Navodila za izdelavo diplomskega dela

Transkripcija

1 UNIVERZA V MARIBORU FAKULTETA ZA GRADBENIŠTVO, PROMETNO INŽENIRSTVO IN ARHITEKTURO Damjan Dobrina ANALIZA PODATKOV O PROMETNIH NESREČAH NA AC V OBDOBJU Diplomsko delo Maribor, september2016

2

3 Smetanova ulica Maribor, Slovenija Diplomsko delo visokošolskega študijskega programa Promet ANALIZA PODATKOV O PROMETNIH NESREČAH NA AC V OBDOBJU Študent: Študijski program: Smer/ Modul: Mentor: Lektorica: Damjan Dobrina Visokošolski, Promet Cestni Promet mag. Stanko Laković, univ.dipl.inž.str. Melita Goljevšček Maribor, september 2016

4

5 I

6 II ZAHVALA Zahvaljujem se mentorju mag. Stanko Lakoviću za pomoč in vodenje pri pisanju diplomskega dela. Prav tako se zahvaljujem Policiji za odobrene podatke o prometnih nesrečah in odgovore na vprašanja. Posebna zahvala gre družini, ki mi je stala ob strani v času študija ter Anji, Andreju, Blažu, Ceciliji, Srečku, Janezu, Jasmini in Nevenu.

7 III ANALIZA PODATKOV O PROMETNIH NESREČAH NA AC V OBDOBJU Ključne besede: varnost v cestnem prometu, prometne nesreče, avtocesta, statistična analiza UDK: (043.2) Povzetek Kadar je govora o prometu, je ključna stvar prometna varnost. Sicer z leti število smrtnih žrtev pada, vendar prometna varnost še zmeraj ni na želeni ravni. Še posebej pomembna je varnost na avtocestah, kjer so zaradi višjih hitrosti, posledice prometnih konfliktov lahko zelo hude. Diplomsko delo govori o prometni varnosti na avtocestnem omrežju. Podatki so bili pridobljeni s strani policije. Analiza podatkov o prometnih nesrečah na avtocestnem omrežju v Republiki Sloveniji je bila opravljena za obdobje med letoma 2005 in Podatke smo analizirali glede na skupno število prometnih nesreč za posamezno leto, klasifikacijo prometne nesreče, vzrok prometne nesreče, stanje vozišča v času prometne nesreče, stanje prometa v času prometne nesreče, tip prometne nesreče, vremenske okoliščine v času prometne nesreče in mesec v posameznih letih. Na koncu smo podali nekaj predlogov možnosti za izboljšanje prometne varnosti na avtocestnem omrežju v Republiki Sloveniji.

8 IV TRAFFIC ACCIDENTS DATA ANALYSIS ON THE SLOVENE HIGHWAY CROSS DURING Key words: roadsafety, traffic accidents, highway, statistical analysis UDK: (043.2) Abstract When it comes to traffic, safety is always crucial. Despite thef act that the number of casualties on Slovenian roads is dropping, roadsafety is still not at the desired level. Safety on motorways is particulary important as, due to higherspeed, the consequences of traffic conflicts can be very serious. The subject of this thesis is safety on the Slovene motorway network. Analysis of data on traffic accidents on the motorway network in Slovenia for the period between 2005 and 2015 has been carried out. The data were obtained by the police. The data were analysed according to the total number of road accidents per year, according to the classification of traffic accidents, according to the cause of anaccident, according to the state of the carriage way at the time of an accident, according to the traffic situation at the time of an accident, the type of anaccident, the weather conditions, and the month of eachyear. Finally we give some suggestions for improving traffic safety on the motorway network in Slovenia.

9 V VSEBINA 1 UVOD OPREDELITEV OZ. OPIS PROBLEMA, KI JE PREDMET DIPLOMSKEGA DELA CILJI IN TEZE DIPLOMSKEGA DELA OMEJITVE DIPLOMSKEGA DELA PREDVIDENE METODE DIPLOMSKEGA DELA STRUKTURA DIPLOMSKEGA DELA VARNOST V CESTNEM PROMETU VARNOST CESTNEGA PROMETA V EU VARNOST CESTNEGA PROMETA V SLOVENIJI DEJAVNIKI, KI VPLIVAJO NA PROMETNO VARNOST ČLOVEK KOT DEJAVNIK VARNOSTI V CESTNEM PROMETU VOZILO KOT DEJAVNIK VARNOSTI V CESTNEM PROMETU CESTA KOT DEJAVNIK VARNOSTI V CESTNEM PROMETU AVTOCESTNO OMREŽJE V REPUBLIKI SLOVENIJI ANALIZA PODATKOV O PROMETNIH NESREČAH NA AC V OBDOBJU ANALIZA PODATKOV O SKUPNEM ŠTEVILU PROMETNIH NESREČ NA AC PO LETIH ANALIZA PODATKOV O PROMETNIH NESREČAH NA AC GLEDE NA KLASIFIKACIJO PROMETNE NESREČE ANALIZA PODATKOV O PROMETNIH NESREČAH NA AC GLEDE NA VZROK PROMETNE NESREČE ANALIZA PODATKOV O PROMETNIH NESREČAH NA AC GLEDE NA STANJE PROMETA V ČASU NESREČE ANALIZA PODATKOV O PROMETNIH NESREČAH NA AC GLEDE NA STANJE VOZIŠČA V ČASU PROMETNE NESREČE ANALIZA PODATKOV O PROMETNIH NESREČAH NA AC GLEDE NA TIP PROMETNE NESREČE ANALIZA PODATKOV O PROMETNIH NESREČAH NA AC GLEDE NA VREMENSKE OKOLIŠČINE V ČASU PROMETNE NESREČE... 54

10 VI 5.8 ANALIZA PODATKOV O PROMETNIH NESREČAH NA AC PO MESECIH PREDLOGI ZA IZBOLJŠANJE STANJA SKLEP VIRI IN LITERATURA PRILOGE SEZNAM SLIK SEZNAM GRAFOV SEZNAM TABEL: NASLOV ŠTUDENTA KRATEK ŽIVLJENJEPIS... 76

11 VII UPORABLJENI SIMBOLI % - Odstotek

12 VIII UPORABLJENE KRATICE EU - Evropska unija DARS - Družba za avtoceste v Republiki Sloveniji SDH - Slovenski državni holding PVAC - Podjetje za vzdrževanje avtocest NPIA - Nacionalni program izgradnje avtocest Km - Kilometer RS - Republika Slovenija ZCes-1 - Zakon o cestah ZPrCP - Zakon o pravilih cestnega prometa ZVoz - Zakon o voznikih ZMV - Zakon o motornih vozilih ZDARS-1 - Zakon o družbi za avtoceste v Republiki Sloveniji GPS - Global positioning system (Globalni sistem pozicioniranja) Km/h - Kilometri na uro PLDP - Povprečni letni dnevni promet

13 Analiza podatkov o prometnih nesrečah na AC v obdobju Stran 1 1 UVOD Ko govorimo o cestnem prometu, se kmalu ustavimo pri varnosti. Čeprav je po statističnih podatkih vožnja po avtocesti varnejša kot vožnja po preostalih kategorijah cest, so lahko posledice prometne nesreče zelo hude, predvsem zaradi višjih hitrosti in večje nevarnosti naletov. Statistika prometnih nesreč nazorno kaže, da je vožnja po avtocestah in hitrih cestah v primerjavi s preostalim cestnim omrežjem po statističnih podatkih še vedno najbolj varna. Po podatkih DARS-a (Družba za avtoceste v Republiki Sloveniji) se na avtocestah in hitrih cestah zgodi najmanj prometnih nesreč, čeprav prevzemajo največ prometa. Po statističnih ugotovitvah so štiripasovnice 4,5-krat varnejše od glavnih cest in 7,3-krat varnejše od regionalnih cest. Pri DARS-u poudarjajo, da je imela na izboljšanje prometne varnosti v RS (Republika Slovenija) posredno velik vpliv tudi uvedba vinjetnega načina cestninjenja vozil do največje dovoljene mase 3,5 tone. Posledica takega načina cestninjenja je bila preusmeritev velikega deleža prometa, predvsem osebnih vozil, z regionalnih cest na avtoceste in hitre ceste. 1 V tabeli 1.1 je prikazano število prometnih nesreč s smrtnim izidom v Republiki Sloveniji za leto Jasno je razvidno, da se je leta 2015 najmanj prometnih nesreč zgodilo na avtocestah in hitrih cestah, in sicer 15 od skupno 120, kar predstavlja le 12,50% vseh prometnih nesreč s smrtnim izidom v letu Sledijo glavne ceste z 22, kar predstavlja 18,33%, regionalne z 39, kar predstavlja 32,50% in občinske ceste z 44 smrtnimi žrtvami v letu 2015, kar predstavlja 36,67% vseh prometnih nesreč s smrtnim izidom v letu

14 Tabela 1.1: Prometne nesreče s smrtnim izidom po kategoriji ceste v letu Kategorija ceste Število Delež Občinske ceste 44 36,67% Regionalne ceste 39 32,50% Glavne ceste 22 18,33% Avtoceste in hitre ceste 15 12,50% Skupaj 120 Tabela 1.2 prikazuje število prometnih nesreč v primerjavi s številom kilometrov na posamezni kategoriji ceste. Če primerjamo število prometnih glede na število kilometrov, lahko tezo, da je avtocesta najvarnejša cesta v Sloveniji zavržemo, saj imajo občinske ceste 43 krat več kilometrov kot avtoceste, skupno število prometnih nesreč v letu 2015 pa je le 2,93 krat večje na občinskih cestah kot na avtocestah. Zanimivo bi bilo primerjati število prometnih nesreč glede na PLDP posamezne kategorije ceste, vendar ni bilo mogoče priti do podatkov o skupnem PLDP-ju glede na posamezno kategorijo ceste. Tabela 1.2: Število prometnih nesreč na posamezni kategoriji ceste v primerjavi s skupno dolžino posameznih cest za leto Kategorija ceste Število km Število prometnih nesreč Občinske ceste Regionalne ceste Glavne ceste Avtoceste in hitre ceste v-letu pdf 3

15 Analiza podatkov o prometnih nesrečah na AC v obdobju Stran Opredelitev oz. opis problema, ki je predmet diplomskega dela Slovensko avtocestno omrežje sestavljajo različno stari odseki, različni načini izvedbe priključkov, heterogenost strukture prometa in njegovih udeležencev. Avtocesta, ki je namenjena daljinskemu prometu in dopušča višje hitrosti kot ostale kategorije cest. Čeprav je statistično gledano na avtocestah manj nesreč, imajo te lahko hujše posledice. Predmet diplomske naloge je statistično analizirati podatke o prometni nesrečah na avtocestnem omrežju od leta 2005 do Cilji in teze diplomskega dela Cilj diplomske naloge je proučiti bazo prometnih nesreč na avtocestnem omrežju od leta 2005 do 2015 in jo statistično analizirati. V diplomski nalogi smo prikazali statistične podatke o prometnih nesrečah na avtocestnem omrežju v RS v prej omenjenem obdobju ter podali predloge za zmanjšanje prometnih nesreč na avtocestah ter njihovih posledic. Podatke smo od policije. 1.3 Omejitve diplomskega dela Omejitve dela so bile pri pridobivanju podatkov odpolicije.raziskava se jenatančno omejila na avtocestno omrežje v Republiki Sloveniji ter na obdobje od leta 2005 do Predvidene metode diplomskega dela Diplomsko delo se opira na strokovno literaturo, strokovne članke, zapiske, pridobljene podatke, analize in internetne vire. Predvidene znanstvene metode so: Metoda analize, ki je proces znanstvenega raziskovanja in razlage spoznanj s pomočjo razčlenjevanja kompleksnih sistemov na enostavnejše dele.

16 Metoda sinteze, ki je proces znanstvenega raziskovanja in razlage s pomočjo sestavljanja enostavnejših delov v skupno celoto. Metoda deskripcije, ki je preprosta metoda opisovanja ali razmejitev dejstev, procesov in predmetov v naravi ter družbi. Statistična metoda, ki je proces znanstvenega raziskovanja in razlage spoznanj masovnih pojavov s pomočjo številčnega izražanja, tabelaričnih in grafičnih prikazov. Metoda klasifikacije, ki je proces znanstvenega raziskovanja s pomočjo sistematičnega in popolnega razvrščanja podatkov (Zelenika, 1988, str ). 1.5 Struktura diplomskega dela V prvem poglavju oziroma uvodu so predstavljeni predmet diplomskega dela, cilji in teze, omejitve ter predvidene metode dela, ki smo jih uporabili pri izdelavi diplomskega dela. Drugo poglavje govori o varnosti v cestnem prometu v Evropski uniji in Sloveniji. V tretjem poglavju so predstavljeni dejavniki, ki vplivajo na prometno varnost. V četrtem poglavju je predstavljeno avtocestno omrežje v Republiki Sloveniji in podjetje DARS d.d.. V petem poglavju je prikazana analiza podatkov o prometnih nesrečah v obdobju od leta 2005 do V šestem poglavju so podani predlogi za izboljšanje stanja. V zadnjem, sedmem poglavju, so podana navodila, kako ravnati v primeru prometne nesreče na avtocesti.

