UNIVERZA V LJUBLJANI FAKULTETA ZA ŠPORT DIPLOMSKO DELO ROK DOKL Ljubljana, 2016

Transkripcija

1 UNIVERZA V LJUBLJANI FAKULTETA ZA ŠPORT DIPLOMSKO DELO ROK DOKL Ljubljana, 2016

2

3 UNIVERZA V LJUBLJANI FAKULTETA ZA ŠPORT Športno treniranje ARGUMENTACIJA RAZMERJA PRISOTNOSTI DVEH TIPOV GORSKIH KOLES NA TRŽIŠČU GLEDE NA INTERES ŠIRŠE REKREATIVNE POPULACIJE PRI NAS IN V SVETU DIPLOMSKO DELO MENTOR: doc. dr. Blaž Lešnik SOMENTOR: izr. prof. dr. Jakob Bednarik RECENZENT: prof. dr. Milan Žvan Avtor dela: ROK DOKL Ljubljana, 2016

4 ZAHVALA Zahvaljujem se mentorju dr. Blažu Lešniku za vso pomoč in usmeritve pri nastajanju diplomske naloge. Prav tako se zahvaljujem somentorju izr. prof. dr. Jakob Bednariku in recenzentu prof. dr. Milanu Žvanu.

5 Ključne besede: kolesarstvo, gorsko kolesarstvo, veleprodaja, maloprodaja, uporabnik, gorskokolesarske poti. ARGUMENTACIJA RAZMERJA PRISOTNOSTI DVEH TIPOV GORSKIH KOLES NA TRŽIŠČU GLEDE NA INTERES ŠIRŠE REKREATIVNE POPULACIJE PRI NAS IN V SVETU Rok Dokl Univerza v Ljubljani, Fakulteta za šport Športno treniranje IZVLEČEK Namen diplomske naloge je bil na podlagi ankete ugotoviti različne interese posameznih gorskih kolesarjev, pridobiti podatke, kje kolesarijo, koliko so pripravljeni odšteti za gorsko kolo in kaj je za kupce pomembno. Ugotovili smo, da so gorski kolesarji moški stari med 20 in 30 let, višje izobraženi. Kolesarijo individualno in tudi pozimi. Pri nakupu gorskega kolesa cena ni tako pomembna, pomembna je oprema in design. Gorski kolesarji kolesarijo večinoma po gozdnih površinah. Praktična vrednost diplomske naloge je, da lahko tako distributerji in trgovine z maloprodajo pridobijo določene smernice, ki jih vodijo v uspešno prodajo gorskih koles v Sloveniji.

6 Key words: biking, mountain biking, wholesale, retailers, customer, mountain bike trails. ARGUMENTATION RELATIONSHIP PRESENCE OF TWO BASIC TYPES OF MOUNTAIN BIKES ON OUR MARKET AND AROUND THE WORLD Rok Dokl University of Ljubljana, Faculty of Sport Sports training ABSTRACT The purpose of this study was based on a survey to determine the different interests of individual mountain bikers, obtain information where to cycle, how much they are willing to pay for a mountain bike and what is important thing for customers. We have found that male mountain bikers aged between 20 and 30 years old, higher educated. The rider individually and also in winter. When buying a mountain bike price is not so significant, equipment and design. Mountain bikers cycling mostly through woodland. The practical value of the thesis is that both distributors and retail stores to obtain certain guidelines that can lead to successful sales of mountain bikes in Slovenia.

7 KAZALO 1 UVOD PREDMET IN PROBLEM VELEPRODAJA VELEPRODAJA V SLOVENIJI V LETU VELEPRODAJA V SLOVENIJI V LETU PRIMERJAVA VELEPRODAJE MED LETOMA 2008 IN MALOPRODAJA CILJI HIPOTEZE, PRILAGOJENE CILJEM METODE DELA VZOREC MERJENCEV VZOREC SPREMENJIVK ORGANIZACIJA ZBIRANJA PODATKOV METODE OBDELAVE PODATKOV SPOL STAROST IZOBRAZBA VRSTA KOLESA IN NAKUP CENA IZKUŠNJE TEKMOVALNA OZ. REKREATIVNA RAVEN TER TEKMOVANJA TEREN NAČINI IN NAVADE INTERPRETACIJA PRILOGA 1: ANKETNI VPRAŠALNIK V SLOVENSKEM JEZIKU... 53

8 KAZALO PREGLEDNIC Preglednica Preglednica Preglednica Preglednica Preglednica Preglednica Preglednica Preglednica Preglednica Preglednica Preglednica Preglednica Preglednica Preglednica Preglednica Preglednica Preglednica Preglednica Preglednica Preglednica Preglednica Preglednica Preglednica Preglednica Preglednica Preglednica

9 KAZALO SLIK Slika 1: Vojaki Buffalo Soldiers (Mountain biking history, 2016) Slika 2: Kolesarji iz okrožja Marin, Kalifornija (Mountain biking history, 2016) Slika 3: Joe Breeze Marin med spustom navzdol na legendarnem tekmovanju Repack, Marin County, Kaliforina (Introducing Retrovelo, 2008) Slika 4: Električno polnovzmeteno gorsko kolo (osebni arhiv) Slika 5: Polvzmeteno kolo oz.»hardtail«(osebni arhiv) Slika 6: Polnovzmeteno kolo oz. "fully" na 650b platiščih (osebni arhiv) Slika 7: Primer»garažne blagovne znamke«yt Industries (osebni arhiv) Slika 8: Prodaja koles v EU ECF (2016) Slika 9: Primer dobre prakse legalizacije in urejanja gorskokolesarske poti v Kranjski Gori (osebni arhiv) Slika 10: Model obnašanja kupcev Slika 11: Veleprodaja koles Devinci (osebni arhiv) Slika 12: Prodaja po ceni v letu Slika 13: Proizvodnja gorskih koles višjega cenovnega razreda (osebni arhiv) Slika 14: Število prodanih okvirjev v letu Slika 15: Prodaja po ceni v letu Slika 16: Maloprodaja koles v trgovini Mtb Republic v Kranjski Gori (osebni arhiv).. 31 Slika 17: Primer obratnega procesa v gorskem kolesarstvu (osebni arhiv) Slika 18: Prevladujoča populacija v kolesarstvu je še vedno na strani moških (osebni arhiv) Slika 19: Kolesarjenje po gozdnih površinah (osebni arhiv) Slika 20. Kolesarjenje v skupini (osebni arhiv)

10 1 UVOD Zgodovino gorskega kolesarstva obkrožajo določeni miti, mejniki in dejstva, ki segajo v začetek 19. stoletja, ko so vojaki t. i.»buffalo Soldires«testirali kolesa po neurejenih terenih za vojaško uporabo. S kolesi so se vozil vse od Missoula v Montani (ZDA) do Nacionalnega parka Yellowstone (Mountain biking history, 2016). Slika 1: Vojaki Buffalo Soldiers (Mountain biking history, 2016). V Združenih državah Amerike sega zgodovina modernega gorskega kolesarstva, namenjenega športni rekreaciji, od konca 60-ih do začetka 70-ih let 20. stoletja. Med začetnike omenjenega športa uvrščamo več skupin, a glavno vlogo so imeli prav gotovo člani Kalifornijske skupine iz okrožja Marin. V gorskem kolesarstvu so še danes poznana imena: Joe Breeze, Otis Guy, Tom Ritchey in Gary Fisher, ki je med vsemi naštetimi najbolj poznan. Fantje so začeli s kolesarjenjem po neurejenih poteh, namenjenim gasilcem kot požarne poti, pri tem pa so uporabljali kolesa»clunker«, znamke Schwinn, ki so imele širše gume in boljše zavore. 9

