Zbornik predavanj in referatov 11. Slovenskega posvetovanja o varstvu rastlin z mednarodno udeležbo Bled, marec 2013 PREUČEVANJE UČINKOVITOSTI R
|
|
- Tim Filipič
- pred 4 leti
- Pregledov:
Transkripcija
1 PREUČEVANJE UČINKOVITOSTI RAZLIČNIH BIOTIČNIH AGENSOV ZA ZATIRANJE OGRCEV (Scarabaeidae) NA TRAVINJU IZKUŠNJE S KOČEVSKEGA Žiga LAZNIK 1, Matej VIDRIH 2, Stanislav TRDAN 3 1,2,3 Univerza v Ljubljani, Biotehniška fakulteta, Oddelek za agronomijo, Katedra za fitomedicino, kmetijsko tehniko, poljedelstvo, pašništvo in travništvo, Ljubljana IZVLEČEK 151 V letu 2012 smo izvedli 5-bločni poljski poskus zatiranja ogrcev na travinju v Gotenici. V poskusu smo preučevali insekticidno delovanje različnih pripravkov, katerih aktivno snov predstavljajo biotični agensi Beauveria brongniartii, B. bassiana, Bacillus thuringiensis var. kurstaki, B. thuringiensis var. tenebrionis in Heterorhabditis bacteriophora. Biotične agense smo v tla vnesli dvakrat, in sicer 17. aprila ter 31. avgusta. Z entomopatogenimi ogorčicami (H. bacteriophora) smo zemljišče poškropili dva tedna po vnosu ostalih biotičnih agensov. S standardno detekcijsko metodo za talne škodljivce - talnimi izkopi - smo 16. aprila, 24. maja, 20. junija, 10. julija, 9. avgusta, 10. septembra, 22. oktobra in 20. novembra spremljali populacijsko dinamiko ogrcev v tleh. Morfološka analiza ogrcev je pokazala, da pripadajo junijskemu hrošču (Amphimallon solstitiale), julijskemu hrošču (Anomala dubia), vrtnemu hrošču (Phyllopertha horticola) in v manjšem obsegu tudi poljskemu majskemu hrošču (Melolontha melolontha) ter gozdnemu majskemu hrošču (Melolontha hippocastani). Ugotovili smo, da se je povprečno število ogrcev razvojnih stopenj L1 in L2 po vnosu vseh biotičnih agensov v tleh zmanjšalo pod gospodarski prag škodljivosti (od 30 do 40 ogrcev/m 2 za L1 oz. od 20 do 30 ogrcev/m 2 za L2), medtem ko smo zmanjšanje ogrcev razvojne stopnje L3 pod gospodarski prag škodljivosti (10 ogrcev/m 2 ) dosegli le ob uporabi pripravkov, katerih aktivno snov so predstavljale entomopatogene glive v kombinaciji z entomopatogenimi ogorčicami. Ključne besede: biotično varstvo rastlin, ogrci, Scarabaeidae, naravno travinje, Kočevska ABSTRACT TESTING THE EFFICACY OF DIFFERENT BIOLOGICAL CONTROL AGENTS AGAINST WHITE GRUBS (Scarabaeidae) ON GRASSLAND EXPERINCES FROM KOČEVJE REGION In 2012, we conducted a 5-block field experiment in Gotenica (Slovenia), in which we tested different control methods of white grubs on grassland. In an experiment we studied the insecticidal activity of different products which active ingredients are biological agents Beauveria brongniartii, B. bassiana, Bacillus thuringiensis var. kurstaki, B. thuringiensis var. tenebrionis and Heterorhabditis bacteriophora. During the time period we applied biological agents twice, namely on 17 th April and 31 st August. Entomopathogenic nematodes (H. bacteriophora) were applied two weeks after the application of other biological control agents. With a standard detection methods of soil pests - soil excavation - on 16 th April, 24 th May, 20 th June, 10 th July, 9 th August, 10 th September, 22 nd October, and 20 th November we monitored the population dynamics of white grubs in the soil. The morphological analysis of 1 doc. dr., Jamnikarjeva 101, SI-1111 Ljubljana 2 doc. dr., prav tam 3 prof. dr., prav tam
2 white grubs showed the major presence of June beetle ( Amphimallon solstitiale), margined vine chafer ( Anomala dubia), garden chafer ( Phyllopertha horticola) and in smaller extent also of common cockchafer ( Melolontha melolontha) and forest cockchafer ( Melolontha hippocastani). Results showed that the average number of white grubs (L1 and L2) after the application of biological agents into the soil, decreased under the economical threshold of noxiousness (from 30 to 40 white grubs L1/m 2, from 20 to 30 white grubs L2/m 2, respectively), meanwhile the reduction of developmental stage L3 of white grubs only was attained when products with active ingredients of entomopathogenic fungus in a combination with entomopathogenic nematodes were used. Key words: biological control, grubs, Scarabaeidae, grassland, Kočevje region 1 UVOD 152 Ogrci (ličinke) nekaterih vrst hroščev iz družine pahljačnikov (Scarabaeidae) - poljski majski hrošč ( Melolontha melolontha), gozdni majski hrošč ( M. hippocastani), junijski hrošč (Amphimallon solstitialis), julijski hrošč ( Anomala dubia) in vrtni hrošč ( Phyllopertha horticola) - lahko ob prerazmnožitvi predstavljajo gospodarsko pomembne škodljivce na travinju (Laznik et al., 2012). Ličinke omenjenih hroščev se prehranjujejo s koreninami rastlinskih vrst v travni ruši. Neposredna škoda se kaže kot zmanjšanje sposobnosti trav za sprejem vode in hranil ter zmanjšana stabilnost travnega pokrova. Slednje vodi na pašnikih k ogolitvam zemljišč in zdrsnih poškodb pašnih živali. Travna ruša ob zmanjšanju obsega koreninskega spleta rumeni in propada, njena pohodnost je zmanjšana, videz pa okrnjen. Ob močnejših prerazmnožitvah ogrcev so prizadete večje sklenjene površine, ki jih je namalokrat potrebno obnoviti. Posredno (sekundarno) škodo predstavljajo raztrganine in naluknjanje travnega pokrova, povzročene s strani sesalcev (npr. divjega prašiča - Sus scrofa) ali ptičev, ki ogrce v travni ruši iščejo za lastno prehrano (Genov, 1981). Zatiranje odraslih osebkov je skoraj nesmiselno in največkrat ni potrebno, zato je potrebno nameniti večjo pozornost ogrcem. V Sloveniji je trenutno registriran le en pripravek (aktivna snov teflutrin) za zatiranje talnih škodljivcev, vendar ne za uporabo na travinju. Številni strokovnjaki zato eno od možnih rešitev za zmanjšanje škodljivosti ogrcev na travinju vidijo v biotičnem varstvu. S problematiko ogrcev so se v Sloveniji srečali na območju Črnega vrha nad Idrijo med leti 2002 in Zaradi izredne občutljivosti kraške pokrajine so se v letu 2005 odločili za biotično zatiranje škodljivca s entomopatogeno glivo Beauveria brongniartii (Sacc.) Petch. Pred vnososm biotičnih agensov v tla so s standardno metodo talnih izkopov prešteli število ogrcev/m 2 površine. Ugotovljeno število je v nekaterih primerih presegalo 300, kritično število za omenjenega škodljivca pa za travno rušo znaša od 30 do 40 ogrcev L1/m 2, od 20 do 30 ogrcev L2/m 2 oz. od 10 do 20 ogrcev L3/m 2 ) (Huiting et al., 2006). Biotično zatiranje z glivo B. brongniartii je bilo izvedeno v juniju 2005 na 92 ha travnikov. Zmanjšanje števila ogrcev, ki ga lahko pripišemo