Univerza v Ljubljani Fakulteta za računalništvo in informatiko Matej Kokošinek Interaktivni sistem za pomoč pri varni vadbi DIPLOMSKO DELO VISOKOŠOLSK

Velikost: px
Začni prikazovanje s strani:

Download "Univerza v Ljubljani Fakulteta za računalništvo in informatiko Matej Kokošinek Interaktivni sistem za pomoč pri varni vadbi DIPLOMSKO DELO VISOKOŠOLSK"

Transkripcija

1 Univerza v Ljubljani Fakulteta za računalništvo in informatiko Matej Kokošinek Interaktivni sistem za pomoč pri varni vadbi DIPLOMSKO DELO VISOKOŠOLSKI STROKOVNI ŠTUDIJSKI PROGRAM PRVE STOPNJE RAČUNALNIŠTVO IN INFORMATIKA Mentor: doc. dr. Danijel Skočaj Ljubljana, 2014

2

3 Rezultati diplomskega dela so intelektualna lastnina avtorja in Fakultete za računalništvo in informatiko Univerze v Ljubljani. Za objavljanje ali izkoriščanje rezultatov diplomskega dela je potrebno pisno soglasje avtorja, Fakultete za računalništvo in informatiko ter mentorja. Besedilo je oblikovano z urejevalnikom besedil L A TEX.

4

5

6

7 Izjava o avtorstvu diplomskega dela Podpisani Matej Kokošinek, z vpisno številko , sem avtor diplomskega dela z naslovom: Interaktivni sistem za pomoč pri varni vadbi S svojim podpisom zagotavljam, da: sem diplomsko delo izdelal samostojno pod mentorstvom doc. dr. Danijela Skočaja; so elektronska oblika diplomskega dela, naslov (slov., angl.), povzetek (slov., angl.) ter ključne besede (slov., angl.) identični s tiskano obliko diplomskega dela; soglašam z javno objavo elektronske oblike diplomskega dela v zbirki Dela FRI. V Ljubljani, dne 15. marec 2014 Podpis avtorja:

8

9 Zahvaljujem se svojim staršem, ki so mi bili med študijem v veliko podporo, ter bratu, ki je vedno priskočil na pomoč pri testiranju programa. Zahvaljujem se mentorju Danijelu Skočaju za dostopnost in pomoč pri izdelavi diplomske naloge.

10

11 Kazalo Povzetek Abstract 1 Uvod Motivacija Definicija problema Sorodno delo Oris rešitve Zgradba diplomske naloge Sistem Zahteve Postavitev sistema Strojna oprema Programska oprema Delovanje sistema Opis delovanja sistema Evaluacija sistema 27 5 Sklepne ugotovitve Prednosti in slabosti Nadgraditev

12

13 Povzetek Cilj diplomske naloge je bil izdelati osnovni program za nadzor, svetovanje in nudenje povratne informacije o pravilnosti izvajanja izbrane telovadbe. Ključna elementa pri doseganju tovrstnega izdelka sta bila gradnja uporabniškega vmesnika ter nedvoumna komunikacija programa z uporabnikom preko jasnih navodil in izrisa stanja vadbe. Razvit je bil interaktivni sistem, kjer smo si pomagali s kamero Kinect ter ogrodjem OpenNI, ki omogoča sledenje gibanja uporabnika. Komunikacija z uporabnikom poteka preko zaslona, kjer so prikazana navodila in meniji. To je bila osnova za zagotovitev prijetne uporabniške izkušnje. Sistem skrbi za prehajanje preko posameznih stanj ter vodi uporabnika. Za ta namen je bil razvit upravljalnik stanj, ki skrbi za sprotno obveščanje o pomembnih dogodkih, kot so: faza začetne kalibracije, sledenje dlani, ki služi za interakcijo s programom in sprotni odziv o pravilnem izvajanju vadbe. Razvit je bil tudi sistem nadzora, v okviru katerega so bili realizirani kriteriji, ki se uporabljajo pri ocenitvi izvedbe posamične vaje. Ko je vadba zaključena, sistem poda oceno v odstotkih in sporoči uporabniku uspešnost izvajanja vadbe, ki jo je izbral.

14

15 Abstract The goal of this thesis was the making of a basic software that monitors, advises and offers feedback, regarding the correctness of exercise execution. The key elements in achieving such a product were the building of a user interface and an unmistakable communication of the software with the user, using clear instructions and the display of the exercise state. An interactive system was developed, where we used the Kinect camera and the OpenNI framework, which allows us to track the users movement. The communication with the user is realized using a computer monitor, where instructions and menus are displayed. This serves as the basis to ensuring a pleasant user experience. The system handles the switching of different states and guides the user along the way. A state manager was build for this purpose, that handles the ongoing notifications about key events such as the initial calibration phase and hand tracking. The latter serves for software interaction and a real-time response on the exercise execution correctness. A control system was also developed, in which the criteria to evaluate a particular exercise are implemented. When the exercise is finished, the system outputs a mark in percentage and notifies the user about the success of his workout.

16

17 Poglavje 1 Uvod 1.1 Motivacija Področje telesne pripravljenosti in osebne vadbe je v zadnjih nekaj letih postalo zelo priljubljeno. Pojmi, kot so visoko beljakovinske diete in kardio vadba, so postali del vsakdanjika veliko večjega deleža ljudi kot pa včasih. Količina fitnes centrov po Sloveniji govori temu v prid. Poleg fitnes centrov in razširjenih diet pa lahko opazimo tudi porast dejavnosti osebnega trenerstva. Namen le tega je, da vpelje novinca v osnove vrst vadb, prehrane ter pravilne izvedbe posamičnih vaj in principe, ki veljajo za tovrstne stvari. Osebnih trenerjev je več vrst in prav tako tudi strank, ki se odločajo zanje. Pri tekmovalnih športnikih je namen osebnih trenerjev zagotovo drugačen kot pa pri ljudeh, ki se z usmerjeno osebno vadbo srečajo prvič. V tovrstnih primerih osebni trener z uporabo določenih vaj na začetku preveri fizično pripravljenost stranke. Temu nato sledi posvetovanje s strankinimi željami in cilji. Nato se sestavi individualen program vadbe ter razloži terminologija in osnove preostalih stvari, nepovezanih z vadbo. V začetnem obdobju, katerega trajanje je odvisno od posamezne stranke, osebni trener pokaže naprave, ki se nahajajo v fitnes centru, razloži njihov namen ter pokaže pravilno izvedbo na njih. Uvodne ure so pogosto namenjene krepitvi celotnega telesa z uporabo celostnih vaj ter krepitvi povezave glava- 1

18 2 POGLAVJE 1. UVOD mišica. Osebni trener vajo izvede sam in sproti opozori na kritične točke pri izvedbi. Vajo nato ponovi še stranka, trener pa jo spremlja in primerno popravlja. To je kritično, saj je bistveno, da se stranka nauči pravilne izvedbe vaje. Kajti s ponavljanjem pravilne izvedbe le ta postane vzorec, ki se ga stranka privadi. Naknadno popravljanje slabih, že obstoječih navad je precej težje. Osebni trener tako spremlja stranko in jo tudi motivira ter spremlja njen napredek, počutje ter mnenje. Sčasoma se vrsta vadbe spremeni oz. prilagodi in trener napiše nov program. Le ta pa je tudi odvisen od strankinih želja. Ampak na tej stopnji je stranka že dovolj naučena pravilnega gibanja in zato postane spremstvo odveč. Tudi pogosto beleženje napredka lahko postane odgovornost stranke in evidenca se vodi v obliki beležke, ki jo nosi s seboj na treninge, kjer si zapisuje podatke, kot so frekvenca ponovitev, število serij, izbrana teža za trenutno vajo, čas vadbe, čas počitka in podobno. 1.2 Definicija problema Vendar osebni trenerji najpogosteje niso poceni. Individualni pristop je pogosto predrag, prav tako pa zahteva veliko časa. Ker pa se način izvedbe posameznih vaj na začetku ne spreminja, pomeni, da mora en osebni trener isti problem reševati znova in znova z vsako novo stranko. Elegantno bi bilo, če bi lahko postavili sistem, ki bi opravljal večinski nadzor za uporabnike, osebni trener pa bi z budnim očesom izvedbo spremljal in skrbel le za malenkostne popravke. Še bolje bi bilo, če bi bil tovrstni sistem dostopen uporabniku kar doma in tako skrajšal pot in stroške povezane s članarinami ter osebnimi trenerji. Pojavi se zahteva po avtomatizaciji nadzora vadbe, brez posrednikov. Odgovor na zahtevo je sistem, ki bo spremljal uporabnika pri telovadbi ter avtomatsko zaznal napake in uporabniku to tudi sporočal. To je glavni namen te diplomske naloge, torej realizacija enostavnega sistema, ki bo izvajal avtomatski nadzor pravilnosti telovadbe uporabnika. To je doseženo preko pravil vadbe, za kar je potrebno poznavanje športne

19 1.3. SORODNO DELO 3 domene. Diploma se osredotoča na rešitev, ki skrbi za to, da novinec izvaja vadbo s čimm anj napakami, ter uporabnika med vadbo opozarja na le-te. To naj bi bil sistem, ki je enostaven za uporabo, učinkovit ter cenovno ugoden. Na voljo mora biti v obliki, ki jo uporabnik lahko uporablja v svojem domu z zelo preprosto nastavitvijo. Obenem pa mora poskrbeti za vizualno prijetno izkušnjo, ki bo poskrbela, da bo uporabnik uporabljal sistem intuitivno, tako da se ga bo priučil kar najhitreje. 1.3 Sorodno delo Ugotovili smo, da podoben sistem že obstaja, vendar je uporaba omejena na igralno konzolo. Imenuje se Nike+Kinect Training in izdelek je v obliki igre za Xbox360, ki je bila izdana [10]. Odziv uporabnikov je pozitiven, izdelek je dosegel na spletni strani Amazon 4.3 od 5 zvezdic in kar 140 glasov za najboljšo oceno od 230 glasov skupaj [11]. Najbolj pogosta kritika je bila pomanjkanje prostora, ki je potreben za gibanje med vadbo. Naš namen je izdelati nizko proračunski sistem, ki bi bil temu podoben, vendar za uporabo na osebnem računalniku. Slika 1.1: Nike sistem za osebno vadbo

20 4 POGLAVJE 1. UVOD 1.4 Oris rešitve Zahteve tovrstnega sistema pa s seboj prinesejo vrsto problemov, ki jih je potrebno rešiti in so opisani spodaj. Izdelava interaktivnega sistema Detekcija in sledenje uporabnika Obdelava zajetih podatkov Izdelava interaktivnega sistema Izdelati je bilo potrebno sistem, ki bo uporabnika vodil z jasnimi navodili. To je bilo potrebno za prijetno uporabniško izkušnjo, saj bo sistem prehajal preko več stanj, od začetne kalibracije pa vse do obveščanja o pravilnosti vadbe. Obveščanje mora potekati jasno in nedvoumno ter čim manj motiti uporabnika med samo uporabo. Potrebno je bilo izdelati uporabniški vmesnik, ki bo omogočal uporabniku enostavno izbiranje želenih nastavitev in interakcijo s sistemom. Rešitev bo realizirana v obliki grafičnega uporabniškga vmesnika. Potrebno bo uporabiti znanje izdelave le-teh, izdelati gradnike ter definirati strukturo, ki jo bomo uporabljali Detekcija in sledenje uporabnika Sistem mora dopuščati svobodno gibanje uporabnika s čim manj interferencami ter enostavno interakcijo, ki mora biti kar najbolj naravna. Da bi lahko sistem ocenil pravilnost uporabnikovega gibanja, mu mora slediti. To je mogoče realizirati na več načinov, eden od njih je z uporabo značk t.i. markerjev. Vendar je tovrstna rešitev neprimerna saj je za uporabnika moteča in nepraktična. Pri tovrstni metodi namreč potrebujemo posebno obleko, ki je prikazana na sliki 1.2, na kateri so prilepljenje značke. V našem primeru pa bo uporabnik telovadil in zato potrebuje temu primerno športno opremo in obutev. Obstaja pa tudi možnost, da uporabnikovo gibanje zajemamo s

21 1.4. ORIS REŠITVE 5 Slika 1.2: Obleka z značkami [8] pomočjo programske opreme, kjer izkoristimo področje računalniškega vida za to, da uporabnika prepoznamo. To je bila naša odločitev, saj je Kinect veliko bolj praktičen Obdelava zajetih podatkov Nato smo potrebovali podatke, ki bodo enoznačno označevali značilnosti, s katerimi si lahko pomagamo pri ocenjevanju vadbe. Ugotoviti bo potrebno, kateri podatki so nam na voljo, katere podatke potrebujemo, kako jih bomo primerjali in na kakšen način uporabili za realizacijo željenih kriterijev. Le-te bomo nato spremljali in na koncu bo potreben izračun za končno poročilo o vadbi. Zahtev torej ni malo. Za vzpostavitev tovrstne rešitve je torej potrebnih

22 6 POGLAVJE 1. UVOD več manjših, ki bodo integrirane v celostno rešitev. Naš glavni prispevek v diplomi je realizacija interaktivnega sistema, ki omogoča tvorbo poljubnega števila vaj, razširitev menija, poljubno dodajanje in nadgradnjo grafične podobe in gradnikov vmesnika in pa nadzorovanje uporabnika, torej relizacijo kriterijev pravilne vadbe in detekcijo pravilnosti izvedbe. Za raznolikost bosta realizirani dve različni vaji, prednji dvig za bicep ter stranski dvig za mišice ramen. Sistem bo moral v realnem času nadzorovati pravilnost vadbe med samim izvajanjem ter s povratno informacijo to sporočati uporabniku, poleg nadzora in obveščanja pa z animiranimi elementi svetovati pravilno gibanje oziroma opozoriti na pomanjkanje le tega. Integracija grafične enote in avtomatskega nadzora nam bo tako omogočila celostno aplikacijo. 1.5 Zgradba diplomske naloge V uvodu smo tako spoznali zanimiv problem. Ugotovili smo, kako bo rešitev le-tega koristila ljudem, ki se želijo ukvarjati z vadbo. Definirali bomo zahteve, ki jih bo potrebno izpolniti za uspešno realizacijo rešitve. V nadaljevanju bomo predstavili uporabniški vmesnik našega sistema, katerega naloga je interakcija uporabnika s sistemom z uporabo kretenj. Nato bomo predstavili avtomatizacijo nadzora, ki skrbi za spremljanje in nadzor uporabnikovega gibanja med vadbo. Spremljanje zato, ker senzor aktivno odčitava lokacijo in premikanje uporabnika, ter nadzor zato, ker sistem uporabi podatke uporabnikovega gibanja in z njihovo pomočjo oceni pravilnost vadbe. Temu sledi opis, kako smo uporabili uporabnikove podatke za podajanje končne ocene pravilnosti uporabnikovega gibanja. Nato bomo spoznali postavitev našega sistema v prostoru, kjer prikažemo, kako izgleda sistem med uporabo. Poglobili se bomo v strojno opremo senzorja Kinect ter spoznali programsko opremo, s katero smo si pomagali.

