnobe (Heterobasidion parviporum). Stanje se na nekaterih delih v zadnjih letih nekoliko izboljšuje, a za vidnejše rezultate bo potrebno počakati še nekaj desetletij, saj potrebuje pri naravnem pomlajevanju seme za vzklitje več sončne energije kot v nižinah (Gozdnogospodarski načrt, 2006).
11 4 2 NAMEN NALOGE Ploskev, na kateri smo izvedli polno izmero, izmerili višine in ocenili kakovostne znake, so postavili leta 1963, nato pa so raziskovalne ploskve na Pokljuki v 80. letih prejšnjega stoletja opustili. Naš namen je bil ponovno pridobiti podatke in s tem nadaljevati s spremljanjem razvoja gozdov na pokljuških raziskovalnih ploskvah. V diplomski nalogi smo želeli oceniti razlike in spremembe v lesni zalogi, višini, debelinskem prirastku in poškodovanosti dreves, ki smo jih pridobili na raziskovalni ploskvi 197 v jeseni 2007, in jih primerjali s podatki v Gozdnogospodarskem načrtu gozdnogospodarke enote Pokljuka za rastiščnogojitveni razred Subalpinsko smrekovje ter v Čoklovih elaboratih o raziskovalnih ploskvah na Blejskem gozdnogospodarskem območju. Predvideli smo, da se razvoj gozdnega sestoja na ploskvi 197 ne bo razlikoval od razvoja gozda v rastiščnogojitvenem razredu Subalpinsko smrekovje, kamor spada ploskev. Domnevali smo, da je osutost krošenj smreke odvisna tudi od razvojne težnje dreves, na vitalnost smreke pa vplivajo tudi morebitne poškodbe debla in krošenj dreves.
12 5 3 MATERIAL IN METODE DELA Razred Subalpinsko smrekovje, kjer leži ploskev 197, obsega 651,44 ha gozdov na območju Mesnovca, v Jeromovih jamah, Krucmanovih kontah in nad Medvedovcem ter predstavlja 13,5 % vseh gozdov v enoti in 15,7 % gospodarskih gozdov. Sega od 1350 do 1450 m nadmorske višine in porašča srednje strma pobočja s precejšnjo kamnitostjo in skalnatostjo, ki doseže do 20 %, na grebenih celo več in otežuje prehodnost. Zaradi velikega deleža sestojev v optimalni fazi je lesna zaloga v tem rastiščnogojitvenem razredu najvišja in znaša 579,4 m³/ha, za debeljake pa je kar 734,5 m³/ha (Gozdnogospodarski načrt, 2006). Slika 2: Izsek iz temeljne gozdarske karte gozdnogospodarske enote Pokljuka z označenimi deli raziskovalne ploskve številka 197 (Gozdnogospodarski načrt, 1996)
13 6 Raziskovalna ploskev 197 je velika 0,80 hektara in leži v odseku 45c, na jugozahodnem zmerno strmem, kotanjastem pobočju Pokljuke z nadmorsko višino 1420m (Čokl, 1971). Prve meritve na ploskvi so bile izvedene leta 1963, nato pa so meritve ponovili še leta 1973, 1982 in leta 2007, ko smo jo izvedli mi. V preteklosti so izmero prsnega premera izvajali navzkrižno s premerko, kjer jim je bila v pomoč točka, označena v prsni višini. Po letu 1970 pa so v uporabo prišli merski trakovi, merski prag merjenja premerov dreves pa so pomaknili iz 7,5 cm na 10 cm premera. Sliki 3 : Oznake dreves na ploskvi 197 na Pokljuki, ( Foto: Žunič, 2008) Pri izvedbi meritev nam je bilo v pomoč, da je sama ploskev razdeljena na štiri dele in je ločena po barvi številk. Prvo in četrto polje ima številke pobarvane z rdečo, drugo in tretje polje pa z belo barvo. Posamezno polje smo razdelili še na dodatne prečne pasove in si pri tem pomagali z vrvjo, saj je bilo dreves veliko in lahko bi se zgodilo, da bi katerega izpustili.
14 7 Višine so bile pri prvih merjenjih zaradi pomanjkanja boljših višinomerov merjene s preprostim Fluryjevim višinomerom, leta 1973 so uporabljali Blume Leissov višinomer (Čokl, 1971). Pri meritvah leta 2007 smo uporabili višinomer SUUNTO, višine pa smo merili vsakemu desetemu drevesu oziroma najbližjemu naslednjemu. Poleg izmere višine in prsnega premera smo drevesom ocenili tudi kakovostne znake. To so dolžina krošnje, vitalnost, razvojna težnja in poškodovanost debla. Pri ocenjevanju smo uporabljali šifrant, ki ga uporabljajo tudi drugod po Sloveniji in ga je na sosednjih raziskovalnih ploskvah uporabljal tudi Rebolj (2007). Za ocenjevanje osutosti krošnje smo uporabljali slikovni ključ (Kronenbilder, 1985), ki opisuje različne stopnje osutosti krošenj in podaja znake, s katerimi smo nato lahko razvrstili drevesa po stopnjah osutosti. Preglednica 1: Ocenjevanje poškodovanosti krošenj dreves na raziskovalni ploskvi na Pokljuki 2007 Stopnja Osutost ( %) Osutost je osnovni kazalnik za oceno zdravstvenega stanja oziroma vitalnosti drevesa. Ta kazalnik izraža na oko (okularno) ocenjen delež manjkajočih asimilacijskih organov (listov, iglic) v primerjavi z namišljenim normalnim drevesom istega socialnega položaja, iste drevesne vrste in z enakega rastišča. Odpadanje listov ali iglic je lahko tudi naravni mehanizem, s katerim se tudi popolnoma zdravo drevo odzove na razne strese (Kovač in Skudnik, 2008).
15 8 Ker na drevo vpliva več dejavnikov hkrati, njihovih vplivov ni vedno mogoče ločiti med seboj, tudi osutosti ne moremo pripisati le določenemu vzroku. To je mogoče le, če je posamezni dejavnik zelo močno poudarjen (Kovač in Skudnik, 2008). Preglednica 2: Ocenjevanje znakov dreves na raziskovalni ploskvi na Pokljuki 2007 Znak Dolžina krošnje Vitalnost Razvojna težnja Poškodovanost debla Stopnja znaka Opis stopnje znaka Opis informacije 1 dolga krošnja Dolžina krošnje >1/4 višine drevesa 2 srednje dolga krošnja Dolžina krošnje 1/2-1/4 višine drevesa 3 kratka krošnja Dolžina krošnje < 1/4 višine drevesa Izredna življenska moč in zmožnost 1 izredna življenska moč reagiranja Velika življenska moč in sposobnost 2 močna življenska moč reagiranja Srednja življenska moč in sposobnost 3 srednja življenska moč reagiranja 4 slaba življenska moč Nesposobnost pozitivnega reagiranja 1 napredujoče drevo Vzpenjači 2 spremljajoče drevo Spremljevalci 3 zaostajoče drevo Zaostajalci 0 brez poškodb 1 pri spravilu 2 razpoke 3 gradnja prometnic 4 zlomljen vrh 5 nagnjeno deblo 6 suh vrh Drevesa v vseh slojih tekmujejo med seboj za svetlobo, hrano in vodo. Ker je genetska zasnova vsakega osebka praviloma različna, vodi medsebojni boj k večkratnemu spreminjanju položaja osebka glede na njegove sosede. Pospeševani osebki zaostajajo v rasti in na koncu propadejo. Njihov življenjski prostor zavzamejo sosednji osebki. Proces naravnega izločanja pa ni dovolj pojasnjen le z oceno razvojne težnje, zato razvrščamo vse osebke znotraj razreda razvojne težnje še na razrede po vitalnosti (Kotar, 1999).