delovanju glive B. brongniartii, je bilo 38,7 %. Skupno zmanjšanje števila ogrcev na travnikih, tretiranih z glivo B. brongniartii, se je zmanjšalo za 88,2 % (Poženel, 2005). Entomopatogene ogorčice (EO) so talni organizmi, ki živijo z bakterijami v simbiontsko - mutualističnem odnosu. Uporaba EO kot načina biotičnega varstva rastlin pred škodljivimi žuželkami je dobro znana (Kaya in Gaugler, 1993). Tako domače (Laznik et al., 2009a) kot nekatere tuje raziskave (Koppenhöffer in Kaya, 1997; Koppenhöfer et al., 2004) so pokazale, da so lahko EO učinkoviti biotični agensi za zatiranje ogrcev v tleh. Raziskave predvsem izpostavljajo vrsto Heterorhabditis bacteriophora, ki je domorodna tudi v Sloveniji (Laznik et al., 2009b), saj so v nekaterih primerih dosegli tudi do 96 % uspešnost zatiranja ogrcev v tleh. V sorodni raziskavi Koppenhöffer in Kaya (1997) omenjata tudi možnost sočasnega tretiranja z bakterijo Bacillus thuringiensis var. kurstaki, ki je v pripravku Delfin registrirana tudi v
3 Sloveniji. Izmed že preučevanih biotičnih aktivnih snovi pa smo želeli v našem poskusu preiskusiti tudi entomopatogeno glivo Beauveria bassiana (Bals.-Criv.) Vuill., ki je pri nas trenutno registrirana v pripravku Naturalis, entomopatogeno glivo B. brongniartii, ki se je v letih izkazala kot zadovoljivo učinkovita ter bakterijo B. thuringiensis var. tenebrionis (pripravek Novodor), ki smo jo za namen našega poskusa uvozili iz Madžarske. Nekatere predhodne raziskave so pokazale, da so omenjeni agensi učinkovita alternativna rešitev pri zatiranju ogrcev v tleh (Dhoj et al., 2008; Koppenhöfer et al., 2004). 2 MATERIAL IN METODE DELA V Gotenici (zemljepisna širina: ,53 N; zemljepisna dolžina: ,72 E, nadmorska višina: 659 m) smo v letu 2012 (16. april) zastavili 5-bločni poskus z 10 obravnavanji (parcelami) v vsakem od blokov. Velikost vsake parcele v bloku je bila 5 x 5 m. Obravnavanja v poskusu so navedena v preglednici 1. Preglednica 1: Obravnavanja, ki smo jih leta 2012 vključili v poljski poskus zatiranja ogrcev na travinju v Gotenici. 153 Obravnavanje Aktivna snov Koncentracija Delfin B. thuringiensis var. kurstaki 60 kg/ha (0,025 %); okuženo zrnje ječmena Naturalis B. bassiana 60 kg/ha (0,2 %); okuženo zrnje ječmena Novodor B. thuringiensis var. tenebrionis 60 kg/ha (0,16 %); okuženo zrnje ječmena Melocont B. brongniartii 60 kg/ha; okuženo zrnje ječmena Delfin + Nemasys B. thuringiensis var. kurstaki + H. 60 kg/ha (0,025 %); okuženo bacteriophora zrnje ječmena + 5 x 10 9 IL/ha Naturalis + Nemasys B. bassiana + H. bacteriophora 60 kg/ha (0,2 %); okuženo zrnje ječmena + 5 x 10 9 IL/ha 60 kg/ha (0,16 %); okuženo zrnje ječmena + 5 x 10 9 IL/ha Novodor + Nemasys B. thuringiensis var. tenebrionis + H. bacteriophora Melocont + Nemasys B. brongniartii + H. bacteriophora 60 kg/ha; okuženo zrnje ječmena + 5 x 10 9 IL/ha Nemasys H. bacteriophora 5 x 10 9 IL/ha Kontrola voda S standardno detekcijsko metodo za talne škodljivce, talnimi izkopi, smo 16. aprila, 24. maja, 20. junija, 10. julija, 9. avgusta, 10. septembra, 22. oktobra in 21. novembra spremljali populacijsko dinamiko ogrcev v tleh. Morfološka analiza ogrcev je pokazala, da pripadajo predvsem junijskemu hrošču (Amphimallon solstitiale), julijskemu hrošču (Anomala dubia), vrtnemu hrošču (Phyllopertha horticola) in v manjšem obsegu tudi poljskemu majskemu hrošču (Melolontha melolontha) ter gozdnemu majskemu hrošču (Melolontha hippocastani). V poskusu smo preučevali insekticidno delovanje različnih pripravkov, katerih aktivne snovi predstavljajo biotični agensi Beauveria brongniartii, B. bassiana, Bacillus thuringiensis var. kurstaki, B. thuringiensis var. tenebrionis in Heterorhabditis bacteriophora. Biotične agense smo v letu 2012 v tla vnesli dvakrat, in sicer 17. aprila ter 31. avgusta. S prvo aplikacijo biotičnih agensov smo želeli zatirati prezimele stadije ogrcev v tleh, medtem ko smo z drugo aplikacijo vplivali na preživetje»letošnjih«ogrcev v tleh. V obeh primerih je bilo tretiranje upravičeno, saj je bil gospodarski prag škodljivosti ogrcev v tleh presežen. Entomopatogene ogorčice ( H. bacteriophora) smo na zemljišče nanesli (škropilnica) dva tedna po vnosu ostalih biotičnih agensov. Slednje smo nanesene na sterilizirano ječmenovo zrnje v tla vnesli z parcelno sejalnico Hunters, ki je sicer namenjena za direktno setev (Hunter Rotary Strip Seeder, Velika Britanija) v rušo pašnikov. Ta sejalnica s predhodnim frezanjem ustvari boljše
4 razmere za uspevanje biotičnih agensov, nanesenih na ječmenovo zrnje. Biotične agense, ki so bili pripravljeni za aplikacijo z raztopino (suspenzija entomopatogenih ogorčic) smo nanesli na travno rušo z batno škropilnico SOLO SO 463 z manometrom in maksimalnim tlakom 3 bare. Vrednosti povprečnega števila ogrcev/m 2 različnih razvojnih stopenj v odvisnosti od termina vzorčenja in obravnavanja smo analizirali z ANOVO s programom Statgraphics Plus for Windows 4.0 (Statistical Graphics Corp., Manugistics, Inc.). Statistično značilne razlike smo določili s Student-Newman-Keulsovim preizkusom mnogoterih primerjav (α = 0,05). 3 REZULTATI Na skupno število ogrcev v tleh (L1, L2 in L3) so signifikantno značilno vplivali termin vzorčenja (P < ), izbrani način zatiranja (P = ) ter interakcija med njima (P = ). Skupno število ogrcev v tleh je bilo najvišje v aprilu (57 ± 8 ogrcev/m 2 ) in se je po nanosu biotičnih agensov zmanjševalo (julij: 19 ± 3 ogrcev/m 2 ) do avgusta, ko se je njihovo število v tleh ponovno povečalo (51 ± 6 ogrcev/m 2 ) (preglednica 2). Drugi nanos biotičnih agensov je nato vplival na postopno zmanjševanje ogrcev v tleh do novembra, ko smo zabeležili 32 ± 3 ogrcev/m 2 (slika 1). Od preučevanih biotičnih agensov smo signifikantno nižje povprečno število ogrcev/m 2 v primerjavi s kontrolo (53 ± 13 ogrcev/m 2 ) dosegli ob uporabi pripravkov Delfin (34 ± 4 ogrcev/m 2 ), Delfin + H. bacteriophora (30 ± 7 ogrcev/m 2 ), Melocont + H. bacteriophora (27 ± 7 ogrcev/m 2 ) in Novodor (29 ± 4 ogrcev/m 2 ) (slika 2). 