ELEKTRONIKA ŠTUDIJ ELEKTRONIKE

Transkripcija

1 ELEKTRONIKA ŠTUDIJ ELEKTRONIKE

2 Umetni nos, Laboratorij za mikroelektroniko, FE Odprtokodni instrument, Red Pitaya, Ljubljana Senzorji krvnega tlaka, Hyb, Šentjernej Elaphe, elektronika omogoča električno mobilnost Pametni obesek, Chipolo, Trbovlje Kontrolni sistem za fuzijski reaktor, Cosylab, Ljubljana

3 KAJ JE ELEKTRONIKA? Elektronske komponente in materiali Mikrosenzorske strukture Senzorji in optoelektronika Analogna in digitalna vezja Mikrovalovna elektronika Mikro- in nano-elektronika Integrirana vezja Mikroprocesorski sistemi Programiranje naprav Obdelava signalov Načrtovanje in izdelava naprav Zagotavljanje skladnosti naprav Elektronske komponente, tiskana vezja in integrirana vezja (čipe) najdemo v vseh sodobnih izdelkih. Razvoj mikroelektronike omogoča izdelavo majhnih in zmogljivih naprav. Danes prevladujejo digitalna integrirana vezja, ostala pa skrbijo za pravilno napajanje, povezovanje naprav, pretvorbo senzorskih signalov in zanesljivo delovanje naprave. Elektroniki se ukvarjamo z zasnovo elektronskih vezij, pri čemer uporabljamo sodobne elektronske komponente, senzorje in integrirana vezja. Praktično si pomagamo z uporabo orodij za načrtovanje tiskanih in integriranih vezij, simulacijo in optimizacijo analognih vezij ter razvoj mikroprocesorskih sistemov. Glavna prednost inženirja elektronike je celovito in poglobljeno razumevanje delovanja sodobnih naprav, od pojavov na področju analognih signalov, do digitalne obdelave in programiranja elektronskih sistemov.

4 Načrtovanje elektronskega vezja Razvoj mikroprocesorskih sistemov Izdelava elektronskih vezij Načrtovanje integriranih vezij - čipov Proizvodnja elektronskih vezij Ekskurzija v EMC merilni laboratorij SIQ

5 IZBERITE ŠTUDIJ ELEKTRONIKE. Študij Elektronike je namenjen vsem, ki jih je že od malih nog zanimalo, iz česa so naprave sestavljene in kako delujejo. Na študiju Elektronike se študenti seznanijo z izredno razgibanim področjem in se izobrazijo do stopnje, da lahko samostojno in suvereno ustvarjajo nova znanja, tehnologije in naprave. Študenti imajo možnost, da se takoj vključijo v laboratorije fakultete ali podjetja, kjer lahko svoje znanje dopolnjujejo in osmislijo s praktičnim delom, seminarji in projekti. Motivacije za študij tako ne manjka. Elektronik je inženir, ki razume delovanje elektronskih elementov, vezij in naprav, zna oceniti zahteve za razvoj naprave in pripraviti njene specifikacije, je sposoben samostojno ali v skupini zasnovati, načrtati in realizirati elektronsko napravo, zna na podlagi meritev analizirati delovanje naprave, poiskati napako in jo odpraviti in je pripravljen na vseživljenjsko učenje in sledenje napredku tehnologij. Širina pridobljenega znanja mladim diplomantom omogoča hitro vključitev v razvojne oddelke podjetij, kjer dobijo možnost razvoja kariere na njihovi poklicni poti. Program se stalno dopolnjuje in tako hitro sledi potrebam gospodarstva v Sloveniji in svetu.

6 POTEK ŠTUDIJA Vsak študent lahko neodvisno od izbora smeri na prvi stopnji izbere ka

7 atero koli smer študija na drugi stopnji in področje študija na tretji stopnji.