11 Slika 2: Kolesarji iz okrožja Marin, Kalifornija (Mountain biking history, 2016). Joe Breeze je leta 1977 sestavil prvo gorsko kolo, ki je bilo že od samega začetka namenjeno vožnji po neurejenih terenih, medtem ko je Tom Ritchey izdelal prvi pravi gorskokolesarski okvir, ki ga je prodajalo podjetje Mountain Bikers (kasneje se je blagovna znamka preimenovala v Gary Fisher, ki jo poznamo še danes). Slika 3: Joe Breeze Marin med spustom navzdol na legendarnem tekmovanju Repack, Marin County, Kaliforina (Introducing Retrovelo, 2008). Vse do danes je gorsko kolesarstvo napredovalo v vseh pogledih. Proizvajalci vsako leto znova ponudijo nove izboljšane tehnološke rešitve, kot so 10

12 vzmetenje, kakovost pnevmatik ter mnogo ostalih izboljšav, ki pripomorejo, da je gorsko kolesarstvo iz leta v leto bolj priljubljeno tako med rekreativnimi kolesarji kot tudi med tekmovalci, ki se profesionalno ukvarjajo z omenjenim športom. Prav gotovo se je v gorskem kolesarstvu največji tehnološki premik zgodil na področju električnih koles, saj so bila do nedavnega omenjena kolesa primerna le za vožnjo po asfaltiranih kolesarskih poteh. Danes pa nam različne gorskokolesarske blagovne znamke ponujajo odlična polvzmetena in polnovzmetena kolesa, primerna za vožnjo po neurejenih poteh. Slika 4: Električno polnovzmeteno gorsko kolo (osebni arhiv). Dandanes poznamo na trgu več tipov gorskih koles, ki se med seboj razlikujejo predvsem v načinu vzmetenja, prestavnega razmerja, načinu zavornih sistemov (klasične V-zavore ali disk zavore) ter v geometriji okvirja. 11

13 Na odločitev kolesarjev, katero kolo izbrati vpliva več dejavnikov: način ter slog vožnje, izbira terena, finančno stanje. Dejavnik, ki najbolj vpliva na odločitev posameznika, je vsekakor zmožnost, koliko kolesar lahko zapravi. Obstajata dva osnovna tipa gorskih koles, ki se med seboj razlikujeta tako po načinu uporabe in slogu vožnje po neurejenih poteh kot tudi po cenovnem razredu. TIP 1: POLVZMETENO GORSKO KOLO Polvzmeteno gorsko kolo ima spredaj le vzmet, zadek okvirja pa je direktno pričvrščen na os zadnjega kolesa oz. platišča. Tako kolo je veliko bolj primerno za vzpon v klanec, saj se moč kolesarja direktno prenaša na kolo. Za vožnjo navzdol pa zahteva od kolesarja zelo dobro znanje tehnike, saj kolo težje in veliko manj uravnava tresljaje s strani terena kot polnovzmeteno kolo. Tekmovalci večinoma omenjen tip kolesa uporabljajo za olimpijsko disciplino XCO (crosscountry). 12

14 Slika 5: Polvzmeteno kolo oz.»hardtail«(osebni arhiv). Ena večjih tehnoloških novosti pri polvzmetnemu gorskemu kolesu je, da so proizvajalci namesto običajnih 26-colskih platišč začeli uporabljati večja, in sicer 29-colska platišča, s tem pa je postala vožnja udobnejša, izkoristek moči kolesarja pa bolj učinkovit. TIP 2: POLNOVZMETENO GORSKO KOLO Polnovzmeteno gorsko kolo se je pojavilo na trgu nekoliko kasneje, v 90-ih letih, saj je bil tehnološki razvoj dolgotrajen in ni zaključen vse do danes, ko so na trgu vedno nove izboljšave zadnje vzmeti, ki je s posebno povezavo pripeta med okvir kolesa in zadnjo osjo platišča. Tak sistem vzmetenja nam bistveno pomaga pri vožnji navzdol, saj je kolo lažje kontrolirati, ko se spuščamo po izredno neurejenem terenu (skale, korenine), s tem pa je naš spust varnejši in razmeroma hitrejši. Vsekakor pa moramo hitrost spusta prilagoditi svojemu znanju, sposobnostim ter tehniki vožnje, da se izognemo nerodnim padcem in posledično poškodbam. 13

15 Tako kot pri polvzmetenem kolesu je današnja novost, da so proizvajalci namesto 26-colskih platišč začeli uporabljati večja platišča, a ne 29-colskih, temveč 27,5-colska ali drugače imenovana 650b platišča. Slika 6: Polnovzmeteno kolo oz. "fully" na 650b platiščih (osebni arhiv). Število blagovnih znamk na področju gorskega kolesarstva se je med leti 2005 in 2016 bistveno povečalo. Danes poznamo veliko t. i. garažnih proizvajalcev, ki z novim načinom direktne prodaje preko interneta, kupcem ponujajo enako kakovostne proizvode po bistveno nižji ceni kot proizvajalci, ki poslujejo po klasičnem prodajnem sistemu t. i. distribucijski prodaji, kjer sta eden ali celo dva posrednika več (uvoznik in trgovec z maloprodajo), kot pri omenjeni internetni prodaji. Tako t. i. garažnim proizvajalcem ostane več finančnih sredstev za marketing, s tem pa so vedno bolj priljubljeni predvsem pri mladih kolesarjih, ki se posledično pogosteje odločajo za nakup koles»garažnih blagovnih znamk«. 14

16 Slika 7: Primer»garažne blagovne znamke«yt Industries (osebni arhiv). Če se ozremo v prihodnost, se nam največje tehnološke novosti obetajo na področju električnih gorskih koles, saj proizvajalce v to posredno sili potrošnik, kajti populacija se na svetovni ravni stara, odgovor proizvajalcev pa bo gorsko kolo s pomočjo električnega pogona ter z vsemi značilnostmi, ki jih potrebujemo za vožnjo po neurejenih poteh. 15