154 Preglednica 2: Povprečno število ogrcev/m 2 v letu Termin štetja Razvojna stopnja L1 L2 L3 16. april 28,9 13,4 14,5 24. maj 22,4 11,2 15,9 20. junij 11,4 8, julij 2 12,8 2,4 9. avgust 15 34,3 1,2 10. september 4 6,6 27,4 22. oktober 6,4 9,8 28,4 21. november 3,2 3,1 25,3 Na povprečno število ogrcev prve stopnje (L1) je signifikantno značilno vplival le termin vzorčenja (P < ). Največ ogrcev smo v tleh našli v aprilu (29 ± 7 ogrcev/m 2 ). Njihovo število se je po nanosu biotičnih agensov zmanjševalo (julij: 2 ± 1 ogrcev/m 2 ) do avgusta, ko se je njihovo število v tleh ponovno povečalo (15 ± 5 ogrcev/m 2 ). Drugi nanos biotičnih agensov je nato vplival na postopno zmanjševanje ogrcev v tleh do novembra, ko smo zabeležili 3 ± 1 ogrcev/m 2 (Slika 1). Od preučevanih biotičnih agensov smo signifikantno nižje povprečno število ogrcev/m 2 v primerjavi s kontrolo (22 ± 10 ogrcev/m 2 ) dosegli le ob uporabi pripravka Novodor (5 ± 1 ogrcev/m 2 ) (slika 2). Na povprečno število ogrcev druge stopnje (L2) so signifikantno značilno vplivali termin vzorčenja (P < ), izbrani način zatiranja (P = ) ter interakcija med njima (P = ). V aprilu smo v tleh našli 14 ± 3 ogrcev/m 2. Po nanosu biotičnih agensov se je njihovo število zmanjševalo (junij: 8 ± 2 ogrcev/m 2 ) do julija, ko se je njihovo število v tleh ponovno povečalo (14 ± 3 ogrcev/m 2 ). Drugi nanos biotičnih agensov v avgustu je nato vplival na postopno zmanjševanje ogrcev v tleh do novembra, ko smo zabeležili 3 ± 1 ogrcev/m 2 (slika 1). Od preučevanih biotičnih agensov smo signifikantno nižje povprečno
5 število ogrcev/m 2 v primerjavi s kontrolo (18 ± 5 ogrcev/m 2 ) dosegli le ob uporabi pripravka Delfin + H. bacteriophora (7 ± 2 ogrcev/m 2 ) (slika 2). 155
6 156
7 157 Na povprečno število ogrcev tretje stopnje (L3) so signifikantno značilno vplivali termin vzorčenja (P < ), izbrani način zatiranja (P = ) ter interakcija med njima (P = ). V aprilu smo v tleh našli 15 ± 3 ogrcev/m 2. Po nanosu biotičnih agensov je njihovo število v tleh v maju ostalo nespremenjeno, zmanjšalo pa se je v juniju, juliju in avgustu predvsem na račun zabubljenja ogrcev. Poletna aplikacija biotičnih agensov ni vplivala na zmanjšanje števila tretje stopnje ličink v tleh, nasprotno, njihovo število se je celo povečalo (november: 25 ± 2 ogrcev/m 2 ) (s lika 1). Od preučevanih biotičnih agensov ali njihovih kombinacij nobeden v primerjavi s kontrolo ni signifikantno vplival na zmanjšanje ogrcev v tleh. V poskusu v Gotenici sta bili opravljeni tudi dve košnji po standarnem postopku ugotavljanja pridelka suhega zelinja. Prva košnja je bila opravljena 24. maja 2012, druga košnja pa 9. avgusta. Med obema košnjama je bilo 78 rastnih dni razmika. Pri prvi košnji je bil največji pridelek suhega zelinja (2.370 kg/ha) ugotovljen v obravnavanju Hb in najmanjši (1255 kg/ha) v kontrolnem (netretiranem) postopku. Povprečni pridelek zelinja v vseh obravnavanjih je znašal 1755 kg/ha. Druga košnja v poskusu je dala v povprečju za 1200 kg/ha več suhega zelinja kot prva. V obravnavanjih Melocont in Mel+Hb smo ugotovili enak in največji pridelek (3715 kg/ha), medtem ko smo na parcelah, kjer je bil uporabljen pripravek Delfin, dosegli pridelek suhega zelinja le kg/ha. Skupni pridelek se je gibal med kg/ha (Del+Hb) in kg/ha (Naturalis) (slika 3). Stanje travne ruše (gostota poganjkov ruše, floristična sestava, proizvodni potencial) na poskusu v Gotenici je ustrezalo razmeram, ko je v tleh malo hranil za rast travne ruše ter so tla delno skeletna in plitva. Ruša na tej lokaciji je bila namreč gojena na ekološki način ter gnojena z nizkimi odmerki živinskega gnojila. Masa zračno suhega zelinja (kg/ha) bcd a 1.košnja 2.košnja ab ab abcd abc abcd ab cd cd abcd Delfin Del+Hb Novodor Nov+Hb Naturalis Nat+Hb Melocont Mel+Hb Hb Kontrola abc ab Obravnavanje d abc d d abc a cd Slika 3: Pridelek 1. in 2. košnje kot masa zračno suhega zelinja po obravnavanjih v poskusu v Gotenici v letu 2012.
8 4 DISKUSIJA 158 Rezultati naše raziskave so pokazali, da smo v tleh našli predvsem ogrce junijskega hrošča (Amphimallon solstitiale), julijskega hrošča ( Anomala dubia), vrtnega hrošča ( Phyllopertha horticola) in v manjšem obsegu tudi poljskega majskega hrošča (Melolontha melolontha) ter gozdnega majskega hrošča (Melolontha hippocastani). Tuji viri (Huiting et al., 2006) navajajo kot kritično število ogrcev L1 na travinju med 30 in 40 ogrcev/m 2. Ob uporabi vseh biotičnih pripravkov nam je uspelo število ogrcev v tleh spraviti pod gospodarski prag škodljivosti. Od preučevanih pripravkov je po dobri insekticidni učinkovitosti izstopal pripravek na podlagi aktivne snovi B. thuringiensis var. tenebrionis. Do podobnih ugotovitev so prišli tudi v nekaterih sorodnih raziskavah (Koppenhöffer in Kaya, 1997; Koppenhöfer et al., 2004), kjer so preučevani biotični agensi izkazali visoko stopnjo smrtnosti različnih vrst ogrcev v tleh. Za ličinke L2 na travinju tuji viri navajajo kritično število med 20 in 30/m 2 (Huiting et al., 2006). Ob uporabi vseh biotičnih pripravkov nam je uspelo število ogrcev v tleh spraviti pod gospodarski prag škodljivosti do junija. V avgustu se je njihovo število ponovno povečalo. Po drugi aplikaciji biotičnih agensov ob koncu avgusta se je število ogrcev (L2) v septembru, oktobru in novembru ponovno zmanjšalo pod gospodarski prag škodljivosti. Od preučevanih pripravkov je po zadovoljivi učinkovitosti izstopal pripravek na podlagi aktivne snovi B. thuringiensis var. kurstaki v kombinaciji z entomopatogeno ogorčico vrste H. bacteriophora. Koppenhöffer in Kaya ( 1997) poročata o učinkovitem sinergističnem delovanju omenjenih biotičnih agensov pri zatiranju različnih vrst ogrcev v tleh, kar smo potrdili tudi v našem poskusu. Tuji viri navajajo kot kritično število ličink L3 na travinju okoli 10/m 2 (Huiting et al., 2006). V majskem terminu smo le ob uporabi pripravkov, katerih aktivno snov so predstavljale entomopatogene glive v kombinaciji z entomopatogenimi ogorčicami, populacijo ogrcev v tleh držali pod gospodarskim pragom škodljivosti. Ostali pripravki niso bili učinkoviti. S poletno aplikacijo biotičnih agensov nismo vplivali na zmanjšanje ogrcev (L3) v tleh z nobenim od preučevanih pripravkov. Na podlagi naših enoletnih rezultatov zaključujemo, da je s preučevanimi biotičnimi agensi mogoče zatirati le mlajše razvojne stopnje ogrcev v tleh (L1 in L2), medtem ko so starejše razvojne stopnje (L3) z biotičnimi agensi težko obvladljive. 5 ZAHVALA Raziskava, predstavljena v tem prispevku, je nastala s finančno pomočjo Javne agencije za raziskovalno dejavnost RS in Ministrstva za kmetijstvo in okolje v okviru CRP projekta V Za tehnično pomoč pri poskusu se zahvaljujemo tehničnemu sodelavcu Jaki Rupniku. Posebna zahvala gre tudi gospodu Marku Kocjančiču, uporabniku travnika v Gotenici, kjer smo izvedli poskus. 6 LITERATURA Dhoj, G.C.Y., Keller, S., Nagel, P., Kafle, L Virulence of Metarhizium anisopliae and Beauveria bassiana against common white grubs in Nepal. Formosan Entomol. 28: Genov, P Food composition of Wild boar in north-eastern and western Poland. Acta Theriologica 26: Huiting, H.F., Moraal, L.G., Griepink, F.C., Ester. A Biology, control and luring of the cockchafer, Melolontha melolontha, current control possibilities and pheromones. Applied Plant Research Unit AGV PPO no I. Kaya H.K., Gaugler R Entomopathogenic nematodes. Ann. Rev. Entomol., 38: Koppenhöfer, A.M., Kaya, H.K Additive and Synergistic Interaction between Entomopathogenic Nematodes and Bacillus thuringiensis for Scarab Grub Control. Biological Control 8:
9 Koppenhöffer, A.M, Fuzy, E. M., Crocker, R., Gelernter, W., Polavarapu, S Pathogenicity of Steinernema scarabaei, Heterorhabditis bacteriophora and S. glaseri to twelve white grub species. Biocontrol Sci. Technol. 14: Laznik, Ž., Vidrih, M., Trdan, S Effect of different entomopathogens against white grubs (Coleoptera: Scarabaeidae) in organic hay-making grassland. Arch. Biol. Sci. 64: Laznik Ž., Tóth T., Lakatos T., Vidrih M., Trdan S. 2009a. Efficacy of two strains of Steinernema feltiae (Filipjev) (Rhabditida: Steinernematidae) against third-stage larvae of common cockchafer (Melolontha melolontha [L.], Coleoptera, Scarabaeidae) under laboratory conditions. Acta Agric. Slov. 93: Laznik Ž., Tóth T., Lakatos T., Trdan S. 2009b. Heterorhabditis bacteriophora (Poinar) the first member from Heterorhabditidae family in Slovenia. Acta Agric. Slov. 93: Poženel A Prerazmnožitev poljskega majskega hrošča (Melolontha melolontha L.) na Idrijskem. V: Zbornik predavanj in referatov 7. slovenskega posvetovanja o varstvu rastlin, Zreče, marec Maček J. (ur.). Ljubljana, Društvo za varstvo rastlin Slovenije:
Zbornik predavanj in referatov 13. Slovenskega posvetovanje o varstvu rastlin z mednarodno udeležbo Rimske Toplice, marec 2017 VPLIV MEHANIČNEGA
VPLIV MEHANIČNEGA ODSTRANJEVANJA LISTJA NA ZMANJŠANJE INFEKCIJSKEGA POTENCIALA JABLANOVEGA ŠKRLUPA (Venturia inaequalis) Jože MIKLAVC 1, Boštjan MATKO 2, Miro MEŠL 3, Marjeta MIKLAVC 4, Biserka DONIK PURGAJ
Prikaži večMicrosoft Word - 18laznik.doc
Acta agriculturae Slovenica, 91-1, maj 2008 str. 227-237 Agrovoc descriptors: biological control, natural enemies, beneficial organisms, biological control agents, foliar application, insect nematodes,
Prikaži večZbornik predavanj in referatov 13. Slovenskega posvetovanje o varstvu rastlin z mednarodno udeležbo Rimske Toplice, marec 2017 ZMANJŠEVANJE POPU
ZMANJŠEVANJE POPULACIJE KORUZNEGA HROŠČA (Diabrotica virgifera virgifera) (Coleoptera: Chrysomelidae) Z METODO ZBEGANJA Magda RAK CIZEJ 1, Silvo ŽVEPLAN 2, Iris ŠKERBOT 3, Jolanda PERSOLJA 4 1,2,4 Inštitut
Prikaži večZbornik predavanj in referatov 13. Slovenskega posvetovanja o varstvu rastlin z mednarodno udeležbo Rimske Toplice, marec 2017 POJAV SIVE GROZDN
POJAV SIVE GROZDNE PLESNI NA GROZDJU KOT POSLEDICA NAPADA DRUGEGA RODU GROZNIH SUKAČEV Marjeta MIKLAVC 1, Jože MIKLAVC 2, Boštjan MATKO 3, Miro MEŠL 4 Kmetijsko gozdarska zbornica Slovenije, Zavod Maribor
Prikaži večV javna predstavitev rezultatov1 [Compatibility Mode]
Sklop 4: Možnost hkratne uporabe entomopatogenih ogorčic in fitofarmacevtskih sredstev z namenom povečanja učinkovitosti in gospodarnosti zatiranja škodljivih organizmov Izvajalci: Univerza v Ljubljani,
Prikaži večPraktične smernice pri uporabi biotičnih metod varstva rastlin in FFS na osnovi mikroorganizmov v jagodah in ameriških borovnicah
Praktične smernice pri uporabi biotičnih metod varstva rastlin in FFS na osnovi mikroorganizmov v jagodah in ameriških borovnicah Primož Žigon, Špela Modic, Jaka Razinger Ljubljana 2017 Kmetijski inštitut
Prikaži večPasa_konj
Nadzorovana paša konj mag. Matej Vidrih Katedra za pridelovanje krme in pašništvo, Oddelek za agronomijo Kratka predstavitev: 1. Ureditev zemljišča za nadzorovano pašo konj 2. Značilnosti paše konj 3.
Prikaži večMilan Repič Učinki sprememb gnojenja z dušičnimi gnojili pri pridelavi-LD [Združljivostni način]
Učinki sprememb gnojenja z dušičnimi gnojili pri pridelavi poljščin v praksi Milan Repič, ŽIPO Lenart Drago Majcen, Karsia Dutovlje d.o.o Draga Zadravec KGZS-Zavod Maribor Razlogi za spremembe Strokovno
Prikaži večMicrosoft Word - HINF_17_07 (3)
hmeljarske informacije Izdaja Inštitut za hmeljarstvo in pivovarstvo Slovenije, Cesta žalskega tabora 2, 3310 Žalec Urednik: Gregor Leskošek, e-pošta uredništva: gregor.leskosek@ihps.si Uredniški odbor:
Prikaži večZAGOVOR DIPLOMSKEGA DELA Preučevanje alternativnih pripravkov za varstvo čebule pred boleznimi in škodljivci
PREUČEVANJE ALTERNATIVNIH PRIPRAVKOV ZA VARSTVO ČEBULE PRED BOLEZNIMI IN ŠKODLJIVCI LOMBERGARJEVI DNEVI, 4. ZELENJADARSKI POSVET Matic Leben, dipl. ing. agrikulture Pesnica pri Mariboru, 6.12.2017 POVOD
Prikaži več47Gombač et al.(da)
Zbornik predavanj in referatov 10. slovenskega posvetovanja o varstvu rastlin z mednarodno udeležbo Podčetrtek, 1 2. marec 2011 305 PREUČEVANJE UČINKOVITOSTI NAVADNE NOKOTE IN VRTNEGA ŠETRAJA KOT VMESNIH
Prikaži večMicrosoft Word Okolju prijazno vrtnarstvo
Naziv programske enote Okolju prijazno vrtnarstvo Program Vrtnarstvo Področje KMETIJSTVO SPLOŠNI DEL Utemeljenost Program usposabljanja za odrasle osebe s področja Vrtnarstva je zasnovan na podlagi povpraševanja
Prikaži večPriloga II-Izhodišča-EKO
Hacquetova ulica 17, SI-1000 Ljubljana Slovenija/Slovenia T +386 (0)1 280 52 62 F +386 (0)1 280 52 55 E info@kis.si www.kis.si Izhodišča izdelave modelnih izračunov za določitev višine plačil za ukrep
Prikaži večMicrosoft Word - KME-PMG_2005.doc
KME-PMG 1 1 5 3 2 4 Zakon o državni statistiki (Uradni list RS, št. 45/95 in 9/01) Letni program statističnih raziskovanj (Uradni list RS, št. 99/05) Posredovanje podatkov je za pravne osebe obvezno. VPRAŠALNIK
Prikaži večMicrosoft PowerPoint - 14 IntrerspecifiOna razmerja .ppt
IV. POPULACIJSKA EKOLOGIJA 14. Interspecifična razmerja Št.l.: 2006/2007 1 1. INTERSPECIFIČNA RAZMERJA Osebki ene vrste so v odnosih z osebki drugih vrst, pri čemer so lahko ti odnosi: nevtralni (0), pozitivni
Prikaži večMicrosoft Word - bilten doc
Dekadni bilten vodnobilančnega stanja kmetijskih tal v Sloveniji 11. 20. avgust 2010 OBVESTILO Drugo dekado avgusta so zaznamovali pogosti intenzivni nalivi. Skupno je v teh dneh padlo največ dežja v zahodni
Prikaži večMicrosoft Word - KME-PMG 07.doc
KME-PMG 1 1 5 3 2 4 Zakon o državni statistiki (Uradni list RS, št. 45/95 in 9/01) Letni program statističnih raziskovanj (Uradni list RS, št. 117/07) Posredovanje podatkov je za pravne osebe obvezno.