23 Poglavje 2 Sistem 2.1 Zahteve Primeren uporabniški vmesnik Poglavitna značilnost vmesnika, ki bo primeren za našo rešitev, je čim večja svoboda gibanja uporabnika. Tipični vmesniki se zanašajo na zunanje vhodne naprave, ki služijo za interakcijo s sistemom. Vhodnih naprav poznamo več vrst glede na namen in uporabo. Najbolj znane vhodne naprave so miška, tipkovnica ter zasloni na dotik. Njihova odlika je predvsem natačnost in hitrost. V našem primeru pa niso najbolj primerni, saj zahtevajo nenehno premikanje uporabnika iz položaja vadbe do sistema, vsakič ko želi spremeniti nastavitve ali izbrati novo vadbo. Torej moramo uporabniku omogočati upravljanje sistema od daleč. Prva rešitev bi bila daljinec ter zaslon z možnostjo izbire. Gumbi so hitro dostopni in način dela je uporabniku znan že od drugod. Težava preglednosti je tako rešena. Kljub temu pa uporabnika obremenimo z dodatno napravo, ki jo bo potreboval vsakič, ko bo želel spremeniti nastavitve. Poleg tega pa je premikanje po menujih oteženo, saj se lahko premikamo le iz trenutnega na naslednjega, torej linearno. Ne moremo pa neposredno izbrati željene funkcije, kar otežuje enostavnost uporabe. Še posebno izrazit je tovrstni 7

24 8 POGLAVJE 2. SISTEM problem pri širšem izboru možnosti ali pri hitrem izbiranju. Naslednja rešitev je zvočno upravljanje. Kot bomo videli, ima senzor več mikrofonov, preko katerih lahko zajemamo zvok. Strojna oprema senzorja nudi dušenje šuma, kar pomeni, da bi bili zajeti podatki bolj primerni za tovrstno implementacijo kot sicer. Uporabnik bi bil seznanjen s podprtimi ukazi in nato bi jih preprosto izgovoril, ko bi jih želel izvesti, kar je verjetno najbolj enostavna rešitev. Težava bi se pojavila pri preglednosti. Pri tovrstni rešitvi bi še vedno morali obdržati določene vizualne elemente sporočanja. Uporabnik potrebuje povratno informacijo o tem, ali je bil njegov oz. njen ukaz sprejet in uspešno izveden. Nazadnje pa smo se odločili za vmesnik na podlagi gibov. Uporabnik bo imel na zaslonu prikazan realno časovni zajem slike senzorja, nad tem pa bo izdelan izris elementov grafičnega uporabniškega vmesnika. Interakcija bo potekala tako, da bo uporabnik enostavno premaknil dlan, tja kamor želi narediti izbor. Vizualni elementi sledijo principom dobre prakse grajenja uporabniških vmesnikov, kot so preprostost, struktura, konsistentnost.[2] Postavljeni so sredinsko glede na zaslon za občutek neposrednega stika tako da ne motijo ob spremljanju odziva sistema, kar je razvidno s slike 2.1. Uporabnik ima takojšno povratno informacijo o stanju sistema, saj se elementi temu primerno spreminjajo. Potrebno pa bo poskrbeti za raznovrstna opozorila, kot je izguba sledenja dlani. Sistem bo moral uporabnika v tovrstnem primeru primerno opozoriti in mu jasno sporočiti, kako ukrepati, vendar samo takrat, ko je to potrebno. Med vadbo sledenje dlani za interakcijo z vmesnikom ni potrebno, torej uporabnika ne bomo obremenjevali s tovrstnimi sporočili Avtomatizacija nadzora Rešitev bo zahtevala, da definiramo pravila oziroma smernice, ki jasno ločijo dobro izvedbo vadbe od manj dobre. Tovrstna pravila se razlikujejo od ene do druge vrste vadbe. Najpogosteje so povezana z razponom gibanja, pravilno držo, hitrostjo izvedbe ter izolacijo mišične skupine, ki jo želimo obremeniti.

25 2.1. ZAHTEVE 9 Slika 2.1: Grafični uporabniški vmesnik V primeru prve vaje, to je prednji dvig za bicep, so pravila sledeča: Stopala so med seboj narazen v širini ramen, glava je dvignjena, pogled naprej. Komolci so ob telesu, ramena nazaj, lopatice stisnjene skupaj, prsa izbočimo. V dlaneh imamo lahko palico z utežmi ob strani ali pa ročne uteži v vsaki dlani. Bistveno je, da dvigujemo enakomerno ter počasi. Začetni položaj so skoraj iztegnjene roke ob telesu, torej rahlo pokrčene. Končni položaj pa skoraj popolnoma pokrčene zgoraj. Razlog za to je napetost mišic med izvedbo. Torej si želimo, da je mišica obremenjena ves čas izvedbe vaje. Če roke popolnoma iztegnemo, se obremenitev sprosti, prav tako se to zgodi, če roke skrčimo preveč, kar je razvidno s slike 2.2. Tovrstna pravila so ključna in obveljajo tudi pri ostalih vajah. Spremembe so manjše, na primer prijem uteži, smer gibanja. Pri stranskem dvigu pa se spremeni pozicija rok, torej pravilo za komolce ob telesu na velja več. Nadomesti ga pravilo, da moramo

26 10 POGLAVJE 2. SISTEM imeti roke vzporedno z vertikalno ravnino telesa, kot lahko vidimo na sliki 2.3. Očitno bomo potrebovali sistem, ki bo omogočal detekcijo podatkov uporabnika. In nato s pomočjo teh podatkov znal razbrati pravilno gibanje. [3] Beleženje in poročanje rezultatov Ob koncu vadbe želimo vedeti, kako dobri smo bili. Tukaj ne smemo zanemariti pomembnosti beležke, v katero si zapisujemo ponovitve, obremenitev ipd. Kljub temu pa si želimo, da nam sistem sporoči neko vrednost, ki jo lahko primerjamo z vrednostjo pri prejšnji telovadbi, ter tako ugotovimo ali napredujemo. Prav tako je zaželjeno, da nam sporoči, kaj smo izboljšali in kje imamo še priložnost za napredek. Pri tem je zelo pomemben način beleženja trenutne vadbe in primerjava z idealno vadbo. 2.2 Postavitev sistema Postavitev sistema za rešitev, ki smo si jo zastavili, je enostavna in omogoča uporabniku dovolj prostora za gibanje. Temelji na monitorju za prikazovanje uporabniškega vmesnika, računalniku, kjer bomo poganjali naš program, ter senzorja preko katerega bomo zajemali podatke vključno z uporabnikom. V našem primeru sta bila monitor in računalnik združena skupaj kot enotna naprava. Če bi želeli, bi lahko priključili tudi zunanji monitor, ki bi nudil večji zaslon, tako da bi bil uporabniški vmesnik še večji, bolj razločen in toliko bolj berljiv. To bi bila primerna rešitev v primeru, da ima uporabnik težave z vidom. Uradna priporočila proizvajalce našega senzorja predlagajo, da smo od senzorja oddaljeni za 1.8 m. Glede na velikost monitorja pa na tej razdalji lahko postane vmesnik težje berljiv kljub primerni velikosti črk in gradnikov.

27 2.2. POSTAVITEV SISTEMA 11 Slika 2.2: Prednji dvig za bicep - pravilna izvedba [3] Slika 2.3: Stranski dvig za mišice ramen - pravilna izvedba [12]

28 12 POGLAVJE 2. SISTEM 2.3 Strojna oprema Slika 2.4: Postavitev sistema Pri gradnji rešitve je bil uporabljen prenosni računalnik HP, z operacijskim sistemom Windows 7 Professional SP1. Za razvojno okolje je bil izbran NetBeansIDE, verzija 7.2. Za zajem podatkov je bil uporabljen senzor Kinect, ki je Microsoftova vhodna naprava za zaznavo gibanja. Strojno opremo je prispevalo izraelsko podjetje PrimeSense. Ta del je bistven, saj omogoča popolnoma prostoročno upravljanje naprav z uporabo infrardečega projektorja, kamere ter posebnega vezja, kjer je realizirano sledenje objektom v vseh treh dimenzijah. [6] Naprava je namenjena za razširitev uporabniške izkušnje pri uporabi konzole Xbox360 in med drugim omogoča uporabniku interakcijo z računalnikom ali konzolo preko kretenj. Senzor zajema s hitrostjo 30 sličic na sekundo ter omogoča polje vidnosti do 43 stopinj vertikalno ter 57 stopinj horizontalno. Sama naprava je sestavljena iz sledečih komponent:

29 2.3. STROJNA OPREMA 13 Globinskega senzorja - Oddajalnik oddaja infrardeče žarke in IR kamera žarke odčita po tem, ko se žarki odbijejo od prostora. Nato iz podatkov o odbitih žarkih dobimo informacijo o globini, ki pove razdaljo med objekti v prostoru ter našim senzorjem. To nam omogoča zajem globinske slike.[5] Barvnega senzorja - Naprava je opremljena z RGB kamero, ki hrani podatke treh kanalov v ločljivosti 1280 x 960. Motorja za nagibanje - Omogoča spremembo naklona senzorja do 27 stopinj. Štirih mikrofonov - Poleg mikrofonov vsebuje tudi 24bitni AD pretvornik in obdelavo signalov za izločanje odmeva ter dušenje šuma. [5] Slika 2.5: Sestava senzorja [5]

30 14 POGLAVJE 2. SISTEM Slika 2.6: Območje zajema [5] Zajem slike je mogoč z uporabo različnih tehnik, med katerimi Kinect uporablja stereo triangulacijo. Tovrstna tehnika temelji na postavitvi projektorja IR svetlobe in IR kamere pod določenim kotom, nato pa se izračuna oddaljenost objektov v prostoru do senzorja s pomočjo triangulacije. Zajeta 2D slika je predstavljena kot skupek vrednosti, ki lahko predstavljajo oddaljenost od senzorja do točk v prostoru. Tovrstno globinsko sliko lahko dobimo v sledečih ločljivostih pri hitrosti 30 Hz: 640 x 480 slikovnih točk, 320 x 240 slikovnih točk, 80 x 66 slikovnih točk. 2.4 Programska oprema Za zajem uporabnika je uporabljeno ogrodje OpenNI in NITE vmesna oprema. To je uradna programska oprema za programiranje senzorja Kinect, kar pomeni, da ju je izdelalo podjetje PrimeSense, ki je sodelovalo pri razvoju senzorja Kinect. Algoritmov za prepoznavo uporabnika nismo odkrili in sodeč

31 2.4. PROGRAMSKA OPREMA 15 po virih dokumentacije za OpenNI in NITE tovrstne informacije podjetje PrimeSense ne želi izdati. OpenNI ogrodje je odprtokodna programska oprema, na voljo za različne platforme, kot so Windows, Mac OS X in Linux. Omogoča nam dostop do senzorjev Kinect preko t.i. vozlišč. Vozlišče lahko predstavlja funkcionalnost, senzorja, kot je recimo globinska detekcija, ali pa višjenivojsko funkcionalnost kot je položaj uporabnika. NITE je vmesna oprema in nam doda višje nivojske funkcionalnosti, kot so sledenje uporabnika ter prepoznava ročnih kretenj. Tovrstna oprema je brezplačna, ampak za razliko od OpenNI ni odprtokodna. Slika 2.7: Arhitektura našega sistema [9] Tako nam je na voljo skupek točk, ki predstavljajo našega uporabnika. Na sliki 2.8 vidimo uporabnika tako, kot ga vidi senzor. Vsega skupaj je