17 2 PREDMET IN PROBLEM Gorsko kolesarstvo je med bolj priljubljenimi športno rekreativnimi dejavnostmi pri nas in se uvršča takoj za tekom in pohodništvom. Želje kupcev se spreminjajo iz leta v leto, posledično pa se proizvajalci na le-te ustrezno prilagajajo. Prodaja raste počasi, a zelo zanesljivo, proizvajalci koles pa na leto na trg pošljejo več kot 133 milijonov koles, kar je za dvakrat več kot proizvedejo avtomobilov. Kitajska obvladuje približno dve tretjini svetovnega trga z letno proizvodnjo 82 milijonov koles, v Evropi pa so jih v letu 2015 prodali 13 milijonov. Zanimivo je to, da globalna kolesarska industrija ni začutila udarca krize tako kot avtomobilska (ECF, 2016). Trenutno je danes v največjem porastu delež prodaje gorskih električnih oz. e- koles. Za nakup se odloča vedno več uporabnikov, ki so stari 40 ali več let. Razlog je verjetno v nekoliko slabši fizični pripravljenosti, pomoč električnega motorja pa nam izdatno pomaga v primeru, da se odpravimo kolesarit po neurejenih gozdnih poteh.»razloga za to sta najmanj dva, in sicer so kolesa precej cenejša od avtomobilov in veliko bolj prijazna okolju, prav tako pa se nam izboljša tudi fizično počutje, če dovolj kolesarimo«(bratanič in Prelc, 2016). Največji proizvajalec gorskih koles je tajvanski Giant, ki proizvaja kolesa tudi za druge blagovne znamke, ter Merida s 4 % globalnim deležem. Skupaj na trg pošljeta za več kot 1,4 milijarde dolarjev koles. Na svetovnem trgu so zanimivi potrošniki Italijani, ki večinoma najraje sedejo na kolo ene izmed domačih znamk, v Severni Ameriki pa so prodajno najuspešnejša podjetja blagovnih znamk Trek, Specialized in Cannondale, ki skupaj prodajo za okoli milijardo dolarjev koles (ECF, 2016). 16

18 Na trgu komponent prevladujeta dve podjetji, in sicer ameriški SRAM z dobrimi 50 milijoni dolarjev prodaje in japonski SHIMANO, ki je lani prodal za dobre 3 milijarde dolarjev različnih komponent in opreme tako za gorsko kakor tudi za cestno kolesarstvo. Eden glavnih dejavnikov je starajoče se prebivalstvo, s tem pa se porast prodaje električnih koles povečuje in je lani za kar 70-krat presegla prodajo električnih avtomobilov. 10 % prodanih koles v Nemčiji je že električnih, kar je največji delež v Evropi (Bratanič in Prelc, 2016). Slika 8: Prodaja koles v EU ECF (2016). Graf nam kaže zanimivo ugotovitev, in sicer, da smo Slovenci v samem vrhu glede prodaje koles na prebivalca. Razlogov za to je več, vsekakor pa je eden glavnih razlogov naravno okolje, ki nam nudi veliko število primernih krajev za kolesarjenje, kot so urejene kolesarske poti ali gorskokolesarski parki. V Sloveniji je trenutno devet gorskokolesarskih parkov. Največji je v Kranjski Gori, najdemo pa jih tudi na Voglu, Cerknem, Javorniku, Krvavcu, Rogli in v Mariboru. 17

19 Nedavno so v okolici Ljubljane uspešno zgradili legalen poligon za najmlajše, kar bo na dolgi rok vsekakor vplivalo na prodajo gorskih koles med mladimi, ki so s tem uspešno zgrajenim projektom pridobili ustrezno infrastrukturo. Kot smo ugotovili, je eden ključnih dejavnikov infrastruktura, a v primeru gorskega kolesarstva naletimo na problem, da zakon ni naklonjen kolesarjem. Na večini neurejenih gorskih poteh prepoveduje vožnjo po le-teh. Opozorimo lahko primer dobre prakse, ko je na pobudo župana v občini Kranjska Gora zaživel projekt o legalizaciji»traila«oz. gorskokolesarske poti, kar bo kraju vsekakor pripomoglo k dodatnemu obisku gorskih kolesarjev. Slika 9: Primer dobre prakse legalizacije in urejanja gorskokolesarske poti v Kranjski Gori (osebni arhiv). 18

20 Dejavnik, ki pospešuje prodajo gorskih koles na slovenskih tleh, je dobra turistična ponudba.»dandanes je na tem področju viden lep napredek, saj imamo od leta 2009 kar 91 hotelov in drugih nastanitev, ki so označene z znakom 1 5 koles, kategorije pa so usklajene z italijanskimi, avstrijskimi in nemškimi standardi«(bratanič in Prelc, 2016). Kot kolesarski turist se šteje tisti, ki pride s svojim kolesom, ali si ga najame vsaj za 3 ali več dni. Delež kolesarskih turistov (veliko je tujcev) v Sloveniji vsako leto raste. V porastu je največ nemških in ameriških gorskih kolesarjev, sledijo jim Avstrijci in Angleži, raste pa tudi število treking kolesarjev, ki kolesarijo od hotela do hotela (Bratanič in Prelc, 2016). Zaradi večjega števila organiziranih tekmovanj sta se povečala obisk turistov in prodaja koles. V Sloveniji imamo kopico različnih športno rekreativnih prireditev, kot so Maraton Franja, Juriš na Vršič, serija tekmovanj SloEnduro, IXS pokal v spustu ter mnoge druge. Za prihodnost in razvoj gorskega kolesarstva v Sloveniji in tujini nas ne rabi skrbeti, saj vse prodajne tendence kažejo v pozitivno smer turistični ponudniki ponujajo vedno boljše rešitve na področju vodenja kolesarskih izletov, najema opreme in infrastrukture. 19

21 NAČINI KOLESARJENJA KOLESARSKE NAVADE ANALIZA VELEPRODAJE V LETIH 2008 IN 2009 Slika 10: Model obnašanja kupcev. 2.1 VELEPRODAJA Termin»veleprodaja«v bistvenem pomenu predstavlja prodajo določenih izdelkov ali storitev na debelo, kar pomeni, da različne pravne osebe, ki se ukvarjajo z uvozom ali izvozom (distributerji) prodajajo svoje izdelke ali storitve manjšim pravnim subjektom (s. p., d. o. o., d. d.), ki se ukvarjajo z maloprodajo. V bistvu je veleprodaja prodaja blaga na debelo vsem subjektom, le končnemu kupcu ne. Bistvena razlika med veleprodajo in maloprodajo je v tem, da imamo pri maloprodaji stik s končnim uporabnikom omenjenega izdelka ali storitve. 20

22 V današnjih časih računalniške tehnologije velikokrat pride do pojava, da se kupec blaga na debelo (distributer) ne uspe srečati z dobaviteljem (proizvajalcem), s tem pa nimamo nikakršnega osebnega stika z ljudmi, ki so vpleteni v proizvodnjo blaga in storitev. V proizvodnji kolesarstva se srečamo z različnimi tipi koles, ki se med seboj razlikujejo predvsem v tem, da so namenjena za različne sloge vožnje, ki jih izvajamo na različni kolesarskih površinah. Tako danes poznamo več tipov koles oz. načinov kolesarstva: 1. GORSKO KOLESARSTVO: 2. POLVZMETENO KOLO, 3. POLNOVZMETENO KOLO; 4. CESTNO KOLESARSTVO: 5. CETNO KOLO S POLTABULARJI ALI TABULARJI, 6. CICLOCROSS KOLO; 7. MESTNO ALI URBANO KOLESARJENJE; 8. E-KOLESARSTVO: 9. KOLESA Z DODANIM ELEKTRIČNIM MOTORJEM. Slika 11: Veleprodaja koles Devinci (osebni arhiv). 21