Prikaži več3. Preizkušanje domnev
3. Preizkušanje domnev doc. dr. Miroslav Verbič miroslav.verbic@ef.uni-lj.si www.miroslav-verbic.si Ljubljana, februar 2014 3.1 Izračunavanje intervala zaupanja za vrednosti regresijskih koeficientov Motivacija
Prikaži več14 VPLIV SUŠE 1992 NA PRIDELEK KMETIJSKIH RASTLIN (KORUZA) Iztok Matajc* UDK Pričujoče delo obravnava vpliv kmetijske suše na pridelek koruze
14 VPLIV SUŠE 1992 NA PRIDELEK KMETIJSKIH RASTLIN (KORUZA) Iztok Matajc* UDK 62.112 Pričujoče delo obravnava vpliv kmetijske suše na pridelek koruze v dveh severovzhodnih predelih Slovenije leta 1992.
Prikaži večZbornik predavanj in referatov 11. Slovenskega posvetovanja o varstvu rastlin z mednarodno udeležbo Bled, marec 2013 FIELD TESTING OF ENTOMOPATH
FIELD TESTING OF ENTOMOPATHOGENIC OR POTENTIALLY PLANT GROWTH PROMOTING FUNGAL STRAINS FOR THE CONTROL OF CABBAGE ROOT FLY (Delia radicum L.) AND THEIR RHIZOPLANE COMPETENCE Jaka RAZINGER 1, Matthias LUTZ
Prikaži večKLIMATSKE ZNAČILNOSTI LETA 1993 Aleška Bernot-lvančič* Leto 1993 je bilo glede na podatke 30-letnega klimatološkega niza nadpovprečno toplo, s
KLIMATSKE ZNAČILNOSTI LETA 1993 Aleška Bernot-lvančič* Leto 1993 je bilo glede na podatke 30-letnega klimatološkega niza 1961-90 nadpovprečno toplo, sončno in suho. Po vremenu bi ga lahko razdelili na
Prikaži večDOPIS z glavo SLO
UČNI NAČRT PREDMETA / COURSE SYLLABUS Predmet: Raziskovalne metode v biologiji in ekologiji Course title: Scientific methods in biology and ecology Študijski program in stopnja Študijska smer Letnik Semester
Prikaži večZbornik predavanj in referatov 13. Slovenskega posvetovanje o varstvu rastlin z mednarodno udeležbo Rimske Toplice, marec 2017 POJAVLJANJE ŠKODL
POJAVLJANJE ŠKODLJIVIH ORGANIZMOV NA TRAVNI RUŠI NOGOMETNIH IGRIŠČ V SLOVENIJI Miha CURK 1, Matej VIDRIH 2, Žiga LAZNIK 3, Stanislav TRDAN 4 Biotehniška fakulteta, Oddelek za agronomijo, Ljubljana IZVLEČEK
Prikaži večPripravki granulocitov iz polne krvi (buffy coat)
Pripravki granulocitov iz polne krvi (buffy coat) - KLZ Podčetrtek, 8. 1 0. 2 0 16 AV TO R I C A : A n d r e j a H r a š o v e c - L a m p r e t, d r. m e d., s p e c. t r a n s f. m e d. S O AV TO R :
Prikaži večTEHNOLOŠKA NAVODILA EKO SAD zadnja verzija
Kmetijski inštitut Slovenije KGZS Zavod Novo mesto KGZS Zavod Ljubljana KGZS - Zavod Celje Fakulteta za kmetijstvo in biosistemske vede Maribor Tehnološko navodilo za ekološke sadjarje št. 3: Obiranje
Prikaži večDiapozitiv 1
Pridelava in poraba žita v Sloveniji, Svetu in EU Marjeta Bizjak Direktorat za kmetijstvo Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano Ljubljana, 25. 11. 2015 Vsebina Splošni podatki o kmetijstvu
Prikaži več(Microsoft Word - fungicidi in insekticidi v \236itih 2018)
Preglednica: Registrirana sredstva v Republiki Sloveniji za uporabo v žitih fungicidi(na dan 21. 3. 2018) pripravila Metka Barbarič, KGZS-zavod MS PRIPRAVEK ODMER EK /ha ACANO 1 l Listna pegavost pšenice,
Prikaži večPonudba rokovnikov Univerze v Ljubljani
Izzivi pri namakanju jagod prof. dr. Marina PINTAR Univerza v Ljubljani, Biotehniška Fakulteta, Ljubljana, Slovenija marina.pintar@bf.uni-lj.si 17. posvet o jagodi Ljubljana, 28. nov. 2018 ??? Cca 20 m2
Prikaži večUNIVERZA V LJUBLJANI
UNIVERZA V LJUBLJANI BIOTEHNIŠKA FAKULTETA ODDELEK ZA AGRONOMIJO Ana STARIHA KMETIJSTVO V BELI KRAJINI LETA 2020 DIPLOMSKI PROJEKT Univerzitetni študij - 1. stopnja Ljubljana, 2012 UNIVERZA V LJUBLJANI
Prikaži večNadzor UVHVVR nad prehranskimi in zdravstvenimi trditvami mag.Nadja Škrk Uprava za varno hrano, veterinarstvo in varstvo rastlin Ljubljana, decembe
Nadzor UVHVVR nad prehranskimi in zdravstvenimi trditvami mag.nadja Škrk Uprava za varno hrano, veterinarstvo in varstvo rastlin Ljubljana, december 2018 Glavni cilj živilske zakonodaje je zagotoviti varovanje
Prikaži večUpravljanje gozdnih habitatnih tipov in vrst v izbranih območjih Natura 2000 ob Muri IZVEDENI VARSTVENI UKREPI Štefan Kovač Dr. Gregor Božič Zaključna
Upravljanje gozdnih habitatnih tipov in vrst v izbranih območjih Natura 2000 ob Muri Štefan Kovač Dr. Gregor Božič Zaključna konferenca, Radenci, 29. 11. 2016 CILJI IZVEDENIH VARSTVENIH UKREPOV A/Krepitev
Prikaži večMicrosoft Word - PR18-HoceZrak-letno2018.docx
DAT: DANTE/NL/COZ/MB/212A/PR18-HoceZrak-letno2018.docx POROČILO O MERITVAH DELCEV PM10 V OBČINI HOČE-SLIVNICA V LETU 2018 Maribor, marec 2019 Naslov: Izvajalec: Nacionalni laboratorij za zdravje, okolje
Prikaži večnaslovnica gercer kos konv2
Naslov: OKOLJU PRIJAZNO VARSTVO RASTLIN Izobraževalni program: HORTIKULTURNI TEHNIK PTI, HORTIKULTURNI TEHNIK SSI Modul: SPECIALNO VARSTVO RASTLIN Sklop:1. sklop Avtorici: Andreja Gerčer, univ.dipl.ing.kmet.