32 16 POGLAVJE 2. SISTEM podprtih 15 točk. V programu imamo tabelo z uporabniki, kjer ima vsako polje svoj skupek točk uporabnika, imenovan skeleton ali okostje. Vsaka točka ima 3 koordinate, x, y in z. Glede na zahtevo pravila uporabljamo le podmnožico točk. V primeru da je razpon gibanja omejen od bokov do višine ramen, primerjamo Y koordinato točke dlani na obeh straneh s koordinato višine ramen. Tukaj moramo biti pazljivi, saj so koordinate preslikane iz resničnega sveta v koordinatni sistem zaslona. Torej se obrne Y os in je tako njena pozitivna smer usmerjena proti tlom. Slika 2.8: Ključne točke uporabnika [1]

33 2.4. PROGRAMSKA OPREMA 17 Slika 2.9: Koordinatni sistem senzorja

34 18 POGLAVJE 2. SISTEM

35 Poglavje 3 Delovanje sistema 3.1 Opis delovanja sistema Meni V diplomski nalogi smo razvili sistem za upravljanje menija. Omogoča nam, da ustvarimo poljubno mnogo stanj in jih med seboj povežemo, kot je to razvidno s slike 3.1. Upravljalnik nato skrbi za prehajanje glede na izbrane gradnike. Aktivno je vedno le eno stanje, ki vsebuje gradnike za izris. Poleg tega pa poteka izris večih plasti, kjer vsaka večja funkcionalnost zaseda lastno plast. Tako imamo plast, za izris zajete slike na senzorju, plast za sledenje uporabnika, plast za detekcijo dlani ter plast kjer se izrisuje aktivni meni. Realizirali smo funkcionalnost, ki omogoča, da vsakemu gradniku pripnemo dejanje, v tem primeru naslednji meni. Ob izboru se zahteva po menjavi sporoči upravljalniku in le-ta nato poskrbi za ustrezno menjavo stanj. Oblika posameznega menija je prepuščena razvijalcu Kalibracija Ko poženemo sistem, se pojavi pozdravno okno, ki nas poziva, da pomahamo za pričetek. Tukaj se zgodi začetna kalibracija prepoznave dlani, ki nam bo služila kot vhodna naprava. Temu nato sledi prepoznavanje uporabnika. 19

36 20 POGLAVJE 3. DELOVANJE SISTEMA Slika 3.1: Graf stanj menija Sistem ima vgrajeno prepoznavanje t.i. psi poze, kot je na sliki 3.2, v katero se mora uporabnik postaviti. Uporabnik mora stati vzravnano obrnjen proti senzorju, z nogami skupaj, komolci v višini ramen z iztegnjenima podlaktima proti stropu, dlani pa obrnjene proti senzorju. Med aplikacijo je poskrbljeno za primer, ko se sledenje uporabnikove dlani izgubi. V tem primeru ima upravljalnik posebno stanje, v katerega preklopi aktivni meni. Prvotno se shrani obstoječe stanje in nato preklopi v novega, kjer imamo sporočilo o dogodku in pozivamo uporabnika, naj zopet pomaha z dlanjo. Ko je dlan zaznana, sistem povrne prejšnje shranjeno stanje. To je onemogočeno znotraj vadbe, saj sledenje dlani v tem primeru ni potrebno. Prav tako je poskrbljeno za optimizacijo izrisa. Aktivno sledenje uporabnikovega skeleta se vrši le znotraj menijev, ki to potrebujejo. Poleg tega

37 3.1. OPIS DELOVANJA SISTEMA 21 Slika 3.2: PSI pozicija je optimiziran tudi izris trenutne plasti, tako da imamo sistem obveščanja o zahtevi po menjavi. Ko se zgodi dogodek, ki sproži to zahtevo, se sporoči upravljalniku, da je to potrebno. Dogodek je lahko izguba sledenja dlani, izbor podmenija ali pa zaključek prvotne kalibracije Glavni zaslon Ustvarjeni so bili gradniki, s katerimi smo oblikovali uporabniški vmesnik. Razlog za to je, da grafični uporabniški vmesnik omogoča ekstremno učinkovito komunikacijo med človekom in računalnikom in je najbolj primerna in razumljiva metoda obdelave informacij [4]. Gradniki sledijo dobri praksi gradnje uporabniških vmesnikov. To je tudi razlog za izbiro barv, saj je rumeno besedilo na modri podlagi kar najbolj pregledno in učinkovito. Ob dotiku oziroma prekrivanju lokacije uporabnikove dlani in interaktivnega gradnika se le ta obarva rumeno in s tem sporoči uporabniku pričetek interakcije. V ozadju je določen časovni interval, kjer preverjamo, koliko časa lokacija uporabnikove dlani ostane na tem mestu. Tudi to smo določili empirično na 350 ms. Izkazalo se je, da manj kot toliko povzroča aktivacijo neželjenih gumbov ob prehajanju lokacije dlani preko njih, dlje od tega pa uporabnik postane nestrpen. Gumbi se lahko nahajajo v treh stanjih: neaktiven, aktiven in izbran.

38 22 POGLAVJE 3. DELOVANJE SISTEMA Slika 3.3: Gumb aktiven Slika 3.4: Gumb neaktiven Slika 3.5: Gumb izbran Pravila vadbe Pravila vadbe so izrisana na zaslon v levem zgornjem kotu, kot lahko vidimo na sliki 3.6, tako da lahko uporabnik vidi sebe na sliki med vadbo. To je podobno kot ogledala v fitnes centrih, kjer se lahko spremljamo zato, da vidimo razpon gibanja, ko še nimamo občutka za to. Prvotno so pravila rumene barve. Pod njimi lahko opazimo pokončen kvadrat ter moder ležeč kvadrat, ki se premika po vertikali prejšnjega. Na desni imamo gumbe za interakcijo. Ko poženemo vajo, se začne preverjanje pravil. Razlogov za pravila ne opisujemo, saj to ni namen tega dela, lahko pa jih zasledimo v literaturi [3] Pravila so realizirana tako, da si pomagamo s točkami, na ta način pa tudi pridobimo neodvisnost rešitve glede na uporabnikovo višino. Premikajoči se pravokotnik skrbi za enakomerno hitrost izvajanja vadbe. Med tem pravila v kotu postanejo rdeče barve, če jih kršimo, oziroma se obarvajo zeleno, če so upoštevana. Problem pravilnosti vadbe je rešen tako, da sem primerjal odčitane vrednosti z vrednostmi idealne vadbe ter glede na razliko določil kvaliteto uspeha. Rešitev sloni na uporabi pravil vadbe in je realizirana v obliki kazenskih točk glede na odstopanje od pravil. V primeru idealne vadbe odstopanj ni in temu primerno so tudi kazenske točke ničelne in dobljeni rezultat predstavlja perfektno vadbo. V primeru kršenja pravila idealnemu rezultatu pribijemo kazenske točke. Tako njegova vrednost ustrezno ponastavi. Pravila se pregledujejo na časovni interval 0.1 sekunde, ki smo ga določili empirično. Manjši interval od tega povzroči preveliko občutljivost sistema na spremembe, večji časovni interval pa povzroči zakasnjeno odzivnost med

39 3.1. OPIS DELOVANJA SISTEMA 23 Slika 3.6: Bicep meni - prvotno Slika 3.7: Bicep meni - aktiven

40 24 POGLAVJE 3. DELOVANJE SISTEMA popravki uporabnika ter indikacijo tega na zaslonu. Če telovadimo pravilno, potem je bilo vsako pravilo izpolnjeno ves čas vadbe. Vrednost idealne vadbe je tako enaka številu pravil, pomnoženim s celotnim časom vadbe. Vsako pravilo ima vrednost kjer se seštevajo kazenske točke, če se je zgodila kršitev. Ob koncu vadbe ugotovimo dejansko vrednost glede na razliko med časom vadbe, ko pravila niso bila kršena, in takrat, ko so bila. Ob končani vadbi naredimo izračun in rezultat prikažemo na zaslonu. Rezultat na zaslonu je tudi obarvan glede na vrednost, tako da uporabniku vizualno sporočimo njegov uspeh. Za vrednosti med 0 in 49 je rezultat obarvan rdeče, za vrednosti od 50 do 79 rumeno, kar je nad vrednostjo 79, je obarvan zeleno. Poleg tega pa prikažemo tudi odstotek pravilnosti vadbe za vsako pravilo. S tem uporabniku sporočimo, kje je bil uspešen, ter kaj je potrebno izboljšati. Izračun je narejen na podlagi razmerja med časom, ko je bilo pravilo izpolnjeno ves čas, in takrat, ko pravilo ni bilo izpolnjeno. Kriterij za barvne prikaze je enak. Pravilo ravnega hrbta se preverja tako, da vzamemo točke vrat, trup ter levi in desni bok. Nato preverimo, če se Z koordinata vratu ali trupa nahaja znotraj dovoljenega območja Z koordinate bokov. Vsa dovoljena območja so bila določena empirično. Preverjanje pravila guganja oziroma goljufanja, ko si uporabnik pomaga z nihanjem za premik teže. Pravilo se preverja tako, da na začetku shranimo prvotno lokacijo točke vratu in jo nato primerjamo s trenutno. Če njena vrednost Z koordinate odstopa za več kot 10 cm vzdolž Z osi, potem to zaznamo kot guganje. Tretje pravilo je tudi preprečevanje goljufanja in skrbi za to, da si uporabnik ne pomaga s pomočjo nog pri dvigovanju uteži. Pogosto je to posledica prevelike izbrane teže in uporabnik nato naredi pol-počep ter eksplozivno vstane, ob tem pa dobi utež pospešek, kar mu omogoča lažji dvig, saj mišice rok ne dvigujejo polne teže. Preverja se podobno

41 3.1. OPIS DELOVANJA SISTEMA 25 Slika 3.8: Poročilo o vadbi kot pri guganju, s to razliko, da imamo shranjeno prvotno lokacijo Y koordinate za bok ter preverjamo vzdolž le-te. Nato imamo pravilo komolci ob telesu, ki zopet preprečuje možnost goljufanja s pomočjo mišic ramen ali hrbta. Realizirano je tako, da primerjamo X koordinato z X koordinato bokov. Razpon gibanja je omejen na dva načina. Prvič je omejen z gibanje drsnika, ki mu uporabnik sledi. Če uporabnik preseže dovoljeno območje, se njegov statusni kvadrat na levi strani obarva rdeče. Istočasno pa se obarva rdeče tudi napis tovrstnega pravila. Zadnje pravilo je preverjanje usločenosti hrbta. Omogoča nam stabilnost pri izvedbi. Kot referenčno točko smo vzeli trup, nato pa preverjamo točko levega in desnega ramena, če sta njuni Z koordinati oddaljeni od referenčne dovolj.

42 26 POGLAVJE 3. DELOVANJE SISTEMA

43 Poglavje 4 Evaluacija sistema Na koncu smo sistem preverili na skupini uporabnikov. Med njimi so bili nekateri brez izkušenj z osebno vadbo, drugi pa so osnove osebne vadbe že poznali. Zanimala nas je koristnost sistema in ključne spremembe, ki jih povzroči ob njegovi uporabi. Opazili smo, da so nevešči uporabniki ob uporabi sistema nemudoma izboljšali dve pravili. Ob začetku izvajanja so se vzravnali ter usločili zgornji del hrbta. To je bila najbolj očitna razlika. Uporabniki so vajo izvajali z utežmi in tudi brez kjer se je razlika pokazala predvsem pri pravilih, ki nadzorujejo goljufanje. Ob uporabi uteži sta pravili za preverjanje nagibanja in pomoči z nogami večkrat opozorili uporabnika. Pri razponu gibanja smo opazili, da uporabniki pričnejo izvajanje s prekomerno hitrostjo, vendar jo potem prilagodijo na indikator sistema. Uporaba vmesnika je na začetku povzročala težave, saj je krmiljenje z dlanjo nov koncept za mnogo uporabnikov. Pogosto so želeli uporabljati obe dlani, ne samo tiste s katero so pomahali in ji je sistem aktivno sledil. To smo rešili z izrisom slike kurzorja na aktivno dlan, kot vidimo na sliki 4.1. Za tem je interakcija postala nedvoumna in vsi uporabniki so razumeli princip delovanja. Tako smo delovanje sistema preverili na množici uporabnikov, ki s pravilno vadbo niso imeli izkušenj. Njihova naloga je bila, da izvedejo izbrano vajo dvakrat. Prvič smo prikaz pravil prekrili, nato pa je uporabnik ponovno 27

44 28 POGLAVJE 4. EVALUACIJA SISTEMA Slika 4.1: Kurzor izvedel vajo, vendar tokrat so mu bila pravila prikazana. Sistem je uporabnikovo vadbo ocenil v obeh primerih, kar nam je služilo za primerjavo. Opazili smo, da je najbolj pogosta napaka uporabnikova drža, kar je razvidno iz tabel 4.1, 4.2 in 4.3. Delno je to povezano z nepoznavanjem športne domene, delno pa tudi s prisilno držo, ki je prisotna pri uporabi računalnika. V prvem stolpcu tabel je oznaka uporabnika, v drugem so napisana pravila za uspešno izvedbo izbrane vaje, v tretjem stolpcu so rezultati, ki smo jih dobili ob vadbi brez pomoči sistema in v zadnjem stolpcu so rezultati, ko je uporabnik lahko spremljal indikacije glede pravilnosti izvedbe. Poudarjeni so rezultati, ki predstavljajo splošno oceno pravilnosti vaje, ki jo je uporabnik izvajal. Iz tabel 4.1, 4.2 in 4.3 lahko opazimo, da največ težav uporabnikom povzročata prvo in zadnje pravilo, ki zahtevata raven hrbet in kontrakcijo v prsnem delu hrbta. Pravili dve in tri sta pogosto zelo dobro ocenjeni, saj so uporabniki preverjali pravilnost ocene sistema brez uteži. Kot smo spoznali, ti dve pravili preprečujeta goljufanje uporabnika, ki se pojavi pri izboru

45 29 pretežkih uteži ali nezmožnosti pravilne izvedbe pri trenuti ponovitvi. Pri četrtem pravilu uporabniki niso imeli težav, kljub temu da pravilne izvedbe niso poznali, so bili seznanjeni s tem, kako izgleda opravljanje tovrstne vaje in zato so imeli komolce ob telesu že od samega začetka. Razpon gibanja tudi ni povzročali težav, saj je bila informacija na voljo že v prvem poizkusu. Sicer bi lahko uporabnik izvajal gibanje pravilno, vendar bi zaradi zamika med njegovim gibanjem in gibanjem indikatorja dobil slabo oceno.