17 Analiza podatkov o prometnih nesrečah na AC v obdobju Stran 5 2 VARNOST V CESTNEM PROMETU Varnost v prometu je temeljna dobrina udeležencev v prometu, zato jo je treba zagotoviti in ji dati pomembno mesto v družbi. V veliki meri je to naloga posameznih lokalnih skupnosti in države. Vsekakor moramo za prometno varnost skrbeti vsi udeleženci v prometu. Pojem prometne varnosti cestnega prometa si najpogosteje razlagamo kot stanje, ki ga izražamo s številom prometnih nesreč, mrtvih in telesno poškodovanih (Zajc&Marinko, 2008, str 8). Prometna nesreča je nesreča, ki se zgodi na javni ali nekategorizirani cesti, ki je dana v uporabo za cestni promet. V prometni nesreči je udeleženo vsaj eno premikajoče se vozilo in v njej je nastala materialna škoda, telesne poškodbe ali pa celo smrt. Prometne nesreče se delijo v štiri kategorije: - prometne nesreče z materialno škodo, - prometne nesreče z lahkimi telesnimi poškodbami, - prometne nesreče s hudimi telesnimi poškodbami, - prometne nesreče s smrtnim izidom (ali prometne nesreče, pri katerih je kdo umrl za posledicami nesreče v 30 dneh) (Laković, 2004, str 6). Zagotavljanje varnosti v prometu je možno s spodbujanjem udeležencev k večji previdnosti, odgovornejšemu ravnanju, spoštovanju prometnih predpisov ter z zagotavljanjem varnejših prevoznih sredstev. Čeprav se stanje prometne varnosti iz leta v leto izboljšuje, ceste terjajo preveč žrtev. Posledice prometnih nesreč so nenadomestljive izgube življenja in trajne poškodbe, povzročajo pa tudi veliko društveno škodo. Število umrlih v prometnih nesrečah zavzema danes v večini držav pomembno mesto v skupnem številu umrlih. Človek je in ostaja najšibkejši člen v prometnem sistemu, saj so njegove napake ali zavestne kršitve pravil pomembni povzročitelji nesreč. Od njegovega ravnanja in

18 psihofizične sposobnosti je najpogosteje odvisno, ali bo prišlo do prometne nesreče ali ne. Kar 90 odstotkov vseh nesreč v prometu lahko pripišemo človeški krivdi Varnost cestnega prometa v EU Ena hujših prometnih nesreč na avtocestah EU se je zgodila 18. novembra 2011 na avtocesti A31 v nemški zvezni državi Severno Porenje-Vestfalija. V verižnem trčenju je bilo udeleženih več kot 52 vozil, 21 lažje telesno poškodovanih, 14 huje in tri smrtne žrtve. Točnega vzroka prometne nesreče iz zapisov medijev ni bilo razbrati, je pa bil prav gotovo eden od vzrokov gosta megla v času nesreče 5. Na sliki 2.1 so vidne posledice te hude prometne nesreče. Slika 2.1: Posledice hude prometne nesreče na nemški avtocesti German-autobahn-fog.html 6 Ibidem

19 Analiza podatkov o prometnih nesrečah na AC v obdobju Stran 7 V Evropski uniji poznamo direktive, ki zakonsko urejajo vprašanja o varnosti v cestnem prometu. Izpostavljenih je nekaj pomembnih direktiv: - Cestnoprometni prekrški izmenjava informacij med državami (Direktiva EU 2015/413 o lažji čezmejni izmenjavi informacij o prometnih prekrških, povezanih z varnostjo v cestnem prometu). Ta direktiva določa pravila za zmanjšanje nekaznovanosti tujih voznikov, ki storijo nevarne prometne prekrške, s čimer olajša policijskim organom v različnih državah EU delitev informacij za identifikacijo kršiteljev. Direktiva se uporablja za naslednje prekrške: prekoračitev dovoljene hitrosti, neuporaba varnostnega pasu, vožnja skozi rdečo luč, vožnja pod vplivom alkohola, vožnja pod vplivom mamil, vožnja brez zaščitne čelade, uporaba prepovedanega voznega pasu (npr. pasu za avtobuse), uporaba prenosnega telefona ali druge komunikacijske naprave med vožnjo. - Cestni pregledi varnosti gospodarskih vozil (Direktiva 2014/47/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 3. aprila 2014 o cestnem pregledu tehnične brezhibnosti gospodarskih vozil, ki vozijo v Uniji, in razveljavitvi Direktive 2000/30/ES.) Namen te direktive je izboljšanje cestne varnosti in zmanjšanje negativnih vplivov gospodarskih vozil na okolje. Direktiva določa minimalne zahteve in usklajena pravila za cestni pregled tehnične brezhibnosti teh vozil v Evropski uniji (EU). Sprejeta je bila skupaj s spremenjenimi pravili o dokumentih za registracijo vozil in novo direktivo o rednih tehničnih pregledih vozil. - Pregledi za zagotavljanje varnosti vozil in priklopnih vozil (Direktiva 2014/45/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 3. aprila 2014 o rednih

20 tehničnih pregledih motornih vozil in njihovih priklopnih vozil ter razveljavitvi Direktive 2009/40/ES.) Cilj direktive je izboljšati varnost v cestnem prometu z določitvijo minimalnih zahtev za redne tehnične preglede motornih vozil in priklopnih vozil v Evropski uniji.direktiva bo začela veljati 20. maja Evropska komisija je sprejela ambiciozen program na področju varnosti v cestnem prometu, katerega cilj je zmanjšati število smrtnih žrtev v cestnem prometu na območju Evrope med letoma 2011 in Program določa mešanico pobud na evropski in nacionalni ravni, ki se osredotoča na izboljšanje varnosti vozil, varnost infrastrukture in vedenje uporabnikov. Kot je bilo napisano v povzetku predloga Evropske komisije Smernice za varnost v cestnem prometu , je leta 2009 v prometnih nesrečah umrlo ljudi, ranjenih pa je bilo več kot 1,7 milijona. Ukrepi, ki so bili predvideni v tej strategiji, so: - spodbujanje uporabnikov cest k varnejši vožnji z uvedbo evropske strategije za izobraževanje in usposabljanje o varnosti v cestnem prometu; - izvajanje predpisov o varnosti cestnega prometa po vsej Evropi in posledično enaka obravnava državljanov EU, kadar kršijo prometne predpise; - spodbujanje držav EU, da na podeželskih cestah uporabljajo varnostne predpise, ki se že uporabljajo za glavne ceste in tunele; - priznavanje tehničnih pregledov v vseh državah EU (npr. če opravite tehnični pregled v Sloveniji, bo pregled samodejno veljaven v drugih državah EU), - boljša varnost ranljivejših skupin uporabnikov cest zlasti motoristov z boljšo komunikacijo med organi in uporabniki cest ter uvedbo rednih tehničnih pregledov motornih koles, mopedov itd.; 7 M_1_CODED=32&SUM_3_CODED=320204

21 Število Analiza podatkov o prometnih nesrečah na AC v obdobju Stran 9 - učinkovitejša orodja za zbiranje in analiziranje podatkov o nesrečah ter s tem boljši pregled nad varnostjo cestnega prometa v državah EU in natančnejši podatki za pripravo novih ukrepov o varnosti cestnega prometa 8. Kot je razvidno iz grafa 2.1, v Evropi število umrlih v prometnih nesrečah od leta 2001 do 2014 upada. V tem obdobju se je več kot prepolovilo. Leta 2001 je na evropskih cestah umrlo ljudi, leta 2014 pa Z modro črto je v grafu označeno predvideno oziroma želeno upadanje števila smrtnih žrtev do leta Število umrlih je še vedno previsoko glede na zastavljeni cilj Število smrtnih žrtev na cestah EU od leta 2001 do Brez poškodb Hude telesne poškodbe Lažje telese poškodbe Smrt UZ Brez poškodb Leto Graf 2.1:Število smrtnih žrtev na cestah v EU od leta 2001 do Graf 2.2 prikazuje število prometnih nesreč, število poškodovanih in število smrtnih žrtev na cestah EU. Število poškodovanih v prometnih nesrečah se je od leta 1991 do 2001 povečalo za , od leta 2001 do 2014 zmanjšalo za okoli Skupno število _sl.pdf 9

22 Število prometnih nesreč se je v istem obdobju znižalo za okoli Med letoma 1991 in 2001 sta bili omenjeni krivulji v rahli rasti, medtem ko število smrtnih žrtev v prometnih nesrečah vseskozi upada od leta 1991, in sicer med letoma 1991 do 2001 za , med letoma 2001 in 2014 pa za skoraj Število smrtnih žrtev na cestah EU od leta 2001 do Brez poškodb Hude telesne poškodbe Lažje telese poškodbe Smrt UZ Brez poškodb Leto Graf 2.2:Število smrtnih žrtev, nesreč in poškodovanih v prometnih nesrečah v EU 10 V grafu 2.3 je prikazano število smrtnih žrtev na milijon prebivalcev po posameznih evropskih državah. Spet je lepo razvidno, da je število smrtnih žrtev od leta 2010 do 2014 upadlo v vseh evropskih državah z izjemo Latvije, kjer je število smrtnih žrtev narastlo, in pa Luksemburga, kjer je ostalo nespremenjeno. Jasno je tudi, da je leta 2014 nižje povprečje smrtnih žrtev v celotni Evropski uniji v primerjavi z letom 2010, kar je tudi označeno s sivo in modro črto na grafu 2.3. Slovenija je označena z zeleno za leto 2014 in rumeno barvo za leto

23 Število Analiza podatkov o prometnih nesrečah na AC v obdobju Stran 11 Smrtne žrtve na milijon prebivalcev po državah za leti 2010 in 2014 Država Graf 2.3: Smrtne žrtve po državah na milijon prebivalcev za leti 2010 in V tabeli 2.1 so prikazani podatki o številu smrtnih žrtev na milijon prebivalcev od leta 2005 do 2014 za nekatere države EU vključno s Slovenijo. Namerno izbrane države so Malta, Švedska, Nizozemska, Slovenija, Romunija in Latvija. Tabela 2.1: Primerjava smrtnih žrtev najvarnejših in najnevarnejših držav EU s Slovenijo Skupaj Malta Švedska Nizozemska Slovenija Romunija Latvija Prirejeno po: Ibidem

24 Število smrtnih žrtev Iz grafa 2.4, ki se navezuje na tabelo 2.1, je razvidno, da je država z najmanj smrtnih žrtev na milijon prebivalcev Malta. Med letoma 2005 in 2014 je skupno na cestah Malte umrlo 368 ljudi na milijon prebivalcev. Sledi Nizozemska s 369 in Švedska s 379 smrtnimi žrtvami na milijon prebivalcev. Slovenija ima v tem obdobju skupno 908 smrtnih izidov. Čisto na dnu se pa pojavita Romunija s 1166 in pa Latvija s 1300 smrtnimi žrtvami na cestah v obdobju od leta 2005 do Iz tabele in grafa je tudi razvidno, da se je v vseh državah število med letoma 2005 in 2014 zmanjšalo. Največji preskok se je zgodil prav v Latviji, ki sicer velja za državo EU z najnižjo stopnjo prometne varnosti. Leta 2005 je bilo kar 196 smrtnih žrtev na milijon prebivalcev, leta 2014 pa 106. Število se je skoraj razpolovilo. 250 Najvarnejše in najnevarnejše države EU v primerjavi s Slovenijo Malta Švedska Nizozemska Slovenija Romunija Latvija Leto Graf 2.4: Najvarnejše in najnevarnejše države EU v primerjavi s Slovenijo 2.2 Varnost cestnega prometa v Sloveniji V zadnjih letih se je na slovenskih avtocestah zgodila ena najhujših prometnih nesreč dne 30. januarja Nezgoda se je zgodila na primorski avtocesti med priključkoma Senožeče in razcepom Nanos v smeri proti Ljubljani. V njej je bilo udeleženih 56 vozil,

25 Analiza podatkov o prometnih nesrečah na AC v obdobju Stran 13 posledice pa zelo hude: 18 ljudi lažje poškodovanih, sedem ljudi hudo poškodovanih in štiri smrtne žrtve. Glavni vzrok za verižno trčenje je bila neprilagojena hitrost glede na stanje ceste in vremenske razmere. Vidljivost je bila zaradi goste megle zelo slaba. Po nekaterih podatkih iz tahografov so bile hitrosti nekaterih tovornih vozil okoli 85 kilometrov na uro, medtem ko je splošna omejitev ob vidljivosti, ki je manjša od 50 metrov, 50 kilometrov na uro. 13 Na sliki 2.1 je viden kup zverižene pločevine iz prej omenjene prometne nesreče na primorski avtocesti, ki je posledica naletov vozil zaradi neprilagojene hitrosti danim vremenskim razmeram. Slika 2.2: Huda prometna nesreča na primorski avtocesti DARS svetuje vsem, ki bi se znašli v prometni nesreči na avtocesti ali hitri cesti, naj kraj nesreče glede na okoliščine ustrezno zavarujejo. Na avtocestah, kjer je desni strani odstavni pas, naj se vozilo umakne na odstavni pas. Če to ni mogoče, se naj kraj nesreče na primerni razdalji čim prej zavaruje in o nesreči obvesti policijo Nekdo od udeležencev naj 13

26 prihajajoča vozila opozarja na nevarnost, vendar mora biti pri tem zelo pozoren. Med hojo po avtocesti in hitri cesti morajo osebe nositi odsevni brezrokavnik živo rumene ali oranžne barve. Drugi udeleženci pa naj vozilo zapustijo takoj, ko se prepričajo, da lahko to storijo varno, in naj se umaknejo za varnostno ograjo. Če je vozilo obstalo na viaduktu, se je treba prepričati, kam bodo iz vozila izstopili. Preostalim voznikom se svetuje, naj pred krajem nesreče ali zastojem na avtocesti poskrbijo za pravilno razvrščanje in omogočijo hitrejši dostop reševalnim vozilom do kraja nesreče. 14 Z upoštevanjem teh navodil in pametno reakcijo v primeru prometne nesreče na avtocestnem omrežju lahko zmanjšamo nevarnost in posledice vseh udeležencev v avtocestnem prometu. Nacionalni program varnosti cestnega prometa Trenutno aktualen strateški dokument, ki obravnava cestnoprometno varnost, je Nacionalni program varnosti cestnega prometa Obravnava nacionalno varnostno politiko in strokovno zahtevne ter varnostno najbolj transparentne probleme na področju varnosti cestnega prometa v Republiki Sloveniji za obdobje Nacionalni program podaja vizijo in cilj, za prednostna področja pa določa ukrepe, ki jih je treba izvesti za učinkovitejše zagotavljanje varnosti cestnega prometa. Primarni cilj programa je prizadevanje za zmanjšanje najhujših posledic prometnih nesreč v cestnem prometu (smrtne žrtve in hudo telesno poškodovani udeleženci), ki ga bomo dosegli z učinkovitim izvajanjem ukrepov iz programa in z zagotavljanjem politične volje ter družbene podpore. Pri pripravi nacionalnega programa so sodelovali številni strokovnjaki. Ti so glede na stanje v Evropski uniji in Sloveniji pretehtali možnosti in izbrali najprimernejše ukrepe, ki bi jih bilo smiselno izvesti na področju človekovega ravnanja, prometnega okolja, vozil in institucionalnega okolja. 15 V Sloveniji poznamo tudi štiri osnovne zakone, ki delujejo na področju varnosti v cestnem prometu