16 9 4 REZULTATI 4.1 ANALIZA ZGRADBE IN RAZVOJA GOZDNEGA SESTOJA Na ploskvi smo izvedli polno izmero dreves in nato smo podatke primerjali s predhodno izmerjenimi leta 1963, 1973 in Zaradi opuščenosti ploskve in poraščenosti debel z mahovjem in lišaji določenih števil na drevesih ni bilo mogoče prepoznati, smo jih pa kljub temu izmerili in jih vključili v analize. Preglednica 3: Spremembe števila dreves na raziskovalni ploskvi 197 na Pokljuki v zadnjih 44 letih Leto izmere Število dreves Prvotno število dreves na ploskvi je bilo 2091, leta 1973 je bilo dreves 1,3 krat manj, leta 2007 pa se je število dreves zmanjšalo za 2,6 krat oziroma na 38 %. Veliko dreves je bilo posekanih, nekaj pa je bilo podrtih oziroma polomljenih med vremenskimi ujmami Drevesna sestava in debelinska struktura Na ploskvi 197 je enodobni sestoj smreke. Pomladka zaradi goste strehe sestoja in zakisanih tal ni. Preglednica 4: Število dreves in sestojna temeljnica na ploskvi 197 od leta 1963 do 2007 Ploskev številka 197 Leto 1963 Leto 1969 Leto 1973 Leto 1982 Leto 2007 N / ha Smreka % G/ha 39,19 41,88 54,43 52,10 60,92 %
17 10 Vrednosti za leto 1963 in 1969 smo povzeli iz Čoklovih (1971) elaboratov o raziskovalnih ploskvah v Blejskem gozdnogospodarskem območju. Za leto 1973 in 1982 smo jih izračunali s pomočjo podatkov, zbranih v zvezku starih snemalnih listov za ploskev 197, za leto 2007 pa smo podatke pridobili z merjenji, ki smo jih opravili v jeseni 2007 na terenu. S porazdelitvijo dreves po debelinskih stopnjah smo primerjali zgradbo sestoja po posameznih časovnih obdobjih. Porazdelitev dreves po debelinskih stopnjah je bila leta 2007 podobna normalni porazdelitvi, v preteklosti pa so prevladovala drevesa v najmanjših debelinskih stopnjah. Leta 1973 je bil delež tanjšega drevja na raziskovani ploskvi 197 zelo velik, kar je vidno iz slike 4. Skozi desetletja pa se je zgradba spremenila v enomerni gozd, kar prikazuje slika 6. N/ha Debelinske stopnje Slika 4: Frekvenčna porazdelitev dreves po debelinskih stopnjah na ploskvi 197 na Pokljuki leta 1973
18 11 N/ha Debelinske stopnje Slika 5: Frekvenčna porazdelitev dreves po debelinskih stopnjah na ploskvi 197 na Pokljuki leta 1982 N/ha Debelinske stopnje Slika 6 : Frekvenčna porazdelitev dreves po debelinskih stopnjah na ploskvi 197 na Pokljuki leta 2007
19 Višinske krivulje, tarife in lesna zaloga S podatki o višinah dreves na ploskvi smo izdelali višinske krivulje. Na podlagi arhivskih podatkov in naših meritev so se višinske krivulje le malo spremenile. Višinske krivulje so bile tudi izhodišče za določanje tarifnih razredov. h ( m ) d 1,3 (cm) Slika 7: Višina smreke merjena na raziskovalni ploskvi 197 na Pokljuki leta 1973
20 13 h ( m ) d 1,3 ( cm ) Slika 8: Višina smreke merjena na raziskovalni ploskvi 197 na Pokljuki leta 1982 h (m) d 1,3 (cm) Slika 9 : Višina smreke merjena na raziskovalni ploskvi 197 na Pokljuki leta 2007
21 14 h (m) višina 1982 višina 2007 višina d 1,3 (cm) Slika 10: Razvoj višinskih krivulj na raziskovalni ploskvi 197 na Pokljuki od leta 1973 do leta 2007 Za oceno lesne zaloge smo uporabili prirejene Schaefferjeve tarife, ki jih uporabljamo za enodobne gozdove. Najprej smo določili debelinsko stopnjo, kjer se lesna zaloga razpolavlja. Pri enodobnih sestojih to pomeni z naštevanjem 30% dreves od najvišje debelinske stopnje proti nižji. Lesna zaloga za leto 2007 se razpolavlja v sedmi debelinski stopnji. Višino te debelinske stopnje smo očitali na višinski krivulji, nato smo postopek ponovili še za leto 1982 in 1973 (Gozdarski priročnik, 2003). Tarife so postopno naraščale, presenetljivo je le, da se višinski krivulji za leto 1973 in 1982 nista razlikovali.
22 15 Preglednica 5 : Tarifni razredi za ploskev 197 na Pokljuki za leta od leta 1963 do 2007 Leto Tarifa 1963 / / Lesna zaloga na raziskovalni ploskvi je enakomerno naraščala skozi desetletja. V času prvih meritev leta 1963 je znašala 343,75 m³/ha, po 44 letih pa se je povečala za skoraj 50 %, na 703,83m³/ha v letu Preglednica 6 : Lesna zaloga po debelinskih razredih preračunana na hektar na ploskvi 197 na Pokljuki Deb. razred Leto 1963 Leto 1973 Leto 1982 Leto 2007 (cm ) m³/ha % m³/ha % m³/ha % m³/ha % ,50 92,4 410,98 89,3 364,39 73,9 264,66 37, ,25 7,6 49,56 10,7 125,97 25,5 427,44 60,7 nad 50 / / / 2,95 0,6 11,73 1,7 Skupaj 343, , , , V preglednici so prikazane vrednosti lesne zaloge po debelinskih razredih, preračunane na hektar. Delež lesne zaloge v prvem debelinskem razredu (0 29 cm) se je zmanjšal, hkrati pa se je povečala lesna zaloga v drugem razredu (30 49 cm). Leta 1973 je bil delež lesne zaloge v prvem razredu 92 %, leta 2007 je bil delež lesne zaloge v drugem razredu že 60 %, pojavila pa so se tudi drevesa v tretjem debelinskem razredu.
23 KAKOVOSTNI ZNAKI DREVES Na ploskvi 197 smo zaradi velikega števila dreves ocenjevali kakovostne znake le na prvih dveh poljih. Pri ocenjevanju smo upoštevali vsa drevesa, pri katerih smo še lahko razbrali oznako zaporednih številk in tudi neoznačena ali nerazpoznavno označena drevesa. Vseh dreves skupaj je bilo 383. Ocenjevali smo osutost, dolžino krošnje, vitalnost, razvojno težnjo in poškodovanost debla ali krošnje dreves. Podatke smo primerjali s poškodovanostjo na sosednji raziskovalni ploskvi mlajšega debeljaka, ki jo je v prejšnjem letu ponovno izmeril Rebolj (2007), ter z oceno o poškodovanosti dreves v gozdnogospodarskem načrtu za gozdnogospodarsko enoto Pokljuka za rastičnogojitveni razred subalpinsko smrekovje Dolžina in osutost krošnje Na raziskovalni ploskvi 197 smo osutost drevesnih krošenj smreke razvrščali v deset razredov. Povprečna osutost na raziskovalni ploskvi 197 je 46,7 %, toda prave razlike v stopnji osutosti smo ocenili s primerjavo dreves z različno stopnjo razvojne težnje. Povprečna osutost v prvem razredu razvojne težnje, kjer so napredujoča drevesa je 23,2 %, v drugem razredu pri spremljevalcih je povprečna osutost 40,4 %, pri zaostajajočih drevesih pa je povprečna osutost kar 74,3 %, kar močno poveča oceno povprečne osutosti za celotno raziskovalno ploskev. Razlike v stopnjah osutosti smreke v treh razredih ocenjene razvojne težnje so prikazane na sliki 11.
24 17 N/ ha Napredujoči 2 Spremljevalci 3 Zaostajajoči Stopnja osutosti Slika 11: Stopnje osutosti smreke glede na razvojno težnjo na ploskvi 197 na Pokljuki leta 2007 Glede na dolžino krošnje smo drevesa na ploskvi uvrščali v tri razrede. Zaradi strjenega sklepa krošenj v strehi je bilo največ dreves s kratko krošnjo. To so drevesa, ki imajo krošnjo krajšo od ¼ višine drevesa. Takih je na ploskvi kar 60 %, 40 % pa je dreves s krošnjo dolgo med ¼ in ½ višine drevesa. Na raziskovalni ploskvi nismo odkrili smrek, ki bi imele krošnjo daljšo od ½ višine drevesa. Preglednica 7: Število dreves glede na dolžino krošnje in razvojno težnjo na ploskvi 197 na Pokljuki leta 2007 Razvojna težnja Dolžina krošnje Napredujoča Spremljajoča Zaostajajoča Srednje dolga Kratka krošnja Skupaj
25 Poškodovanost dreves, vitalnost in razvojna težnja dreves Pri ocenjevanju poškodovanosti smo ocenjevali biotske in abiotske dejavnike. Poškodbe drevesnih debel in krošenj smo razvrščali v sedem skupin (Preglednica 2). Na raziskovalni ploskvi so prevladovala nepoškodovana drevesa, teh je bilo kar 75 %. Dreves s poškodbami, ki so nastale pri spravilu je bilo 5 %, 8 % dreves pa je imelo razpoke na deblih, ki smo jih pripisali vremenskih vplivom. 1 % dreves je nagnjenih, 1 % dreves pa ima suh vrh. Ker raziskovalne ploskve ne prečka nobena gozdna prometnica teh poškodb ni bilo. Preglednica 8: Število dreves glede na poškodovanost in razvojno težnjo dreves na ploskvi 197 na Pokljuki leta 2007 Vitalnost Poškodovanost Močna Srednja Slaba Brez Pri spravilu Razpoke Zlomljen vrh Nagnjeno deblo 2 Suh vrh 5 Skupaj Na ploskvi so prevladovale smreke s srednjo vitalnostjo (44,7 % dreves), veliko življenjsko moč smo pripisali manj kot četrtini ocenjenih dreves (23,5 %), slabo vitalnost pa smo ocenili slabi tretjini dreves (31,8 %). Ocenili smo, da poškodbe debel vplivajo na vitalnost dreves. V skupini dreves, ki smo jim ocenili slabo vitalnost so bile najbolj pogoste poškodbe v krošnji zlomljen ali suh vrh. Drevesom z močno in srednjo življensko močjo smo sicer pogosto ocenili razpoke na deblih, manj pa je bilo v teh skupinah dreves s suhimi ali zlomljenimi vrhovi.