46 30 POGLAVJE 4. EVALUACIJA SISTEMA USER 1 USER 2 USER 3 USER 4 Uporabniki - pravila - rezultati 1 Raven hrbet 18% 74% 2 Ne gugaj se 100% 99% 3 Ne skači 99% 99% 4 Komolci ob telesu 73% 59% 5 Razpon gibanja 87% 96% 6 Prsa ven, ramena nazaj 10% 74% TIME 55s 86s RESULT 62% 81% 1 Raven hrbet 100% 99% 2 Ne gugaj se 100% 99% 3 Ne skači 97% 100% 4 Komolci ob telesu 59% 97% 5 Razpon gibanja 82% 96% 6 Prsa ven, ramena nazaj 60% 69% TIME 39s 39s RESULT 83% 90% 1 Raven hrbet 75% 79% 2 Ne gugaj se 97% 99% 3 Ne skači 99% 100% 4 Komolci ob telesu 58% 53% 5 Razpon gibanja 70% 93% 6 Prsa ven, ramena nazaj 60% 45% TIME 53s 59s RESULT 68% 73% 1 Raven hrbet 48% 89% 2 Ne gugaj se 100% 100% 3 Ne skači 100% 100% 4 Komolci ob telesu 64% 61% 5 Razpon gibanja 51% 82% 6 Prsa ven, ramena nazaj 27% 67% TIME 46s 48s RESULT 56% 76% Tabela 4.1: Tabela 1

47 31 USER 5 USER 6 USER 7 1 Raven hrbet 21% 24% 2 Ne gugaj se 100% 87% 3 Ne skači 100% 100% 4 Komolci ob telesu 96% 95% 5 Razpon gibanja 84% 99% 6 Prsa ven, ramena nazaj 21% 18% TIME 47s 54s RESULT 70% 70% 1 Raven hrbet 95% 95% 2 Ne gugaj se 99% 99% 3 Ne skači 99% 99% 4 Komolci ob telesu 94% 96% 5 Razpon gibanja 58% 77% 6 Prsa ven, ramena nazaj 87% 82% TIME 60s 61s RESULT 84% 89% 1 Raven hrbet 60% 90% 2 Ne gugaj se 99% 99% 3 Ne skači 100% 100% 4 Komolci ob telesu 98% 98% 5 Razpon gibanja 84% 93% 6 Prsa ven, ramena nazaj 10% 68% TIME 27s 32s RESULT 71% 88% Tabela 4.2: Tabela 2

48 32 POGLAVJE 4. EVALUACIJA SISTEMA USER 8 USER 9 USER 10 1 Raven hrbet 48% 82% 2 Ne gugaj se 99% 98% 3 Ne skači 100% 100% 4 Komolci ob telesu 90% 92% 5 Razpon gibanja 74% 87% 6 Prsa ven, ramena nazaj 35% 83% TIME 53s 61s RESULT 71% 86% 1 Raven hrbet 84% 98% 2 Ne gugaj se 98% 100% 3 Ne skači 100% 99% 4 Komolci ob telesu 75% 95% 5 Razpon gibanja 84% 94% 6 Prsa ven, ramena nazaj 64% 98% TIME 48s 49s RESULT 78% 95% 1 Raven hrbet 80% 98% 2 Ne gugaj se 99% 98% 3 Ne skači 100% 100% 4 Komolci ob telesu 72% 82% 5 Razpon gibanja 84% 86% 6 Prsa ven, ramena nazaj 33% 95% TIME 39s 40s RESULT 69% 87% Tabela 4.3: Tabela 3

49 33 Uporabniki - pravila - rezultati USER 1 RESULT 62% 81% USER 2 RESULT 83% 90% USER 3 RESULT 68% 73% USER 4 RESULT 56% 76% USER 5 RESULT 70% 70% USER 6 RESULT 84% 89% USER 7 RESULT 71% 88% USER 8 RESULT 71% 86% USER 9 RESULT 78% 95% USER 10 RESULT 69% 87% Tabela 4.4: Tabela 4 Če združimo rezultate, lahko opazimo v tabeli številka 4.4, da v večini primerov naš sistem pomaga izboljšati vadbo uporabnika. Ugotovili smo, da ključne izboljšave prispevata prvo in zadnje pravilo, kar se tudi odraža na skupni oceni. Dejstvo je, da človeško telo teži k čim lažji izvedbi zadane naloge in v primeru dviga uteži se to odraža pri kršitvi prvega in zadnjega pravila. V primeru ko sta pravili upoštevani, se večji del teže prerazporedi na bicep. To pa je nasprotno z naravnim principom, kjer telo želi za nalogo uporabiti čim več mišic in tako olajšati delo. Vendar pa je naša želja ravno nasprotna, saj le izolacija gibanja in obremenitev izbrane mišične skupine prinese željene rezultate.

50 34 POGLAVJE 4. EVALUACIJA SISTEMA

51 Poglavje 5 Sklepne ugotovitve V diplomski nalogi smo tako realizirali osnovni sistem za nadzor vadbe. Sistem uspešno preverja pravila za izbrano vajo, kljub temu pa obstaja prostor za izboljšave. Za povratno informacijo uporabniku o napredovanju pri telovadbi smo implementirali način beleženja odstopanj od idealne vadbe. Uporabniku smo sporočili njegov rezultat, s katerim si nato pomaga za prihodnjič. 5.1 Prednosti in slabosti Za boljšo nazornost vzemimo primer, ko uporabnik telovadi v fitnes centrih, in pa naš sistem, ki ga uporabnik uporablja doma. Obstaja tudi možnost, da se z osebnim trenerjem dogovorimo tudi o vadbi na domu, vendar v tem primeru to pomeni, da ima uporabnik lastno telovadnico, stroški v tem primeru pa bi zopet presegli implementacijo sistema, tako da se osredotočimo na prvotna primera. V primerjavi z vadbo pod vodstvom osebnega trenerja lahko opazimo prednosti in pa tudi omejitve, ki jih nudi sistem. Velika prednost sistema je vsekakor njegova cenovna ugodnost. Ker sistem lahko uporabljamo neodvisno od ure in dne, ga je potrebno primerjati s celodnevno letno karto v fitnes centru. Cena tovrstnih kart se giblje od 600 do 775 e. Vendar je 35

52 36 POGLAVJE 5. SKLEPNE UGOTOVITVE tovrstno plačilo veljavno samo za obdobje enega leta, kar pomeni, da je karto potrebno vnovič kupiti, če želimo telovadbo nadaljevati naslednje leto. Kot smo povedali v uvodu, pa lahko kakršnekoli vizualne rezultate pričakujemo šele po enem letu ali dveh. Resne vizualne spremembe pa zahtevajo tudi po 5 let in več, ob predpogoju, da je to 5 zaporednih let. Torej, da smo bili konsistenti, brez prekinitev. V tem primeru to pomeni strošek v višini e, kar pa predstavlja že precejšnjo investicijo. Za razliko od letnih kart pa je sistem enkratni strošek. Prvotno plačamo konzolo ter program, uteži za vadbo lahko kupimo rabljene ali pa jih naredimo, z uporabo odvečnih veder v katera postavimo kamenje ali knjige. Po tem pa se stroški končajo. Cena konzole Xbox se giblje okoli 147 e na spletni strani amazon [7], cena programa pa okoli 15 e[11], skupaj 162 e. Po tem nam je sistem na voljo vsak dan, vsak teden, vsak mesec, vsako leto. Edina težava, ki lahko nastane, je življenjska doba konzole, vendar bi bili stroški skupaj s kakršnimikoli popravili še vseeno pod e. Naslednja lastnost je dostopnost. Ko se odločimo za vadbo, moramo v primeru fitnes centra poiskati lokacijo ter parkirišče. Poleg tega nas čaka prav tako izbira najcenejšega, ki je v naši okolici, kar je zopet časovno zamudno. Pot do tja nam lahko otežujejo raznovrstne ovire, kot so promet, nesreča, zaprtje cest in vremenske razmere. Poleg tega pa se lahko zgodi, da je naš osebni trener zadržan in tako ostane naša vadba brez nadzora. Za razliko od tega imamo sistem postavljen doma in tako lahko nemudoma pričnemo z vadbo, ko si to želimo. Sistem je na voljo točno takrat, ko ga potrebujemo, in deluje konsistentno, vsakič. Pomemben faktor, ko primerjamo rešitvi, je čas. Če povprečna vadba obsega 60 minut, moramo v prvem primeru k temu še prišteti čas dostopa do telovadnice. Glede na to, kako blizu nam je fitnes center na voljo, to lahko vzame tudi do 30 minut v eno smer. Poleg tega pa moramo upoštevati še ovire, ki nam lahko ta čas podaljšajo, kot so vremenske razmere, promet, nesreče ipd. V sami telovadnici se nam lahko zgodi, da je željena naprava zasedena, kar pomeni prilagoditev vadbe oz. čakanje na sprostitev naprave.

53 5.2. NADGRADITEV 37 Za razliko od tega je naš sistem v naši neposredni bližini. Postavljen je v varnosti doma in tako dostopen brez večjih težav. Z uporabo lahko pričnemo nemudoma, vse vaje bodo na voljo ves čas, vsakič, enako hitro pa z vadbo tudi zaključimo. Pojavi pa se še ena prednost sistema, ki ga uporabljamo v udobju doma in je popolnoma netehnične narave. Zasebnost. Mnogo uporabnikov ima težave s samozavestjo in se ne odločajo za vadbo v fitnes centrih zaradi nizke samopodobe in sramežljivosti. Vadba v javnosti predstavlja zanje neprijetno izkušnjo, saj pri tem niso spretni, polega tega pa jih moti lastna podoba, kar je bil razlog za odločitev telovadbe v prvi vrsti. Domači sistem to rešuje popolnoma, saj je uporabnik nastanjen v lastni sobi in interakcijo izvaja z opremo, za katero mu je vseeno kaj si misli o njem/njej. Pri omejitvah pa srečamo natančnost sistema. Kljub vrhunskim algoritmom je sistem še vedno ravno to, sistem. Kar pomeni, da lahko izboljšamo ločjivost slike, natančnost odčitavanja podatkov, prilagodljivost sledenja uporabnika, vendar kljub vsemu ne moremo nadomestiti let in let izkušenj, ki jih s seboj prinese osebni trener. Med samo vadbo ima sistem pravila, po katerih ocenjuje vadbo. Vendar osebni trener kljub temu spremlja uporabnika in je istočasno pozoren tudi na stvari, ki jih sistem ne vidi. Osebni trener lahko opazi utrujenost uporabnika in temu primerno prilagodi vadbo zato, da se preprečijo poškodbe. Opazi lahko, da se je napredek uporabnika ustavil in zato spremeni način vadbe. Ali pa opazi strukturno neproporcionalnost uporabnika in mu predlaga vadbo, ki je potrebna za odpravo tovrstnih težav v prvi vrsti, preden se lahko uporabnik posveti splošni telovadbi. 5.2 Nadgraditev Sistem bi lahko nadgradili s podatkovno strukturo, kjer bi hranili uporabnike ter njihove rezultate. Uporabniku bi omogočili registracijo v sistem, kjer bi hranili podatke, s katerimi merimo napredek za določeno vajo. Tovrstni podatki so: izbrana teža uteži, število ponovitev, število serij, čas počitka,

54 38 POGLAVJE 5. SKLEPNE UGOTOVITVE rezultat pravilnosti izvajanja. Lahko pa bi tovrstno bazo razširili tudi s podatki uporabnika in mu tako omogočili spremljanje tudi osebnih ciljev in ne samo napredka pri izvajanju vaje. V tem primeru bi bilo potrebno hraniti podatke o: ITM (index telesne mase), teža, obseg okončin, odstotek telesne gube. S temi podatki nato lahko izrišemo grafe za vizualni prikaz uspeha. Uporabnik bi lahko spremljal: izgubo telesne maščobe - glede na odstotek telesne maščobe in obseg okončin, pridobivanje čiste mišične mase - glede na odstotek telesne maščobe in telesne teže, rast moči - razvidno iz izbrane uteži za posamično vajo, evidenco prisotnosti - razvidno iz preglednice kjer bi se hranili vnosi, izboljšavo korektne vadbe - razvidno iz pridobljenega odstotka na koncu vadbe. Izboljšali bi lahko natančnost sledenja uporabniku, tako da bi v primeru prekrivanj posameznih točk sistem ohranil natačnost. Poleg tega bi lahko uporabil boljši senzor, ki bi nam omogočal večjo natančnost odčitavanja točk za posamezne osi. Trenutno je natačnost enaka za X in Y os, vendar za Z os natančnost pade za faktor deset [citiranje vira, o natančnost kinecta]. V primeru boljšega senzorja bi nam večja natančnost omogočila bolj natančne izračune ter nadzor pri spremljanju pravilnost izvedbe vaje. Poleg tehničnih izboljšav bi lahko posodobili tudi grafični vmesnik. Z uporabo knjižnice, kot je na primer JavaFX, bi lahko zagotovili bolj atraktivno uporabniško izkušnjo. Nadomestili bi gradnike, dodali ozadje ter uvedli animacije, ki bi skrbele za komunikacijo sistema z uporabnikom. Dodali bi še vodstvo v obliki animirane karikature, ki bi nadomeščala osebnega trenerja za bolj prijetno socialno izkušnjo.