27 Analiza podatkov o prometnih nesrečah na AC v obdobju Stran Zakon o pravilih cestnega prometa (ZPrCP) Zakon, ki je bil sprejet na seji 20. decembra 2010, je stopil v veljavo 1. aprila 2011, uporabljati pa se začel 1. julija Sestavlja ga 116 členov v 12-tih poglavjih. 1. V 1. členu piše, da se s tem zakonom določajo prometna pravila ravnanja v cestnem prometu ter pooblastila in sankcije, ki jih pri izvajanju tega zakona izrekajo pristojni organi. Načeli zakona sta napisani v 4. in 5. členu. (ZPrCP, 2011) Zakon v 4. členu govori o skrbi za varen, umirjen in nemoten potek cestnega prometa, v 5. pa o varstvu okolja. Podrobneje bomo pregledali člena, ki sta pomembna za promet na avtocestah: 30. člen je namenjen prometu na avtocestah in hitrih cestah ter pravi, da lahko na avtocesto ali hitro cesto zapeljejo in vozijo po njej le vozniki motornih vozil ter skupin vozil, ki po deklaraciji proizvajalca dosegajo hitrost, večjo od 60 km/h.v promet na avtocesti in hitri cesti se sme voznik vključiti in izključiti le na označenih priključkih. Vozila, ki že vozijo po smernem vozišču avtoceste in hitre ceste, imajo prednost pred vozili, ki se vključujejo v promet na tej cesti. V tem členu so jasno napisana pravila, ki veljajo, ko se voznik priključi na avtocesto ali hitro cesto. 48. člen določa najvišje dovoljene hitrosti za posamezne kategorije vozil. 2. Zakon o cestah (ZCes-1) Zakon o cestah določa in ureja: - status in kategorizacijo javnih cest, - enotna pravila za gradnjo, upravljanje in vzdrževanje vseh javnih cest ter pogoje za uporabo nekategoriziranih cest, ki se uporabljajo za javni cestni promet zaradi zagotavljanja enakih pogojev za varno odvijanje cestnega prometa na celotnem cestnem omrežju, - obvezno gospodarsko javno službo za zagotavljanje stanja javnih cest za varen in neoviran promet,

28 - upravljanje, gradnjo, vzdrževanje in varstvo javnih cest ter prometa na njih. (ZCes- 1, 2011). V 2. členu so razložene definicije izrazov, ki so uporabljeni v zakonu. Izpostavili bomo izraze, ki so pomembni za to delo. Avtocesta: je državna cesta, ki je namenjena daljinskemu prometu motornih vozil in je označena s predpisano prometno signalizacijo, njen sestavni del so tudi priključki nanjo in servisne prometne površine. Hitra cesta: je državna cesta, rezervirana za promet motornih vozil, ki izpolnjuje predpisane pogoje za hitro cesto in je označena s predpisano prometno signalizacijo. Povezuje najpomembnejša središča regionalnega pomena in se navezuje na avtoceste; njen sestavni del so tudi priključki nanjo. Odstavni pas: je vzdolžni del cestišča, ki je od vozišča ločen z ločilno vzdolžno robno črto in je namenjen ustavitvi udeležencev v prometu v sili, pod pogoji določenimi s tem zakonom in zakonom, ki ureja pravila v cestnem prometu, pa tudi vožnji motornih vozil (ZCes-1, 2011). - Zakon o voznikih (ZVoz) S tem zakonom se določajo načrtovanje in izvajanje nalog za preventivo ter varnost v cestnem prometu, pravila in pogoji za udeležbo voznikov v cestnem prometu, pravila in pogoji za usposabljanje kandidatov za voznike motornih vozil, pogoji za delovanje šol vožnje, program vozniškega izpita, vozniški izpiti in pogoji opravljanja zdravstvenih pregledov ter dodatnih usposabljanj voznikov (ZVoz, 2011). - Zakon o motornih vozilih (ZMV) Ta zakon ureja pogoje za dajanje motornih in priklopnih vozil na trg, njihovo registracijo in udeležbo v cestnem prometu in pri opravljanju kmetijskih ali gozdarskih del, pogoje za opravljanje nalog tehničnih služb, strokovnih in registracijskih organizacij, vodenje zbirk podatkov o vozilih in nadzor nad izvajanjem tega zakona ter dostop do informacij o popravilu in vzdrževanju vozil. (ZMV, 2011)

29 Analiza podatkov o prometnih nesrečah na AC v obdobju Stran 17 Pregledali bomo še nekaj statističnih podatkov, kjer je prikazano stanje cestnoprometne varnosti v Sloveniji od leta 2011 do Iz tabele 2 je razvidno, da je bilo leto 2015 glede števila prometnih nesreč boljše kot leto prej. S stališča poškodb in pa smrtnih izidov pa slabše. Tabela 2.2: Prometne nesreče in posledice v zadnjih petih letih ( ) 16 Leto Št. Št. Posledice (poškodbe) prometnih nesreč prometnih nesreč s telesno poškodbo Smrt Huda telesna poškodba Lažja telesna poškodba Skupaj poškodb (H+L) Primerjava 15/11-22% -9% -15% 1% -11% -10% Primerjava 15/14-2% 5% 11% 13% 5% 6% Primerjava zadnjih dveh let (2014 in 2015) kaže na znižanje števila prometnih nesreč, saj se je leta 2015 zgodilo prometnih nesreč oz. za 2% manj kot leto prej. Število prometnih nesreč s telesno poškodbo se je v primerjavi z letom 2014 povišalo za 5%. V letu 2015 je na slovenskih cestah umrlo 120 udeležencev cestnega prometa, kar je 12 več kot v letu 2014 (+11 %).Število umrlih udeležencev je višje predvsem zaradi izjemno slabega stanja varnosti v mesecu juliju Kritično število umrlih, ki je bilo določeno za leto 2015 (na podlagi Resolucije nacionalnega programa varnosti cestnega prometa za obdobje ) 115 umrlih, je bilo preseženo za pet smrtnih žrtev. Kljub 16

30 Število povečanemu številu umrlih je leto 2015 drugo najuspešnejše leto po številu umrlih v več kot petdesetletnem obdobju. Zvišanje beležimo tudi pri številu poškodovanih udeležencev v cestnem prometu. V letu 2015 se je hudo telesno poškodovalo 932 udeležencev cestnega prometa oz. 13% več kot v letu 2014 (826 hudo telesno poškodovanih).v letu 2015 beležimo 7778 lažje telesno poškodovanih udeležencev cestnega prometa oz. 5% več kot v letu 2014 (Javna agencija Republike Slovenije za varnost prometa, 2016, str 1). Graf 2.5 prikazuje število umrlih udeležencev cestnega prometa po mesecih v zadnjem petletnem obdobju. Čeprav je bilo lani skupno več smrtnih žrtev kot leta 2014, je bilo v nekaterih mesecih minulega leta najmanj smrtnih žrtev v primerjavi s prejšnjimi leti. Takšnih mesecev je bilo lani kar sedem. V mesecih maj, september, november in december leta 2015 je bilo število umrlih najnižje v zadnjih 25 letih. V juliju 2015 je umrlo 26 udeležencev cestnega prometa, kar je največ po juliju 2007 takrat jih je umrlo kar (Ibidem). Število umrlih udeležencev cestnega prometa po mesecih Mesec Graf 2.5: Število umrlih udeležencev cestnega prometa po mesecih v zadnjem petletnem obdobju Ibidem

31 Analiza podatkov o prometnih nesrečah na AC v obdobju Stran 19 3 DEJAVNIKI, KI VPLIVAJO NA PROMETNO VARNOST Statistične raziskave vsebujejo podatke, ki podajajo vzroke za nastanek prometnih nesreč. Iz teh podatkov po navadi ni mogoče ugotoviti pravega vzroka, kaj je povzročitelja privedlo, da je storil dejanje, s katerim je povzročil prometno nesrečo. Pri samem poteku prometa lahko nastaja veliko konfliktnih situacij. Prometno varnost bi lahko povečali s tem, da bi znižali število konfliktnih situacij. Je pa preprečevanje prometnih nesreč težko opravilo, saj morajo biti posamezni ukrepi skladni med seboj. Da bi lahko zmanjšali število prometnih nesreč, bi morali izvesti določene tehnične ukrepe. Nekatere ceste niso ustrezne za varen promet, saj s svojo dotrajanostjo ali nepravilno ureditvijo pogojujejo slabšo varnost. Če bi se na primer dvignil življenjski standard vseh prebivalcev, bi si lahko več ljudi privoščilo varnejša vozila. Kot pravi Rotim v knjigi Elementi sigurnosti cestovnog prometa, se lahko na podlagi statističnih analiz ugotovi, da so vzroki za prometne nesreče: - 85% človekovo nepravilno vedenje, - 10% stanje prometnice, vremenski pogoji, - 5% tehnične težave in podobno (Rotim, 1990, str 4). Če analiziramo mogoče vzroke, pridemo do zaključka, da poznamo tri osnovne dejavnike, ki vplivajo na varnost v cestnem prometu. Ti dejavniki so: človek, vozilo in cesta, ki je najpomembnejši faktor okolice. 3.1 Človek kot dejavnik varnosti v cestnem prometu Mnenje večine strokovnjakov je, da ima za varnost v cestnem prometu človeški dejavnik glavno vlogo, saj je ravno človek tisti, ki se v cestnem prometu vede glede na razmere, ki mu jih nudita vozilo in cesta. Človek je s svojimi psihofizičnimi procesi (razmišljanjem, motivacijo, čustvi, sposobnostjo pomnjenja) in osebnostjo (temperament, karakter) odločilni dejavnik varnosti v cestnem prometu. Največ nesreč v cestnem prometu se zgodi

32 ravno zaradi človeškega dejavnika, predvsem celo zaradi človekove malomarnosti, kar pomeni, da bi lahko marsikatero nesrečo preprečili s svojim ravnanjem in vedenjem na cesti (Tollazzi, 2002, str 3). Človek ima funkcijo udeleženca v prometu tako neposredno kot tudi posredno, saj skrbi za projektiranje, gradnjo in vzdrževanje cest, sprejemanje pravne podlage oziroma zakonov, vzgojo in izobraževanje udeležencev v cestnem prometu. Seveda je človek prav tako prisoten pri konstruiranju, izdelavi in testiranju vozil. Slika 3.1: Človek kot vplivni dejavnik na varnost v cestnem prometu 18 Z neposredno udeležbo človeka na varnost cestnega prometa vplivata dve podskupini dejavnikov: - dejavniki, ki se nanašajo na trajne psihofizične sposobnosti udeleženca v cestnem prometu in se tudi dokazujejo pred ter med opravljanjem vozniškega izpita in - dejavniki, ki so občasni in nastanejo pod vplivom utrujenosti, alkohola, mamil, zdravil, bolezni Lakovič, Varnost v cestnem prometu, zbrano gradivo TVVCP

33 Analiza podatkov o prometnih nesrečah na AC v obdobju Stran 21 Upravljanje z vozilom postavlja pred človeka velike zahteve glede njegovih psihofizičnih sposobnosti, še posebej zato, ker je razvoj človekovih psihofizičnih sposobnosti počasnejši od tehnično- tehnološkega razvoja cestnega prometa. Eden od osnovnih problemov je izpostavljanje človeka veliki hitrosti v cestnem prometu in glede na maso motornega vozila tudi veliki energiji. Človek lahko tehnično izpopolni vozilo in zgradi kakovostnejšo cestno infrastrukturo, vendar pa ne more preko določene meje, ki jo postavlja narava, izpopolniti svojih psihofizičnih sposobnosti. Dejstvo je, da zahteve sodobnega prometa nemalokrat presegajo človeške sposobnosti (Laković, 2011, str 4). Ker ima vsak človek svoj značaj in temperament, se tudi zaradi tega razlikuje način vožnje med posamezniki. Poznamo hitre, počasne, hladnokrvne, agresivne, nepremišljene, umirjene voznike. Človek ima določene značajske lastnosti, ki so ali pozitivne ali negativne. Nekatere prometne nesreče so posledica zavestnega, nekatere pa nezavestnega kršenja cestnoprometnih predpisov. Psihološka podlaga je pri vsaki osebi drugačna. Nekateri udeleženci v cestnem prometu kršijo predpise zato, ker se se ne morejo upreti izzivanju oziroma ravnanju drugih udeležencev v prometu ali družbenih subjektov, zadolženih za odvijanje prometa. To pomeni, da so psihična stanja pri nekaterih udeležencih takšna, da hitreje povzročijo prometno nesrečo kot pa vozniki z drugačnimi psihičnimi lastnostmi (Ibidem, str 5). Varnost v cestnem prometu je v veliki meri odvisna od človekovih sposobnosti, od katerih so najpomembnejše vidne in slušne, saj se s pomočjo teh spremlja neposredno dogajanje v prometu (Ibidem, str 5). Pomemben dejavnik je tudi človekova pozornost na stvari, ki se dogajajo v prometu. Tu je težava tu je vidno polje, ki ga ima voznik. Vidno polje se s hitrostjo manjša. Na sliki 3.2 je prikazano vidno polje voznika pri različnih hitrostih.