Prikaži večUNIVERZA V LJUBLJANI BIOTEHNIŠKA FAKULTETA ODDELEK ZA AGRONOMIJO Maša ŠPARL PREUČEVANJE RAZVOJNEGA KROGA HMELJEVEGA RILČKARJA (Neoplinthus tigratus po
UNIVERZA V LJUBLJANI BIOTEHNIŠKA FAKULTETA ODDELEK ZA AGRONOMIJO Maša ŠPARL PREUČEVANJE RAZVOJNEGA KROGA HMELJEVEGA RILČKARJA (Neoplinthus tigratus porcatus [Panzer], Coleoptera, Curculionidae) V LABORATORIJSKIH
Prikaži večMASTER SCHEDULE SPRING 2019 MONTH DATE TIME VISITOR SC VS HOME SC APRIL 15 5:30 PM THUNDER 8 VS LIGHTNING 4 APRIL 15 6:30 PM BRUISERS 1 VS WHITE 3 APR
MASTER SCHEDULE SPRING 2019 MONTH DATE TIME VISITOR SC VS HOME SC APRIL 15 5:30 PM THUNDER 8 VS LIGHTNING 4 APRIL 15 6:30 PM BRUISERS 1 VS WHITE 3 APRIL 15 7:30 PM CRUSH 0 VS LEAFS 3 APRIL 15 8:30 PM BLACK
Prikaži večVarstvo žit 2018 Priaxor NOVO Retengo NOVO
Varstvo žit 2018 Priaxor NOVO Retengo NOVO Okvirni načrt varstva žit zatiranje škodljivcev zatiranje bolezni Caramba se uporablja samo za zaščito klasa pšenice! zatiranje širokolistnih plevelov Biathlon
Prikaži večOpozorilo: Neuradno prečiščeno besedilo predpisa predstavlja zgolj informativni delovni pripomoček, glede katerega organ ne jamči odškodninsko ali kak
Opozorilo: Neuradno prečiščeno besedilo predpisa predstavlja zgolj informativni delovni pripomoček, glede katerega organ ne jamči odškodninsko ali kako drugače. Neuradno prečiščeno besedilo Uredbe o izvajanju
Prikaži večSpremljanje in obvladovanje stroškov
Spremljanje in obvladovanje stroškov v podjetjih mag. Jana Trbižan Dnevni red Razvrščanje in razmejevanje stroškov Ugotavljanje stroškov po dejavnostih Obvladovanje stroškov 1 Pomembno je poznati stroškovna
Prikaži večSoil remediation
TLA PONOR IN IZVOR POTENCIALNO NEVARNIH SNOVI V OKOLJU prof. dr. Helena Grčman Okoljski dan gospodarstva 1.junij 2017 KAJ SO TLA? DEGRADACIJE TAL Thematic Strategy for Soil Protection (COM(2006) 231)
Prikaži večMicrosoft Word - agrobilten_ doc
Dekadni bilten vodnobilančnega stanja v Sloveniji 1. april 3. april 9 OBVESTILO Ob prehodu v drugo polovico aprila so se tla že zelo izsušila. A visoke temperature zraka so popustile in po večini Slovenije
Prikaži večPoročilo z dne 14. maj 2019 Referenčno območje: slovenski in italijanski Kras VREME: Graf 1: Beležene in predvidene padavine in temperature (na desni
Referenčno območje: slovenski in italijanski Kras VREME: Graf 1: Beležene in predvidene padavine in temperature (na desni strani osi) na italijanskem Krasu. Temperatura( C) - Temperatura (v o C); Pioggia(mm)
Prikaži večMicrosoft Word - ARRS-MS-BR-07-A-2009.doc
RAZPIS: Javni razpis za sofinanciranje znanstvenoraziskovalnega sodelovanja med Republiko Slovenijo in Federativno Republiko Brazilijo v letih 2010 2012 (Uradni list RS št. 53/2009) Splošna opomba: Vnosna
Prikaži več(Microsoft Word - Kisovec meritve PM10 in te\236kih kovin-februar 13.doc)
REPUBLIKA SLOVENIJA MINISTRSTVO ZA KMETIJSTVO IN OKOLJE AGENCIJA REPUBLIKE SLOVENIJE ZA OKOLJE KISOVEC-MERITVE DELCEV PM 10 IN TEŽKIH KOVIN Kisovecmeritve delcev PM 10 in težkih kovin AGENCIJA REPUBLIKE
Prikaži večMicrosoft PowerPoint - cigre_c2_15.ppt [Compatibility Mode]
Univerza v Mariboru Fakulteta za elektrotehniko, računalništvo in informatiko Boštjan Polajžer, Drago Dolinar, Jožef Ritonja (FERI) bostjan.polajzer@um.si Andrej Semprimožnik (ELES) KAZALNIKI KAKOVOSTI
Prikaži večSANTE/10865/2017-EN
EVROPSKA KOMISIJA Bruselj, 10.11.2017 C(2017) 7431 final IZVEDBENA UREDBA KOMISIJE (EU) / z dne 10.11.2017 o spremembi Izvedbene uredbe (EU) 2016/6 o uvedbi posebnih pogojev za uvoz krme in živil, ki izvirajo
Prikaži več48Devetak & Trdan(da)
Zbornik predavanj in referatov 10. slovenskega posvetovanja o varstvu rastlin z mednarodno udeležbo Podčetrtek, 1 2. marec 2011 311 SEZONSKA DINAMIKA KAPUSOVE SOVKE (Mamestra brassicae [L.], Lepidoptera,
Prikaži večMicrosoft Word - ARRS-MS-CEA-03-A-2009.doc
RAZPIS: Javni razpis za sofinanciranje znanstvenoraziskovalnega sodelovanja med Republiko Slovenijo in Komisariatom za atomsko energijo (CEA) Francoske republike v letih 2009-2011 Splošna opomba: Vnosna
Prikaži večZapisnik 1
Letno poročilo o študentski anketi UP FHŠ za študijsko leto 2014/15 Letno poročilo o rezultatih anketiranja se pripravi skladno s Pravilnikom o izvajanju študentske ankete Univerze na Primorskem in vsebuje:
Prikaži večVečna pot 2, SI-1000 Ljubljana VABILO Otrokov svet je svež, nov in lep, poln vznemirjenj, čudenja in presenečenj in prav tak je slovenski gozd! Gozdar
VABILO Otrokov svet je svež, nov in lep, poln vznemirjenj, čudenja in presenečenj in prav tak je slovenski gozd! je v zadnjih letih pridobil številne izkušnje in znanja za podporo privlačnejšemu vzgojnoizobraževalnemu
Prikaži večNOVALIS
ŠVICARSKE HIBRIDNE IN SORTNE TM, TDM IN DTM Slovenski trg oskrbujemo z: KWS hibridi semenske koruze, prezimno oljno ogrščico, krmni sirek, sončnicami OH Semenskimi TM, TDM in DTM Predstavitev podjetja
Prikaži večPowerPointova predstavitev
»ŠTUDIJA O IZVEDLJIVOSTI PROJEKTA PRIDELAVE IN PREDELAVE SLADKORNE PESE«Državni svet. 14.11. 2013 Prof. dr. Črtomir Rozman Svetovna proizvodnja sladkorja 123 držav: 80% sladk. Trs, 20 % sladk. Pesa 43
Prikaži večUradni list Republike Slovenije Št. 44 / / Stran 6325 PRILOGA II Del A NAJVEČJE MERE IN MASE VOZIL 1 NAJVEČJE DOVOLJENE MERE 1.1 Največja
Uradni list Republike Slovenije Št. 44 / 18. 8. 2017 / Stran 6325 PRILOGA II Del A NAJVEČJE MERE IN MASE VOZIL 1 NAJVEČJE DOVOLJENE MERE 1.1 Največja dolžina: - motorno vozilo razen avtobusa 12,00 m -
Prikaži večSuša spomladanska - Tehnološka navodila
Gospodinjska ulica 6, 1000 Ljubljana tel.: (01) 513 66 00, faks: (01) 513 66 50 E-pošta: kgzs@kgzs.si www.kgzs.si TEHNOLOŠKA PRIPOROČILA ZA BLAŽENJE POSLEDIC SPOMLADANSKE SUŠE Pripravili: Dr. Dušica Majer,
Prikaži večPowerPoint Presentation
Recenzija: prof.dr. Rajko Bernik Prevod in priredba: Renata Fras Peterlin Picture source: Syngenta 1 začetek Preverjanje delovanja pršilnika Merjenje traktorske hitrosti Merjenje pretoka Pri umerjanju
Prikaži večVarstvo hrošča puščavnika v Krajinskem parku Tivoli, Rožnik in Šišenski hrib Monitoring puščavnika (Osmoderma eremita) v letu 2018 Vmesno poročilo Nac
Varstvo hrošča puščavnika v Krajinskem parku Tivoli, Rožnik in Šišenski hrib Monitoring puščavnika (Osmoderma eremita) v letu 2018 Vmesno poročilo Nacionalni inštitut za biologijo (NIB) Ljubljana, november
Prikaži večPrimer dobre prakse Milan Kalčič Društvo rejcev drobnice Zgornje Posočje
Primer dobre prakse Milan Kalčič Društvo rejcev drobnice Zgornje Posočje Vir: arhiv DRDZP Foto: Klavdija Kancler Društvo rejcev drobnice Zgornjega Posočja (DRDZP) ustanovljeno 1998. Namen: Združevanje