55 5.2. NADGRADITEV 39 Vse to pa ne bi bilo mogoče brez trdne osnove, ki smo jo zgradili. Začeli smo s preprosto idejo, da bi pomagali novim uporabnikom, ki želijo narediti nekaj za svoje zdravje. Zasnovali smo arhitekturo sistema in nato s pomočjo že obstoječih rešitev ter pridobljenega znanja na fakulteti tovrstni sistem tudi zgradili. Izdelek smo opremili z uporabniškim vmesnikom ter interaktivnim sistemom. Na koncu smo dobili celostno aplikacijo, ki jo je mogoče krmiliti z uporabo kretenj, nato pa smo jo tudi preizkusili.

56 40 POGLAVJE 5. SKLEPNE UGOTOVITVE

57 Literatura [1] A. Davidson. Kinect Open Source Programming Secrets. McGrawHill, [2] Stone, Jarett, Woodroffe, Minocha: User Interface Design and Evaluation. Morgan Kaufmann, [3] A. Schwarzenegger. The New Encyclopedia of Modern Bodybuilding : The Bible of Bodybuilding, Fully Updated and Revised. Simon & Schuster, 1999 [4] F. Jager, Uporabiški vmesniki, Marec 2014 [5] Microsoft developer network, Specifikacije. Dostopno na strani http: //msdn.microsoft.com/en-us/library/jj aspx Marec 2014 [6] Wikipedia, Kinect. Dostopno na strani wiki/kinect, Marec 2014 [7] Amazon, Xbox360 dp/b00d9epi38/ref=sr_1_1?s=videogames&ie=utf8&qid= &sr=1-1&keywords=xbox360, Marec 2014 [8] Obleka z značkami, dostopno na: labs/ecrg/vicon/, Marec 2014 [9] Arhitektura sistema, dostopno na: wp-content/uploads/2011/03/openni-architecture.png, Marec

58 42 LITERATURA [10] Wikipedia, Nike+KinectTraining. Dostopno na strani wikipedia.org/wiki/nike%2b_kinect_training, Marec 2014 [11] Amazon, Nike+KinectTraining. Dostopno na strani amazon.com/nike-kinect-training-xbox-360/dp/b002i0h27e, Marec 2014 [12] Stranski dvig, Dostopno na strani exercises/shoulders/dumbbell/side-lateral-raise/, Marec 2014

Microsoft PowerPoint - Presentation1

Microsoft PowerPoint - Presentation1 Drža telesa čelno proti tlom»klop«vzdrževati ravno linijo telesa. Opora je na podlahteh in prstih nog. Stisnite trebušne mišice in postavite medenico v nevtralni položaj (t.j. poteg popka noter in stisk

Prikaži več

LiveActive

LiveActive Oblikujte svoje roke s temi 5 vajami brez obiska fitnesa! Dvig noge in nasprotne roke na veliki žogi 1 Vaja Y na telovadni žogi 2 z 8-12 ponovitvami na vsaki strani s 15-20 ponovitvami Dotik roke in nasprotne

Prikaži več

Tekaški program in vaje za prijeten 10 km tek

Tekaški program in vaje za prijeten 10 km tek Tekaški program in vaje za prijeten 10 km tek Tekaški program za tek na 10 km (1. 7. - 7. 7.) Intervalni trening 5 x 400 m (200 m hoje med ovitvami) Tekaški program za tek na 10 km (8. 7. 14. 7.) Fartlek

Prikaži več

Poročilo za 1. del seminarske naloge- igrica Kača Opis igrice Kača (Snake) je klasična igrica, pogosto prednaložena na malce starejših mobilnih telefo

Poročilo za 1. del seminarske naloge- igrica Kača Opis igrice Kača (Snake) je klasična igrica, pogosto prednaložena na malce starejših mobilnih telefo Poročilo za 1. del seminarske naloge- igrica Kača Opis igrice Kača (Snake) je klasična igrica, pogosto prednaložena na malce starejših mobilnih telefonih. Obstaja precej različic, sam pa sem sestavil meni

Prikaži več

Univerza v Ljubljani FAKULTETA ZA RAČUNALNIŠTVO IN INFORMATIKO Tržaška c. 25, 1000 Ljubljana Realizacija n-bitnega polnega seštevalnika z uporabo kvan

Univerza v Ljubljani FAKULTETA ZA RAČUNALNIŠTVO IN INFORMATIKO Tržaška c. 25, 1000 Ljubljana Realizacija n-bitnega polnega seštevalnika z uporabo kvan Univerza v Ljubljani FAKULTETA ZA RAČUNALNIŠTVO IN INFORMATIKO Tržaška c. 25, 1000 Ljubljana Realizacija n-bitnega polnega seštevalnika z uporabo kvantnih celičnih avtomatov SEMINARSKA NALOGA Univerzitetna

Prikaži več

BYOB Žogica v vesolju Besedilo naloge Glavna ideja igre je paziti, da žoga ne pade na tla igralne površine, pri tem pa zbrati čim več točk. Podobno ig

BYOB Žogica v vesolju Besedilo naloge Glavna ideja igre je paziti, da žoga ne pade na tla igralne površine, pri tem pa zbrati čim več točk. Podobno ig BYOB Žogica v vesolju Besedilo naloge Glavna ideja igre je paziti, da žoga ne pade na tla igralne površe, pri tem pa zbrati čim več točk. Podobno igro najdemo tudi v knjigi Scratch (Lajovic, 2011), vendar

Prikaži več

Microsoft Word - CNC obdelava kazalo vsebine.doc

Microsoft Word - CNC obdelava kazalo vsebine.doc ŠOLSKI CENTER NOVO MESTO VIŠJA STROKOVNA ŠOLA STROJNIŠTVO DIPLOMSKA NALOGA Novo mesto, april 2008 Ime in priimek študenta ŠOLSKI CENTER NOVO MESTO VIŠJA STROKOVNA ŠOLA STROJNIŠTVO DIPLOMSKA NALOGA Novo

Prikaži več

Navodila za uporabo Mini snemalnik

Navodila za uporabo Mini snemalnik Navodila za uporabo Mini snemalnik www.spyshop.eu Pred vami so navodila za pravilno uporabo mini snemalnika in opis funkcionalnosti. Lastnosti snemalnika: Naziv Mere Teža Kapaciteta spomina Snemanje Format

Prikaži več

Slajd 1

Slajd 1 REPUBLIKA SLOVENIJA MINISTRSTVO ZA JAVNO UPRAVO 1 EU ENOTNI DIGITALNI PORTAL: PRIHAJA NOVA EU UREDBA Alenka Žužek Nemec, Tina Kuliš DNEVI SLOVENSKE INFORMATIKE 18. april 2018 Ko podjetja ali državljani

Prikaži več

Document ID / Revision : 0519/1.3 ID Issuer System (sistem izdajatelja identifikacijskih oznak) Navodila za registracijo gospodarskih subjektov

Document ID / Revision : 0519/1.3 ID Issuer System (sistem izdajatelja identifikacijskih oznak) Navodila za registracijo gospodarskih subjektov ID Issuer System (sistem izdajatelja identifikacijskih oznak) Navodila za registracijo gospodarskih subjektov Gospodarski subjekti Definicija: V skladu z 2. členom Izvedbene uredbe Komisije (EU) 2018/574

Prikaži več

POTEK POUKA TUJIH JEZIKOV - dolžnost učencev je, da redno in točno obiskujejo pouk, - pri pouku sodelujejo, pišejo zapiske - k pouku redno prinašajo u

POTEK POUKA TUJIH JEZIKOV - dolžnost učencev je, da redno in točno obiskujejo pouk, - pri pouku sodelujejo, pišejo zapiske - k pouku redno prinašajo u POTEK POUKA TUJIH JEZIKOV - dolžnost učencev je, da redno in točno obiskujejo pouk, - pri pouku sodelujejo, pišejo zapiske - k pouku redno prinašajo učbenik in delovni zvezek, ki sta obvezna učna pripomočka

Prikaži več

Sistemi Daljinskega Vodenja Vaja 3 Matej Kristan Laboratorij za Strojni Vid Fakulteta za elektrotehniko, Univerza v Ljubl

Sistemi Daljinskega Vodenja Vaja 3 Matej Kristan Laboratorij za Strojni Vid Fakulteta za elektrotehniko, Univerza v Ljubl Sistemi Daljinskega Vodenja Vaja 3 Matej Kristan Laboratorij za Strojni Vid Fakulteta za elektrotehniko, Univerza v Ljubljani matej.kristan@fe.uni-lj.si Česa smo se naučili

Prikaži več

Slide 1

Slide 1 Projektno vodenje PREDAVANJE 7 doc. dr. M. Zajc matej.zajc@fe.uni-lj.si Projektno vodenje z orodjem Excel Predstavitev Najbolj razširjeno orodje za delo s preglednicami Dva sklopa funkcij: Obdelava številk

Prikaži več

7. VAJA A. ENAČBA ZBIRALNE LEČE

7. VAJA A. ENAČBA ZBIRALNE LEČE 7. VAJA A. ENAČBA ZBIRALNE LEČE 1. UVOD Enačbo leče dobimo navadno s pomočjo geometrijskih konstrukcij. V našem primeru bomo do te enačbe prišli eksperimentalno, z merjenjem razdalj a in b. 2. NALOGA Izračunaj

Prikaži več

INFORMATOR BIROKRAT 1/2011

INFORMATOR BIROKRAT 1/2011 ta Veleprodaja Maloprodaja Storitve Računovodstvo Proizvodnja Gostinstvo Turizem Hotelirstvo Ticketing CRM Internetna trgovina Izdelava internetnih strani Grafično oblikovanje NOVOSTI IN NASVETI ZA DELO

Prikaži več

Macoma katalog copy

Macoma katalog copy POSLOVNE APLIKACIJE PO ŽELJAH NAROČNIKA Poročilni sistem Finance in kontroling Poprodaja Podatkovna skladišča Prodaja Proizvodnja Obstoječi ERP Partnerji Implementacija rešitev prilagojena po željah naročnika

Prikaži več

NEVTRIN d.o.o. Podjetje za razvoj elektronike, Podgorje 42a, 1241 Kamnik, Slovenia Telefon: Faks.: in

NEVTRIN d.o.o. Podjetje za razvoj elektronike, Podgorje 42a, 1241 Kamnik, Slovenia Telefon: Faks.: in NEVTRIN d.o.o. Podjetje za razvoj elektronike, Podgorje 42a, 1241 Kamnik, Slovenia Telefon: +386 1 729 6 460 Faks.: +386 1 729 6 466 www.nevtrin.si info@elektrina.si USB RFID READER Navodila za uporabo?

Prikaži več

NAVODILA ZA UPORABO K01-WIFI Hvala, ker ste se odločili za nakup našega izdelka. Pred uporabo enote skrbno preberite ta Navodila za uporabo in jih shr

NAVODILA ZA UPORABO K01-WIFI Hvala, ker ste se odločili za nakup našega izdelka. Pred uporabo enote skrbno preberite ta Navodila za uporabo in jih shr NAVODILA ZA UPORABO Hvala, ker ste se odločili za nakup našega izdelka. Pred uporabo enote skrbno preberite ta in jih shranite za prihodnjo rabo Vsebina 1. Pregled 2. Sistem 3. Prednosti 4. Upravljanje

Prikaži več

ISOFT , računalniški inženiring

ISOFT , računalniški inženiring ISOFT, računalniški inženiring Marko Kastelic s.p. Sad 2, 1296 Šentvid pri stični Spletna stran podjetja:http://www.isoft.si podjetja ISOFT Spletna stran sistema sledenja vozil track.si: http://www.track.si

Prikaži več

Računalniški praktikum Projektna naloga - Izdelava spletne strani Avtor: Matej Tekavčič Skupina: Matej Tekavčič - koordinator Simon Vrhovnik Tine Kavč

Računalniški praktikum Projektna naloga - Izdelava spletne strani Avtor: Matej Tekavčič Skupina: Matej Tekavčič - koordinator Simon Vrhovnik Tine Kavč Računalniški praktikum Projektna naloga - Izdelava spletne strani Avtor: Matej Tekavčič Skupina: Matej Tekavčič - koordinator Simon Vrhovnik Tine Kavčič Matjaž Jerman 8. februar 2006 Kazalo 1 Uvod 2 2

Prikaži več

KAJ JE VZDRŽLJIVOST

KAJ JE VZDRŽLJIVOST 10. 12. 2011 VZDRŽLJIVOST S TEKOM Seminarska naloga KAZALO 1. UVOD... 3 2. KAJ JE VZDRŽLJIVOST... 4 3. METODE ZA RAZVOJ VZDRŽLJIVOSTI... 4 4. TEHNIKA DOLGOTRAJNEGA TEKA... 5 5. GIBALNE (MOTORIČNE) SPOSOBNOSTI...