34 Slika 3.2 Vidno polje pri različnih hitrostih 19 Voznikovo oko je najpomembnejše in eno njegovih najbolj razvitih čutil. Z raziskavami je bilo ugotovljeno, da 95% odločitev, ki jih voznik sprejme med vožnjo, izvira iz podatkov pridobljenih z vidom. Iz tega sledi, da imajo podatki te vrste največji pomen za varnost vožnje, saj je od njih odvisen pravočasen odziv na opaženo nevarnost (Ibidem, str 5). 3.2 Vozilo kot dejavnik varnosti v cestnem prometu Kadar govorimo o vozilu kot dejavniku varnosti v cestnem prometu, moramo najprej omeniti pot ustavljanja vozila. Če se bo vozilo v primeru nevarnosti pravi čas ustavilo, je v veliki meri odvisno od njegove hitrosti gibanja. Dolžina poti ustavljanja pa je v splošnem sestavljena iz treh razdalj: - pot, ki jo vozilo prevozi v pripravljalnem času, - pot, ki jo vozilo prevozi med zaviranjem s pojemkom, 19 Breznik, P., Breznik, M. & Radkovič, V. (2004)

35 Analiza podatkov o prometnih nesrečah na AC v obdobju Stran 23 - dodatna zavorna razdalja, ki omogoča linearno povečanje pojemka med zaviranjem. Druga pomembna zadeva je stabilnost vozila v vožnji. Pri vožnji delujejo na vozilo vzdolžne in bočne sile. Večina osebnih avtomobilov je narejenih tako, da bo vozilo v horizontalni krivini prej zaneslo oziroma bo začelo drseti, kot pa se bo prevrnilo. Problem ostaja predvsem pri težkih vozilih z visokim težiščem, pri katerih obstaja večja nevarnost prevrnitve. Za izboljšanje stabilnosti vozil v horizontalnih krivinah se namenja pozornost tudi pri konstruiranju in izgradnji cest. V krivinah je cesta v prečni smeri nagnjena k središču krivine, kar zmanjšuje učinek delovanja bočnih sil in s tem povečuje stabilnost vozila v krivini Vsako telo, ki se giblje, ima določeno kinetično energijo, ki je odvisna od mase telesa in kvadrata hitrosti gibanja vozila. Glede na to, da imajo motorna vozila v cestnem prometu veliko maso in omogočajo doseganje visokih hitrosti, je jasno, da voznik pri vožnji motornega vozila upravlja z zelo veliko količino energije. Vpliv te energije na varnost cestnega prometa se kaže v posledicah prometnih nesreč, ki so nemalokrat tragične. (Ibidem, str 6). Dandanes so pri vozilu zelo pomembni aktivni varnostni sistemi, ker zajemajo veliko tehnoloških rešitev, ki pomagajo vozniku in vozilu, da se preventivno izogneta kritični situaciji. Sistemi delujejo na podlagi elektronskih pripomočkov v povezavi z mehanskimi rešitvami. Največji vpliv na izboljšanje varnosti pri vožnji z vozili ima elektronski sistem stabilnosti (ESP), sistem proti blokiranju koles (ABS) in sistem proti zdrsu koles (ASR) (Šraml, Toni, 2008, str 608). 3.3 Cesta kot dejavnik varnosti v cestnem prometu Sodobne ceste naj bi zadoščale trem osnovnim kriterijem: - tehnično pravilna izgradnja, - ekonomska upravičenost, - omogočajo varnost in udobnost vožnje. Pogoja varnosti in udobnosti sta zajeta tudi pri zagotavljanju stalne preglednosti. Voznik mora namreč v vsakem trenutku imeti dober pregled nad cestiščem. Rezultati raziskav

36 kažejo, da okoli 95% odločitev, ki jih sprejme voznik med vožnjo, izvira iz informacij, pridobljenih z vidom. Nedvomno so podatki, ki jih vozniku posreduje oko, najpomembnejši za varnost vožnje. Prav zato je zagotovitev zadostne preglednosti nad cesto in celotnim dogajanjem na njej najpomembnejša naloga oblikovalcev cest in organizatorjev cestnega prometa. Širina vidnega polja je območje, znotraj katerega voznik zaznava spremembe oz. dogajanja. Temu primerno se odzivajo konstruktorji vozil, ki skušajo obliko in velikost sprednjega vetrobranskega stekla (območje gledanja) čim bolj približati obliki in velikosti voznikovega vidnega polja.

37 Analiza podatkov o prometnih nesrečah na AC v obdobju Stran 25 4 AVTOCESTNO OMREŽJE V REPUBLIKI SLOVENIJI V Sloveniji imamo skupno 741 km avtocest in hitrih cest, priključkov in razcepov, počivališč drugih cest, ki so v upravljanju družbe DARS d.d.,ki je v 100-odstotni lasti Republike Slovenije. Na celotnem avtocestnem omrežju je trenutno skupno več kot 1100 različnih premostitvenih objektov razpetine več kot pet metrov, in sicer: - 45 je predorov, skupne dolžine m, - 33 pokritih vkopov, skupne dolžine 6483 m, je mostov, skupne dolžine 9484 m, je nadvozov, skupne dolžine m, je podvozov, skupne dolžine 5424 m, je viaduktov, skupne dolžine m. Poleg tega pa še 14 izven nivojskih križanj z železnico (nadvozi v skupni dolžini 904 m in površini m²), sicer v upravljanju in vzdrževanju SŽ. Na avtocestah in hitrih cestah je tudi 327 različnih podpornih in opornih konstrukcij v skupni dolžini ,49 m, in sicer: pilotnih sten v skupni dolžini 7597,52 m, - 3 vodnjaki, armiranobetonskih konstrukcij v skupni dolžini 15433,50 m, kamnitih zložb v skupni dolžini 7402,47 m, - in druge kombinacije materialov

38 Slika 4.1 prikazuje avtocestni križ v Republiki Sloveniji. Slika 4.1: Avtocestno omrežje v Sloveniji 21 Začetek gradnje avtocestnega sistema sega v leto 1970, ko je bil sprejet Zakon o dolgoročnem programu za gradnjo, rekonstrukcijo in vzdrževanje magistralnih in regionalnih cest. Gradnja prvega odseka avtoceste Vrhnika-Postojna se je začela 22. maja 1970, prometu pa je bila predana 29. decembra 1972 (DARS, 2002, str 12). V tabeli 4.1 je prikazana izgradnja avtocestnega omrežja po letih od leta 1972 do V tem obdobju se je skupno zgradilo 208,1 km avtocestnega omrežja, torej skupaj hitrih cest in avtocest. 21

39 Analiza podatkov o prometnih nesrečah na AC v obdobju Stran 27 Tabela 4.1: Izgradnja avtocestnega omrežja od leta 1972 do LETO Km 30,1 11, ,1 0,7 12,5 3,8 25,7 7,5 16,4 1,7 Leto Skupno Km 6,2 12,8 13,5 208,1 V tabeli 4.2 pa je prikazana izgradnja avtocestnega omrežja v okviru uresničevanja Nacionalnega programa izgradnje avtocest od leta 1994 dalje. Skupaj so zajete hitre ceste in avtoceste. V okviru NPIA je bilo skupno zgrajenih 533 km avtocest in hitrih cest ter drugih javnih cest, ki so potrebne za avtocestno omrežje. Tabela 4.2: Izgradnja avtocestnega omrežja v okviru uresničevanja NPIA 23 Leto Km 22,3 68,3 25,2 21,8 37,6 31,3 9 3,4 46,7 67,4 20,2 Leto Skupno Km 13,7 6 94,8 45,3 14, ,2 533 DARS d.d. je podjetje z nekaj več kot 1250 zaposlenimi ima položaj delniške družbe kot gospodarske družbe po zakonu, ki ureja gospodarske družbe. Edina ustanoviteljica in delničarka družbe je Republika Slovenija, ki jo na podlagi Zakona o Slovenskem državnem holdingu zastopa Slovenski državni holding d.d. (SDH). Delniška družba DARS je bila ustanovljena leta 1993 z Zakonom o Družbi za avtoceste v Republiki Sloveniji. Poslovati je začela 1. januarja Leta 1994 je Državni zbor Republike Slovenije sprejel Nacionalni program izgradnje avtocest v Republiki Sloveniji (NPIA), s katerim je gradnja avtocest v Sloveniji doživela vnovični zagon rajene_ac_in_hc_30.aspx 23 Ibidem

40 Do je imela družba status javnega podjetja v obliki delniške družbe, od ima položaj delniške družbe kot gospodarske družbe. Konec decembra leta 2003 je DARS d.d. kot prevzemna družba pripojil dotedanje javno podjetje PVAC (Podjetje za vzdrževanje avtocest, d.o.o.) in kot univerzalni pravni naslednik prevzete družbe prevzel tudi vse zaposlene v tem podjetju. Republika Slovenija je s posebno pogodbo prenesla na DARS d.d. upravljanje in vzdrževanje vseh zgrajenih avtocest ter infrastrukturnih objektov in naprav na njih. Republika Slovenija je tako prenesla na DARS d.d. do takrat zgrajenih 198,8 kilometra dvopasovnih in štiripasovnih avtocest ter hitrih cest in 67,5 kilometra priključkov. S to pogodbo je DARS d.d. prevzel tudi obveznost pobiranja cestnine. S koncesijsko dajatvijo, ki jo DARS d.d. plačuje Republiki Sloveniji, izračuna pa se kot razlika med pobrano cestnino in s strani države priznanimi stroški vzdrževanja ter upravljanja sistema avtocest in hitrih cest, DARS d.d. zagotavlja celovito servisiranje zapadlih obveznosti iz najetega dolga za financiranje graditve in obnavljanja avtocest in hitrih cest. 24 Konec leta 2010 je začel veljati novi Zakon o Družbi za avtoceste v Republiki Sloveniji, v skladu s katerim DARS d.d.: - opravlja v imenu in za račun Republike Slovenije posamezne naloge v zvezi s prostorskim načrtovanjem in umeščanjem avtocest v prostor ter naloge v zvezi s pridobivanjem nepremičnin za potrebe gradnje avtocest; - izvaja gradnjo avtocest v svojem imenu in za svoj račun; - upravlja in vzdržuje avtocestne odseke, za katere pridobi koncesijo gradnje (ZDARS-1, 2010). Družba DARS ima v lasti petregionalnih in podpornih nadzornih centrov, ki pomembno prispevajo k večji varnosti udeležencev cestnega prometa. V teh centrih se izvajajo naloge, kot so upravljanje, nadziranje in vodenje prometa 24 ur na dan, komuniciranje z ustanovami, ki sodelujejo pri reševanju ob prometnih in drugih nesrečah (reševalci, gasilci, policisti...), ter posredovanje informacij uporabnikom cest. Te naloge se izvajajo spomočjo 24

41 Analiza podatkov o prometnih nesrečah na AC v obdobju Stran 29 okoli 400 video nadzornih kamer na trasi avtocest in hitrih cest ter v predorih. Slika 4.2 prikazuje notranjost nadzornega centra Ljubljana. Slika 4.2: Notranjost nadzornega centra Ljubljana

42 5 ANALIZA PODATKOV O PROMETNIH NESREČAH NA AC V OBDOBJU Analiza podatkov o skupnem številu prometnih nesreč na AC po letih V tabeli 5.1 je prikazano skupno število prometnih nesreč za posamezno leto od 2005 do 2015 na avtocestnem omrežju Republike Slovenije. Iz tabele je razvidno, da je bilo največ prometnih nesreč na avtocestnem omrežju v RS leta 2006, in sicer Najnižje število prometnih nesreč v omenjenem obdobju je bilo To je bilo leta Tabela 5.1: Skupno število prometnih nesreč na AC za posamezno leto od 2005 do 2015 Leto Število prometnih nesreč Graf 5.1 prikazuje skupno število obravnavanih prometnih nesreč v posameznem letu na avtocestnem omrežju v RS. V letu 2005 je bilo skupno obravnavanih 3583 prometnih nesreč na avtocestah in hitrih cestah. Prihodnje leto je bilo s stališča prometne varnosti slabše, saj se je zgodilo 3845 prometnih nesreč, kar je tudi največ v omenjenem obdobju. Manj nesreč se je zgodilo v letih 2008 in 2009, in sicer 2738 in Leta 2010 se je skupno število prometnih nesreč spet dvignilo na Med letoma 2010 in 2015 pa je vidno, kako krivulja, ki prikazuje skupno število prometnih nesreč, pada. Leta 2010 se je zgodilo 3209 prometnih nesreč, leta 2005 pa 2263.

43 Število Analiza podatkov o prometnih nesrečah na AC v obdobju Stran Skupno število prometnih nesreč po letih Leto Število prometnih nesreč Graf 5.1: Skupno število obravnavanih prometnih nesreč na avtocestnem omrežju za posamezno leto V tabeli 5.2 je prikazana primerjava med začetnim in končnim letom analize, torej med letoma 2005 in Podatki kažejo, da se je skupno število prometnih nesreč na avtocestnem omrežju v omenjenem obdobju znižalo, in sicer s 3583 na 2263 prometnih nesreč, kar je za skupno To pomeni, da je bilo leta 2015 skupno 36,84% manj prometnih nesreč na avtocestnem omrežju kot leta Tabela 5.2: Primerjava skupnega števila prometnih nesreč na avtocestnem omrežju za leti 2005 in 2015 Leto Število Razlika Razlika v odstotkih -36,84% Tabela 5.3 prikazuje PLDP za posamezne avtocestne krake od leta 2005 do Podatki kažejo na rast PLDP-ja na vseh krakih z izjemo v letih 2012 in 2013, ko se je PLDP zmanjšal glede na preteklo leto. V grafu 5.2 je prikazano, da kljub temu, da je PLDP na vseh avtocestnih krakih v RS v trendu naraščanja, skupno število prometnih nesreč na celotnem avtocestnem omrežju pada.