26 19 Med napredujočimi drevesi (29 % dreves) so prevladovale smreke z močno vitalnostjo, v skupini spremljajočih dreves (39 %) je bilo največ ocenjenih kot srednje vitalnih, med zaostajajočimi drevesi v enomernem sestoju pa so po pričakovanju prevladovala drevesa s slabo vitalnostjo (32 %). Preglednica 9: Število dreves glede na vitalnost in razvojno težnjo na ploskvi 197 na Pokljuki leta 2007 Razvojna težnja Vitalnost Napredujoča Spremljajoča Zaostajajoča Močna Srednja Slaba Skupaj Debelinski prirastek Za oceno debelinskega prirastka smo uporabili le drevesa, ki so pri terenskih meritvah še imela določljivo oznako zaporedne številke in smo jim ocenili tudi kakovostne znake ter poškodovanost. Vsa drevesa, ki so bila bodisi posekana v obdobju med letoma 1982 in 2007 ali drevesa, kjer številke ni bilo možno razbrati, smo izločili iz analize. Pred obdelavo podatkov smo v preglednicah preverili premere dreves v obeh obdobjih ter s kodami označili posekana drevesa, tista, ki jim ni bilo mogoče razbrati zaporednih številk, ali pa so bili novi premeri celo manjši, kot pri prejšnjih meritvah. Pri izračunu debelinskega prirastka glede na razvojno težnjo in osutost dreves smo upoštevali le tiste skupine, v katerih so bila vsaj tri izmerjena in ocenjena drevesa.
27 20 Preglednica 10: Letni debelinski prirastek (mm/ leto) dreves glede na stopnjo osutosti in razvojno težnjo dreves na raziskovalni ploskvi 197 na Pokljuki leta 2007 Razvojna težnja Stopnja osutosti Napredujoča Spremljajoča Zaostajajoča 1 2 3,78 2,86 3 3,77 2,23 4 3,51 2,61 1,18 5 2,68 2,42 0,64 6 1,84 1,04 7 2,45 1,64 8 1,12 1,15 9 0, ,43 Kot smo pričakovali, so imela drevesa, ki so napredujoča, največji debelinski prirastek, osutost njihovih krošenj pa je bila med drugo in peto stopnjo osutosti. Spremljajoča drevesa so bila nekoliko bolj osuta in so imela manjši debelinski prirastek, zaostajajoča drevesa pa so bila zelo osuta, njihov debelinski prirastek pa najnižji. id (mm/ha) 4,0 3,5 3,0 2,5 2,0 1,5 1,0 0,5 0,0 Razvojna težnja napredujoča spremljajoča zaostajajoča Vitalnost močna srednja slaba Slika 12: Debelinski prirastek glede na vitalnost in razvojno težnjo dreves v obdobju med letoma 1982 in 2007 na raziskovalni ploskvi 197 na Pokljuki
28 21 5 RAZPRAVA IN SKLEPI Leta 1963 so postavili raziskovalno ploskev 197 in v času prvih meritev je bil sestoj v fazi drogovnjaka, njegova starost pa je bila ocenjena na 55 let (Čokl, 1971). Danes je sestoj v razvojni fazi mlajšega debeljaka, njegova zgradba pa je enomerna, kar je tudi značilnost rastiščnogojitvenega razreda subalpinsko smrekovje (Gozdnogospodarski načrt..., 2006). V primerjavi podatkov, zbranih na terenu in podatkov o predhodnih merjenjih (Čokl, 1971), smo ugotovili, da se pestrost drevesnih vrst ni spremenila. Na raziskovalni ploskvi je še vedno 100 % delež smreke. Povzeli smo, da so že od vsega začetka veljale tarife za enodobno zgradbo sestoja (Schaefferjeve tarife). S pomočjo višinske krivulje in debelinske stopnje, kjer se lesna zaloga razpolavlja, smo za leto 2007 določili šesti tarifni razred. V obdobju od leta 1973 do leta 2007 se je tarifni razred povečal za dva tarifna razreda. V gozdnogospodarskem načrtu za GGE Pokljuka za izračune na celotni enoti uporabljajo vmesne tarife (po Čoklu) (Gozdnogospodarski načrt..., 2006). Ko smo primerjali razvoj sestojev na sosednjih ploskvah, ki jih ocenjeval Rebolj (2007), smo ugotovili, da se sestoj na ploskvi 193, ki je ravno tako kot sestoj na raziskovalni ploskvi 197 v razvojni fazi mlajšega debeljaka, razvija zelo podobno. V 80. letih prejšnjega stoletja je bilo 70 % dreves v prvem razširjenem debelinskem razredu, 30 % v drugem, leta 2007 pa se je stanje ravno obrnilo. Na ploskvi 197 pa je bilo leta 1982 dreves v prvem razširjenem debelinskem razredu 74 %, v drugem pa 26 %. Leta 2007 je bilo 38 % dreves v prvem razredu in 60 % v drugem, pojavljati pa so se začela tudi drevesa v tretjem debelinskem razredu.
29 22 Načrtovalci so v gozdnogospodarskem načrtu za GGE Pokljuka na podlagi stalnih vzorčnih ploskev za rastiščnogojitveni razred subalpinskega smrekovja ocenili, da je lesna zaloga v tem razredu 579,4 m³/ha. Ker kar 55 % površine rastiščnogojitvenega razreda subalpinsko smrekovje predstavljajo debeljaki in sem sodi tudi raziskovalna ploskev 197, smo primerjali lesno zalogo na ploskvi z oceno za razvojno fazo debeljakov. Ta znaša 734,5 kar je 4 % več kot na raziskovalni ploskvi 197. Razliko je mogoče pojasniti že z oceno debelinske strukture, saj je bilo v rastiščnogojitvenem razredu subalpinsko smrekovje kar 31,4 % lesne zaloge v tretjem razširjenem debelinskem razredu (Gozdnogospodarski načrt..., 2006), na raziskovalni ploskvi je bil največji delež lesne zaloge v drugem debelinskem razredu (60,7 %) ter v prvem debelinskem razredu (37,6 %). Pri ocenjevanju poškodovanosti smo ugotovili, da je na raziskovalni ploskvi 197 nepoškodovanih tri četrtine dreves. Na podobni sosednji ploskvi, ki jo je ocenjeval Rebolj (2007) je bilo nepoškodovanih dreves le 54 %. Poškodbe pri spravilu, zlomljeni vrhovi dreves in razpoke na deblih so glavne poškodbe, ki se pojavljajo na raziskovalni ploskvi 197. V gozdnogospodarskem načrtu GGE Pokljuka za rastiščnogojitveni razred subalpinsko smrekovje poškodovanost doseže slabih 12 %, dreves s poškodovanim deblom in koreničnikom pa je bilo 7 %. V gozdnogospodarskem načrtu so med poškodovana drevesa uvrščali tista drevesa, ki so imela v krošnji več kot 60 % osutih iglic. Takih je bilo v celotni enoti 2,6 %. Na raziskovalni ploskvi 197 smo tako visoko osutost ocenili pri 30 % dreves, toda prevladovala so v skupini zaostajajočih dreves s slabo vitalnostjo. Povprečna osutost smreke na ploskvi je leta 2007 znašala 46,7 %, pri napredujočih drevesih je bila za polovico manjša, pri spremljajočih pa 40, 4 %. Debelinski prirastek na raziskovalni ploskvi 197 je nekoliko manjši kot na sosednji raziskovalni ploskvi, ki jo je ocenjeval Rebolj (2007). V drugem debelinskem razredu smo ocenili za pol milimetra manjši debelinski prirastek (3,6 mm/leto), ocene o priraščanju smreke po skupinah osutosti in razvojne težnje dreves pa se niso razlikovale.
30 23 6 POVZETEK Na Pokljuki so začeli leta 1963 spremljati razvoj gozdnega sestoja na raziskovalni ploskvi v rastiščnogojitvenem razredu subalpinsko smrekovje. Ploskev s površino 0,8 ha je bila razdeljena na štiri dele, leži pa na nadmorski višini 1420 m. Podatki na raziskovalni ploskvi 197 so bili nazadnje zbrani pred 25-imi leti, zato je bilo delo pri ponovnem merjenju v letu 2007 oteženo, saj se nekaterih zaporednih številk dreves ni dalo razbrati oziroma so bile slabo vidne. Na celotni ploskvi smo vsem drevesom nad merskim pragom 10 cm izmerili premer v prsni višini, višine pa smo izmerili tistim vzorčno izbranim drevesom, ki so jih merili tudi pri preteklih meritvah. Na ploskvi pa smo poleg meritev premera in višine drves ocenjevali tudi njihove kakovostne znake. Že od prvih meritev je na raziskovalni ploskvi le smreka, sestoj pa je prešel iz razvojne faze drogovnjaka v mlajši debeljak. Lesna zaloga na ploskvi 197 enakomerno narašča. Leta 1963 je bila lesna zaloga 343,75 m³/ha, štirideset let kasneje pa se je lesna zaloga povečala na 703,83 m³/ha. V letu 1973 je bil delež lesne zaloge v prvem razširjenem debelinskem razredu skoraj 90 %, do leta 1982 pa se je delež lesne zaloge v drugem debelinskem razredu povečal iz 10 % na 26 %. V letu 2007 je bil delež lesne v drugem debelinskem razredu že 61 %, pojavila pa so se tudi drevesa v tretjem debelinskem razredu. Na raziskovalni ploskvi je bilo poškodovanih 25 % dreves. Prevladovale so poškodbe debel, nastale pri spravilu, zlomljeni vrhovi dreves in razpoke na deblih. Povprečna osutost smreke na ploskvi je leta 2007 znašala 46,7 %, pri napredujočih drevesih je bila za polovico manjša, pri spremljajočih pa 40, 4 %. Napredujoča drevesa so bolje priraščala, njihove krošnje pa so bile manj osute, kot pri spremljajočih ali celo zaostajajočih drevesih.