Prikaži večUNIVERZA V LJUBLJANI BIOTEHNIŠKA FAKULTETA ODDELEK ZA AGRONOMIJO Bogdan PRAH POZNAVANJE MOŢNOSTI BIOTIČNEGA ZATIRANJA ŠKODLJIVCEV OKRASNIH RASTLIN V Z
UNIVERZA V LJUBLJANI BIOTEHNIŠKA FAKULTETA ODDELEK ZA AGRONOMIJO Bogdan PRAH POZNAVANJE MOŢNOSTI BIOTIČNEGA ZATIRANJA ŠKODLJIVCEV OKRASNIH RASTLIN V ZAVAROVANIH PROSTORIH DIPLOMSKO DELO Univerzitetni študij
Prikaži večNAJBOLJŠE PRAKSE ZA VARNO IN UČINKOVITO NANAŠANJE FITOFARMACEVTSKIH SREDSTEV Zmanjšajte zanašanje in obdržite fitofarmacevtska sredstva na svojem pose
NAJBOLJŠE PRAKSE ZA VARNO IN UČINKOVITO NANAŠANJE FITOFARMACEVTSKIH SREDSTEV Zmanjšajte zanašanje in obdržite fitofarmacevtska sredstva na svojem posevku Ta letak vam nudi informacije o dobrih kmetijskih
Prikaži večPridelek gomoljev Yield of tubers Rodnostna skupina Yield cathegory > 65 mm kvadratne mreže > 65 mm of square mesh mm kvadratne mreže mm o
Pridelek gomoljev Yield of tubers Rodnostna skupina Yield cathegory < 25 mm of square mesh
Prikaži večMicrosoft Word - Pr08VOKA_Celje_Klanc.doc
ZAVOD ZA ZDRAVSTVENO VARSTVO MARIBOR Prvomajska ulica 1, 2000 Maribor http://www.zzv-mb. INŠTITUT ZA VARSTVO OKOLJA (02) 4500170 (02) 4500227 ivo@zzv-mb. Telefon: Telefaks: E-pošta: ID za DDV: SI30447046
Prikaži večUNIVERZA V MARIBORU FAKULTETA ZA KMETIJSTVO IN BIOSISTEMSKE VEDE Ema ILERŠIČ PRIMERJAVA UČINKOVITOSTI INTEGRIRANEGA IN EKOLOŠKEGA ŠKROPILNEGA PROGRAMA
UNIVERZA V MARIBORU FAKULTETA ZA KMETIJSTVO IN BIOSISTEMSKE VEDE Ema ILERŠIČ PRIMERJAVA UČINKOVITOSTI INTEGRIRANEGA IN EKOLOŠKEGA ŠKROPILNEGA PROGRAMA NA USPEŠNOST ZATIRANJA BOLEZNI IN ŠKODLJIVCEV ČEBULE
Prikaži večPS v luci NUV_Mohorko_GZS_
Prednostne snovi v luči Načrta upravljanja voda 2009 do 2015 Dr. Tanja Mohorko, uni. dipl. inž. kem. inž. Ljubljana, 03.07.2012 Pregled predstavitve Evropska zakonodaja za področje prednostnih snovi Metodologija
Prikaži večBARBARA POŠTUVAN - Izvozna nadomestila
REPUBLIKA SLOVENIJA MINISTRSTVO ZA KMETIJSTVO, GOZDARSTVO IN PREHRANO www.arsktrp.gov.si, e: aktrp@gov.si Dunajska cesta 160, 1000 Ljubljana t: 01 580 77 92, f: 01 478 92 06 IZVOZNA NADOMESTILA Barbara
Prikaži več(Microsoft Word - razpisna dokumentacija - tehni\350na podpora.doc)
PRIJAVNI OBRAZEC DRUŠTVA ZA DODELITEV POMOČI ZA OHRANJANJE, SPODBUJANJE IN RAZVOJ PODEŽELJA V OBČINI ŠKOFLJICA ZA LETO 2008 ZAGOTAVLJANJE TEHNIČNE PODPORE V PRIMARNEM KMETIJSTVU 1. PODATKI O VLAGATELJU
Prikaži večR4BP 3 Print out
Povzetek lastnosti biocidnega proizvoda Ime prvič avtoriziranega proizvoda: Addict Gel za scurke Vrsta(-e) proizvoda(-ov): Vrsta proizvodov 8 - Insekticidi, akaricidi in proizvodi za nadzor drugih členonožcev
Prikaži večMicrosoft Word - A-3-Dezelak-SLO.doc
20. posvetovanje "KOMUNALNA ENERGETIKA / POWER ENGINEERING", Maribor, 2011 1 ANALIZA OBRATOVANJA HIDROELEKTRARNE S ŠKOLJČNIM DIAGRAMOM Klemen DEŽELAK POVZETEK V prispevku je predstavljena možnost izvedbe
Prikaži večMicrosoft Word - Pr08VOKA_Celje_Dobrna.doc
ZAVOD ZA ZDRAVSTVENO VARSTVO MARIBOR Prvomajska ulica 1, 2000 Maribor http://www.zzv-mb. INŠTITUT ZA VARSTVO OKOLJA (02) 4500170 (02) 4500227 ivo@zzv-mb. Telefon: Telefaks: E-pošta: ID za DDV: SI30447046
Prikaži večNaziv programa Področje Predlagatelj programa (ime šole in imena pripravljalcev programa) Kratek opis programa (max. 150 besed) ARBORISTIČNI PRAKTIKUM
Naziv programa Področje Predlagatelj programa (ime šole in imena pripravljalcev programa) Kratek opis programa (max. 150 besed) ARBORISTIČNI PRAKTIKUM 2. DEL BIOTEHNIKA BIOTEHNIŠKI CENTER NAKLO Peter Ribič,
Prikaži večOsnove statistike v fizični geografiji 2
Osnove statistike v geografiji - Metodologija geografskega raziskovanja - dr. Gregor Kovačič, doc. Bivariantna analiza Lastnosti so med sabo odvisne (vzročnoposledično povezane), kadar ena lastnost (spremenljivka
Prikaži večTravinje1_06.indd
NAŠE REVIJA DRUŠTVA ZA GOSPODARJENJE NA TRAVINJU SLOVENIJE Letnik 2 Številka 1 November 2006 TRAVINJE avtorji prispevkov Doc. dr. Jure ČOP, Biotehniška fakulteta UL, Oddelek za agronomijo, Ljubljana Janko
Prikaži večPowerPointova predstavitev
Gozdnogospodarsko načrtovanje in NATURA 2000 Gospodarjenje z gozdovi NAMEN gospodarjenja z gozdovi ohranitev in trajnostni razvoj gozdov, to je zagotavljanje in vzdrževanje vseh ekoloških, socialnih in
Prikaži večInštitut za varno hrano, krmo in okolje Enota za varno hrano Vsebnost kovin v notranjih organih divjadi, mesu kokoši in jajcih iz Občine Kanal ob Soči
Vsebnost kovin v notranjih organih divjadi, mesu kokoši in jajcih iz Občine Kanal ob Soči Avtor: dr. Zlatka Bajc (zlatka.bajc@vf.uni-lj.si), prof. dr. Ksenija Šinigoj Gačnik Namen preiskav: Z namenom ugotoviti
Prikaži večENV _factsheet_bio_SL.indd
NARAVA IN BIOTSKA RAZNOVRSTNOST Kaj to pomeni za vas? Biotska raznovrstnost pomeni raznolikost življenja na našem planetu. Je temelj naše blaginje in gospodarstva. Pri preskrbi s hrano in vodo, pa tudi
Prikaži večPorocilo I-1-2-5
PROGRAM DELA INŠTITUTA ZA VODE REPUBLIKE SLOVENIJE ZA LETO 2007 Poročilo o delu za leto 2007 PROGRAMSKI SKLOP: NAČRT UPRAVLJANJA VODA NA VODNEM OBMOČJU DONAVE IN VODNEM OBMOČJU JADRANSKEGA MORJA PROJEKT:
Prikaži večDOPIS z glavo SLO
UČNI NAČRT PREDMETA / COURSE SYLLABUS Predmet: Course title: Sistematika in filogenija nižjih rastlin Systematic and phylogeny of lower plants Študijski program in stopnja Študijska smer Letnik Semester
Prikaži več1 EKSPERIMENTALNI DEL 1.1 Tkanina Pri pranju smo uporabili pet tkanin, od katerih je bila ena bela bombažna tkanina (B), preostale tkanine (E101, E111
1 EKSPERIMENTALNI DEL 1.1 Tkanina Pri pranju smo uporabili pet tkanin, od katerih je bila ena bela bombažna tkanina (B), preostale (E101, E111, E114 in E160) pa so bile zamazane z različnimi umazanijami
Prikaži večStran 9628 / Št. 64 / Uradni list Republike Slovenije PRILOGA: OBRAZCI ZA SPOROČANJE V EVIDENCO ORGANIZACIJ PROIZVAJALCEV, ZDRUŽENJ ORGANI
Stran 9628 / Št. 64 / 28. 9. 2018 PRILOGA: OBRAZCI ZA SPOROČANJE V EVIDENCO ORGANIZACIJ PROIZVAJALCEV, ZDRUŽENJ ORGANIZACIJ PROIZVAJALCEV IN SKUPIN PROIZVAJALCEV ZA SKUPNO TRŽENJE I. ORGANIZACIJA PROIZVAJALCEV
Prikaži večOcena stanja za območje Natura 2000 na porečju Voglajne
Ocena stanja za območje Natura 2000 na porečju Voglajne končno poročilo Miklavž na Dravskem polju junij 2014 Projekt: Ocena stanja za območje Natura 2000 na porečju Voglajne končno poročilo Naročnik: Ministrstvo
Prikaži večPRESENT SIMPLE TENSE The sun gives us light. The sun does not give us light. Does It give us light? Raba: Za splošno znane resnice. I watch TV sometim
PRESENT SIMPLE TENSE The sun gives us light. The sun does not give us light. Does It give us light? Za splošno znane resnice. I watch TV sometimes. I do not watch TV somtimes. Do I watch TV sometimes?