8 CosyLab, kontrola medicinskega pospeševalnika, Marko Mehle, študiral elektroniko. SIQ, kalibracija merilne opreme, dr. Marko Berginc, študiral elektroniko. BISOL, otvoritev proizvodne linije FN modulov, dr. Uroš Merc, študiral elektroniko. Hella Saturnus, razvoj avtomobilskih luči LED, Sandi Ščuka, študiral elektroniko. Mahle Letrika, meritev skladnosti naprav, dr. Gregor Ergaver, študiral elektroniko. LPVO in HZB, raziskave rekordnih sončnih celic, dr. Marko Jošt, študiral elektroniko

9 PO ZAKLJUČENEM ŠTUDIJU Študij elektronike je odlična priložnost za razvoj naprednega načina razmišljanja in pristopa k reševanju problemov. Takšni kadri so ključni za tehnološki preboj. Mladi si po študiju elektronike lahko obetajo številne zaposlitvene priložnosti, saj kakovostno izobraženih inženirjev močno primanjkuje. Dr. Uroš Merc, predsednik uprave skupine BISOL group V raznih oddelkih z nami sodeluje na desetine študentov in diplomantov vaše fakultete. Skladno z rastjo podjetja in predvsem glede na strmo naraščajoč delež LED luči v avtomobilski industriji, bomo tudi v prihodnje imeli veliko potreb po novih inženirjih elektronike. Mag. Andrej Krejan, vodja razvoja elektronike, Hella Saturnus Slovenija Študij elektronike mi je dal odlično podlago, da sem se lahko vključil v vrhunsko raziskovalno ekipo, kjer premikamo meje na področju izboljšanja učinkovitosti pretvorbe sončnih celic s končnim ciljem znižanja cene sončnih elektrarn. V podjetju ISKRA d.d. kontinuirano vlagamo v človeški potencial, ki ga za nas predstavljajo predvsem inženirji elektronike. Ti so zaradi širokega spektra znanj za delo v podjetju nepogrešljivi. Dr. Matjaž Verderber, vodja projektov, ISKRA d.d. V razvojnih oddelkih stalno iščemo nove sodelavce s specifičnim strokovnim znanjem elektronike, saj se z večanjem števila elektronskih sklopov v vozilih potreba po tovrstnih kadrih povečuje. Mag. Iztok Špacapan, vodja razvoja MAHLE Letrika SIQ zaposluje elektronike na področjih preskušanja, certificiranja in kontrole varnosti. V zadnjih treh letih smo zaposlili 12 diplomantov Fakultete za elektrotehniko Univerze v Ljubljani, trenutno pa je aktivnih kar 14 študentov te fakultete. Dr. Marko Berginc, vodja projektov, SIQ dr. Marko Jošt, LPVO

10 Visionect, elektronski papir LMFE, Senzor za THz slikanje Mahle Letrika d.d., bondiranje tranzistorjev Renishaw, vzporedni kinematični stroj L-TEK, razvoj in proizvodnja elektronike LUMU power, elektronika za profesionalne fotografe

11 IZZIVI PRIHODNOSTI C-Astral, proženje ter zajemanje podatkov o poziciji in naklonu fotoaparata UAV Inženirja elektronike čakajo v prihodnosti izzivi, ki jih bodo pogojevale nove, prihajajoče tehnologije. Te bodo omogočale hitrejše, manjše, pametnejše in varčnejše elektronske naprave. Gradniki integriranih vezij se že počasi približujejo atomskim velikostim, zato bo elektronik prisiljen v iskanje novih rešitev pri zagotavljanju zahtev trga, kot so: nove funkcionalnosti, nižja poraba, manjša površina, nižji šum in višje hitrosti. Naštete zahteve silijo inženirja elektronike v stalno izpopolnjevanje, iskanje novih rešitev ter sodelovanje in povezovanje z raziskovalci različnih drugih ved (fizika, kemija, matematika). Ne glede na hiter razvoj panog, kjer prevladujejo računalništvo, informatika in avtomatika, so te panoge odvisne od lastnosti uporabljenih elektronskih komponent, realiziranih na različnih nivojih. Zato novih izzivov za inženirje elektronike tudi v bodoče ne bo manjkalo.

12 ELEKTRONIKA JE TEMELJ SODOBNEGA SVETA. Univerza v Ljubljani Fakulteta za elektrotehniko Tržaška cesta 25 SI-1000 Ljubljana studij@fe.uni-lj.si FELjubljana elektronika.fe.uni-lj.si Izdala: Univerza v Ljubljani, Fakulteta za elektrotehniko Ljubljana, 2019 Fotografije: arhiv UL FE, istock