31 24 7 VIRI Bončina A. in Mikolič V Posebnosti strukture gozdov, gojenja, načrtovanja in gospodarjenja v Sloveniji vzdolž gradianta nadmorske višine. Ljubljana, Biotehniška fakulteta, Oddelek za gozdarstvo in obnovljive gozdne vire: str. Čokl M Raziskovalne ploskve v Blejskem gozdnogospodarskem območju. Ljubljana, Inštitut za gozdno in lesno gospodarstvo Slovenije, 49 str. Gozdnogospodarski načrt za GGE Pokljuka Bled, ZGS - OE Bled Kotar M Gozdarski priročnik. Ljubljana, Biotehniška fakulteta, Oddelek za gozdarstvo in obnovljive gozdne vire: 413 str. Kovač M. in Skudnik M Poškodovanost gozdov in osutost dreves. Ljubljana, Gozdarski inštitut Slovenije: 6 str. Kotar M Gojenje gozdov. Ljubljana, Biotehniška fakulteta, Oddelek za gozdarstvo in obnovljive gozdne vire: 128 str. Kronenbilder mit Nadel und Blattverlusrprozenten Birmendorf, EAFV: 98 str. Leibundgut H Nega gozda. Ljubljana, Biotehniška fakulteta, Oddelek za gozdarstvo in obnovljive gozdne vire: 191 str. Rebolj L Poškodovanost smreke in razvoj gozdnih sestojev na Pokljuki: Diplomsko delo. Ljubljana, samozaložba: 53 str.
32 25 ZAHVALA Od zaključku študija se zahvaljujem mentorju doc. dr Davidu Hladniku za pomoč in strokovno vodenje pri izvedbi diplomske naloge, Lojzetu Škvarči in Karmen Vogelnik za pomoč pri meritvah. Zahvala gre tudi recenzentu prof. dr. Andreju Bončini za pregled naloge. Največja zahvala pa gre fantu Klemnu za vso moralno in materialno podporo pri študiju, staršem in vsem, ki so mi kakorkoli pomagali do zaključka študij
Priročnik za popis izbranih gozdnih habitatnih tipov 91E0 in 91F0 ob Muri dr. Kovač Marko, dr. Mali Boštjan, Žlogar Jure, mag. Planinšek Špela, Vochl
Priročnik za popis izbranih gozdnih habitatnih tipov 91E0 in 91F0 ob Muri dr. Kovač Marko, dr. Mali Boštjan, Žlogar Jure, mag. Planinšek Špela, Vochl Saša Ljubljana, maj 2015 Popisni obrazec SPLOŠNI PODATKI
Prikaži večPowerPoint Presentation
Izbira drevja za posek v mlajših enomernih sestojih (pretežno) ene drevesne vrste neposredno ob sečnji s strojem Mag. Živan Veselič Izbira drevja za posek Izbira drevja je zadnje dejanje v procesu določitve
Prikaži večPowerPointova predstavitev
Tehnološki vidik pridobivanja lesa v varovalnih gozdovih pod Ljubeljem As. Matevž Mihelič Prof. Boštjan Košir 2012 Izhodišča Varovalni gozdovi, kjer razmišljamo o posegih, morajo zadovoljevati več pogojem.
Prikaži večPowerPointova predstavitev
Predlogi načrtovalskih rešitev PUN2000 za gozdove Dragan Matijašić, ZGS Ljubljana, 6.5.2015 Maribor, 7.5.2015 Namen predstavitve Dopolnitve Priročnika o izdelavi GGN GGE Ekocelice Pregled stanja Izločanje
Prikaži večDiapozitiv 1
Izvajanje ukrepov na območju Natura 2000 Jelovica Davor Krepfl, ZRSVN, Ljubljana, 6.5.2015 Kvalifikacijske vrste (SPA) sokol selec (Falco peregrinus) planinski orel (Aquila chrysaetos) črna žolna (Dryocopus
Prikaži večZbornik predavanj in referatov 13. Slovenskega posvetovanja o varstvu rastlin z mednarodno udeležbo Rimske Toplice, marec 2017 ZDRAVJE SLOVENSKI
ZDRAVJE SLOVENSKIH GOZDOV TRETJE LETO PO ŽLEDOLOMU V LETU 2014 Marija KOLŠEK 1 ZGS, Zavod za gozdove Slovenije, Ljubljana 230 IZVLEČEK Posledice katastrofalnega žledoloma, ki je v letu 2014 prizadel več
Prikaži večPredloga za diplomsko nalogo BF
UNIVERZA V LJUBLJANI BIOTEHNIŠKA FAKULTETA ODDELEK ZA GOZDARSTVO IN OBNOVLJIVE GOZDNE VIRE Jurij TURK ANALIZA UČINKOVITOSTI APLIKACIJ ZA PAMETNE TELEFONE PRI MERJENJU SESTOJNIH PARAMETROV DIPLOMSKO DELO
Prikaži večSeminarska naloga POS
Zbornik gozdarstva in lesarstva 80 (2006), s. 81-96 GDK: 524:174.7 Picea abies karst.--015(045)=863 Prispelo / Recived: 28. 06. 2006 Sprejeto / Accepted: 24. 07. 2006 Izvirni znanstveni članek Original
Prikaži večUporaba SVP za ocenjevanje poseka
Uporaba SVP za ocenjevanje poseka Matija Majcen Uvod 1946 1972 pri nas klasična kontrolna metoda s polno premerbo Začetek 70. let se začne uporabljati kontrolna vzorčna metoda 1998: Pravilnik o gozdnogospodarskih
Prikaži večMicrosoft Word - Porgozd06a.doc
POROČILO ZAVODA ZA GOZDOVE SLOVENIJE O GOZDOVIH ZA LETO 2006 Ljubljana, februar 2007 2 V S E B I N A POVZETEK... 5 1 POVRŠINA GOZDOV IN POSEGI V GOZDOVE... 8 1.1 Površina gozdov... 8 1.2 Posegi v gozdove.