44 Število Tabela 5.3: PLDP za posamezne avtocestne krake od 2005 do Primorski Štajerski Gorenjski Dolenjski ,8% ,4% ,9% , ,8% ,5% ,8% ,6% ,7% ,1% ,8% ,9% ,6% ,5% ,8% ,0% ,9% ,3% ,4% ,2% ,4% ,9% ,1% ,2% ,3% ,1% ,4% ,7% ,6% ,3% ,0% ,1% ,3% ,5% ,2% ,3% ,0% ,0% ,7% ,4% PLDP po krakih in skupno število prometnih nesreč na AC ,000 45,000 40,000 35,000 Primorski Štajerski 30,000 25,000 Gorenjski 20,000 15,000 Dolenjski 10,000 5, Leto Število prometnih nesreč Graf 5.2: Primerjava PLDP po AC krakih in skupnega števila prometnih nesreč na AC od 2005 do 2014

45 Analiza podatkov o prometnih nesrečah na AC v obdobju Stran Analiza podatkov o prometnih nesrečah na AC glede na klasifikacijo prometne nesreče Tabela 5.4 prikazuje število prometnih nesreč na avtocestnem omrežju za posamezno leto po klasifikaciji prometne nesreče. Prometne nesreče so prikazane po kategorijah: prometne nesreče brez poškodb, z lažjimi telesnimi poškodbami, s hudimi telesnimi poškodbami, nesreče s smrtnim izidom. Največ prometnih nesreč, v katerih ni bilo poškodb, je bilo leta 2006, kar 3181, najmanj pa leta 2015, in sicer Največ prometnih nesreč z lažjimi telesnimi poškodbami se je zgodilo prav tako leta 2006, leto z najmanj prometnih nesreč z lahkimi telesnimi poškodbami, 371, je bilo V letu 2006 se je zgodilo tudi največ prometnih nesreč s hudimi telesnimi poškodbami, 67. Najmanj prometnih nesreč s hudimi telesnimi poškodbami, 37, se je zgodilo v letu Največ prometnih nesreč na avtocestnem omrežju s smrtnimi žrtvami se je zgodilo leta 2005, in sicer 33. Zaporedni leti 2014 in 2015 pa sta leti v obravnavanem obdobju, v katerih se je zgodilo najmanj nesreč s smrtnimi žrtvami, vsako leto 11. Tabela 5.4: Število prometnih nesreč na AC po klasifikaciji prometne nesreče od 2005 do Brez poškodb Lažje telesne poškodbe Hude telesne poškodbe Smrt V grafu 5.3 je prikazano število prometnih nesreč na avtocestnem omrežju v RS glede na klasifikacijo prometne nesreče, pri čemer v grafu niso prikazani podatki o številu prometnih nesreč brez poškodb, saj je število teh v primerjavi z drugimi kategorijami zelo veliko, kar bi vplivalo na nerazločen prikaz v grafu.

46 Število 700 Število prometnih nesreč glede na klasifikacijo Smrt Hude telesne poškodbe Lažje telese poškodbe Leto Graf 5.3: Število prometnih nesreč na avtocestnem omrežju glede na klasifikacijo nesreče za posamezno leto Največji delež v grafu zavzema število prometnih nesreč z lažjimi telesnimi poškodbami, ki so prikazane z rdečo barvo. Leta 2005 se je na avtocestnem omrežju RS zgodilo 493 prometnih nesreč, kar je bilo manj kot leta 2006, ko se je zgodilo 571 takšnih nesreč, in pa 2007, ko se jih je zgodilo 566. Občutno zmanjšanje je bilo v letu 2008, ko se je zgodila 501 prometna nesreča z lažjimi telesnimi poškodbami. Leta 2009 se je število spet zvišalo na 548 prometnih nesreč z lažjimi telesnimi poškodbami. V prihodnjih treh letih je videti upad

47 Analiza podatkov o prometnih nesrečah na AC v obdobju Stran 35 prometnih nesreč v tej kategoriji, in sicer leta 2010 se jih je zgodilo 510, leta , leta 2012 pa. V letu 2013 je bilo število nekoliko višje kot leto prej, in sicer 436. V letu 2014 pa je število prometnih nesreč z lažjimi telesnimi poškodbami padlo na 371. V letu 2015 je bila to število malo višje, in sicer 377. Naslednja kategorija so prometne nesreče s hudimi telesnimi poškodbami. Leta 2005 se jih je zgodilo 57, leta 2006 pa je bilo tovrstnih nesreč 67, leta , , , 2010 pa 49. Prihodnji dve leti je bilo število prometnih nesreč v tej kategoriji spet malo višje, in sicer leta , 2012 pa 56. Leto 2012 je bilo bolje kot prejšnja leta, zgodilo se je 37 prometnih nesreč s hudimi telesnimi poškodbami. Leta 2010 je bilo 40, leta 2015 pa 52 prometnih nesreč s hudimi telesnimi poškodbami, kar prikazuje rahlo rast v zadnjih dveh letih v tej kategoriji. Najhujša posledica prometne nesreče je smrtni izid. Če pogledamo od leta 2005 do 2015 je ta kategorija v rahlem upadanju. Leta 2005 se je zgodilo 33 prometnih nesreč s smrtnim izidom, leta , leta V letu 2008 se je zgodilo najmanj prometnih nesreč v tej kategoriji do leta 2014, in sicer 13. Prihodnje leto jih e bilo več, in sicer 22, leta 2010 je bilo spet bolje, število je padlo na 14. Leta 2011 in 2012 se je zgodilo 17, leta 2013 pa 14 prometnih nesreč s smrtnim izidom. Leti 2014 in 2015 sta bili glede tega najboljši v analiziranem obdobju, saj se je zgodilo 11 prometnih nesreč s smrtnim izidom, kar je najmanj v tem obdobju. V tabeli 5.5 so podani podatki o številu prometnih nesreč na avtocestnem omrežju RS po kvalifikaciji prometne nesreče za leti 2005 in 2015 z namenom prikazati primerjavo med začetnim in končnim letom analize. Iz tabele je razvidno, da je število prometnih nesreč v vseh kategorijah upadlo. Prometnih nesreč brez poškodb je bilo leta 2005 za 39,23% manj kot leta 2015, prav tako je bilo leta 2015 manj prometnih nesreč z lažjimi telesnimi poškodbami, in sicer za 23,53%. Prometnih nesreč s hudimi telesnimi poškodbami je bilo leta 2015 za 8,77% manj kot leta Najpomembnejši korak se je zgodil pri najhujši kategoriji prometnih nesreč. Leta 2015 se je zgodilo za 66,67% manj prometnih nesreč s smrtnim izidom kot pa leta 2005.

48 Tabela 5.5: Primerjava števila prometnih nesreč na avtocestnem omrežju RS po klasifikaciji prometne nesreče za leti 2005 in Razlika Razlika v odstotkih Brez poškodb ,23% Lažje telesne poškodbe ,53% Hude telesne poškodbe ,77% Smrt ,67% 5.3 Analiza podatkov o prometnih nesrečah na AC glede na vzrok prometne nesreče Tabela 5.6 prikazuje število prometnih nesreč na avtocestnem omrežju v RS od leta 2005 do 2015 glede na vzrok prometne nesreče. Iz tabele je razvidno, da je bil leta 2005 najpogostejši vzrok za nastanek prometnih nesreč zabeležen pod ostalo. Na policiji pravijo, da so pod to rubriko zabeleženi vsi manjši vzroki, kot so: nepravilna ustavitev vozila, nepravilno odpiranje vrat, razsutje tovora in prometne nesreče, za katere ni možno definirati vzroka oziroma ne sodi v nobeno drugo skupino. Pravijo tudi, da se o tem, kaj bo sodilo v rubriko ostalo, odloča v skladu z okoliščinami na kraju nesreče. Leta 2005 je pod vzrokom ostalo zabeležena 1001 prometna nesreča. Prvi pravi vzrok za nastanek prometnih nesreč v letu 2005 je neprilagojena hitrost. Zaradi neprilagojene hitrosti se je zgodilo 974 prometnih nesreč. Zanimivo je, da se je leta 2005 zgodilo 7 prometnih nesreč na avtocestnem omrežju, zaradi nepravilnosti pešca. Na splošno vidimo, da je najpogostejši vzrok prometnih nesreč na avtocestnem omrežju neprilagojena hitrost. Velik delež zavzemajo še premiki z vozilom, neustrezna varnostna razdalja in nepravilna stran oziroma smer vožnje. Najmanj prometnih nesreč je povzročenih zaradi nepravilnega vedenja pešca. Tabela 5.6: Število prometnih nesreč na AC po vzroku prometne nesreče od 2005 do 2015 Neprilagojena hitrost Premiki z vozilom

49 Analiza podatkov o prometnih nesrečah na AC v obdobju Stran 37 Neustrezna varnostna razdalja Nepravilna stran / smer vožnje Nepravilno prehitevanje Neupoštevanje pravil o prednosti Nepravilnosti na tovoru Nepravilnosti na vozilu Nepravilnost na cesti Nepravilnost pešca Ostalo Graf 5.4 prikazuje število prometnih nesreč na avtocestnem omrežju od leta 2005 do 2015 po posameznem vzroku za nastanek prometne nesreče. Ker predstavlja kategorija ostalo velik del vzrokov in ker je v tej kategoriji skupek manjših vzrokov, ga bomo pri sami analizi izpustili. Kot je razvidno iz grafa, se je v celotnem obdobju analize največ prometnih nesreč na avtocestah in hitrih cestah zgodilo zaradi neprilagojene hitrosti. Največ jih je bilo v letu 2005, in sicer 974. Sledijo nepravilni premiki z vozilom, zaradi katerih se je največ prometnih nesreč zgodilo v letu Leta 2007 se je zaradi premikov vozil zgodilo 973 prometnih nesreč, najmanj pa jih je bilo leta 2014, in sicer 340. Veliko prometnih nesreč se je zgodilo zaradi neustrezne varnostne razdalje. V letu 2010 je bilo takšnih 467. Leto z najmanj prometnih nesreč zaradi neustrezne varnostne razdalje je bilo 2014, ko se je zgodilo 311 takšnih prometnih nesreč. Zaradi nepravilne strani oziroma smeri vožnje se je največ prometnih nesreč zgodilo v letu 2010, in sicer 472.

50 Število 4500 Število prometnih nesreč glede na vzrok Leto Ostalo Nepravilnosti na vozilu Nepravilna stran / smer vožnje Nepravilnosti na tovoru Premiki z vozilom Nepravilno prehitevanje Neupoštevanje pravil o prednosti Neustrezna varnostna razdalja Nepravilnost pešca Neprilagojena hitrost Nepravilnost na cesti Graf 5.4: Število prometnih nesreč na avtocestnem omrežju glede na vzrok nesreče za posamezno leto

51 Analiza podatkov o prometnih nesrečah na AC v obdobju Stran 39 Najmanj pa leta 2008, ko je bilo 315 takšnih prometnih nesreč. Preostali vzroki, kot so nepravilnost na tovoru, nepravilnost na vozilu, nepravilnost na cesti, neupoštevanje pravil o prednosti, nepravilno prehitevanje in nepravilnost pešca predstavljajo majhen delež prometnih nesreč v primerjavi s prej omenjenimi vzroki. V tabeli 5.7 so podatki o vzrokih za prometne nesreče na avtocestnem omrežju za leti 2005 in 2015, da prikažemo primerjavo med začetnim in končnim letom analize. Če primerjamo leti 2005 in 2015 se je število prometnih nesreč zaradi neprilagojene hitrosti znižalo z 974 na 514, kar pomeni 47,23%. Velika razlika je tudi pri nepravilnih premikih z vozili, ki tudi sodijo med najpomembnejše vzroke za nastanek prometnih nesreč na avtocestnem omrežju. Če primerjamo leti 2005 in 2015, je upadlo število takšnih prometnih nesreč s 737 na 342, kar znaša 53,60%. Največje zmanjšanje je videti pri prometnih nesrečah zaradi nepravilnosti pešca. Leta 2005 jih je bilo 7, leta 2015 pa 1, kar pomeni zmanjšanje za 85,71%. Največje zvišanje števila prometnih nesreč, za kar 63, vidimo pri vzroku nepravilna stran oziroma smer vožnje. Leta 2005 se je zgodilo 328, leta 2015 pa 391 prometnih nesreč zaradi nepravilne strani oziroma smeri vožnje, kar pomeni zvišanje za 19,21%. Med manjšimi vzroki pa se je leta 2005 zaradi nepravilnosti na vozilu zgodilo 11, leta 2015 pa 20 prometnih nesreč, kar pomeni zvišanje za 81,82%. Tabela 5.7: Primerjava števila prometnih nesreč na avtocestnem omrežju RS po vzroku prometne nesreče za leti 2005 in Razlika Razlika v odstotkih Nepravilnost pešca ,71% Premiki z vozilom ,60% Ostalo ,45% Neprilagojena hitrost ,23% Nepravilno prehitevanje ,14% Neupoštevanje pravil o prednosti ,31% Neustrezna varnostna razdalja ,01% Nepravilnost na cesti ,00% Nepravilnosti na tovoru ,91% Nepravilna stran / smer vožnje ,21% Nepravilnosti na vozilu ,82%

52 5.4 Analiza podatkov o prometnih nesrečah na AC glede na stanje prometa v času nesreče V tabeli 5.8 so prikazani podatki o številu prometnih nesreč na avtocestnem omrežju RS glede na stanje prometa v času prometne nesreče od leta 2005 do Stanje prometa razdelimo na redek, normalen ter gost promet in pa zastoje. Zadnja dodana kategorija je neznano, v kateri je zapisano število prometnih nesreč, pri katerih ni bilo mogoče vpisati ali pa ni bil vpisan podatek o stanju prometa v času prometne nesreče. Iz tabele je razvidno, da se je v vseh letih največ prometnih nesreč zgodilo v času normalnega prometa, sledijo prometne nesreče, ki so se zgodile v času gostega prometa, in pa prometne nesreče, ki so se zgodile v času redkega prometa. Najmanj prometnih nesreč je zabeleženih v času zastojev. Tabela 5.8: Število prometnih nesreč na AC glede na stanje prometa v času prometne nesreče od leta 2005 do Normalen Gost Redek Zastoji Neznano Iz grafa 5.5 je razvidno, da je bilo število prometnih nesreč na avtocestnem omrežju v RS v času redkega prometa najvišje leta 2005, ko se je zgodilo 353 takšnih prometnih nesreč. Do leta 2009 je potem število padalo. Leta 2008 se je zgodilo 244, leta 2009 pa 247 prometnih nesreč v času redkega prometa. Leta 2010 se je število povzdignilo na 348, kar je drugo najvišje število v obravnavanem obdobju. Najmanj prometnih nesreč v času redkega prometa se je zgodilo leta 2014, in sicer 236. Skozi vsa leta se je največ prometnih nesreč na avtocestnem omrežju zgodilo v času normalnega prometa. Največ takšnih prometnih nesreč se je zgodilo leta 2006, ko jih je zabeleženih Do leta 2009 se je število prometnih nesreč v času normalnega prometa znižalo na Leta 2010 pa se je povzdignilo na 2037, potem pa do leta 2015 padlo na 1408, kar je tudi najnižje število v celotnem obdobju.