23 Veleprodaja obenem oblikuje različne cenovne razrede izdelkov ali storitev tako za kupca, ki se ukvarja z maloprodajo (npr. športna trgovina), ter posledično tudi za končnega kupca. Cenovni razredi v kolesarstvu se ločijo v tri večje razrede (v letu 2016): 1. MESTNA, CESTNA ALI GORSKA KOLESA DO 1000 EUR, 2. MESTNA, CESTNA ALI GORSKA KOLESA DO 3000 EUR, 3. MESTNA, CESTNA ALI GORSKA KOLESA NAD 3000 EUR. Cenovni razredi se med seboj ločijo po različni kakovosti sestave komponent, ki so dodana na okvir posameznega kolesa. Razvoj vedno bolj zmogljivih vzmeti, prestavnih ročic ali zavor pa posledično dviguje ceno kolesu, ki danes lahko presega tudi evrov. Za primer v obdobju med letoma 1995 in 2000 je dobro gorsko kolo stalo SIT (1000 EUR), danes pa podobno zmogljivo kolo stane med in evri, kar pomeni, da moramo zanj odšteti tudi do petkrat več denarja, kar ne odraža razmerja povprečne bruto plače med tema dvema obdobjema. Tako lahko ugotovimo, da danes nakup, npr. dobrega gorskega kolesa pomeni prestiž, ki si ga vsak težko privošči VELEPRODAJA V SLOVENIJI V LETU 2008 V letu 2008 je bilo največ prodanih polvzmetnih koles 1120 moških in 347 ženskih. Za njimi sledijo moška polnovzmetna, katerih je bilo prodanih 146. Najmanj je bilo prodanih ženskih polnovzmetnih koles 33. Podatke smo pridobili z vodenim intervjujem dveh največjih distributerjev v letu

24 Preglednica 1 Skupno število prodanih koles v letu 2008 s strani distributerja. Moška Ženska polvzmetna polnozmetna polvzmetna polnovzmetna količina Spodnji graf prikazuje razmerje prodaje med cenovnimi segmenti koles. Razvidno je, da v letu 2008 prevladuje prodaja koles višjega cenovnega razreda, s kar 53,9 %. Primerna razlaga za prevlado omenjenega segmenta je, da rekreativno gorsko kolo v Sloveniji uporablja populacija z višjimi dohodki, saj za kolesa odštejejo 2000 evrov ali več. Zanimivo je, da je le 11,3 % prodanih gorskih koles v najnižjem cenovnem segmentu. Možna razlaga je ta, da se kupci odločajo kupiti za ta denar kolesa, primerna za mestno vožnjo, in ne gorsko. 53,9 % 11,3 % 12,2 % 13,9 % 8,7 % EUR EUR EUR EUR 2000 EUR in več Slika 12: Prodaja po ceni v letu

25 Preglednica 2 Prodaja koles po ceni pri prvem distributerju za leto Moška Ženska Cena polvzmetna polnozmetna polvzmetna polnovzmetna skupaj EUR EUR EUR EUR EUR in več skupaj Pri prvem distributerju je bilo največ prodanih moških polnovzmetnih koles (preglednica 2), pri drugem distributerju moških polvzmetnih (preglednica 3), pri tretjem pa prav tako moških polvzmetnih koles (preglednica 4). Slika 13: Proizvodnja gorskih koles višjega cenovnega razreda (osebni arhiv). Pri prvem distributerju je bilo poleg 120 moških polnovzmetnih koles prodanih tudi 60 moških polvzmetnih, 17 ženskih polvzmetnih in 33 ženskih polnovzmetnih koles. Ugotovimo, da je prvi distributer prodal več polnovzmetnih kot polvzmetnih koles. 24

26 Drugi distributer pa je poleg 530 moških polvzmetnih koles prodal še 13 moških polnovzmetnih, 165 ženskih polvzmetnih ter nobenega ženskega polnovzmetnega kolesa. Pri drugem distributerju vidimo, da je prodal več polvzmetnih koles, ravno obratno kot pri prvem distributerju. Tretji distributer je poleg 235 moških polvzmetnih koles prodal še 181 moških polnovzmetnih koles, vendar pa ni prodal nobenega ženskega kolesa. Tako kot drugi distributer je tudi tretji prodal več polvzmetnih koles. Preglednica 3 Prodaja koles po količini pri drugem distributerju za leto Moška ženska polvzmetna polnozmetna polvzmetna polnovzmetna količina Preglednica 4 Prodaja koles po količini pri tretjem distributerju za leto Moška ženska polvzmetna polnozmetna polvzmetna polnovzmetna količina Poleg koles pa so distributerji prodali tudi nekaj okvirjev, iz katerih potem kupec sestavi svoje kolo. Drugi distributer je prodal 3 polvzmetne okvirje, tretji pa 10 polvzmetnih in 20 polnovzmetnih okvirjev. 25

27 Nizi1; drugi distributer polvzmetni; 3; 9 % Nizi1; tretji distributer - polnovzmetni; 20; 61 % Nizi1; tretji distributer polvzmetni; 10; 30 % drugi distributer - polvzmetni tretji distributer - polvzmetni tretji distributer - polnovzmetni Slika 14: Število prodanih okvirjev v letu VELEPRODAJA V SLOVENIJI V LETU 2009 Preglednice spodaj prikazujejo podatke veleprodaje gorskih koles v letu 2009, pridobljene s strani dveh največjih distributerjev pri nas. Preglednica 5 Skupno število prodanih koles v letu 2009 s strani distributerjev. Moška ženska polvzmetna polnozmetna polvzmetna polnovzmetna Količina Spodnji graf prikazuje razmerje prodaje gorskih koles med posameznimi cenovnimi segmenti. Razvidno je, da prevladuje prodaja gorskih koles najvišjega cenovnega razreda (to je nad 2000 EUR), in sicer s kar 45 %. V primerjavi z letom prej se je povečala prodaja najnižjega cenovnega segmenta iz 11 % na 26 %. Možna razlaga je ta, da je v letu 2009 že mogoče čutiti negativne vplive svetovne gospodarske krize, ki se odraža na potrošnji. 26

28 45 % 26,2 % 4,9 % 13,6 % 10,3 % EUR EUR EUR EUR 2000 EUR in več Slika 15: Prodaja po ceni v letu Preglednica 6 Prodaja koles po ceni pri prvem distributerju za leto Moška Ženska cena polvzmetna polnozmetna polvzmetna polnovzmetna skupaj EUR EUR EUR EUR EUR in več skupaj Preglednica 7 Prodaja koles po količini pri drugem distributerju za leto moška Ženska polvzmetna polnozmetna polvzmetna polnovzmetna količina Preglednica 8 Prodaja koles po količini pri tretjem distributerju za leto moška Ženska polvzmetna polnozmetna polvzmetna polnovzmetna količina

29 Tudi v letu 2009 je bilo največ prodanih moških polvzmetnih koles, sledijo moška polnovzmetena kolesa. Najmanj je bilo prodanih ženskih polnovzmetnih koles. Pri tem je razvidno, da se ženske raje odločajo za gorska kolesa le s prednjim vzmetenjem, in sicer zaradi veliko večje ter raznolike ponudbe v omenjenem segmentu. Razlog lahko najdemo tudi v tem, da je na slovenskem trgu ponudba segmenta gorskih koles s polnim vzmetenjem zelo slaba PRIMERJAVA VELEPRODAJE MED LETOMA 2008 IN 2009 Preglednica 9 Skupno število prodanih koles v letu 2008 s strani distributerja. moška ženska polvzmetna polnozmetna polvzmetna polnovzmetna količina V letu 2008 je bilo razmerje v prodaji obeh segmentov koles očitno na strani polvzmetenih gorskih koles tako pri moških kakor tudi pri ženskah. Preglednica 10 Skupno število prodanih koles v letu 2009 s strani distributerjev. moška Ženska polvzmetna polnozmetna polvzmetna polnovzmetna količina EUR EUR EUR EUR 2000 EUR in več EUR EUR EUR EUR 2000 EUR in več 28