Prikaži večPredloga za diplomsko nalogo BF
UNIVERZA V LJUBLJANI BIOTEHNIŠKA FAKULTETA ODDELEK ZA GOZDARSTVO IN OBNOVLJIVE GOZDNE VIRE Dejan KALIGARO VPLIV OBJEDANJA NA NARAVNO POMLAJEVANJE PO VETROLOMU V TRNOVSKEM GOZDU DIPLOMSKO DELO Visokošolski
Prikaži večMicrosoft Word - Matevz_TRIPLAT.doc
UNIVERZA V LJUBLJANI BIOTEHNIŠKA FAKULTETA ODDELEK ZA GOZDARSTVO IN OBNOVLJIVE GOZDNE VIRE Matevž TRIPLAT PRIMERJAVA RAZLIČNIH NAČINOV REDČENJA V BUKOVIH DROGOVNJAKIH DIPLOMSKO DELO Univerzitetni študij
Prikaži večUNIVERZA V LJUBLJANI BIOTEHNIŠKA FAKULTETA ODDELEK ZA GOZDARSTVO IN OBNOVLJIVE GOZDNE VIRE Primož KOVAČ RAZVOJ IN GOJENJE SESTOJEV RDEČEGA BORA (Pinus
UNIVERZA V LJUBLJANI BIOTEHNIŠKA FAKULTETA ODDELEK ZA GOZDARSTVO IN OBNOVLJIVE GOZDNE VIRE Primož KOVAČ RAZVOJ IN GOJENJE SESTOJEV RDEČEGA BORA (Pinus sylvestris L.) NA OBMOČJU SENOŽETI IN VOLNJAKA MAGISTRSKO
Prikaži večMicrosoft Word - Porgozd10_Solc1.doc
POROČILO ZAVODA ZA GOZDOVE SLOVENIJE O GOZDOVIH ZA LETO 2010 Ljubljana, februar 2011 2 V S E B I N A POVZETEK......... 5 1 POVRŠINA GOZDOV IN POSEGI V GOZDOVE...... 8 1.1 Površina gozdov.... 8 1.2 Posegi
Prikaži večMicrosoft PowerPoint - 14 IntrerspecifiOna razmerja .ppt
IV. POPULACIJSKA EKOLOGIJA 14. Interspecifična razmerja Št.l.: 2006/2007 1 1. INTERSPECIFIČNA RAZMERJA Osebki ene vrste so v odnosih z osebki drugih vrst, pri čemer so lahko ti odnosi: nevtralni (0), pozitivni
Prikaži večPowerPointova predstavitev
Gozdnogospodarsko načrtovanje in NATURA 2000 Gospodarjenje z gozdovi NAMEN gospodarjenja z gozdovi ohranitev in trajnostni razvoj gozdov, to je zagotavljanje in vzdrževanje vseh ekoloških, socialnih in
Prikaži večUpravljanje gozdnih habitatnih tipov in vrst v izbranih območjih Natura 2000 ob Muri IZVEDENI VARSTVENI UKREPI Štefan Kovač Dr. Gregor Božič Zaključna
Upravljanje gozdnih habitatnih tipov in vrst v izbranih območjih Natura 2000 ob Muri Štefan Kovač Dr. Gregor Božič Zaključna konferenca, Radenci, 29. 11. 2016 CILJI IZVEDENIH VARSTVENIH UKREPOV A/Krepitev
Prikaži večActa Silvae et Ligni 115 (2018), Izvirni znanstveni članek / Original scientific paper VPLIVNI DEJAVNIKI POSEKA V ZASEBNIH GOZDOVIH SLOVENIJE V
Acta Silvae et Ligni 115 (2018), 29-42 Izvirni znanstveni članek / Original scientific paper VPLIVNI DEJAVNIKI POSEKA V ZASEBNIH GOZDOVIH SLOVENIJE V OBDOBJU 1995 2014 FACTORS INFLUENCING TIMBER HARVESTING
Prikaži večPravilno podiranje drevesa. Ogromne količine lesa. (sliki iz: Spravilo lesa s pomočjo velikega tovornjaka. Veliki
Pravilno podiranje drevesa. Ogromne količine lesa. (sliki iz: http://www.ggsg.si/gozdarstvo.aspx) Spravilo lesa s pomočjo velikega tovornjaka. Veliki kompleksi gozda. Kaj je gozdarstvo... Gozdarstvo je
Prikaži večVečna pot 2, SI-1000 Ljubljana VABILO Otrokov svet je svež, nov in lep, poln vznemirjenj, čudenja in presenečenj in prav tak je slovenski gozd! Gozdar
VABILO Otrokov svet je svež, nov in lep, poln vznemirjenj, čudenja in presenečenj in prav tak je slovenski gozd! je v zadnjih letih pridobil številne izkušnje in znanja za podporo privlačnejšemu vzgojnoizobraževalnemu
Prikaži večŠtevilka:
Projektna naloga za KARTIRANJE NEGOZDNIH HABITATNIH TIPOV NA LIFE- IP NATURA.SI PROJEKTNIH OBMOČJIH SKLOP 1: Območje: SLOVENSKA ISTRA vzhod Območje: SLOVENSKA ISTRA zahod 1. UVOD SKLOP 2: Območje: VOLČEKE
Prikaži večMODEL PRIMERNOSTI OBMOČIJ ZA POVEZOVANJE
MODEL PRIMERNOSTI OBMOČIJ ZA POVEZOVANJE doc. dr. Špela Pezdevšek Malovrh prof. dr. Lidija Zadnik Stirn prof. dr. Janez Krč VSEBINA Raziskovalni problem UVOD GOSPODARJENJE V ZASEBNIH GOZDOVIH Ni optimalno
Prikaži večDiapozitiv 1
Toplotni pasovi in podnebni tipi Toplotni pasovi: so območja, ki se v obliki pasov raztezajo okrog zemeljske oble. Ločimo: Tropski pas Subtropski pas Zmerno topli pas Subpolarni pas Polarni pas Znotraj
Prikaži večrm.dvi
1 2 3 4 5 6 7 Ime, priimek Razred 14. DRŽAVNO TEKMOVANJE V RAZVEDRILNI MATEMATIKI NALOGE ZA PETI IN ŠESTI RAZRED OSNOVNE ŠOLE Čas reševanja nalog: 90 minut Točkovanje 1., 2., in 7. naloge je opisano v
Prikaži večMicrosoft Word - CelotniPraktikum_2011_verZaTisk.doc
Elektrotehniški praktikum Sila v elektrostatičnem polju Namen vaje Našli bomo podobnost med poljem mirujočih nabojev in poljem mas, ter kakšen vpliv ima relativna vlažnost zraka na hitrost razelektritve
Prikaži večUNIVERZA V LJUBLJANI BIOTEHNIŠKA FAKULTETA ODDELEK ZA GOZDARSTVO IN OBNOVLJIVE GOZDNE VIRE Benjamin BERNARD PRESOJA ORGANIZACIJE GOSPODARJENJA V GOZDO
UNIVERZA V LJUBLJANI BIOTEHNIŠKA FAKULTETA ODDELEK ZA GOZDARSTVO IN OBNOVLJIVE GOZDNE VIRE Benjamin BERNARD PRESOJA ORGANIZACIJE GOSPODARJENJA V GOZDOVIH URBARIALNIH SKUPNOSTI NA OBMOČJU MURSKE SOBOTE
Prikaži večStrokovni izobraževalni center Ljubljana, Srednja poklicna in strokovna šola Bežigrad PRIPRAVE NA PISNI DEL IZPITA IZ MATEMATIKE 2. letnik nižjega pok
Strokovni izobraževalni center Ljubljana, Srednja poklicna in strokovna šola Bežigrad PRIPRAVE NA PISNI DEL IZPITA IZ MATEMATIKE 2. letnik nižjega poklicnega izobraževanja NAVODILA: Izpit iz matematike
Prikaži večMicrosoft Word - prvastrandusan.doc
UNIVERZA V LJUBLJANI BIOTEHNIŠKA FAKULTETA ODDELEK ZA GOZDARSTVO IN OBNOVLJIVE GOZDNE VIRE Dušan ROŽENBERGAR VPLIV SVETLOBE NA RAZRAST BUKOVEGA MLADOVJA V GOSPODARSKEM GOZDU IN PRAGOZDU NA DINARSKIH JELOVO-BUKOVIH
Prikaži večUniverza v Mariboru Fakulteta za naravoslovje in matematiko Oddelek za matematiko in računalništvo Enopredmetna matematika IZPIT IZ VERJETNOSTI IN STA
Enopredmetna matematika IN STATISTIKE Maribor, 31. 01. 2012 1. Na voljo imamo kovanca tipa K 1 in K 2, katerih verjetnost, da pade grb, je p 1 in p 2. (a) Istočasno vržemo oba kovanca. Verjetnost, da je
Prikaži večNAVODILA AVTORJEM PRISPEVKOV
Predmetna komisija za nižji izobrazbeni standard matematika Opisi dosežkov učencev 6. razreda na nacionalnem preverjanju znanja Slika: Porazdelitev točk pri matematiki (NIS), 6. razred 1 ZELENO OBMOČJE
Prikaži večMladi za napredek Maribora srečanje DOLŽINA»SPIRALE«Matematika Raziskovalna naloga Februar 2015
Mladi za napredek Maribora 015 3. srečanje DOLŽINA»SPIRALE«Matematika Raziskovalna naloga Februar 015 Kazalo 1. Povzetek...3. Uvod...4 3. Spirala 1...5 4. Spirala...6 5. Spirala 3...8 6. Pitagorejsko drevo...10
Prikaži večMicrosoft Word - podergajs_INDOK.doc
UNIVERZA V LJUBLJANI BIOTEHNIŠKA FAKULTETA ODDELEK ZA GOZDARSTVO IN OBNOVLJIVE GOZDNE VIRE Urban PODERGAJS Mnogonamenska raba gozdov v okolici Vojnika DIPLOMSKO DELO Visokošolski strokovni študij Ljubljana,
Prikaži večZavod sv. Stanislava Škofijska klasična gimnazija VPLIV KISLEGA DEŽJA NA RASTLINE poskus pri predmetu biologija
Zavod sv. Stanislava Škofijska klasična gimnazija VPLIV KISLEGA DEŽJA NA RASTLINE poskus pri predmetu biologija KAZALO: 1 UVOD...3 2 MATERIAL...4 POSTOPEK...4 3 SKICA NASTAVITVE POSKUSA...5 4 REZULTATI...6
Prikaži večTEHNIČNA DOKUMENTACIJA
TEHNIČNA DOKUMENTACIJA za OBNOVO EVIDENCE DEJANSKE RABE KMETIJSKIH IN GOZDNIH ZEMLJIŠČ (območje V in Z del SLO) Verzija 1.0 Ljubljana, marec 2016 KAZALO 1 UVOD... 3 1.1 OBMOČJE PROJEKTA... 4 1.2 ČASOVNICA
Prikaži več10. Meritev šumnega števila ojačevalnika Vsako radijsko zvezo načrtujemo za zahtevano razmerje signal/šum. Šum ima vsaj dva izvora: naravni šum T A, k
10. Meritev šumnega števila ojačevalnika Vsako radijsko zvezo načrtujemo za zahtevano razmerje signal/šum. Šum ima vsaj dva izvora: naravni šum T A, ki ga sprejme antena in dodatni šum T S radijskega sprejemnika.