53 Število Analiza podatkov o prometnih nesrečah na AC v obdobju Stran 41 Število prometnih nesreč glede na stanje prometa Neznano Zastoji Gost Normalen Redek Leto Graf 5.5: Število prometnih nesreč na avtocestnem omrežju glede na stanje prometa v času prometne nesreče za posamezno leto

54 V času gostega prometa se je največ prometnih nesreč zgodilo leta 2007, bilo jih je 787. Sledi leto 2006 s 767 in pa 2010 s 708 prometnimi nesrečami, ki so se zgodile v času gostega prometa. Od leta 2010 do 2014 število pada, in leta 2014 se je zgodilo 466 prometnih nesreč v času gostega prometa, kar je najmanj v celotnem obdobju. Leta 2015 pa je bilo takšnih nesreč 524. V času zastojev se je največ prometnih nesreč zgodilo leta 2006, ko jih je bilo 53. Sledi leto 2010 z 51 in 2007 s 46. Najmanj prometnih nesreč v času zastojev se je zgodilo leta 2013, ko jih je bilo 23. V tabeli 5.9 so prikazani podatki o številu prometnih nesreč na avtocestnem omrežju RS glede na stanje prometa v času prometne nesreče za leti 2005 in 2015 z namenom prikazati primerjavo med začetnim in končnim letom analize. Razvidno je, da se je število prometnih nesreč, ki so se zgodile v času redkega prometa, znižalo za 31,44%, saj se jih je leta 2005 zgodilo 353, leta 2015 pa 242. V času normalnega prometa se je leta 2005 zgodilo 2441 prometnih nesreč, leta 2015 pa 1408, kar pomeni znižanje števila prometnih nesreč za 42,32%. Število prometnih nesreč v času gostega prometa je bilo leta , leta 2015 pa 524. Število takšnih prometnih se je znižalo za 23,95%. V času zastojev se je leta 2005 zgodilo 34 prometnih nesreč, leta 2015 pa 3 manj, kar pomeni znižanje za 8,82%. Število prometnih nesreč, pri katerih ni evidentiranih podatkov o stanju prometa v času prometne nesreče, se je iz 66 leta 2005 znižalo na 58 leta 2015, kar pomeni znižanje za 12,12%. Tabela 5.9: Primerjava števila prometnih nesreč na avtocestnem omrežju RS glede na stanje prometa v času prometne nesreče za leti 2005 in Razlika Razlika v odstotkih Normalen ,32% Redek ,44% Gost ,95% Zastoji ,82% Neznano ,12%

55 Analiza podatkov o prometnih nesrečah na AC v obdobju Stran Analiza podatkov o prometnih nesrečah na AC glede na stanje vozišča v času prometne nesreče V tabeli 5.10 so prikazani podatki o številu prometnih nesreč na avtocestnem omrežju v RS glede na stanje vozišča v času prometne nesreče. Vsako leto se je največ prometnih nesreč zgodilo na suhem vozišču; največ leta 2006, in sicer 2857, najmanj pa jih je bilo leta 2013, Naslednje stanje po številu prometnih nesreč je mokro cestišče, na katerem se je največ prometnih nesreč zgodilo leta 2005, ko je bilo 828 takšnih prometnih nesreč. Najmanj nesreč na mokrem cestišču se je zgodilo leta 2015, in sicer 592. Največ prometnih nesreč ne spolzkem cestišču se je zgodilo leta 2006, to je Tabela 5.10: Število prometnih nesreč na AC glede na stanje vozišča v času prometne nesreče od 2005 do Suho Mokro Spolzko Sneženo - nepluženo Sneženo - pluženo Poledenelo - posipano Poledenelo neposipano Blatno Ostalo V grafu 5.6 je prikazano število prometnih nesreč na avtocestnem omrežju v RS glede na stanje vozišča od leta 2005 do Razvidno je, da se je največ prometnih nesreč v tem obdobju zgodilo na suhem in mokrem vozišču. Razlika glede ne preostala stanja vozišča v času prometne nesreče je prevelika, da bi se ti podatki razvidno razločili, zato bodo dodatno prikazani v še dveh grafih, 5.6 dve glavni stanji in 5.7 za preostala stanja cestišča.

56 V grafu 5.7, v katerem je prikazano število prometnih nesreč na avtocestnem omrežju v RS glede na stanje vozišča v času prometne nesreče za posamezno leto za suho in mokro vozišče, ki sta najpogostejši stanji vozišča v času prometne nesreče, je vidno, da je vsako leto približno podobno razmerje med številom prometnih nesreč na suhem in številom prometnih nesreč na mokrem vozišču. Leta 2005 se je zgodilo 2471 prometnih nesreč na suhem in 828 prometnih nesreč na mokrem vozišču. Leta 2006 se je število prometnih nesreč na suhem vozišču zvišalo na 2857, na mokrem pa znižalo na 767. Do leta 2009 je število nesreč tako na suhem kot na mokrem vozišču upadalo. Leta 2006 so se na suhem vozišču zgodili 1602 prometni nesreči, na mokrem vozišču pa jih je bilo 585, kar je tudi najnižje število prometnih nesreč na mokrem vozišču v celotnem obdobju. Leta 2010 je spet videti rast števila, tako se je na suhem cestišču zgodilo 1823, na mokrem pa 974 prometnih nesreč. Najmanj prometnih nesreč se je na suhem vozišču zgodilo leta 2013, in sicer Na mokrem vozišču se je isto leto zgodila 801 prometna nesreča. Do leta 2015 se je število prometnih nesreč na suhem cestišču dvignilo na 1565, na suhem vozišču pa se je znižalo na 592 prometnih nesreč. V grafu 5.8 je prikazano število prometnih nesreč na avtocestnem omrežju v RS glede na stanje vozišča za vsa preostala stanja cestišča, ki zavzemajo manjši delež in niso bila prikazana v grafu 5.6. Iz grafa je razvidno, da se je leta 2005 na spolzkem cestišču zgodilo 106 prometnih nesreč, 78 na sneženem nepluženem in 47 prometnih nesreč na sneženem pluženem cestišču. V istem letu se je 7 prometnih nesreč zgodilo na poledenelem posipanem in 6 na poledenelem neposipanem vozišču. Pod preostala stanja cestišča je bilo zabeleženih 40 prometnih nesreč. V letu 2006 se jih je na spolzkem cestišču zgodilo 112 kar je tudi največ v celotnem obdobju. Najmanj prometnih nesreč na spolzkem cestišču se je zgodilo leta 2015, bilo jih je 53. Največ prometnih nesreč na sneženem pluženem cestišču se je zgodilo leta 2010, ko jih je bilo kar 122. Enako velja za sneženo nepluženo cestišče, na katerem je bilo omenjenega leta 117 prometnih nesreč. Leta 2010 je bilo tudi največ prometnih nesreč na poledenelem posipanem vozišču, ko se jih je zgodilo 18, na neposipanem jih je bilo 5. Leta 2011 se na poledenelem posipanem vozišču ni zgodila nobena prometna nesreča. V istem letu se je v celotnem obdobju zgodilo najmanj prometnih nesreč na sneženem vozišču. Na pluženem se je zgodilo 5, na nepluženem pa 4 prometne nesreče. Leta 2009 se je zgodilo 7 prometnih nesreč na blatnem vozišču, kar je največ v celotnem obdobju.

57 Število Analiza podatkov o prometnih nesrečah na AC v obdobju Stran 45 Število prometnih nesreč glede na stanje vozišča Suho Blatno 1500 Mokro Poledenelo - neposipano 1000 Poledenelo - posipano Spolzko 500 Sneženo - pluženo Sneženo - nepluženo Ostalo Stanje vozišča Graf 5.6: Število prometnih nesreč na avtocestnem omrežju glede na stanje vozišča v času prometne nesreče za posamezno leto

58 Število Število prometnih nesreč glede na stanje vozišča za suho in mokro vozišče Mokro Suho Leto Graf 5.7: Število prometnih nesreč na avtocestnem omrežju glede na stanje vozišča v času prometne nesreče za posamezno leto za suho in mokro vozišče

59 Število Analiza podatkov o prometnih nesrečah na AC v obdobju Stran Število prometnih nesreč glede na stanje vozišča za ostala stanja vozišča Leto Ostalo Blatno Sneženo - nepluženo Sneženo - pluženo Poledenelo - posipano Spolzko Poledenelo - neposipano Graf 5.8: Število prometnih nesreč na avtocestnem omrežju glede na stanje vozišča v času prometne nesreče za posamezno leto za preostala stanja vozišča

60 V tabeli 5.11 so prikazani podatki o številu prometnih nesreč na avtocestnem omrežju RS glede na stanje cestišča v času prometne nesreče za leti 2005 in 2015, da prikažemo direktno primerjavo med začetnim in končnim letom analize. Število prometnih nesreč na suhem cestišču se je od leta 2005 do 2015 znižalo z 2471 na 1565, kar je za 36,67% manj. Na mokrem vozišču je bilo leta prometnih nesreč, v letu 2015 pa 592, kar pomeni znižanje za 28,50%. Na blatnem cestišču v primerjavi teh dveh let ni razlike, saj ni bilo ne leta 2005 ne leta 2015 nobene prometne nesreče. Največje znižanje se je zgodilo pri številu prometnih nesreč na poledenelem neposipanem cestišču; leta 2005 se jih je zgodilo 6, leta 2015 pa 0, kar pomeni 100% znižanje. Na poledenelem posipanem cestišča se je število prometnih nesreč znižalo za 71,43%, s 7 na 2. Na spolzkem vozišču se je leta 2005 zgodilo 106 prometnih nesreč, leta 2015 pa jih je bilo za 50% manj, ko se jih je zgodilo 53. Tudi na sneženem stanju cestišča je videti zmanjšanje prometnih nesreč, in sicer na pluženih za 82,98%, na nepluženih pa za 88,46. Število prometnih nesreč, ki so se zgodile v preostalih stanjih, pa so se znižalo za 15%. Tabela 5.11: Primerjava števila prometnih nesreč na avtocestnem omrežju RS glede na stanje cestišča v času prometne nesreče za leti 2005 in Razlika Razlika v odstotkih Poledenelo - neposipano % Sneženo - nepluženo ,46% Sneženo - pluženo ,98% Poledenelo - posipano ,43% Spolzko ,00% Suho ,67% Mokro ,50% Ostalo ,00% Blatno ,00% 5.6 Analiza podatkov o prometnih nesrečah na AC glede na tip prometne nesreče V tabeli 5.12 so prikazani podatki o številu prometnih nesreč na avtocestnem omrežju v RS glede na tip prometne nesreče. Kot vidimo v tabeli, je eden od pogostejših tipov prometne

61 Analiza podatkov o prometnih nesrečah na AC v obdobju Stran 49 nesreče zabeležen pod ostalo. Kot pravijo na policiji, so v ostalo zabeležene prometne nesreče, za katere ni možno natančno določiti tipa oziroma ne sodi v nobeno drugo skupino. Pravijo tudi, da se o tem, kaj bo sodilo v rubriko ostalo, odloča v skladu z okoliščinami na kraju nesreče. Če izpostavimo ostale tipe prometnih nesreč vidimo največji delež v vrstici trčenje v objekt. Največ nesreč tega tipa je bilo v letu 2010, kar 873, najmanj pa v letu 2008, ko se je zgodilo 544 takšnih prometnih nesreč. Naslednja velika skupina je zabeležena kot naletno trčenje. Največ naletnih trčenj se je zgodilo v letu 2010, najmanj pa v letu 2015, ko jih je bilo 444. Sledi bočno trčenje, katerih največ se je zgodilo v letu 2007, najmanj pa 278 v letu Zelo pogosta so tudi oplaženja, ki jih je bilo največ v letu 2007, in sicer 496, najmanj v celotnem obdobju pa v letih 2014 in 2015, ko se je zgodilo 264 oplaženj. Prevrnitev vozil je bilo največ v letu 2005, zgodilo se jih je 158, najmanj jih je zabeleženih v letu 2015, in sicer 80. V letu 2006 je bilo 195 prometnih nesreč, ki spadajo pod tip povoženje živali, Teh je bilo kar 228. Najmanj takšnih nesreč se je zgodilo v letu 2005, in sicer 52. Presenetljivo pogosta na avtocestah so tudi čelna trčenja, ki se jih je največ zgodilo leta 2005, ko jih je bilo 157, najmanj v letu 2015, in sicer 81. Trčenj v stoječe vozilo je bilo največ v letu 2006, 178, najmanj pa v letu 2014, ko se jih je zgodilo 81. Kar nekaj nesreč se je zgodilo, ki so definirane kot povoženje pešca. 7 se jih je zgodilo leta 2005, kar je največ, najmanj pa v letu 2014, ko ni bilo nobene takšne nesreče. Drugih tipov prometnih nesreč je bilo največ v letu2005, kar 688. Najnižje število takšnih nesreč pa je v letu 2014, in sicer 372. Tabela 5.12: Število prometnih nesreč na AC glede na tip prometne nesreče od leta 2005 do Trčenje v objekt Naletno trčenje Bočno trčenje Oplaženje Povoženje živali Prevrnitev vozila Čelno trč