Prikaži več

innbox_f60_navodila.indd

innbox_f60_navodila.indd Osnovna navodila Komunikacijski prehod Innbox F60 SFP AC Varnostna opozorila Pri uporabi opreme upoštevajte naslednja opozorila in varnostne ukrepe. Da bi v največji meri izkoristili najnovejšo tehnologijo

Prikaži več

NASLOV PREDAVANJA IME IN PRIIMEK PREDAVATELJA

NASLOV PREDAVANJA IME IN PRIIMEK PREDAVATELJA Portal e-vem obstoječe stanje in nadaljnji razvoj Jernej Baranja Ana Oblak 2 Registracija s.p. v 1 dnevu (prej 7 dni) Registracija d.o.o. v 3 dneh (prej več kot 60 dni) Brezplačna registracija s.p. in

Prikaži več

INTERAKTIVNE REŠITVE PROMETHEAN

INTERAKTIVNE REŠITVE PROMETHEAN INTERAKTIVNE REŠITVE PROMETHEAN Promethean je vodilni svetovni ponudnik interaktivne tehnologije na področju izobraževanja. S svojim inovativnim pristopom in vizijo prihodnosti, spreminjajo način sodelovanja

Prikaži več

Spoznajmo PowerPoint 2013

Spoznajmo PowerPoint 2013 Spoznajmo PowerPoint 2013 13 Nova predstavitev Besedilo v predstavitvi Besedilo, ki se pojavlja v predstavitvah lahko premaknemo kamorkoli v diapozitivu. Kadar izdelamo diapozitiv z že ustvarjenimi okvirji

Prikaži več

Gimnazija Bežigrad Peričeva Ljubljana OPERACIJSKI SISTEM Predmet: informatika

Gimnazija Bežigrad Peričeva Ljubljana OPERACIJSKI SISTEM Predmet: informatika Gimnazija Bežigrad Peričeva 4 1000 Ljubljana OPERACIJSKI SISTEM Predmet: informatika KAZALO 1. Uvod...3 2. Predstavitev programa Windows 98...5 3. Raziskovanje računalnika...5 4. Raziskovanje Interneta...6

Prikaži več

LABORATORIJSKE VAJE IZ FIZIKE

LABORATORIJSKE VAJE IZ FIZIKE UVOD LABORATORIJSKE VAJE IZ FIZIKE V tem šolskem letu ste se odločili za fiziko kot izbirni predmet. Laboratorijske vaje boste opravljali med poukom od začetka oktobra do konca aprila. Zunanji kandidati

Prikaži več

Slide 1

Slide 1 INTERAKTIVNA MULTIMEDIJA P4 in P5 doc. dr. Matej Zajc Pregled P4 Pregled P3: 4 pristopi k načrtovanju interaktivnosti PACT P4: PACT Nadaljevanje Prototipiranje Izbrani zakoni interaktivnosti People Ljudje

Prikaži več

Na podlagi 24. in 25. člena Zakona o varstvu osebnih podatkov (Ur. list RS, št. 94/07), sprejema ravnatelj javnega zavoda Dijaški dom Nova Gorica nasl

Na podlagi 24. in 25. člena Zakona o varstvu osebnih podatkov (Ur. list RS, št. 94/07), sprejema ravnatelj javnega zavoda Dijaški dom Nova Gorica nasl Na podlagi 24. in 25. člena Zakona o varstvu osebnih podatkov (Ur. list RS, št. 94/07), sprejema ravnatelj javnega zavoda Dijaški dom Nova Gorica naslednji P RAVILNIK o izvajanju videonadzora I. SPLOŠNE

Prikaži več

Vzpostavitev več nivojske varnostne infrastrukture S pomočjo Elektro Maribor, McAfee SIEM, CISCO ISE, NGFW Zorna Varga, Sfera IT d.o.o in Klemen Bačak

Vzpostavitev več nivojske varnostne infrastrukture S pomočjo Elektro Maribor, McAfee SIEM, CISCO ISE, NGFW Zorna Varga, Sfera IT d.o.o in Klemen Bačak Vzpostavitev več nivojske varnostne infrastrukture S pomočjo Elektro Maribor, McAfee SIEM, CISCO ISE, NGFW Zorna Varga, Sfera IT d.o.o in Klemen Bačak, Sfera IT d.o.o. 1 Priprava na: Vzpostavitev več nivojske

Prikaži več

RC MNZ - kategorija U12 in U13 TRENING 3-4 SKLOP: Igra 1:1 USMERITEV TRENINGA: CILJ: Igra 1:1 v napadu Utrjevanje uspešnosti igre 1:1 v napadu UVODNI

RC MNZ - kategorija U12 in U13 TRENING 3-4 SKLOP: Igra 1:1 USMERITEV TRENINGA: CILJ: Igra 1:1 v napadu Utrjevanje uspešnosti igre 1:1 v napadu UVODNI RC MNZ - kategorija U12 in U13 TRENING 3-4 SKLOP: Igra 1:1 USMERITEV TRENINGA: CILJ: Igra 1:1 v napadu Utrjevanje uspešnosti igre 1:1 v napadu UVODNI DEL (20 minut) 1. NAVAJANJE NA ŽOGO (12 minut) S klobučki

Prikaži več

PowerPointova predstavitev

PowerPointova predstavitev INFORMATIKA Tečaj za višjega gasilca OGZ PTUJ 2017 PRIPRAVIL: ANTON KUHAR BOMBEK, GČ VSEBINA TEORETIČNA PREDAVANJA INFORMACIJSKI SISTEMI SISTEM OSEBNIH GESEL IN HIERARHIJA PRISTOJNOSTI PRAKTIČNE VAJE ISKANJE

Prikaži več

Microsoft Word - A-3-Dezelak-SLO.doc

Microsoft Word - A-3-Dezelak-SLO.doc 20. posvetovanje "KOMUNALNA ENERGETIKA / POWER ENGINEERING", Maribor, 2011 1 ANALIZA OBRATOVANJA HIDROELEKTRARNE S ŠKOLJČNIM DIAGRAMOM Klemen DEŽELAK POVZETEK V prispevku je predstavljena možnost izvedbe

Prikaži več



 STATIČNE RAZTEZNE VAJE (»STREČING«) NEKAJ PRAVIL O RAZTEZANJU PRED RAZTEZANJEM SE VEDNO OGREJ, NAJBOLJE, DA NAREDIŠ VAJE PO TUŠIRANJU, KO SI ŠE OGRET OD TRENINGA PREDEN ZAČNEŠ, SPIJ KOZAREC ALI DVA VODE

Prikaži več

Primer obetavne prakse za dejavnost-i z uporabo IKT 1 Učitelj: MARIJA VOK LIPOVŠEK Šola: OŠ Hruševec-Šentjur Predmet: Biologija 8 Razred: 8.b Št. ur:

Primer obetavne prakse za dejavnost-i z uporabo IKT 1 Učitelj: MARIJA VOK LIPOVŠEK Šola: OŠ Hruševec-Šentjur Predmet: Biologija 8 Razred: 8.b Št. ur: Primer obetavne prakse za dejavnost-i z uporabo IKT 1 Učitelj: MARIJA VOK LIPOVŠEK Šola: OŠ Hruševec-Šentjur Predmet: Biologija 8 Razred: 8.b Št. ur: 1 Vsebinski sklop: OGRODJE Tema: VRSTE IN NALOGE KOSTI

Prikaži več

Oblikovanje in razvijanje spletnih strani

Oblikovanje in razvijanje spletnih strani Uporabniški vmesnik načrtovanje in izdelava Interaktivni mediji Doc. dr. Aleš Hladnik Načrtovanje uporabniškega vmesnika (UV) Načrtovanje oz. zasnova UV (User( interface design or engineering) je načrtovanje

Prikaži več

Nove različice programske opreme GE Podjetje GE Digital, vodilni svetovni proizvajalec programske opreme za področje avtomatike, je izdalo kar nekaj n

Nove različice programske opreme GE Podjetje GE Digital, vodilni svetovni proizvajalec programske opreme za področje avtomatike, je izdalo kar nekaj n Nove različice programske opreme GE Podjetje GE Digital, vodilni svetovni proizvajalec programske opreme za področje avtomatike, je izdalo kar nekaj novosti na področju SCADA sistemov (ifix Productivity

Prikaži več

Adaptive Sound Technology Dodatek

Adaptive Sound Technology Dodatek Adaptive Sound Technology Dodatek Prva namestitev televizorja Sistem je opremljen s funkcijo Adaptive Pregled prve namestitve Sound Technology, ki omogoča optimalno doživetje zvoka pri postavitvi več zvočnikov,

Prikaži več

Modem in krajevno omrežje Uporabniški priročnik

Modem in krajevno omrežje Uporabniški priročnik Modem in krajevno omrežje Uporabniški priročnik Copyright 2008 Hewlett-Packard Development Company, L.P. Informacije v tem priročniku se lahko spremenijo brez prejšnjega obvestila. Edine garancije za HP-jeve

Prikaži več

Univerza v Ljubljani Naravoslovnotehniška fakulteta Oddelek za tekstilstvo Sledenje pogledu (Eye tracking) Seminarska naloga pri predmetu Interaktivni

Univerza v Ljubljani Naravoslovnotehniška fakulteta Oddelek za tekstilstvo Sledenje pogledu (Eye tracking) Seminarska naloga pri predmetu Interaktivni Univerza v Ljubljani Naravoslovnotehniška fakulteta Oddelek za tekstilstvo Sledenje pogledu (Eye tracking) Seminarska naloga pri predmetu Interaktivni mediji Smer študija: Načrtovanje tekstilij in oblačil,

Prikaži več

2019 QA_Final SL

2019 QA_Final SL Predhodni prispevki v enotni sklad za reševanje za leto 2019 Vprašanja in odgovori Splošne informacije o metodologiji izračuna 1. Zakaj se je metoda izračuna, ki je za mojo institucijo veljala v prispevnem

Prikaži več

10108-Bench-mark-brochure-6pg.indd

10108-Bench-mark-brochure-6pg.indd Unikatna konstrukcija mostu Kompaktna izvedba O podjetju Perceptron: Temperaturna kompenzacija stroja in merjenca (opcijsko) X in Y osi na isti stopnji za povečano togost Perceptron (NASDAQ: PRCP) zagotavlja

Prikaži več

(Microsoft Word - U\350enje telegrafije po Kochovi metodi.doc)

(Microsoft Word - U\350enje telegrafije po Kochovi metodi.doc) MORSE UČENJE PO KOCHOVI METODI Računalniški program za učenje skupaj z nekaterimi dodatnimi datotekami dobite na spletni strani avtorja: http://www.g4fon.net/. Zanimive strani so tudi: - http://www.qsl.net/n1irz/finley.morse.html

Prikaži več

Microsoft Word - PLES_valcek2_TS.doc

Microsoft Word - PLES_valcek2_TS.doc POČASNI VALČEK 2. URA Študent: Tjaša Šuštaršič Razred: 4. razred Mentor: Uroš Govc Čas: 11.35 Šola: OŠ Domžale Spol učencev: 10 deklic, 11 dečkov Datum: 30.5.2005 Prostor: Telovadnica Glavni cilj ure:

Prikaži več

Microsoft Word - M doc

Microsoft Word - M doc Državni izpitni center *M11145113* INFORMATIKA SPOMLADANSKI IZPITNI ROK NAVODILA ZA OCENJEVANJE Petek, 10. junij 2011 SPLOŠNA MATURA RIC 2011 2 M111-451-1-3 IZPITNA POLA 1 1. b 2. a 3. Pojem se povezuje

Prikaži več

OBČUTEK TOPLINE ZA DOBRO POČUTJE OLJNI RADIATORJI gorenje.si

OBČUTEK TOPLINE ZA DOBRO POČUTJE OLJNI RADIATORJI gorenje.si OBČUTEK TOPLINE ZA DOBRO POČUTJE OLJNI RADIATORJI gorenje.si OBČUTEK TOPLINE ZA DOBRO POČUTJE Oljni radiatorji so odlična izbira za dodatno ogrevanje najrazličnejših prostorov. S pomočjo koles jih z lahkoto

Prikaži več

Navodila za programsko opremo FeriX Namestitev na trdi disk Avtor navodil: Martin Terbuc Datum: December 2007 Center odprte kode Slovenije Spletna str