Prikaži večGRADING d.o.o.
Glavni trg 17/b, 2000 Maribor, tel.: 02/2295371, e-mail: ISB@isb.si POROČILO O IZVEDENIH TERENSKIH PREISKAVAH Za stabilizacijo ceste JP 111 111-Stojnšek Obdelal: Metod Krajnc Datum: Avgust 2016 Arh. štev.:
Prikaži večMatematika Diferencialne enačbe prvega reda (1) Reši diferencialne enačbe z ločljivimi spremenljivkami: (a) y = 2xy, (b) y tg x = y, (c) y = 2x(1 + y
Matematika Diferencialne enačbe prvega reda (1) Reši diferencialne enačbe z ločljivimi spremenljivkami: (a) y = 2xy, (b) y tg x = y, (c) y = 2x(1 + y 2 ). Rešitev: Diferencialna enačba ima ločljive spremenljivke,
Prikaži večMicrosoft Word - zelo-milo-vreme_dec-jan2014.doc
ARSO Državna meteorološka služba Ljubljana,. 1. 1 Zelo milo vreme od. decembra 13 do 3. januarja 1 Splošna vremenska slika Od konca decembra do sredine januarja je nad našimi kraji prevladoval južni do
Prikaži večMicrosoft Word - veter&nalivi_11maj2014.doc
ARSO Državna meteorološka služba Ljubljana, 3. 6. 1 Močan veter in nalivi med prehodom hladne fronte 11. maja 1 Splošna vremenska slika Dne 11. maja se je nad severozahodnim in deloma osrednjim, severnim
Prikaži večPotenciali lesne biomase v Sloveniji ter pomen kakovosti lesnih goriv
Dr. Nike KRAJNC Potenciali lesne biomase v Sloveniji ter pomen kakovosti lesnih goriv Dejanski tržni potenciali lesa slabše kakovosti Podatki na nivoju občin so dostopni na: http://wcm.gozdis.si/ocene-potencialov-okroglega-lesa
Prikaži večMicrosoft Word - PR18-HoceZrak-letno2018.docx
DAT: DANTE/NL/COZ/MB/212A/PR18-HoceZrak-letno2018.docx POROČILO O MERITVAH DELCEV PM10 V OBČINI HOČE-SLIVNICA V LETU 2018 Maribor, marec 2019 Naslov: Izvajalec: Nacionalni laboratorij za zdravje, okolje
Prikaži večLASTNIKI GOZDOV IN NACIONALNI GOZDNI PROGRAM
LASTNIKI GOZDOV IN NACIONALNI GOZDNI PROGRAM Jože Prah, prah.joze@volja.net 041 657 560 Glavne smeri razvoja generirajo Turizem Gozd, les in voda Hrana Nacionalni gozdni program je osnovni strateški dokument
Prikaži večOpozorilo: Neuradno prečiščeno besedilo predpisa predstavlja zgolj informativni delovni pripomoček, glede katerega organ ne jamči odškodninsko ali kak
Opozorilo: Neuradno prečiščeno besedilo predpisa predstavlja zgolj informativni delovni pripomoček, glede katerega organ ne jamči odškodninsko ali kako drugače. Neuradno prečiščeno besedilo Pravilnika
Prikaži večMicrosoft Word - OBILNE_PADAVINE_20-22_avgust.doc
REPUBLIKA SLOVENIJA MINISTRSTVO ZA OKOLJE IN PROSTOR Vojkova 1b, 1001 Ljubljana p.p. 2608 tel.: 01 478 40 00 faks.: 01 478 40 52 OBILNE PADAVINE MED 20. IN 22. AVGUSTOM 2005 Ob Sredozemskem ciklonu običajno
Prikaži večMicrosoft PowerPoint - predavanje_april2010_1.ppt
STROJNA SEČNJA Z VIDIKA PRESOJE PRIMERNOSTI RABE IN KAKOVOSTI IZVEDBE J. Krč Kranjsko gozdarsko društvo, 23.4.2010 VSEBINA 1. PRIMERNOST DELOVIŠČ 2. NAČRTOVANJE IZVEDBE 3. MOŽNOSTI V POSAMEZNIH SEKTORJIH
Prikaži večMicrosoft Word - agrobilten_ doc
Dekadni bilten vodnobilančnega stanja v Sloveniji 1. april 3. april 9 OBVESTILO Ob prehodu v drugo polovico aprila so se tla že zelo izsušila. A visoke temperature zraka so popustile in po večini Slovenije
Prikaži večMicrosoft PowerPoint - ID02_ANALIZA REZULTATOV JAMOMERSKIH MERITEV ZA IZGRADNJO JAŠKA NOP II - predstavitev skok čez kožo.pptx
43. SKOK ČEZ KOŽO Analiza rezultatov jamomerskih meritev za izgradnjo jaška NOP II Matjaž Koželj 1, Jure Slatinšek 2, Tomaž Ambrožič 3 1 Premogovnik Velenje d.d., Velenje 2 PV Invest, d.o.o., Velenje 3
Prikaži večModel
PRVA STRAN IZVEDBENEGA NAČRTA Mizendol - Podčelo, LC 226112, km 0,8+25 do 2,4+50 (L = 1.625,00 m) polni naziv objekta s številko ceste/cestnega odseka, kilometerski položaj začetka, konca ali sredine objekta
Prikaži večPoročilo o opravljenem delu pri praktičnem pouku fizike: MERJENJE S KLJUNASTIM MERILOM Ime in priimek: Mitja Kočevar Razred: 1. f Učitelj: Otmar Uranj
Poročilo o opravljenem delu pri praktičnem pouku fizike: MERJENJE S KLJUNASTIM MERILOM Ime in priimek: Mitja Kočevar Razred: 1. f Učitelj: Otmar Uranjek, prof. fizike Datum izvedbe vaje: 11. 11. 2005 Uvod
Prikaži več(Microsoft PowerPoint _IZS_izobraevanje ZK_1_del.ppt [Zdru\236ljivostni na\350in])
Geodetski postopki in izdelava elaborata Darinka Bertole, september 2017 NAMEN IZOBRAŽEVANJA: obnova znanja s področja izvedbe geodetske storitve in izdelave elaborata poenotenje dela in dvig kvalitete
Prikaži večPoskusi s kondenzatorji
Poskusi s kondenzatorji Samo Lasič, Fakulteta za Matematiko in Fiziko, Oddelek za fiziko, Ljubljana Povzetek Opisani so nekateri poskusi s kondenzatorji, ki smo jih izvedli z merilnim vmesnikom LabPro.