62 Trčenje v stoječe vozilo Povoženje pešca Ostalo V grafu 5.9 je prikazano število prometnih nesreč glede na tip prometne nesreče na avtocestnem omrežju RS za obdobje od 2005 do Največ prometnih nesreč v letu 2005 je bilo zabeleženih v kategoriji trčenje v objekt, in sicer je bilo prometnih nesreč zabeleženih pod ostalo. Naletnih trčenj v letu 2005 je bilo 589, bočnih pa 486. Oplaženj je bilo v tem letu 399. V letu 2005 je bilo na avtocestnem omrežju 195 povoženih živali, 158 prevrnitev vozil, 157 čelnih trčenj in 147 trčenj v stoječe vozilo. V tem letu je bilo povoženih 7 pešcev. V prihodnjem letu se je zgodilo 800 prometnih nesreč, ki so zabeležene v kategorijo trčenje v objekt. To je tudi največ v celotnem obdobju. Bočnih trčenj v tem letu je bilo 519. Tudi naletnih trčenj se je največ v celotnem obdobju zgodilo v tem letu, bilo jih je 645. Prav tako velja za oplaženja, ki jih je bilo 471, za povožene živali, ki jih je bilo 228, in za čelna trčenja, ki jih je bilo zabeleženih 173. Trčenj v stoječe vozilo v tem letu je bilo 178, kar je tudi največ v celotnem obdobju. V letu 2006 je zabeleženih še 145 prevrnitev vozila in 4 povoženi pešci. 682 prometnih nesreč je zabeleženih v rubriki ostalo. V letu 2007 je bilo spet največ prometnih nesreč opredeljenih kot trčenje v objekt, bilo jih je 653, kar je manj kot leto prej. V tem letu se je število prometnih nesreč v vseh kategorijah znižalo, le število bočnih trčenj se je zvišalo. Bilo jih je 582, kar je tudi največ v celotnem obdobju. V letu 2008 je bilo največ naletnih trčenj, in sicer 557. Trčenj v objekt se je zgodilo 544, kar je tudi najmanj v celotnem obdobju. Bočnih trčenj se je zgodilo 446, oplaženj pa 342. Zabeleženih je še 119 čelnih trčenj, 116 prevrnitev vozila, 110 povoženih živali in 6 povoženih pešcev. 388 prometnih nesreč je zabeleženih v rubriki ostalo. Leta 2009 je bilo spet največ prometnih nesreč opredeljenih kot trčenje v objekt,

63 Število Analiza podatkov o prometnih nesrečah na AC v obdobju Stran 51 Število prometnih nesreč glede na tip prometne nesreče Leto Ostalo Trčenje v stoječe vozilo Trčenje v objekt Povoženje živali Naletno trčenje Prevrnitev vozila Oplaženje Povoženje pešca Bočno trčenje Čelno trčenje Graf 5.9: Število prometnih nesreč na avtocestnem omrežju glede na tip prometne nesreče

64 bilo jih je 566, 555 je bilo naletnih, 345 pa bočnih trčenj. V tem letu je zabeleženih še 258 oplaženj, 115 čelnih trčenj, 107 prevrnitev vozila, 95 trčenj v stoječe vozilo, 22 povoženih živali in 6 povoženih pešcev. V rubriki ostalo je zabeleženih 329 prometnih nesreč. V letu 2010 se je zgodilo največ trčenj v objekt v celotnem obdobju, in sicer 873. Enako velja za naletna trčenja, ki jih je bilo 673. V tem letu se je zgodilo še 433 bočnih trčenj, 379 oplaženj, 132 čelnih trčenj, 113 prevrnitev vozila, 102 trčenji v stoječe vozilo, bilo je 52 povoženih živali in 5 povoženih pešca. V letu 2011 je spet največ prometnih nesreč opredeljenih kot trčenje v objekt, in sicer 636. Naletnih trčenj se je zgodilo 589. V letu 2011 je bilo še 384 bočnih trčenj, 329 oplaženj, 125 prevrnitev vozila, 122 povoženih živali, 109 čelnih trčenj, 103 trčenja v stoječe vozilo in 5 povoženih pešcev. V kategoriji ostalo je zabeleženih 413 prometnih nesreč. V letu 2012 se je zgodilo 700 trčenj v objekt, kar je največ v tem letu. Sledijo naletna trčenja, ki jih je bilo 494, bilo je še 319 oplaženj, 303 bočnih trčenj, 188 povoženih živali, 136 trčenj v stoječe vozilo, 114 prevrnitev vozila, 105 čelnih trčenj in 4 povoženi pešci. V kategoriji ostalo je v letu 2012 zabeleženih 394 prometnih nesreč. Leta 2013 se je zgodilo 668 prometnih nesreč, ki so zabeležene kot trčenje v objekt. Sledijo naletna trčenja, ki jih je bilo 487, in bočna trčenja, ki se jih je zgodilo 312. V letu 2013 se je zgodilo še 258 oplaženj, 106 prevrnitev vozil, 103 čelnih trčenj in trčenj v stoječe vozilo, bilo je 84 povoženih živali in 4 povoženih pešcev. V kategorijo ostalo je v letu 2013 zabeleženih 427 prometnih nesreč. Leta 2014 se je zgodilo 649 trčenj v objekt, 466 naletnih in 278 bočnih trčenj, kar je najmanj v celotnem obdobju. V tem letu je zabeleženih še 264 oplaženj, 97 čelnih trčenj, 88 povoženih živali, 81 trčenj v stoječe vozilo in prevrnitev vozila ter nič povoženih pešcev. V rubriki ostalo je zabeleženih 372 prometnih nesreč. Tudi v letu 2015 je bilo največ trčenj v objekt, in sicer 597. Naletnih trčenj se je zgodilo 444, kar je najmanj v celotnem obdobju, in 281 čelnih trčenj. V letu 2014 se je zgodilo še 264 oplaženj, 89 trčenj v stoječe vozilo, 81 čelnih trčenj, kar je najmanj v celotnem obdobju, 80 prevrnitev vozila, kar je tudi najmanj v celotnem obdobju, bilo je 52 povoženih živali, kar je tudi najmanj v celotnem obdobju, in 2 povožena pešca. V kategoriji ostalo je zabeleženih 373 prometnih nesreč. V tabeli 5.13 so prikazani podatki o številu prometnih nesreč na avtocestnem omrežju RS glede na tip prometne nesreče za leti 2005 in 2015, da prikažemo direktno primerjavo med začetnim in končnim letom analize. Število čelnih trčenj se je s 157 leta 2005,znižalo na 81 leta 2015, kar pomeni, da se je število čelnih trčenj znižalo za 48,41%. Bočnih trčenj se je

65 Analiza podatkov o prometnih nesrečah na AC v obdobju Stran 53 leta 2005 zgodilo 486, leta 2015 pa 281, kar pomeni znižanje za 42,18%. Povoženje pešca se je znižalo za 71,43%, s 7 leta 2005 na 2 leta Število oplaženj se je s 399 leta 2005 znižalo na 264 leta 2015, kar pomeni znižanje za 33,83%. Prevrnitev vozil je bilo za 49,37%manj s 158 leta 2005 so upadle na 80 leta Število naletnih trčenj se je znižalo za 24,62% leta 2005 se jih je zgodilo 589, leta 2015 pa 444. Največji odstotek znižanja števila prometnih nesreč med letoma 2005 in 2015 se je zgodil pri tipu povoženje živali, in sicer za 73,33%. Leta 2005 se je zgodilo 195, leta 2015 pa 52 takšnih prometnih nesreč. Za najmanj je upadla kategorija trčenje v objekt, leta 2005 se je zgodilo 757 tovrstnih trčenj, leta 2005 pa 597, kar pomeni znižanje za 21,14%. Leta 2005 se je zgodilo 147 trčenj v stoječe vozilo, leta 2015 pa 89, kar pomeni za 39,46% manj. Število prometnih nesreč, ki so zabeležene v kategorijo ostalo, se je znižalo za 45,78%, in sicer s 688 leta 2005 na 373 leta Tabela 5.13:Primerjava števila prometnih nesreč na avtocestnem omrežju RS glede tip prometne nesreče za leti 2005 in Razlika Razlika v odstotkih Povoženje živali ,33% Povoženje pešca ,43% Prevrnitev vozila ,37% Čelno trčenje ,41% Bočno trčenje ,18% Trčenje v stoječe vozilo ,46% Oplaženje ,83% Naletno trčenje ,62% Trčenje v objekt ,14% Ostalo ,78%

66 5.7 Analiza podatkov o prometnih nesrečah na AC glede na vremenske okoliščine v času prometne nesreče V tabeli 5.14 so prikazani podatki o številu prometnih nesreč na avtocestnem omrežju v RS glede na vremenske okoliščine v času prometne nesreče. Kot vidimo, se je največ prometnih nesreč zgodilo v jasnem vremenu. Število je bilo najvišje leta 2006, ko se je v jasnem vremenu zgodilo 2173 prometnih nesreč. Najmanj prometnih nesreč v jasnem vremenu je bilo leta 2014, in sicer Sledijo prometne nesreče v oblačnem vremenu. Največ se jih je zgodilo leta 2005, in sicer 1122, najmanj pa leta 2015, ko jih je bilo 610. Naslednja kategorija po skupnem deležu so prometne nesreče v deževnem vremenu. Največ se jih je zgodilo leta 2010, bilo jih je 431, najmanj pa leta 2013, ko jih je bilo 245. V snežnem vremenu se je največ prometnih nesreč zgodilo leta 2010, in sicer 431, najmanj pa leta 2015, ko jih je bilo 38. V megli se je največ prometnih nesreč zgodilo leta 2011, bilo jih je 57, najmanj pa leta 2013, ko je zabeleženih 19 prometnih nesreč.. V vetrovnem vremenu se je največ prometnih nesreč zgodilo leta 2005, bilo jih je 11, najmanj pa v letih 2007 in 2015, ko sta se zgodili 2 prometni nesreči v vetrovnem vremenu. Prometne nesreče v času toče predstavljajo najmanjši delež. Največ se jih je zgodilo leta 2012, in sicer 9, najmanj pa jih je bilo v letih 2006, 2009, 2011, 2013 in 2015, ko se je zgodila po 1 prometna nesreča. Tabela 5.14: Število prometnih nesreč na AC glede na vremenske okoliščine od 2005 do Jasno Oblačno Deževno Sneg Megla Veter Toča Neznano V grafu 5.10 je prikazano število prometnih nesreč glede na vremenske okoliščine v času prometne nesreče na avtocestnem omrežju RS za obdobje od leta 2005 do Leta 2005

67 Analiza podatkov o prometnih nesrečah na AC v obdobju Stran 55 sta v jasnem vremenu zgodili 1802 prometni nesreči. Sledijo prometne nesreče v oblačnem vremenu, teh je bilo 1122, kar je največ v celotnem obdobju. 358 prometnih nesreč se je zgodilo v deževnem vremenu. V času sneženja se je zgodilo 187 prometnih nesreč, v megli pa 49. Majhen delež predstavljajo prometne nesreče, ki so se zgodile v vetrovnem vremenu, teh je bilo leta , in pa prometne nesreče v času toče, te so bile prometnih nesreč je zabeleženih v rubriki neznano. Leta 2006 se je 2173 prometnih nesreč zgodilo v jasnem vremenu, kar je tudi največ v celotnem obdobju. V oblačnem se jih je zgodilo 1092, v deževnem vremenu pa 386, kar je tudi največ v celotnem obdobju. V času sneženja se je leta 2006 zgodilo 99 prometnih nesreč. V tem letu se še je zgodilo 48 prometnih nesreč v meglenem vremenu in 1 v času toče in vetra. V kategoriji neznano je zabeleženih 45 prometnih nesreč. Leta 2007 se je zgodilo 1976 prometnih nesreč v jasnem vremenu, 1018 v oblačnem in 350 v deževnem vremenu. V letu 2007 je bilo še 58 nesreč v času sneženja, 38 v meglenem vremenu, 3 med točo in 2 v vetrovnem vremenu. V kategoriji neznano je bilo leta 2007 zabeleženih 41 prometnih nesreč. Leta 2008 se je v jasnem vremenu zgodilo 1383 prometnih nesreč, v oblačnem 855 in 355 v deževnem. V letu 2008 se je zgodilo še 47 prometnih nesreč v času sneženja, 39 v megli, 6 med točo in 2 prometni nesreči v vetrovnih razmerah. 46 prometnih nesreč je zabeleženih pod neznano. Leta 2009 se je v jasnem vremenu zgodilo 1197, v oblačnem 752 in v deževnem vremenu 283 prometnih nesreč. V snežnih razmerah se je zgodilo 99 prometnih nesreč, v megli 21, v vetru 6 in med točo 1 prometna nesreča. V kategoriji neznano je zabeleženih 37 prometnih nesreč. Leta 2010 se je v jasnem vremenu zgodilo 1295 prometnih nesreč, v oblačnem 1063 in 431 v deževnem vremenu. V letu 2010 se je v snežnem vremenu zgodilo 312 prometnih nesreč, kar je največ v celotnem obdobju. V tem letu se je zgodilo še 42 prometnih nesreč v megli, 7 v vetru in 5 med točo. Med neznano je zabeleženih 54 prometnih nesreč. Leta 2011 se je 1586 prometnih nesreč zgodilo v jasnem, 860 v oblačnem in 238 v deževnem vremenu. 26 prometnih nesreč se je zgodilo v času sneženja, kar je tudi najmanj v celotnem obdobju. V času megle se je zgodilo 57 prometnih nesreč, kar je tudi največ v celotnem obdobju,. vetru sta se zgodili 2 in med točo 1 prometna nesreča, med neznanimi razmerami pa je zabeleženih 45 prometnih nesreč. Leta 2012 se je v jasnem vremenu zgodilo 1515 prometnih nesreč, v oblačnem 763, v deževnem vremenu pa 252. Leta 2012 se je zgodilo še 138 nesreč v snežnih razmerah, 33 v megli, 9 v času toče in 8 v vetru.