Navodila za programsko opremo FeriX Namestitev na trdi disk Avtor navodil: Martin Terbuc Datum: December 2007 Center odprte kode Slovenije Spletna str Navodila za programsko opremo FeriX Namestitev na trdi disk Avtor navodil: Martin Terbuc Datum: December 2007 Center odprte kode Slovenije Spletna stran: http://www.coks.si/ Elektronski naslov: podpora@coks.si

Prikaži več

Zapisnik 1

Zapisnik 1 Letno poročilo o študentski anketi UP FHŠ za študijsko leto 2014/15 Letno poročilo o rezultatih anketiranja se pripravi skladno s Pravilnikom o izvajanju študentske ankete Univerze na Primorskem in vsebuje:

Prikaži več

Navodila za uporabo Mini prenosna HD kamera s snemalnikom

Navodila za uporabo Mini prenosna HD kamera s snemalnikom Navodila za uporabo Mini prenosna HD kamera s snemalnikom www.spyshop.eu Izdelku so priložena navodila v angleščini, ki poleg teksta prikazujejo tudi slikovni prikaz sestave in delovanja izdelka. Lastnosti

Prikaži več

Zbornica zdravstvene in babiške nege Slovenije Zveza strokovnih društev medicinskih sester, babic in zdravstvenih tehnikov Slovenije Stanje:

Zbornica zdravstvene in babiške nege Slovenije Zveza strokovnih društev medicinskih sester, babic in zdravstvenih tehnikov Slovenije Stanje: Zbornica zdravstvene in babiške nege Slovenije Zveza strokovnih društev medicinskih sester, babic in zdravstvenih tehnikov Slovenije Stanje: 17.07.2013 Ver. 2.9.1.2 Spletni portal članov uporabniška navodila

Prikaži več

Nataša Sinovec Tegobe sedečega dela in kako se jim izogniti 33 Že desetletja se z ergonomskim pristopom k oblikovanju delovnega mes

Nataša Sinovec Tegobe sedečega dela in kako se jim izogniti 33 Že desetletja se z ergonomskim pristopom k oblikovanju delovnega mes Nataša Sinovec info@vivalavida.si Tegobe sedečega dela in kako se jim izogniti 33 Že desetletja se z ergonomskim pristopom k oblikovanju delovnega mesta strokovnjaki trudijo sedeče pisarniško delo narediti

Prikaži več

PowerPointova predstavitev

PowerPointova predstavitev Dostopnost elektronskih virov za slepe, slabovidne in druge osebe z motnjami branja Kristina Janc ZSSML - 27. Seja TIFLO sekcije 22.3.2012 Možnost izkoriščanja elektronskih virov za slepe, slabovidne in

Prikaži več

Vostro 430 Informacijski tehnični list o namestitvi in funkcijah

Vostro 430 Informacijski tehnični list o namestitvi in funkcijah O opozorilih OPOZORILO: OPOZORILO označuje možnost poškodb lastnine, telesnih poškodb ali smrti. Dell Vostro 430 List s tehničnimi informacijami o nastavitvi in funkcijah Pogled s sprednje in zadnje strani

Prikaži več

Microsoft Word - PLES_valcek1_TS.doc

Microsoft Word - PLES_valcek1_TS.doc POČASNI VALČEK 1. URA Študent: Tjaša Šuštaršič Razred: 4. razred Mentor: Uroš Govc Čas: 11.35 Šola: OŠ Domžale Spol učencev: 10 deklic, 11 dečkov Datum: 25.5.2005 Prostor: Telovadnica Glavni cilj ure:

Prikaži več

Vaja04_Ver02

Vaja04_Ver02 Vaja 04 Varnost: Zaščita aplikacije, omejitev dostopa 1. Uredite prijavo in odjavo uporabnika brez uporabe menuja Special/Security. Nadgradite aplikacijo iz vaje 2. Kreirajte okno tipa Replace Začetno

Prikaži več

Microsoft PowerPoint - seminar_ pptx

Microsoft PowerPoint - seminar_ pptx Leatalske informacije in ARO Slovenia Control Igor Čučnik, ARO Aleš Omahne, NOTAM Uroš Grošelj, AIP Brnik, 12.5.2018 Letalske informacije AIP AIP AMDT AIP SUP AIC NOTAM Serija A, B in C VFR karta Spletna

Prikaži več

predstavitev fakultete za matematiko 2017 A

predstavitev fakultete za matematiko 2017 A ZAKAJ ŠTUDIJ MATEMATIKE? Ker vam je všeč in vam gre dobro od rok! lepa, eksaktna veda, ki ne zastara matematičnoanalitično sklepanje je uporabno povsod matematiki so zaposljivi ZAKAJ V LJUBLJANI? najdaljša

Prikaži več

Microsoft Word - Analiza rezultatov NPZ matematika 2018.docx

Microsoft Word - Analiza rezultatov NPZ matematika 2018.docx Analiza dosežkov pri predmetu matematika za NPZ 28 6. razred NPZ matematika 28 Dosežek šole Povprečno število točk v % Državno povprečje Povprečno število točk v % Odstopanje v % 49,55 52,52 2,97 Povprečni

Prikaži več

UPRAVLJANJE RAZPRŠENIH PODATKOV Shranjevanje, zaščita in vzdrževanje informacij, ki jih najbolj potrebujete

UPRAVLJANJE RAZPRŠENIH PODATKOV Shranjevanje, zaščita in vzdrževanje informacij, ki jih najbolj potrebujete UPRAVLJANJE RAZPRŠENIH PODATKOV Shranjevanje, zaščita in vzdrževanje informacij, ki jih najbolj potrebujete ELEKTRONSKI PODATKI, KI JIH ORGANIZACIJA USTVARJA IN POTREBUJE ZA DOSTOP, SE KAŽEJO V RAZLIČNIH

Prikaži več

Osnove matematicne analize 2018/19

Osnove matematicne analize  2018/19 Osnove matematične analize 2018/19 Neža Mramor Kosta Fakulteta za računalništvo in informatiko Univerza v Ljubljani Funkcija je predpis, ki vsakemu elementu x iz definicijskega območja D f R priredi natanko

Prikaži več

Microsoft Word - vprasalnik_AZU2007.doc

Microsoft Word - vprasalnik_AZU2007.doc REPUBLIKA SLOVENIJA Anketa o zadovoljstvu uporabnikov statističnih podatkov in informacij Statističnega urada RS 1. Kako pogosto ste v zadnjem letu uporabljali statistične podatke in informacije SURS-a?

Prikaži več

SPREJEM UDARCA

SPREJEM UDARCA METODIČNI ALGORITMI SPREJEM UDARCA gibanje v nizki preži (orisovanje kvadrata) podajanje žoge (z obema rokama iz polčepa) in sledenje podani žogi (gibanje po prostoru) pomočnik hitro spreminja let žoge

Prikaži več

SPLOŠNI POGOJI

SPLOŠNI POGOJI SPLOŠNI POGOJI OPOZORILO: Ob registraciji se uporabnik zaveže, da se strinja z vsemi določbami v spodaj navedenih Splošnih pogojih uporabe plačljivih in brezplačnih spletnih vsebin/storitev 24ur.com. Vsakič,

Prikaži več

Vaja 2 Virtualizacija fizičnih strežnikov in virtualni PC A. Strežnik Vmware ESX Namestitev strežnika VMware ESX 3.5 na fizični strežnik 2. Nas

Vaja 2 Virtualizacija fizičnih strežnikov in virtualni PC A. Strežnik Vmware ESX Namestitev strežnika VMware ESX 3.5 na fizični strežnik 2. Nas Vaja 2 Virtualizacija fizičnih strežnikov in virtualni PC A. Strežnik Vmware ESX 3.5 1. Namestitev strežnika VMware ESX 3.5 na fizični strežnik 2. Nastavitve strežnika ESX 3. Namestitev in nastavitve VM

Prikaži več

Splošni pogoji poslovanja 1. Uvodna določba 1) Splošni pogoji poslovanja so pravni dogovor med končnim uporabnikom (fizična ali pravna oseba, v nadalj

Splošni pogoji poslovanja 1. Uvodna določba 1) Splošni pogoji poslovanja so pravni dogovor med končnim uporabnikom (fizična ali pravna oseba, v nadalj Splošni pogoji poslovanja 1. Uvodna določba 1) Splošni pogoji poslovanja so pravni dogovor med končnim uporabnikom (fizična ali pravna oseba, v nadaljevanju»naročnik«) in družbo VI NOVA d.o.o. (v nadaljevanje»ponudnik«).

Prikaži več

AKCIJSKO RAZISKOVANJE INOVACIJSKI PROJEKT ZA ZNANJE IN SPOŠTOVANJE Udeleženci: Učenci 2. c Razredničarka: Irena Železnik, prof. Učni predmet: MAT Učna

AKCIJSKO RAZISKOVANJE INOVACIJSKI PROJEKT ZA ZNANJE IN SPOŠTOVANJE Udeleženci: Učenci 2. c Razredničarka: Irena Železnik, prof. Učni predmet: MAT Učna AKCIJSKO RAZISKOVANJE INOVACIJSKI PROJEKT ZA ZNANJE IN SPOŠTOVANJE Udeleženci: Učenci 2. c Razredničarka: Irena Železnik, prof. Učni predmet: MAT Učna vsebina: Ustno seštevanje in odštevanje do 20 sprehodom

Prikaži več

Navodila za pripravo spletnih oglasov

Navodila za pripravo spletnih oglasov Navodila za pripravo spletnih oglasov Gradivo pošljite na naslov spletnioglasi@finance.si. Rok oddaje: dva delovna dneva pred začetkom akcije. Zahtevajte potrditev prejema gradiva in njegovo ustreznost.

Prikaži več

IZGRADNJA PREDSTAVITVENE SPLETNE STRANI GLUCOWATCH Avtor: Marko Zajko Projekt delno financira Evropska unija, in sicer iz Evropskega socialnega sklada

IZGRADNJA PREDSTAVITVENE SPLETNE STRANI GLUCOWATCH Avtor: Marko Zajko Projekt delno financira Evropska unija, in sicer iz Evropskega socialnega sklada IZGRADNJA PREDSTAVITVENE SPLETNE STRANI GLUCOWATCH Avtor: Marko Zajko UPORABLJENE TEHNOLOGIJE Za izdelavo predstavitvene spletne strani smo izbrali tehnologije, ki zagotavljajo: Hitro delovanje spletne

Prikaži več

Navodila za pripravo oglasov na strani Med.Over.Net v 2.2 Statistično najboljši odziv uporabnikov je na oglase, ki hitro in neposredno prenesejo osnov

Navodila za pripravo oglasov na strani Med.Over.Net v 2.2 Statistično najboljši odziv uporabnikov je na oglase, ki hitro in neposredno prenesejo osnov Navodila za pripravo oglasov na strani Med.Over.Net v 2.2 Statistično najboljši odziv uporabnikov je na oglase, ki hitro in neposredno prenesejo osnovno sporočilo. Izogibajte se daljših besedil in predolgih

Prikaži več

Projekt: Kako potekajo krogotoki razvoja v nogometu pri mladih ( uporaba RSA metode dela ) Vaje za spodbujanje gibanja v nogometu- Ime vaje: slalom 1:

Projekt: Kako potekajo krogotoki razvoja v nogometu pri mladih ( uporaba RSA metode dela ) Vaje za spodbujanje gibanja v nogometu- Ime vaje: slalom 1: Vaje za spodbujanje gibanja v nogometu- Ime vaje: slalom 1:0 z žogo ; Skice za trening vaje predvsem za mlajše kategorije; Opis vaje: 1. slalom a) navpično, b) počez in sicer z nogami; rokami; kombinirano

Prikaži več

Microsoft PowerPoint - Lapajne&Randl2015.pptx

Microsoft PowerPoint - Lapajne&Randl2015.pptx RAZISKAVA OB PREDVIDENI SELITVI KNJIŽNIC OHK Raziskava je potekala v okviru predmetov Raziskovalne metode in Uporabniki informacijskih virov in storitev pod mentorstvom treh profesorjev (dr. Pisanski,

Prikaži več

STAVKI _5_

STAVKI _5_ 5. Stavki (Teoremi) Vsebina: Stavek superpozicije, stavek Thévenina in Nortona, maksimalna moč na bremenu (drugič), stavek Tellegena. 1. Stavek superpozicije Ta stavek določa, da lahko poljubno vezje sestavljeno

Prikaži več

Priloga k pravilniku o ocenjevanju za predmet LIKOVNA UMETNOST. Ocenjujemo v skladu s Pravilnikom o preverjanju in ocenjevanju znanja v srednjih šolah

Priloga k pravilniku o ocenjevanju za predmet LIKOVNA UMETNOST. Ocenjujemo v skladu s Pravilnikom o preverjanju in ocenjevanju znanja v srednjih šolah Priloga k pravilniku o ocenjevanju za predmet LIKOVNA UMETNOST. Ocenjujemo v skladu s Pravilnikom o preverjanju in ocenjevanju znanja v srednjih šolah in Pravili ocenjevanja Gimnazije Novo mesto, veljavnim

Prikaži več

FOR SMARTER PEOPLE TAKO SE VLOMI PREPREČUJEJO DANES REHAU Smart Guard System plus preventivna protivlomna zaščita WINDOWS. REINVENTED FOR MODERN LIFE.