30 Primerjava prodaje gorskih koles treh različnih distributerjev med leti 2008 in 2009 ne prinaša večjih sprememb. Iz grafov je razvidno, da je v letu 2008 bilo prodanih več gorskih koles segmenta nad 2000 evri kot v letu Procentualno se je v letu 2009 povečala prodaja polnovzmetenih koles v primerjavi z letom 2008, vseeno pa prevladuje prodaja polvzmetenih koles, tako v letu 2008 kot tudi v letu Segment prodaje ženskih koles ostaja enak v obeh obdobjih, prevladuje pa prodaja polvzmetenih ženskih gorskih koles. Preglednica 11 Prodaja koles po ceni pri prvem distributerju za leto moška ženska Cena polvzmetna polnozmetna polvzmetna polnovzmetna skupaj EUR EUR EUR EUR EUR in več Skupaj Preglednica 12 Prodaja koles po ceni pri prvem distributerju za leto moška ženska cena polvzmetna polnozmetna polvzmetna polnovzmetna skupaj EUR EUR EUR EUR EUR in več skupaj Zanimiva je primerjava prodaje koles prvega distributerja (tabeli zgoraj), pri katerem smo pridobili tudi največ podatkov o prodaji gorskih koles za obdobje med letoma 2008 in V letu 2009 se je prodaja povečala prav v vseh obravnavanih segmentih, zanimivo pa je, da se je procentualno zelo povečala 29

31 prodaja polvznetenih koles nad 2000 evri, prav tako gorskih koles s polnim vzmetenjem istega cenovnega razreda. Omenjena ugotovitev nekoliko nasprotujoče kaže na trend vse svetovne gospodarske krize oz. kaže na to, da si rekreativni kolesarji iz višjega socialnega položaja, kljub krizi privoščijo nakup nekoliko dražjih gorskih koles. Omenjen distributer je v letu 2009 prodal nekoliko manj ženskih koles, zato lahko predvidevamo naraščajoči trend nakupa moških modelov gorskih koles med ženskami. Glavni namen diplomske naloge je na podlagi ankete ugotoviti različne interese posameznih gorskih kolesarjev, pridobiti podatke, kje kolesarijo, koliko so pripravljeni odšteti za gorsko kolo ter pridobljene podatke oz. odgovore povezati z ugotovitvami, ki sem jih pridobil od treh posameznih distributerjev. Določena spoznanja bomo uporabili za uspešno delo v slovenskem podjetju Elan d. o. o., saj bomo lažje in uspešneje sestavili kolekcijo gorskih koles, ki bo zadostovala še tako zahtevnemu kupcu koles omenjenega segmenta. 2.2 MALOPRODAJA Termin»maloprodaja«pomeni proces prodaje blaga in storitev končnemu kupcu s strani različnih distributerjev, ki skrbijo za veleprodajo. Pravni subjekti v maloprodaji skrbijo za dvojni zaslužek, tako na strani distributerja kot na strani samega sebe, ko blago ali storitev prodajo končnemu kupcu. V maloprodaji moramo skrbeti za promocijo prodaje blaga ali storitve na najrazličnejše načine, kar za veleprodajo ne velja. 30

32 Slika 16: Maloprodaja koles v trgovini Mtb Republic v Kranjski Gori (osebni arhiv). V primeru maloprodaje se velikokrat pojavi obraten proces, ki vpliva na proizvodnjo, saj ima trgovec v maloprodaji stalen stik s končnim kupcem, ki odraža zahteve potrošnje, s tem pa tudi narekuje smernice za novonastale produkte. Potreba po dodatni pomoči (moči) za vožnjo v klanec. KONČNI KUPEC MALOPRODAJA Zbira informacije določenega števila končnih kupcev in posreduje naprej distributerju (VELEPRODAJA). Distributer zbira povratne informacije končnih kupcev ter jih posreduje proizvajalcu. VELEPRODAJA PROIZVAJALEC IZDELA NOVOST Gorsko kolo z elektro motorjem. Slika 17: Primer obratnega procesa v gorskem kolesarstvu (osebni arhiv). 31

33 3 CILJI Cilji diplomske naloge so bili: 1. ugotoviti strukturo kupcev gorskih koles; 2. ugotoviti ali raje posegajo po polnovzmetenih ali polvzmetenih kolesih; 3. ugotoviti glavne razloge, ki vplivajo na izbiro gorskega kolesa; 4. ugotoviti za kolesa katerega cenovnega razreda se kupci najraje odločajo; 5. ugotoviti interese rekreativne populacije za določen način kolesarjenja; 6. proizvajalcu koles blagovne znamke Elan Bikes priskrbeti ustrezne argumente za povečano proizvodnjo polnovzmetenih koles ter koles s prednjim vzmetenjem. 32

34 4 HIPOTEZE, PRILAGOJENE CILJEM H1: Po strukturi so gorski kolesarji moški, stari od 20 do 30 let, višje izobraženi. H2: Ni razlik med preučevanim tipom koles glede na interes po nakupu. H3: Glavna razloga za nakup gorskega kolesa sta funkcionalnost in design, ne pa cena kolesa. H4: Kupci se odločajo za višji cenovni razred koles. H5: Gorski kolesarji vozijo po gozdnih površinah več kot trikrat na teden, kolesarijo individualno. H6: Ni ustrezne argumentacije za povečano proizvodnjo polnovzmetenih koles ter koles s prednjim vzmetenjem. 33

35 5 METODE DELA V diplomski nalogi je bila uporabljena raziskovalna metoda dela. 5.1 VZOREC MERJENCEV V raziskavi je sodelovalo 193 udeležencev v Sloveniji. Spraševali smo o njihovih gorskih kolesih, kolesarskih navadah in nakupu. Vzorec je informativni. 2 VRSTI MERJENCEV: 1. moški, 2. ženske. 5.2 VZOREC SPREMENJIVK Interaktivni anketni vprašalnik je zajemal 21 vprašanj. Pri nekaterih vprašanjih so anketiranci morali izbrati enega od odgovorov, pri drugih pa so napisali svoj odgovor. Vprašalnik je podan v prilogi, ogled pa je možen tudi na internetni strani 34

36 5.3 ORGANIZACIJA ZBIRANJA PODATKOV Vprašalnik je bil sestavljen z namenom, da se ugotovi, katera vrsta kolesa je pogostejša, poleg tega pa se s tem ugotovijo tudi kolesarske navade uporabnikov. Anketni vprašalnik je bil objavljen na internetni strani Mountain Bike Slovenije ( in sicer od 28. oktobra 2009 do 5. novembra Anketa je v interaktivni obliki, narejena s pomočjo brezžične odzivne enote Free Online Surveys, ki je dosegljiva na METODE OBDELAVE PODATKOV Podatke, zbrane z anketnimi vprašanji, smo obdelali in uredili v računalniškem programu Microsoft Excel. Želeli smo primarne vire, saj smo le tako zagotovili večji nadzor nad postopkom zbiranja podatkov, kar pa nam tudi zagotavlja višjo kakovost in zanesljivost podatkov. Obdelava podatkov so bile frekvence odgovorov in odstotki. Statističnih razlik nismo iskali, saj rezultati služijo samo kot usmeritev proizvajalcem in prodajalcem koles. 35