68 Število 4500 Število prometnih nesreč glede na vremenske okoliščine Neznano Deževno Megla Sneg Oblačno Toča Jasno Veter Leto Graf 5.10: Število prometnih nesreč na avtocestnem omrežju glede na vremenske okoliščine v času prometne nesreče

69 Analiza podatkov o prometnih nesrečah na AC v obdobju Stran prometnih nesreč je zabeleženih v kategoriji neznano. Leta 2013 se je 1105 prometnih nesreč zgodilo v jasnem vremenu, 903 v oblačnem in 245 v deževnem. V tem letu se je zgodilo še 240 prometnih nesreč v snežnih razmerah, 19 v megli, 3 v vetru in 1 prometna nesreča med točo. V rubriki neznano je leta 2013 zabeleženih 36 prometnih nesreč. Leta 2014 se je v jasnem vremenu zgodilo 1048 prometnih nesreč, kar je najmanj v celotnem obdobju. V oblačnem vremenu se je zgodilo 816 nesreč, v deževnem 356, v sneženju pa 88 prometnih nesreč. V tem letu še je bilo 29 prometnih nesreč v megli, 5 med točo in 4 v vetru. 30 prometnih nesreč je bilo zabeleženih v kategoriji neznano. Leta 2015 se je v jasnem vremenu zgodilo 1229, v oblačnem pa 610 prometnih nesreč, kar je najmanj v celotnem obdobju. 292 nesreč se je zgodilo v dežju, 47 pa v megli, med sneženjem se je zgodilo 38 prometnih nesreč, kar je tudi najmanj v celotnem obdobju. v vetrovnih razmerah sta se zgodili 2 prometni nesreči, med točo pa 1, med neznane vremenske razmere je bilo v letu 2015 zabeleženih 44 prometnih nesreč. V tabeli 5.15 so prikazani podatki o številu prometnih nesreč na avtocestnem omrežju RS glede na tip prometne nesreče za leto 2005 in 2015, da prikažemo direktno primerjavo med začetnim in končnim letom analize. V vetrovnem vremenu se je leta 2005 zgodilo 11 prometnih nesreč, leta 2015 pa 2, kar pomeni zmanjšanje za 81,82%. V jasnem vremenu sta se leta 2005 zgodili 1802 prometni nesreči, leta 2015 pa se jih je zgodilo Število prometnih nesreč v jasnem vremenu se je znižalo za 31,80%, število prometnih nesreč, ki so se zgodile v času, ko je padala toča, pa za 66,67%. Leta 2005 so se zgodile 3, leta 2015 pa je bila 1. V oblačnem vremenu se je leta 2005 zgodilo 1122 prometnih nesreč, leta 2015 pa 610, kar pomeni zmanjšanje za 66,67%. Leta 2005 se je v času sneženja zgodilo 187 prometnih nesreč, leta 2005 pa 38. Število prometnih nesreč v času sneženja se je znižalo za 79,38%. Število prometnih nesreč v času megle je bilo leta 2015 v primerjavi z letom 2015 nižje za 4,08%, leta 2005 se je v času megle zgodilo 49, pa 47 prometnih nesreč. V deževnem vremenu se je leta 2005 zgodilo 358 prometnih nesreč, leta 2015 pa 292 prometnih nesreč, kar pomeni zmanjšanje za 18,44%. Število prometnih nesreč, ki so se zgodile v neznanih vremenskih okoliščinah, se je znižalo za 13,73%, leta 2005 je bilo v kategoriji neznano zabeleženih 51 prometnih nesreč, leta 2015 pa 44.

70 Tabela 5.15: Primerjava števila prometnih nesreč na avtocestnem omrežju RS glede na vremenske razmere v času prometne nesreče za leti 2005 in Razlika Razlika v odstotkih Veter ,82% Sneg ,68% Toča ,67% Oblačno ,63% Jasno ,80% Deževno ,44% Megla ,08% Neznano ,73% 5.8 Analiza podatkov o prometnih nesrečah na AC po mesecih V tabeli 5.16 so prikazani podatki o številu prometnih nesreč na avtocestnem omrežju v RS glede na vremenske okoliščine v času prometne nesreče. V celotnem obdobju se je največ prometnih nesreč zgodilo septembra leta 2006, ko jih je bilo 377, najmanj prometnih nesreč pa februarja 2015, in sicer 112. Tabela 5.16: Število prometnih nesreč na AC po mesecih od leta 2005 do Januar Februar Marec April Maj Junij Julij Avgust September Oktober November December

71 Analiza podatkov o prometnih nesrečah na AC v obdobju Stran 59 V grafu 5.11 in 5.12 je prikazano število prometnih nesreč po mesecih v letu na avtocestnem omrežju RS za obdobje od 2005 do 2015 z dvema različnima prikazoma. Leta 2005 se je največ prometnih nesreč zgodilo v decembru, ko jih je bilo 342. Naslednji po številu prometnih nesreč v letu 2005 je september, ko se jih je zgodilo 339. Sledijo maj s 330, junij s 322 in november s 320 prometnimi nesrečami, september s 315, julij s 301, avgust s 300, april z 282, marec z 265 in januar z 242 prometnimi nesrečami. Najmanj prometnih nesreč v letu 2005 se je zgodilo februarja, in sicer 225. Leta 2006 se je največ prometnih nesreč zgodilo v septembru, bilo jih je 377. Sledijo april s 375, julij s 356, junij s 334, maj s 330, avgust s 327, december s 321, oktober z 299, marec z 296, november z 286 in februar z 275. Leta 2006 se je najmanj prometnih nesreč zgodilo v mesecu januarju, in sicer 269. Leta 2007 se je največ prometnih nesreč zgodilo v juliju, in sicer 342. Sledijo april s 329, meseca marec in avgust s 318, november s 306, maj s 305, junij in september z 296, oktober z 269, december z 245 in januar z 241. Najmanj prometnih nesreč v letu 2007 se je zgodilo februarja, in sicer 221. Leta 2008 se je največ prometnih nesreč zgodilo v mesecu aprilu, ko jih je bilo 280. Sledijo mesec marec z 275, oktober z 246, julij z 236, avgust z 227, junij z 225, december z 221, september z 215, meseca februar in maj z 210 in november, ko so se zgodile 203 prometne nesreče. Najmanj prometnih nesreč leta 2008 se je zgodilo januarja, ko jih je bilo 190. Leta 2009 se je največ prometnih nesreč zgodilo decembra, in sicer 241. Sledijo mesec julij z 223, januar z 222, avgust z 216, marec z 215, april s 195, oktober z 190, februar s 188, junij s 184, november s 179 in september s 173. Najmanj prometnih nesreč v letu 2009 se je zgodilo v mesecu maju, ko jih je bilo 170. Leta 2010 je bilo največ prometnih nesreč v januarju, ko se jih je zgodilo 308. Sledijo september s 305, december s 304, maj z 299, julij z 298, avgust z 276, marec z 261, november z 260, oktober z 258, junij z 233 in februar z 221 prometnimi nesrečami. Najmanj prometnih nesreč v letu 2010 se je zgodilo v mesecu aprilu, in sicer 186. Leta 2011 se je največ prometnih nesreč zgodilo meseca julija, bilo jih je 318. Sledijo mesec september s 308, oktober z 281, avgust z 258, maj z 244, december z 241, junij z 240, november z 230, april s 199, januar s 181, in marec s 171 prometnimi nesrečami. Najmanj prometnih nesreč se je leta 2011 zgodilo meseca februarja, ko jih je bilo 144. Leta 2012 se je največ prometnih nesreč

72 Število Število prometnih nesreč po mesecih Meseci December November Oktober September Avgust Julij Junij Maj April Marec Februar Januar 5.11: Število prometnih nesreč na avtocestnem omrežju po mesecih v letu

73 Število Analiza podatkov o prometnih nesrečah na AC v obdobju Stran 61 Leta 2012 se je največ prometnih nesreč zgodilo meseca avgusta, in sicer 307. Sledijo junij z 278, julij z 267, februar z 261, maj z 254, oktober z 242, april z 217, december s 198, september s 191, marec s 185 in januar s 181. Najmanj prometnih nesreč se je leta 2012 zgodilo v novembru, in sicer 176. Leta 2013 se je spet največ prometnih nesreč zgodilo v avgustu, bilo jih je 278. Sledijo marec z 269, september z 227, maj z 226, meseca februar in junij z 219, oktober z 210, november z 209, januar s 196, julij s 186 in april s 159 prometnimi nesrečami. V letu 2013 se je najmanj prometnih nesreč zgodilo v mesecu decembru, ko jih je bilo 154. Leta 2014 se je največ prometnih nesreč zgodilo avgusta in septembra, in sicer 240. Sledijo julij z 235, december z 219, april s 199, junij s 195, januar s 192, februar s 188, maj s 187, november s 182 in oktober s 162. Najmanj prometnih nesreč v letu 2014 se je zgodilo meseca marca, ko jih je bilo 137. Leta 2005 se je največ prometnih nesreč zgodilo meseca oktobra, bilo jih je 259. Sledijo avgust z 240, junij z 220, julij z 217, maj s 195, september s 191, november s 186, april in december s 179, marec s 149 in januar s 136 prometnimi nesrečami. Najmanj prometnih nesreč v letu 2015 se je zgodilo meseca februarja, ko jih je bilo Število prometnih nesreč po mesecih Januar Februar Marec April Maj Junij Julij Avgust September Oktober Meseci November December Graf 5.12: Število prometnih nesreč na avtocestnem omrežju glede na mesec v letu

74 V tabeli 5.17 so prikazani podatki o številu prometnih nesreč na avtocestnem omrežju RS po mesecih za leti 2005 in 2015, da prikažemo direktno primerjavo med začetnim in končnim letom analize. Tabela 5.17: Primerjava števila prometnih nesreč na avtocestnem omrežju RS po mesecih za leti 2005 in Razlika Razlika v odstotkih Januar ,80% Februar ,22% Marec ,77% April ,52% Maj ,91% Junij ,68% Julij ,91% Avgust ,00% September ,37% Oktober ,60% November ,88% December ,66% Število prometnih nesreč v letu 2015 je bilo v vseh mesecih nižje kot leta Januarja 2005 se je zgodilo 242 prometnih nesreč, januarja 2015 pa 136, kar pomeni znižanje števila prometnih nesreč za 43,80%. Februarja 2015 je bilo 225 prometnih nesreč, v istem mesecu leta 2005 pa 225. Število prometnih nesreč v mesecu februarju je bilo leta 2015 v primerjavi s februarjem leta 2005 nižje za 50,22%, kar je tudi največji upad števila prometnih nesreč v posameznem mesecu. Marca 2005 se je zgodilo 265 prometnih nesreč, leta 2015 pa 149, kar pomeni znižanje števila za 43,77%. Aprila 2005 je bilo 265 prometnih nesreč, leta 2015 pa 179. Število prometnih nesreč v mesecu aprilu 2015 je nižje kot aprila 2005, in sicer za 36,52%. Maja 2015 je bilo število prometnih nesreč za 40,91% nižje kot v istem mesecu leta Število prometnih nesreč je s 330 leta 2005 leta 2015 padlo na 195. Junija 2005 se je zgodilo 322 prometnih nesreč, junija 2015 pa 220, kar pomeni znižanje števila prometnih nesreč za 31,68%. Julija 2005 se je zgodila 301 prometna nesreča, julija 2015 pa se jih je zgodilo 217, kar pomeni znižanje števila

75 Analiza podatkov o prometnih nesrečah na AC v obdobju Stran 63 prometnih nesreč za 27,91%. Avgusta 2015 se je zgodilo 20% manj prometnih nesreč kot istega meseca 2005, avgusta 2005 jih je bilo 300, avgusta 2015 pa 240. Število prometnih nesreč septembra 2005 je bilo 315, septembra , kar pomeni znižanje števila za 39,37%. Oktobra 2005 se je zgodilo 339 prometnih nesreč, oktobra 2015 pa 259, kar pomeni, da se je število znižalo za 23,60%. Novembra 2005 se je zgodilo 320 prometnih nesreč, novembra 2015 pa 186, kar pomeni znižanje števila teh za 41,88%. Decembra 2005 se je zgodilo 342 prometnih nesreč, decembra 2015 jih je bilo 179. Število prometnih nesreč v mesecu decembru je bilo leta 2015 za 47,66% nižje kot decembra 2005.

76 6 PREDLOGI ZA IZBOLJŠANJE STANJA Izboljšanje stanja prometne varnosti lahko dosežemo z zakonodajnimi ukrepi ali pa z ukrepi na sami cestni infrastrukturi. Največ prometnih nesreč na avtocestah in hitrih cestah se zgodi zaradi neprilagojene hitrosti. Menim, da bi bila cestnoprometna varnost v Sloveniji boljša, če bi se uvedla izobraževanja za starejše voznike, s tem mislimo na voznike, ki imajo vozniški izpit več kot pet let. Zakonodaja na področju cestnoprometnih predpisov se s časom spreminja, uvajajo se novi prometni znaki, nekateri se ukinjajo, prav tako se uvajajo novi režimi vožnje, na primer nekaj let nazaj se je zgodila poplava krožnih križišč, v katerih je bila na začetku zmeda, ker so nekateri, predvsem starejši vozniki, vozili v napačno smer. Podobno velja za avtoceste. Menim, da so nekatera splošna pravila in nekatere pomembne omejitve hitrosti pri vožnji po avtocesti voznikom premalo znani, predvsem kako reagirati v izrednih vremenskih razmerah in ob prometnih nesrečah, ko lahko napačen ogrozi nas in vse preostale udeležence v prometu. Slika 6.1 prikazuje vedenje nekaterih voznikov v izrednih vremenskih razmerah v času toče dne , ko so posamezni vozniki ustavljali pod nadvozi ali celo v predorih ter s tem ogrožali druge udeležence v prometu, saj se zaradi zmanjšane vidljivosti poveča možnost naleta. Priložnost za umiritev prometa na avtocestnem omrežju se morda skriva v satelitskem cestninjenju. GPS naprava sledi vozilu od začetka do konca potovanja po avtocesti. Nadgrajen sistem bi lahko iz podatka o prevoženih kilometrih in podatka o porabljenem času preprosto izračunal povprečno hitrost potovanja. Podatki o vozilih, ki bi presegli zakonsko določeno povprečno hitrost, bi se lahko iz nadzornega centra poslali v bazo policije, ki bi lahko na podlagi podatka o previsoki povprečni hitrosti lastniku vozila poslala plačilni nalog. Tak ukrep bi voznike prisilil vso pot voziti z varno hitrostjo, ki bi dopuščala rahla odstopanja za prehitevanje počasnejših vozil. Shema zamisel je prikazana na sliki 6.2.

77 Analiza podatkov o prometnih nesrečah na AC v obdobju Stran 65 Slika 6.1: Ustavljanje na avtocesti pod nadvozom v času toče 26 Slika 6.2:Pot podatkov o povprečni hitrosti vozila 26