Prikaži večANALIZA NEZGOD PRI DELU V GOZDU MED NEPOKLICNIMI DELAVCI, S POUDARKOM NA ANALIZI NEZGOD PRI SANACIJI ŽLEDOLOMA ANALYSIS OF FORESTRY ACCIDENTS INVOLVIN
ANALIZA NEZGOD PRI DELU V GOZDU MED NEPOKLICNIMI DELAVCI, S POUDARKOM NA ANALIZI NEZGOD PRI SANACIJI ŽLEDOLOMA ANALYSIS OF FORESTRY ACCIDENTS INVOLVING NON-PROFESSIONAL WORKERS WITH AN EMPHASIS ON ACCIDENTS
Prikaži večPredloga za diplomsko nalogo BF
UNIVERZA V LJUBLJANI BIOTEHNIŠKA FAKULTETA ODDELEK ZA GOZDARSTVO IN OBNOVLJIVE GOZDNE VIRE Luka MESEC PRIMERJAVA OBREMENITVE SEKAČA S TRESENJEM PRI SEČNJI MLAJŠIH SESTOJEV IGLAVCEV Z AKUMULATORSKO (MAKITA
Prikaži večMicrosoft Word - Obrazec - objava zagovora mag_delo MSc (3).doc
Z A G O V O R A M A G I ST R S K E G A Rok Turniški absolvent študijskega programa: Magistrski študijski program druge stopnje AGRONOMIJA bo v četrtek, 29. 9. 2016 ob 08:00 v prostoru 'A2 - oddelek za
Prikaži večOpozorilo: Neuradno prečiščeno besedilo predpisa predstavlja zgolj informativni delovni pripomoček, glede katerega organ ne jamči odškodninsko ali kak
Opozorilo: Neuradno prečiščeno besedilo predpisa predstavlja zgolj informativni delovni pripomoček, glede katerega organ ne jamči odškodninsko ali kako drugače. Neuradno prečiščeno besedilo Pravilnika
Prikaži več2019 QA_Final SL
Predhodni prispevki v enotni sklad za reševanje za leto 2019 Vprašanja in odgovori Splošne informacije o metodologiji izračuna 1. Zakaj se je metoda izračuna, ki je za mojo institucijo veljala v prispevnem
Prikaži večMilan Repič Učinki sprememb gnojenja z dušičnimi gnojili pri pridelavi-LD [Združljivostni način]
Učinki sprememb gnojenja z dušičnimi gnojili pri pridelavi poljščin v praksi Milan Repič, ŽIPO Lenart Drago Majcen, Karsia Dutovlje d.o.o Draga Zadravec KGZS-Zavod Maribor Razlogi za spremembe Strokovno
Prikaži večMicrosoft Word - NVG
Kratki znanstveni prispevek Prostorski prikaz razvoja osmerozobega smrekovega lubadarja (Ips typographus) na območju Slovenije Nikica OGRIS * Uvod Osmerozobi smrekov lubadar (Ips typographus Linnaeus,
Prikaži večLaTeX slides
Statistični modeli - interakcija - Milena Kovač 23. november 2007 Biometrija 2007/08 1 Število živorojenih pujskov Biometrija 2007/08 2 Sestavimo model! Vplivi: leto, farma Odvisna spremenljivka: število
Prikaži večII-RIS-Primer Seminarske Naloge Redni-LJ
UNIVERZA V LJUBLJANI FAKULTETA ZA UPRAVO Študijski program: Visokošolski strokovni program Uprava Prva stopnja (bolonjski) Način študija: redni ČIŠČENJE VOZIL V AVTOPRALNICI Seminarska naloga Predmet:
Prikaži večNAJBOLJŠE PRAKSE ZA VARNO IN UČINKOVITO NANAŠANJE FITOFARMACEVTSKIH SREDSTEV Zmanjšajte zanašanje in obdržite fitofarmacevtska sredstva na svojem pose
NAJBOLJŠE PRAKSE ZA VARNO IN UČINKOVITO NANAŠANJE FITOFARMACEVTSKIH SREDSTEV Zmanjšajte zanašanje in obdržite fitofarmacevtska sredstva na svojem posevku Ta letak vam nudi informacije o dobrih kmetijskih
Prikaži večMicrosoft Word - PR17-PtujZrak-letno_vmesno.docx
DAT: DANTE/NL/COZ/MB/212A/PR17-PtujZrak-letno_vmesno.docx POROČILO O MERITVAH DELCEV PM10 TER BENZO(A)PIRENA V DELCIH PM10 V OBČINI PTUJ V LETU 2017 Maribor, februar 2018 Naslov: Poročilo o meritvah delcev
Prikaži večPoročilo
Močan veter od 16. do 19. januarja 17 Splošna vremenska slika Že v petek, 13. januarja, je hladen in vlažen polarni zrak iznad severnega Atlantika preplavil zahodno Evropo, hladna fronta pa je popoldne
Prikaži več7. VAJA A. ENAČBA ZBIRALNE LEČE
7. VAJA A. ENAČBA ZBIRALNE LEČE 1. UVOD Enačbo leče dobimo navadno s pomočjo geometrijskih konstrukcij. V našem primeru bomo do te enačbe prišli eksperimentalno, z merjenjem razdalj a in b. 2. NALOGA Izračunaj
Prikaži večMicrosoft Word - SevnoIII.doc
Naše okolje, april 8 METEOROLOŠKA POSTAJA SEVNO Meteorological station Sevno Mateja Nadbath V Sevnem je klimatološka meteorološka postaja Agencije RS za okolje. Sevno leži na prisojnem pobočju Sevniškega
Prikaži večMicrosoft PowerPoint - cigre_c2_15.ppt [Compatibility Mode]
Univerza v Mariboru Fakulteta za elektrotehniko, računalništvo in informatiko Boštjan Polajžer, Drago Dolinar, Jožef Ritonja (FERI) bostjan.polajzer@um.si Andrej Semprimožnik (ELES) KAZALNIKI KAKOVOSTI
Prikaži večMicrosoft Word - bilten doc
Dekadni bilten stanja vodne bilance kmetijskih tal v Sloveniji 11. do 20. avgusta 2011 OBVESTILO Spet je nastopila vročina. Vremenske razmere so idealne za dozorevanje zgodnjih sort hrušk in jablan, ki
Prikaži večPOSVET INTENZIVNO GOSPODARJENJE Z GOZDOM IN VARSTVO NARAVE DVORANA GOZDARSKEGA INŠTITUTA SLOVENIJE 24. NOVEMBER 2010
POSVET INTENZIVNO GOSPODARJENJE Z GOZDOM IN VARSTVO NARAVE DVORANA GOZDARSKEGA INŠTITUTA SLOVENIJE 24. NOVEMBER 2010 9.00-9.30 Prihod in registracija udelež encev 9.30-9.45 Uvodni poždrav Jože Falkner,
Prikaži več##8,ZAŠTITA NA RADU,STRANO,SLOVE Mirko MEDVED Boštjan KOŠIR VARNO DELO PRI SEČNJI ZVEZA GOZDARSKIH. DRUŠTEV SLOVENIJE ZAVOD ZA GOZDOVE GOZDARSKI NASVE
##8,ZAŠTITA NA RADU,STRANO,SLOVE Mirko MEDVED Boštjan KOŠIR VARNO DELO PRI SEČNJI ZVEZA GOZDARSKIH. DRUŠTEV SLOVENIJE ZAVOD ZA GOZDOVE GOZDARSKI NASVETI SVEŽA GOZDARSKIH DRUŠTEV SLOVENIJE GOZDARSKA ZALOŽBA
Prikaži večMicrosoft Word - parcelacija-1.doc
Krajevna enota: Laško Trubarjeva 35 3270 LAŠKO Datum: 02. 10. 2017 V A B I L O Zavod za gozdove Slovenije, Območna enota Cele, Krajevna enota Laško, na podlagi 5. in 13.člena Zakona o gozdovih (Uradni
Prikaži večŠtevilka: /15-8/ EPA 484-VII
Komisija za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano Številka: 323-01/16-3/ Ljubljana, 7. 11. 2016 EPA 1534-VII Komisija Drţavnega sveta za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano je, na podlagi drugega odstavka
Prikaži večglava.dvi
Lastnosti verjetnosti 1. Za dogodka A in B velja: P(A B) = P(A) + P(B) P(A B) 2. Za dogodke A, B in C velja: P(A B C) = P(A) + P(B) + P(C) P(A B) P(A C) P(B C) + P(A B C) Kako lahko to pravilo posplošimo
Prikaži večMicrosoft Word - varno-delo-pri-secnji-lesa.doc
OSNOVNA ŠOLA NAZARJE Zadrečka cesta 37, 3331 Nazarje MLADI RAZISKOVALCI ZA RAZVOJ ŠALEŠKE DOLINE RAZISKOVALNA NALOGA VARNO DELO PRI SEČNJI LESA Tematsko področje: TEHNIKA IN TEHNOLOGIJA Avtorja: David
Prikaži večPodatki o stavbi Vrsta izkaznice: merjena nestanovanjska Pošta Lokev katastrska občina 2459 številka stavbe de
Pošta Lokev katastrska občina 2459 številka stavbe 198 1220201 del stavbe 2 1970 Lokev 159 a, 6219 Lokev 4197/1 LOKEV : 51 Dovedena energija 283 kwh/m 2 a POVPREČNA RABA ENERGIJE PRIMERLJIVE STAVBE (283
Prikaži več##8,RAZVOJ,POLITIKA,ŠUMARSTVO,DRVNA INDUSTRIJA,SLOVENIJA,J:S ZVEZA INŽENIRJEV IN TEHNIKOV GOZDARSTVA IN INDUSTRIJE ZA PREDELAVO LESA SR SLOVENIJE RAZV
##8,RAZVOJ,POLITIKA,ŠUMARSTVO,DRVNA INDUSTRIJA,SLOVENIJA,J:S ZVEZA INŽENIRJEV IN TEHNIKOV GOZDARSTVA IN INDUSTRIJE ZA PREDELAVO LESA SR SLOVENIJE RAZVOJNI PROGRAMI GOZDARSTVA IN PREDELAVE LESA V SR SLOVENIJI
Prikaži več(Microsoft Word - 3. Pogre\232ki in negotovost-c.doc)
3.4 Merilna negotovost Merilna negotovost je parameter, ki pripada merilnem rezltat. Označje razpršenost vrednosti, ki jih je mogoče z določeno verjetnostjo pripisati merjeni veličini. Navaja kakovost
Prikaži večPH in NEH - dobra praksa