37 6 REZULTATI 6.1 SPOL Preglednica 13 Spol anketirancev (SLO). spol št. odgovorov procenti (%) moški ,7 ženski 18 9,3 skupaj ,7 % anketirancev je moških, 9,3 % pa žensk. Z gorskim kolesarstvom se ukvarja več moških, saj spada med adrenalinske športe. Slika 18: Prevladujoča populacija v kolesarstvu je še vedno na strani moških (osebni arhiv). 36

38 6.2 STAROST Preglednica 14 Starost anketirancev v letih (SLO). starost št. odgovorov procenti (%) , , ,2 40 ali več 12 6,2 skupaj Malo več kot polovica, 54,4 % anketirancev, je starih med 20 in 30 let. 39 anketirancev je starih med 30 in 40, malo manj, 37 anketirancev, med 10 in 20 let, 12 anketirancev 40 ali več, nihče pa ni mlajši od 10 let. Tako ugotovimo, da se s tem športom ukvarjajo predvsem kolesarji, stari med 20 in 30 let, razlog pa tiči predvsem v trenutnih življenjskih navadah večina še ne živi partnerskega življenja in nima otrok, kar pomeni, da imajo več časa za ukvarjanje s športom. 6.3 IZOBRAZBA Preglednica 15 Izobrazba anketirancev (SLO). izobrazba št. odgovorov procenti (%) OŠ 4 2,1 SŠ ,5 UNI 80 41,5 skupaj ,5 % anketirancev je končalo srednjo šolo, 41,5 % je končalo šolanje na univerzi, 2,1 % pa ima zaključeno osnovno šolo. Ugotovitve kažejo na to, da je večina rekreativnih gorskih kolesarjev visoko izobraženih, kar pogojuje tudi socialni staž. 37

39 6.4 VRSTA KOLESA IN NAKUP Preglednica 16 Prikaz rezultatov vprašanja: Kateri tip kolesa uporabljaš? (SLO) vrsta kolesa št. odgovorov procenti (%) polvzmetno 86 44,8 polnovzmetno ,2 skupaj To vprašanje je eno najpomembnejših v naši anketi. Pokaže nam, kateri tip kolesa je bolj popularen oziroma kateri tip se bolje prodaja. Kot vidimo v preglednici 12, ni velike razlike med obema tipoma. Polvzmetno kolo uporablja 86 anketirancev, 20 več (106 anketirancev) pa uporablja polnovzmetno kolo. Pred leti je bila razlika med obema tipoma gorskih koles veliko večja, saj so bila kolesa s polnim vzmetenjem veliko dražja in nedostopna. Preglednica 17 Prikaz rezultatov vprašanja: Kaj te je navdušilo za izbor enega od teh dveh tipov koles? (SLO) lastnost št. odgovorov procenti (%) funkcionalnost ,9 trend 8 4,2 cena 17 8,9 ostalo skupaj ,2 % anketirancev uporablja polnovzmetno kolo, malo manj 44,8 %, pa polvzmetno. Glede na rezultate vidimo, da so razlike med uporabo polnovzmetenih in polvzmetnih koles zelo majhne. Večina, 75,9 % anketirancev, je izbrala vrsto kolesa glede na njegovo funkcionalnost, manj pomembni sta cena in trend. Pod ostale odgovore so anketiranci napisali, da jih je za izbor kolesa navdušilo: tekmovanje, vozne lastnosti, togost, dolgoletna želja, namen,»mountain bike scena«, tehnologija in sposobnosti, potreba po boljši vožnji po koreninah ter užitki, ki jih nudi polnovzmeteno kolo. 38

40 Preglednica 18 Prikaz rezultatov vprašanja: Kaj ti je pomembno pri kolesu, ko ga izbiraš? (SLO) lastnost št. odgovorov procenti (%) barva 6 3,1 oprema ,3 blagovna znamka vzmetenja 7 3,7 Cena 22 11,5 znamka 5 2,6 Ostalo 32 16,8 skupaj Več kot polovici anketirancev, 62,3 %, je pomembna oprema kolesa. Druga najbolj pomembna lastnost je cena. Pri kategoriji ostalo so napisali še kakovost komponent, geometrija okvirja in teža. Pod odgovor 32, pri kategoriji ostalo, je večina anketirancev napisala že naštete lastnosti, le da so nekaterim enako pomembne (to pa zaradi tega, ker je bil pri internetni anketi možen pri naštetih kategorijah le en odgovor). Preglednica 19 Prikaz rezultatov vprašanja: Sta ti grafika ter design pomembna pri izboru ter odloča o tvojem nakupu? (SLO) št. odgovorov procenti (%) da ,8 ne 83 43,2 skupaj anketirancev je odgovorilo, da sta grafika in»design«kolesa pomembna, 83 anketirancem pa, da nista. Proizvajalci morajo biti pozorni na barvno skalo in obliko kolesa, saj je več kot polovici kupcem to pomembno, in to odloča o nakupu samega kolesa. 39

41 6.5 CENA Preglednica 20 Prikaz rezultatov vprašanja: Koliko si pripravljen odšteti za en ali drug tip kolesa? (SLO) cena (EUR) št. odgovorov procenti (%) , , , , ali več 71 37,0 skupaj anketirancev bi za kolo odštelo 2000 evrov ali več, 54 bi jih odštelo od 1500 do 2000 evrov, 28 bi jih odštel od 500 do 1000 evrov, eden manj od slednjih bi jih odštel od 1000 do 1500 evrov, le 12 pa bi jih odštelo od 100 do 500 evrov. S pomočjo teh rezultatov vidimo, da je večina pripravljena dati veliko denarja za gorsko kolo, kar se povezuje že s prejšnjimi ugotovitvami, da so gorski kolesarji višje izobraženi, obenem pa so pripadniki višjega socialnega razreda, kar pogojuje nakup dražjih gorskih koles. 40

42 6.6 IZKUŠNJE Preglednica 21 Prikaz rezultatov vprašanja: Koliko časa se ukvarjaš z gorskim kolesarjenjem? (SLO) leta izkušenj št. odgovorov procenti (%) 1 1 0, , , , , , , , ,1 10 ali več 86 47,3 skupaj Skoraj polovica, 47,3 % anketirancev, se z gorskim kolesarjenjem ukvarja že 10 ali več let. Na drugem mestu je bil odgovor anketirancev, da kolesarijo 5 let. Ugotovimo lahko, da se anketiranci kontinuirano ukvarjajo z omenjenim športom, kar dokazuje, kako raznoliko in zanimivo je gorsko kolesarstvo. 6.7 TEKMOVALNA OZ. REKREATIVNA RAVEN TER TEKMOVANJA Gorsko kolesarstvo se loči na rekreativno in tekmovalno raven. Bistvena razlika je v tem, da je gorsko kolesarstvo na tekmovalni ravni organizirano na področju kolesarskih društev ter klubov, ki so združena v panogo pod okriljem Kolesarske zveze Slovenije. Bistvena razlika je v aktivnosti udejstvovanja v omenjenem športu, saj imajo gorskokolesarski tekmovalci načrt treningov do podrobnosti razdelan ter vadijo pod strokovnim nadzorom. Na rekreativni ravni si kolesar sam izbira, 41