FOR SMARTER PEOPLE TAKO SE VLOMI PREPREČUJEJO DANES REHAU Smart Guard System plus preventivna protivlomna zaščita WINDOWS. REINVENTED FOR MODERN LIFE. FOR SMARTER PEOPLE TAKO SE VLOMI PREPREČUJEJO DANES REHAU Smart Guard System plus preventivna protivlomna zaščita WINDOWS. REINVENTED FOR MODERN LIFE. NA NOVO ZASNOVANA OKNA Za današnje življenje Naše

Prikaži več

N

N Državni izpitni center *N19141132* 9. razred FIZIKA Ponedeljek, 13. maj 2019 NAVODILA ZA VREDNOTENJE NACIONALNO PREVERJANJE ZNANJA v 9. razredu Državni izpitni center Vse pravice pridržane. 2 N191-411-3-2

Prikaži več

Navodila za uporabo programske opreme OTRS verzija Administracijska navodila Avtor navodil: Sebastijan Šilec Datum: December 2007 Center odprte

Navodila za uporabo programske opreme OTRS verzija Administracijska navodila Avtor navodil: Sebastijan Šilec Datum: December 2007 Center odprte Navodila za uporabo programske opreme OTRS verzija 2.2.3 Administracijska navodila Avtor navodil: Sebastijan Šilec Datum: December 2007 Center odprte kode Slovenije Spletna stran: http://www.coks.si/ Elektronski

Prikaži več

Microsoft Word - CNR-BTU3_Bluetooth_vmesnik

Microsoft Word - CNR-BTU3_Bluetooth_vmesnik CNR-BTU3 Bluetooth vmesnik A. Vsebina pakiranja Bluetooth USB Adapter Bluetooth programska oprema in CD z gonilniki Navodila za uporabo in CD 1. Namestitev Bluetooth programske opreme za Windowse 1. Vstavite

Prikaži več

- DRŽAVNI PREVENTIVNI MEHANIZEM - poročilo o opravljenem obisku na lokaciji POLICIJSKA POSTAJA LENDAVA Pojasnilo: Varuh človekovih pravic Republike Sl

- DRŽAVNI PREVENTIVNI MEHANIZEM - poročilo o opravljenem obisku na lokaciji POLICIJSKA POSTAJA LENDAVA Pojasnilo: Varuh človekovih pravic Republike Sl - DRŽAVNI PREVENTIVNI MEHANIZEM - poročilo o opravljenem obisku na lokaciji POLICIJSKA POSTAJA LENDAVA Pojasnilo: Varuh človekovih pravic Republike Slovenije (v nadaljevanju: Varuh) v okviru izvajanja

Prikaži več

Naloge 1. Dva električna grelnika z ohmskima upornostma 60 Ω in 30 Ω vežemo vzporedno in priključimo na idealni enosmerni tokovni vir s tokom 10 A. Tr

Naloge 1. Dva električna grelnika z ohmskima upornostma 60 Ω in 30 Ω vežemo vzporedno in priključimo na idealni enosmerni tokovni vir s tokom 10 A. Tr Naloge 1. Dva električna grelnika z ohmskima upornostma 60 Ω in 30 Ω vežemo vzporedno in priključimo na idealni enosmerni tokovni vir s tokom 10 A. Trditev: idealni enosmerni tokovni vir obratuje z močjo

Prikaži več

HEXA_design_StanovanjeY_2018.cdr

HEXA_design_StanovanjeY_2018.cdr PROJEKT: NOTRANJA OPREMA STANOVANJA LOKACIJA: LJUBLJANA LETO: 2018 PROJEKTNA MAPA WWW.-DESIGN.COM Idejna zasnova Projekt notranje opreme stanovanja v objektu Y Idejna zasnova: marec 2018 Predviden zaključek

Prikaži več

Linksys PLEK500 User Guide

Linksys PLEK500 User Guide Uporabniški priročnik Linksys PLEK500 Omrežni vmesnik Powerline Vsebina Pregled............... 2 Funkcije..................... 2 Kako deluje omrežje Powerline 3 Primer namestitve 3 Namestitev omrežja Powerline.....

Prikaži več

Microsoft Word - P-2_prijava

Microsoft Word - P-2_prijava PRIJAVA Naročnik Oznaka Ime posla NIJZ Trubarjeva cesta 2 1000 LJUBLJANA 49K040717 Javno naročilo Nakup novih diskovnih kapacitet Povsod, kjer obrazec P-2 uporablja izraz»ponudnik«, gre v postopkih, kjer

Prikaži več

Na podlagi 8. točke prvega odstavka 197. člena Statuta UL (Ur. l. RS, št. 4/2017) je Senat Univerze v Ljubljani na 39. seji dne sprejel Št

Na podlagi 8. točke prvega odstavka 197. člena Statuta UL (Ur. l. RS, št. 4/2017) je Senat Univerze v Ljubljani na 39. seji dne sprejel Št Na podlagi 8. točke prvega odstavka 197. člena Statuta UL (Ur. l. RS, št. 4/2017) je Senat Univerze v Ljubljani na 39. seji dne 27. 6. 2017 sprejel Študijski red Univerze v Ljubljani 1 SPLOŠNA DOLOČILA

Prikaži več

Navodila Trgovina iCenter

Navodila Trgovina iCenter Napredovanja v plačne razrede javnih uslužbencev 2019 S pomočjo SAOP programa Kadrovska evidenca lahko ob dokupljeni kodi vodimo napredovanja javnih uslužbencev. Za napredovanja v letu 2019 je potrebno

Prikaži več

Arial 26 pt, bold

Arial 26 pt, bold 3 G MATEMATIKA Milan Černel Osnovna šola Brežice POUČEVANJE MATEMATIKE temeljni in zahtevnejši šolski predmet, pomembna pri razvoju celovite osebnosti učenca, prilagajanje oblik in metod poučevanja učencem

Prikaži več

Uradni list RS - 12(71)/2005, Mednarodne pogodbe

Uradni list RS - 12(71)/2005, Mednarodne pogodbe PRILOGA 3 Osnovne značilnosti, ki se sporočajo za usklajevanje 1. Zgradba podatkovne zbirke Podatkovno zbirko sestavljajo zapisi, ločeni po znakovnih parih "pomik na začetek vrstice pomik v novo vrstico"

Prikaži več

DCS-2330L_A1_QIG_v1.00(EU).indd

DCS-2330L_A1_QIG_v1.00(EU).indd HD WIRELESS N OUTDOOR CLOUD CAMERA DCS-2330L KRATKA NAVODILA ZA UPORABO VSEBINA PAKETA HD WIRELESS N OUTDOOR CLOUD CAMERA DCS-2330L NAPAJALNI ADAPTER ADAPTER ETHERNET KABEL (CAT5 UTP) MED POSTAVITVIJO,

Prikaži več

Ko pomislimo na hujšanje, verjetno vsak najprej pomisli na stradanje, odrekanje, trpljenje, sitnobo in še marsikaj negativnega. A ni treba, da je tako

Ko pomislimo na hujšanje, verjetno vsak najprej pomisli na stradanje, odrekanje, trpljenje, sitnobo in še marsikaj negativnega. A ni treba, da je tako Ko pomislimo na hujšanje, verjetno vsak najprej pomisli na stradanje, odrekanje, trpljenje, sitnobo in še marsikaj negativnega. A ni treba, da je tako. Hujšanje (lahko ga preimenujete tudi v nov, zdrav

Prikaži več

Optimizacija z roji delcev - Seminarska naloga pri predmetu Izbrana poglavja iz optimizacije

Optimizacija z roji delcev - Seminarska naloga pri predmetu Izbrana poglavja iz optimizacije Univerza v Ljubljani Fakulteta za matematiko in fiziko Seminarska naloga pri predmetu Izbrana poglavja iz optimizacije 2. junij 2011 Koncept PSO Motivacija: vedenje organizmov v naravi Ideja: koordinirano

Prikaži več

DES

DES Laboratorij za načrtovanje integriranih vezij Univerza v Ljubljani Fakulteta za elektrotehniko Digitalni Elektronski Sistemi Digitalni sistemi Vgrajeni digitalni sistemi Digitalni sistem: osebni računalnik

Prikaži več

DNEVNIK

DNEVNIK POROČILO PRAKTIČNEGA USPOSABLJANJA Z DELOM PRI DELODAJALCU DIJAKA / DIJAKINJE. ( IME IN PRIIMEK) Izobraževalni program FRIZER.. Letnik:.. oddelek:. PRI DELODAJALCU. (NASLOV DELODAJALCA) Šolsko leto:..

Prikaži več

10. Meritev šumnega števila ojačevalnika Vsako radijsko zvezo načrtujemo za zahtevano razmerje signal/šum. Šum ima vsaj dva izvora: naravni šum T A, k

10. Meritev šumnega števila ojačevalnika Vsako radijsko zvezo načrtujemo za zahtevano razmerje signal/šum. Šum ima vsaj dva izvora: naravni šum T A, k 10. Meritev šumnega števila ojačevalnika Vsako radijsko zvezo načrtujemo za zahtevano razmerje signal/šum. Šum ima vsaj dva izvora: naravni šum T A, ki ga sprejme antena in dodatni šum T S radijskega sprejemnika.

Prikaži več

Poročilo o opravljenem delu pri praktičnem pouku fizike: MERJENJE S KLJUNASTIM MERILOM Ime in priimek: Mitja Kočevar Razred: 1. f Učitelj: Otmar Uranj

Poročilo o opravljenem delu pri praktičnem pouku fizike: MERJENJE S KLJUNASTIM MERILOM Ime in priimek: Mitja Kočevar Razred: 1. f Učitelj: Otmar Uranj Poročilo o opravljenem delu pri praktičnem pouku fizike: MERJENJE S KLJUNASTIM MERILOM Ime in priimek: Mitja Kočevar Razred: 1. f Učitelj: Otmar Uranjek, prof. fizike Datum izvedbe vaje: 11. 11. 2005 Uvod

Prikaži več

Microsoft Word - polensek-1.doc

Microsoft Word - polensek-1.doc Spletna učilnica športne vzgoje res deluje? Janja Polenšek OŠ Dobje janja.polensek@gmail.com Povzetek S pospešenim uvajanjem informacijsko-komunikacijske tehnologije v proces izobraževanja na OŠ Slivnica

Prikaži več

INFORMATOR BIROKRAT 1/2011

INFORMATOR BIROKRAT 1/2011 ta Veleprodaja Maloprodaja Storitve Računovodstvo Proizvodnja Gostinstvo Turizem Hotelirstvo Ticketing CRM Internetna trgovina Izdelava internetnih strani Grafično oblikovanje NOVOSTI IN NASVETI ZA DELO

Prikaži več

ELEKTRONIKA ŠTUDIJ ELEKTRONIKE

ELEKTRONIKA ŠTUDIJ ELEKTRONIKE ELEKTRONIKA ŠTUDIJ ELEKTRONIKE Umetni nos, Laboratorij za mikroelektroniko, FE Odprtokodni instrument, Red Pitaya, Ljubljana Senzorji krvnega tlaka, Hyb, Šentjernej Elaphe, elektronika omogoča električno

Prikaži več

(Microsoft PowerPoint - Prepre\350evanje mi\232i\350no-kostnih obolenj_ dop ABJ.pptx)

(Microsoft PowerPoint - Prepre\350evanje mi\232i\350no-kostnih obolenj_ dop ABJ.pptx) Preprečevanje mišično-kostnih obolenj Usposabljanje za razvoj pedagoškega dela s poudarkom na učitelju kot temeljnemu nosilcu sprememb pri razvoju kompetenc 21. stoletja 23.4.2019, GZS & NIJZ PREDAVATELJICA

Prikaži več

PowerPoint Presentation

PowerPoint Presentation Napovedno oglaševanje Kombiniranje internih in eksternih podatkov za boljšo učinkovitost oglaševanja Miloš Suša, iprom Andraž Zorko, Valicon Mojca Pesendorfer, Atlantic Grupa Ljubljana, 22.10.2018 PREDIKTIVNO

Prikaži več

Uradni list Republike Slovenije Št. 17 / / Stran 2557 Verzija: v1.0 Datum: Priloga 1: Manevri in tolerance zadovoljive izurjeno

Uradni list Republike Slovenije Št. 17 / / Stran 2557 Verzija: v1.0 Datum: Priloga 1: Manevri in tolerance zadovoljive izurjeno Uradni list Republike Slovenije Št. 17 / 10. 4. 2017 / Stran 2557 Verzija: v1.0 Datum: 26.07.2016 Priloga 1: Manevri in tolerance zadovoljive izurjenosti V nadaljevanju je opisan programa leta in s tem

Prikaži več

Laboratorij za strojni vid, Fakulteta za elektrotehniko, Univerza v Ljubljani Komunikacije v Avtomatiki Vaje, Ura 8 Matej Kristan

Laboratorij za strojni vid, Fakulteta za elektrotehniko, Univerza v Ljubljani Komunikacije v Avtomatiki Vaje, Ura 8 Matej Kristan Laboratorij za strojni vid, Fakulteta za elektrotehniko, Univerza v Ljubljani Komunikacije v Avtomatiki Vaje, Ura 8 Matej Kristan Vsebina današnjih vaj: ARP, NAT, ICMP 1. ARP

Prikaži več