Strokovno izpopolnjevanje, UL-FA, 5.4.2019 SKORAJ NIČ-ENERGIJSKE JAVNE STAVBE V SLOVENIJI Pravočasno in celovito načrtovanje ter zagotavljanje kakovosti pri gradnji sodobnih opečnih javnih skoraj nič-energijskih
Prikaži večDinamika požara v prostoru 21. predavanje Vsebina gorenje v prostoru in na prostem dinamika gorenja v prostoru faze, splošno kvantitativno T
Dinamika požara v prostoru 21. predavanje Vsebina gorenje v prostoru in na prostem dinamika gorenja v prostoru faze, splošno kvantitativno T pred požarnim preskokom Q FO za požarni preskok polnorazviti
Prikaži večMicrosoft Word - PR18-PtujZrak-letno2018.docx
DAT: DANTE/NL/COZ/MB/212A/PR18-PtujZrak-letno2018.docx POROČILO O MERITVAH DELCEV PM10 TER BENZO(A)PIRENA V DELCIH PM10 V MESTNI OBČINI PTUJ V LETU 2018 Maribor, marec 2019 Naslov: Poročilo o meritvah
Prikaži večTuringov stroj in programiranje Barbara Strniša Opis in definicija Definirajmo nekaj oznak: Σ abeceda... končna neprazna množica simbolo
Turingov stroj in programiranje Barbara Strniša 12. 4. 2010 1 Opis in definicija Definirajmo nekaj oznak: Σ abeceda... končna neprazna množica simbolov (običajno Σ 2) Σ n = {s 1 s 2... s n ; s i Σ, i =
Prikaži večOBČINSKI SVET SKLEPI 4. REDNA SEJA Številka: / Datum: ZADEVA: SKLEPI 4. REDNE SEJE OBČINSKEGA SVETA OBČINE GORJE Obveščamo Vas,
OBČINSKI SVET SKLEPI 4. REDNA SEJA I. 1. točke dnevnega reda: POTRDITEV ZAPISNIKA 3. REDNE SEJE OBČINSKEGA SVETA OBČINE GORJE, Z DNE 20.2.2019 1. Občinski svet Občine Gorje potrjuje zapisnik 3. redne seje
Prikaži večMicrosoft PowerPoint - MK 3 tehnicni sistemi.ppt
Opredelitev tehničnega sistema Proces prenosa naravnih sistemov v tehnični sisteme, kot posledica človekovega ustvarjanja 1 Uvod - kaj predstavlja tehnični sistem, splošni primeri Predstavitev primera
Prikaži večMicrosoft PowerPoint - MK 3 tehnicni sistemi.ppt
Opredelitev tehničnega sistema Proces prenosa naravnih sistemov v tehnični sisteme, kot posledica človekovega ustvarjanja 1 Uvod - kaj predstavlja tehnični sistem, splošni primeri Predstavitev primera
Prikaži večMicrosoft Word - podnebne razmere slovenije71_00_internet.doc
PODNEBNE RAZMERE V SLOVENIJI (OBDOBJE -2) 2 1 21 3 2 1 - -1 Ljubljana, november 26 1 PODNEBJE SLOVENIJE Podnebje v Sloveniji določajo številni dejavniki, najpomembnejši so njena geografska lega, razgiban
Prikaži večŠTEVCI PROMETA IN NJIHOVA UPORABA ZA NAMENE STATISTIK ČRT GRAHONJA
ŠTEVCI PROMETA IN NJIHOVA UPORABA ZA NAMENE STATISTIK ČRT GRAHONJA Navdih Poizvedovanje po BD podatkovnih virih, ki imajo časovno dimenzijo in so dostopni. Večji promet pomeni večje število dobrin in močnejšo
Prikaži večUNIVERZA V LJUBLJANI BIOTEHNIŠKA FAKULTETA ODDELEK ZA GOZDARSTVO IN OBNOVLJIVE VIRE Miha FONDA FUNKCIJE GOZDNATIH POVRŠIN OB REKI SAVINJI V LATKOVSKI
UNIVERZA V LJUBLJANI BIOTEHNIŠKA FAKULTETA ODDELEK ZA GOZDARSTVO IN OBNOVLJIVE VIRE Miha FONDA FUNKCIJE GOZDNATIH POVRŠIN OB REKI SAVINJI V LATKOVSKI GMAJNI DIPLOMSKO DELO Visokošolski strokovni študij
Prikaži večPeltonova turbina ima srednji premer 120 cm, vrti pa se s 750 vrtljaji na minuto
V reki 1 s pretokom 46 m 3 /s je koncentracija onesnažila A 66,5 g/l in onesnažila B 360 g/l. V reko 1 se izliva zelo onesnažena reka 2 s pretokom 2400 l/s in koncentracijo onesnažila A 0,32 mg/l in onesnažila
Prikaži večNaziv programa Področje Predlagatelj programa (ime šole in imena pripravljalcev programa) Kratek opis programa (max. 150 besed) ARBORISTIČNI PRAKTIKUM
Naziv programa Področje Predlagatelj programa (ime šole in imena pripravljalcev programa) Kratek opis programa (max. 150 besed) ARBORISTIČNI PRAKTIKUM 2. DEL BIOTEHNIKA BIOTEHNIŠKI CENTER NAKLO Peter Ribič,
Prikaži večPoročilo projekta : Učinkovita raba energije Primerjava klasične sončne elektrarne z sončno elektrarno ki sledi soncu. Cilj projekta: Cilj našega proj
Poročilo projekta : Učinkovita raba energije Primerjava klasične sončne elektrarne z sončno elektrarno ki sledi soncu. Cilj projekta: Cilj našega projekta je bil izdelati učilo napravo za prikaz delovanja
Prikaži večMicrosoft Word - MOM_pravilnik_LESNATE RASTLINE.doc
Na podlagi 43.in 45. člena Statuta Mestne občine Maribor, (Medobčinski uradni vestnik, št. 27/95, 13/98, 17/98, 23/98, 5/200, 10/2002, 6/2004, 13/2004, 16/2005, 26/2005) in na podlagi 30.člena Odloka o
Prikaži večPODNEBNE SPREMEMBE Kako vplivajo na Alpe in kaj lahko storimo?
PODNEBNE SPREMEMBE Kako vplivajo na Alpe in kaj lahko storimo? Alpe so izpostavljene podnebnim spremembam V Alpah živi približno 14 milijonov ljudi, 30.000 živalskih in 13.000 rastlinskih vrst. V Alpah
Prikaži večŠtevilka projekta: 19/2011 Spremembe in dopolnitve odloka o PUP za centralna naselja Vrsta mape: stališča do pripomb Stran 1 od PROSTORSKO UREDI
Stran 1 od 10 1. PROSTORSKO UREDITVENI POGOJI - naslovna stran IBIS, d.o.o. Slovenska Bistrica inženiring biro, investicijsko svetovanje Trg Alfonza Šarha 1, Slov. Bistrica Št. projekta: 19/2011 Datum:
Prikaži večKLIMATSKE ZNAČILNOSTI LETA 1993 Aleška Bernot-lvančič* Leto 1993 je bilo glede na podatke 30-letnega klimatološkega niza nadpovprečno toplo, s
KLIMATSKE ZNAČILNOSTI LETA 1993 Aleška Bernot-lvančič* Leto 1993 je bilo glede na podatke 30-letnega klimatološkega niza 1961-90 nadpovprečno toplo, sončno in suho. Po vremenu bi ga lahko razdelili na
Prikaži večPasma:
Biotehniška fakulteta Oddelek za zootehniko Groblje 3 SI-1230 DOMŽALE Ministrstvo za kmetijstvo gozdarstvo in prehrano Dunajska 22 SI-1000 LJUBLJANA Rodica, 30.1.2019 Spremljanje izvajanja potrjenega rejskega
Prikaži večŠtevilka:
OBČINSKI SVET MESTNE OBČINE NOVO MESTO Številka: 47810-3/2017-36 (625) Datum: 23. 1. 2018 ZADEVA: NAMEN: PRAVNA PODLAGA: POROČEVALCA: OBRAZLOŽITEV: PREDLOG SKLEPA: Ukinitev statusa javnega dobra na nepremičninah:
Prikaži večENV2:
. Kazalo. KAZALO.... UVOD... 3. ANALIZA POPULACIJE DRŽAV EU...5 4. VSEBINSKE UGOTOVITVE...8 5. LITERATURA... . Uvod Vir podatkov za izdelavo statistične naloge je Eurostat ali Statistični urad Evropske
Prikaži več7. tekmovanje v znanju astronomije 8. razred OŠ Državno tekmovanje, 9. januar 2016 REŠITVE NALOG IN TOČKOVNIK SKLOP A V sklopu A je pravilen odgovor o
7. tekmovanje v znanju astronomije 8. razred OŠ Državno tekmovanje, 9. januar 2016 REŠITVE NALOG IN TOČKOVNIK SKLOP A V sklopu A je pravilen odgovor ovrednoten z 2 točkama; če ni obkrožen noben odgovor
Prikaži večŠtevilka: 58541/2018 Cenik storitev obveznih občinskih gospodarskih javnih služb varstva okolja v Občini Šentrupert Cene so oblikovane v skladu z Ured
Cenik storitev obveznih občinskih gospodarskih javnih služb varstva okolja v Občini Šentrupert Cene so oblikovane v skladu z Uredbo o metodologiji za oblikovanje cen storitev obveznih občinskih gospodarskih
Prikaži večMicrosoft Word - 9.vaja_metoda porusnih linij_17-18
9. vaja: RAČUN EJNE NOSILNOSTI AB PLOŠČ PO ETODI PORUŠNIH LINIJ S pomočjo analize plošč po metodi porušnih linij določite mejno obtežbo plošče, za katero poznate geometrijo, robne pogoje ter razporeditev
Prikaži večBioremediation of waste wood, overview of advantages and disadvantages
»PRAVILNA IZBIRA, OBDELAVA IN ZAŠČITA LESA«Miha Humar Univerza v Ljubljani, Biotehniška fakulteta, Oddelek za lesarstvo Društvo Rigelj Ljubljana, 12. marec 2015 Vsebina Zaščita lesa Kateri les izbrati
Prikaži več