43 koliko bo prekolesaril v danem trenutku in ni podvržen strokovnemu vodenju, kot so aktivni tekmovalci gorskega kolesarstva. Tekmovanja v Sloveniji imajo že dolgo zgodovino, saj so bile prve gorskokolesarske dirke organizirane že v 90-ih letih na Gorenjskem. V obdobju med leti 1999 in 2005 je bil organiziran svetovni pokal na Mariborskem Pohorju, tekmovalci pa so tekmovali v treh disciplinah (spust, 4kros in xc-race). Danes je najodmevnejša prireditev serija tekmovanj SloEnduro, novonastala disciplina, ki je mešanica spusta z gorskim kolesom in vzpona v klanec (t. i. transferja). Bistvenega pomena je, da si v časovnem limitu na določeni lokaciji, ki ji sledi spust, na katerem se meri čas tekmovalcem. Slika 19: Kolesarjenje po gozdnih površinah (osebni arhiv). 42

44 6.8 TEREN Preglednica 22 Prikaz rezultatov vprašanja: Kje najraje kolesariš? (SLO) teren št. odgovorov procenti (%) gozdne površine prometne poti 15 8 skupaj Kar 92 % anketirancev kolesari po gozdnih površinah, le 8 % pa po prometnih poteh. Ugotovimo lahko, da gorski kolesarji večinoma uporabljajo gozdne poti in ne prometnih središč, kar le še potrjuje trend, da se gorski kolesarji večinoma zadržujejo v gozdovih in odkrivajo različne ter zanimive gozdne poti. Razlog je tudi ta, da gorska kolesa ter njihove pnevmatike niso primerne za asfaltne površine mestnih središč. 6.9 NAČINI IN NAVADE Preglednica 23 Prikaz rezultatov vprašanja: Kolikokrat na teden kolesariš? (SLO) št. kolesarjenj v tednu št. odgovorov procenti (%) , ,8 5 ali več 26 13,7 Skupaj anketirancev kolesari od 1-krat do 3-krat na teden, 51 jih kolesari od 3- krat do 5-krat, medtem ko jih samo 26 kolesari več kot 5-krat na teden. To je verjetno posledica pomanjkanja časa oziroma se vidi, da je za ta šport treba imeti veliko časa, saj moraš najprej prispeti do pravega terena. Trend gorskega kolesarstva je ta, da se kolesarji do mesta, ki je primeren vožnji z gorskimi kolesi, pripeljejo kar z avtomobilom. 43

45 Preglednica 24 Prikaz rezultatov vprašanja: Kako kolesariš? (SLO) način št. odgovorov procenti (%) v skupini 51 26,6 individualno ,4 skupaj Večina, 141 anketirancev, kolesari individualno, 51 pa jih kolesari v skupini. Predvidevamo, da jih tako veliko kolesari individualno zato, da lahko izberejo teren, ki jim najbolj ustreza in gredo kolesarit, ko njim najbolj ustreza. Tu lahko omenimo potencialno nevarnost z vidika varnosti, saj je v skupini veliko varneje kolesariti, in ob primeru poškodbe se lažje, učinkovito in primerno ukrepa. Slika 20. Kolesarjenje v skupini (osebni arhiv). 44

46 Preglednica 25 Prikaz rezultatov vprašanja: Ali kolesariš tudi pozimi? (SLO) št. odgovorov procenti (%) da ,5 ne 85 44,5 skupaj Pri vprašanju, ali kolesariš tudi pozimi ali ne, so anketiranci razdvojeni približno na pol. 55,4 % jih kolesari tudi pozimi, 44,5 % pa ne. Ugotovimo lahko, da so naši anketiranci boljši rekreativni kolesarji, saj se z gorskim kolesarstvom ukvarjajo tudi pozimi, kar za povprečne kolesarje ne pride v poštev. Preglednica 26 Prikaz rezultatov vprašanja: Ali vedno kupuješ enako znamko kolesa? (SLO) št. odgovorov procenti (%) da 20 10,5 ne ,5 skupaj ,5 % anketirancev se ne ozira toliko na samo znamko kolesa. Ugotovimo lahko, da je na trgu veliko ponudbe različnih proizvajalcev gorskih koles, s tem dajejo kupcu možnost izbire kolesa, ki je najprimernejši vsakemu posamezniku, zato tudi dejstvo, da se potrošniki vedno ne odločijo za nakup iste znamke kolesa. 45

47 7 INTERPRETACIJA Ugotovili smo, da so gorski kolesarji moški stari med 20 in 30 let, razlog pa tiči predvsem v trenutnih življenjskih navadah, saj večina še ne živi partnerskega življenja in nima otrok, zato imajo več časa za ukvarjanje s športom. Večinoma so višje izobraženi, saj jih je kar 41,5 % univerzitetno izobraženih. Ugotovili smo tudi, da jih več kot polovica kolesari tudi pozimi, kar pomeni, da je gorsko kolesarstvo postalo celoletna športno rekreacijska dejavnost. Hipotezo H1 lahko potrdimo. Prišli smo tudi do spoznanja, da ni velike razlike med obema tipoma, saj polvzmetno kolo uporablja 86 anketirancev, 20 več (106 anketirancev) pa jih uporablja polnovzmetno kolo. Cena kolesa ni pomembna, bistvenega pomena pa je oprema na kolesu in design. Prav tako anketirancem ni toliko pomembna blagovna znamka kot kakovost kolesa, saj je večina vprašanih menila, da ne kupuje vedno iste znamke gorskih koles. Tu se od tujine razlikujemo, saj se v Sloveniji proda veliko število koles višjega cenovnega razreda, razlog pa tiči v tem, da so gorski kolesarji višje izobraženi, dobro finančno situirani in kolesarijo 3-krat ali večkrat na teden. Hipotezo H2 lahko potrdimo, obenem pa lahko potrdimo tudi hipotezo H6, da ob teh rezultatih ni ustrezne argumentacije za povečano proizvodnjo enega ali drugega tipa kolesa, saj se oba tipa koles prodajata dobro, ker je namembnost enega ali drugega različno primerna. Spoznali smo tudi, da za nakup kolesa bistveno vplivata design in oprema kolesa, kar pomeni, da lahko hipotezo H3 potrdimo, s tem pa pridobimo bistveni podatek za proizvajalce in prodajalce koles, kako ravnati s potrošniki, saj na povečano prodajo pomembno vplivata dobra oprema in videz kolesa in ne blagovna znamka. 46

48 Kot smo že omenili, je dandanes na trgu prisotnih veliko t. i.»garažnih blagovnih znamk«. V tem primeru lahko naletimo na težavo, da imamo problem pri uveljavljanju reklamacij, saj omenjeni proizvajalci nimajo v posameznih državah distributerjev in se lahko časovni rok za reševanje le-te podaljša tudi na mesec ali več. Glavni razlog za vedno večje število t. i. garažnih proizvajalcev koles je doba interneta, ki omogoča optimizirano poslovanje brez odvečnih posrednikov, s tem pa je dobiček proizvajalca večji. V Sloveniji za primer»garažnega«proizvajalca lahko navedemo podjetje Vizija Sport d. o. o. v Logatcu, ki uspešno prodaja gorska kolesa blagovne znamke CULT. Ugotovili smo, da kupci v Sloveniji v več kot 65 % kupujejo kolesa cenovnega ranga nad 1500 evrov, kar nas uvršča v sam vrh v Evropi glede na povprečno bruto plačo. Če primerjamo slovenske kupce gorskih koles s češkimi, vidimo veliko razliko, saj smo pridobili podatke raziskave na Češkem (vzorec je bil informativen), da v več kot 50 % kupci kupujejo kolesa pod 1500 evrov. Ugotovili smo tudi, da smo v samem vrhu Evropske unije po prodanih koles na 1000 prebivalcev, proda se jih kar 120. Za primer v Nemčiji, ki je najbolj gorskokolesarsko razvita država, pa se na 1000 prebivalcev proda le dobrih 40 koles (ECF, 2016). Pri prodaji koles (tudi gorskih) v Evropi prevladujeta trga Nemčije in Velike Britanije, saj tržni delež prodaje od leta 2008 do danes ostaja okoli 53 % (Consultancy, 2015). V Veliki Britaniji prodaja koles od leta 2008 do danes na letni ravni raste za 10 %. V Evropi se skupaj letno proda več kot 20 milijonov koles različnih cenovnih razredov (Consultancy, 2015). 47

49 Zanimiv je podatek o prodaji električnih koles, ki so vsekakor višjega cenovnega razreda (cene se gibljejo od 2500 do 5000 evrov za električno gorsko kolo). Glavni trg je Nemčija s skoraj pol milijona prodanimi kolesi, sledita pa ji Nizozemska in Belgija. V tem primeru lahko sklepamo, da je na omenjenih trgih prodaja gorskih koles višjega cenovnega ranga zelo prisotna, podobno kot v Sloveniji (Consultancy, 2015). V Sloveniji se kupci gorskih koles odločajo v večini za višji cenovni razred koles, s tem pa lahko potrdimo hipotezo H4. Ugotovili smo, da gorski kolesarji večinoma kolesarijo po gozdnih površinah, od 1-krat do 3-krat na teden in kolesarijo individualno, tudi pozimi. Prav tako lahko ugotovimo, da je bistvenega pomena legalizacija gorskokolesarskih poti, kot je primer dobre prakse v turističnem središču Kranjska Gora, saj je veliko poti nelegalnih, kolesarji pa vseeno kolesarijo po njih. Problem lahko nastane iz pravnega vidika o odgovornosti, če pride do poškodbe in razlogov, zakaj je do tega prišlo. Če so gorskokolesarske poti legalne, pomeni, da so urejene, ustrezno označene in zavarovane. Hipotezo H5 lahko le delno potrdimo, saj kolesarji večinoma kolesarijo po gozdnih površinah, kot smo predvidevali. Večina pa kolesari manj kot 3-krat na teden, s tem pa lahko hipotezo delno zavrnemo. Z našo diplomsko nalogo lahko ugotovimo, da je gorsko kolesarstvo in nasploh kolesarstvo kot športno rekreativni produkt v vzponu. Med turisti je tako v svetu kot pri nas gorsko kolesarstvo vedno bolj priljubljeno, posledično se obisk turističnih krajev, kjer imajo omenjeno ponudbo, povečuje. Hkrati lahko ugotovimo, da je med proizvajalci lahko zaznati pozitivizem za prihodnja prodajna leta, predvsem e-kolesarstvo doživlja velik razcvet. 48

50 Ugotovimo tudi lahko, da kakršnokoli kolesarstvo pozitivno vpliva na fizično počutje posameznika, kar je v današnjih časih računalniške tehnologije bistvenega pomena. Končna ugotovitev je, da je gorsko kolesarstvo kot šport v vzponu, tako v tekmovalnem smislu, kot tudi rekreativnem. Vedno več mladih se odloča za nakup gorskega kolesa in s tem koristno preživljajo prosti čas, kar je eno glavnih poslanstev športa nasploh. 49

51 8 ZAKLJUČEK Glavni namen diplomske naloge je na podlagi ankete ugotoviti različne interese posameznih gorskih kolesarjev, pridobiti podatke, kje kolesarijo, koliko so pripravljeni odšteti za gorsko kolo ter pridobljene podatke oz. odgovore povezati z ugotovitvami, ki sem jih pridobil od treh posameznih distributerjev. Določena spoznanja bomo uporabili za uspešno delo v slovenskem podjetju Elan d. o. o., saj bomo lažje in uspešneje sestavili kolekcijo gorskih koles, ki bo zadostovala še tako zahtevnemu kupcu koles omenjenega segmenta. Cilj diplomske naloge je bil ugotoviti strukturo kupcev gorskih koles, ali raje posegajo po polnovzmetenih ali polvzmetenih kolesih, ugotoviti glavne razloge, ki vplivajo na izbiro gorskega kolesa, ugotoviti za kolesa katerega cenovnega razreda se kupci najraje odločajo in interese rekreativne populacije za določen način kolesarjenja. Hipoteze lahko potrdimo, saj so se izkazale za pravilne. Kolesarji so večinoma moški stari med 20 in 30 let, višje izobraženi. Glavni razlog za nakup kolesa ni cena, temveč primerna oprema za posameznika in oblika gorskega kolesa. Ugotovili smo tudi, da anketiranci kupujejo gorska kolesa višjega cenovnega razreda. Vozijo se večinoma individualno in po gozdnih površinah, a ne več kot 3-krat na teden, zato lahko hipotezo H5 le delno potrdimo. Ugotovili smo tudi, da ni ustrezne argumentacije za povečano proizvodnjo polvzmetenega ali polnovzmetenega kolesa. V diplomski nalogi smo uporabili informativni vzorec, zato je naša raziskava delno omejena. Bolje bi bilo, če bi raziskavo delali na reprezentativnem vzorcu in pridobili natančnejše podatke za naše sklepanje. 50

52 V praksi raziskava diplomske naloge proizvajalcem nudi določene rešitve v smislu uspešnejše prodaje gorskih koles. Predvsem raziskava zajema rezultate, ki so v pomoč distributerju, da se lahko lažje odloči, katera kolesa kupiti od proizvajalca in jih uspešno prodati končnemu kupcu. V bodoče bi bilo vredno razmisliti o načinu personalizacije pri prodaji gorskih koles, to pomeni, da distributer kupi od proizvajalca le okvir kolesa, dodatno opremo pa lahko končni kupec izbere sam, s tem ga ne omejujemo pri njegovi izbiri opreme, ki je eden ključnih dejavnikov pri nakupu gorskega kolesa. 51

53 9 LITERATURA Bratanič, J., Prelc, Š. ( ). Še en slovenski raj s preveč napakami. Delo, 58(196), Europeans buy 20 million bikes a year, 8 million imports. ( ). Consultancy. Pridobljeno iz ECF Cycling Barometer Comparison. ( ). European cyclists federation. Pridobljeno iz Introducing Retrovelo. ( ). Clevercycles. Pridobljeno iz Mountain biking history. ( ). Marin museum of bycicling. Pridobljeno iz 52

54 PRILOGA 1: ANKETNI VPRAŠALNIK V SLOVENSKEM JEZIKU 53

55 54

56 55

57 56