Prikaži večMicrosoft Word - Meteoroloıka postaja Kanèevci1.doc
Naše okolje, april 21 METEOROLOŠKA POSTAJA KANČEVCI/IVANOVCI Meteorological station Kančevci/Ivanovci Mateja Nadbath N a vzhodnem delu Goričkega, na stiku vasi Kančevci in Ivanovci, je padavinska postaja.
Prikaži več40Debevec & Milevoj(da)
259 INTERAKCIJA MED KOSTANJEVIM LISTNIM ZAVRTAČEM (Cameraria ohridella Deschka & Dimić) IN LISTNO SUŠICO DIVJEGA KOSTANJA (Guignardia aesculi [Peck] V.B. Stewart) Tina DEBEVEC 1, Lea MILEVOJ 2 1,2 Biotehniška
Prikaži večObčina Moravče na podlagi 8. člena Pravilnika o ohranjanju in spodbujanju razvoja kmetijstva in podeželja v Občini Moravče za programsko obdobje 2015
Občina Moravče na podlagi 8. člena Pravilnika o ohranjanju in spodbujanju razvoja kmetijstva in podeželja v Občini Moravče za programsko obdobje 2015 2020 (Uradni vestnik Občine Moravče, št. 3/15, 6/15
Prikaži večMicrosoft Word - M doc
Š i f r a k a n d i d a t a : Državni izpitni center *M07250122* JESENSKI ROK GEOGRAFIJA Izpitna pola 2 Petek, 31. avgust 2007 / 80 minut Dovoljeno dodatno gradivo in pripomočki: Kandidat prinese s seboj
Prikaži večUNIVERZA V LJUBLJANI
UNIVERZA V LJUBLJANI BIOTEHNIŠKA FAKULTETA ODDELEK ZA AGRONOMIJO Urška PEVEC DIATOMEJSKA ZEMLJA V VARSTVU PRIDELKOV PRED SKLADIŠČNIMI ŠKODLJIVCI DIPLOMSKI PROJEKT Univerzitetni študij - 1. stopnja Ljubljana,
Prikaži večNeuradno prečiščeno besedilo Odloka o splošnih prostorskih ureditvenih pogojih za posege v prostor v občini Nova Gorica obsega: Odlok o splošnih prost
Neuradno prečiščeno besedilo Odloka o splošnih prostorskih ureditvenih pogojih za posege v prostor v občini Nova Gorica obsega: Odlok o splošnih prostorskih ureditvenih pogojih za posege v prostor v občini
Prikaži večR4BP 3 Print out
Summary of product characteristics for a biocidal product Product name: BROMAKOL WAX BLOCK Product type(s): Authorisation number: SI-0006324-0000 R4BP 3 asset reference number: SI-0006324-0000 Table Of
Prikaži večMicrosoft Word - Met_postaja_Jelendol1.doc
Naše okolje, junij 212 METEOROLOŠKA POSTAJA JELENDOL Meteorological station Jelendol Mateja Nadbath V Jelendolu je padavinska meteorološka postaja; Agencija RS za okolje ima v občini Tržič še padavinsko
Prikaži večDiapozitiv 1
USPOSABLJANJE KMETOV ZA UKREP DOBROBIT ŽIVALI IZ PRP 2014-2020 NA PODROČJU GOVEDOREJE ZA LETO 2017 Izpolnjevanje zahtev in pogojev pri izvajanju Ukrepa DŽ-govedo Alberta Zorko KGZS, Anja Mežan KGZS KGZ-NM
Prikaži večMicrosoft Word - 17 petek.doc
Dela 18 2002 213-225 Napovedi sprememb rabe tal v Sloveniji do leta 2012 Franci Petek Geografski inštitut Antona Melika, Znanstvenoraziskovalni center SAZU, Gosposka 13, 1000 Ljubljana, Slovenija e-mail:
Prikaži večFunkcionalni hlevi: vzreja in pitanje
Univerza v Ljubljani Biotehniška fakulteta Oddelek za zootehniko Funkcionalni hlevi: vzreja in pitanje Milena Kovač Projekt financirata MKO in ARRS Uspešnost vzreje in pitanja Povečanje prireje Boljši
Prikaži večReško jezero pri Kočevski Reki
PODVODNI ATLAS SLOVENIJE. POPISNI LIST ŠT. 105 Ime lokacije Reško jezero pri Kočevski Reki Tip Zahtevnost Nočni potop Zemljevid / skica JEZERO P1 opomba: umetno jezero na ponikalnici Reka (Reškem potoku).
Prikaži večMicrosoft Word - padavine med1506in i.doc
Ljubljana, 10. oktober 2014 Padavine med 15. junijem in 15. septembrom 2014 Poletje 2014 je izstopalo po nadpovprečni višini padavin, še posebej po 15. juniju; pogoste in občasno tudi zelo obilne padavine
Prikaži večŠtevilka projekta: 19/2011 Spremembe in dopolnitve odloka o PUP za centralna naselja Vrsta mape: stališča do pripomb Stran 1 od PROSTORSKO UREDI
Stran 1 od 10 1. PROSTORSKO UREDITVENI POGOJI - naslovna stran IBIS, d.o.o. Slovenska Bistrica inženiring biro, investicijsko svetovanje Trg Alfonza Šarha 1, Slov. Bistrica Št. projekta: 19/2011 Datum:
Prikaži večŠportno društvo Jesenice, Ledarska 4, 4270 Jesenice, Tel.: (04) , Fax: (04) , Drsalni klub Jesenice in Zv
Drsalni klub Jesenice in Zveza drsalnih športov Slovenije RAZPISUJETA TEKMOVANJE V UMETNOSTNEM DRSANJU Biellman Cup 1. Organizator: Drsalni klub Jesenice, Ledarska ulica 4, 4270 JESENICE www.dkjesenice.si
Prikaži večPriloga 1: Poročilo o pregledu Firma izvajalca javne službe: Sedež izvajalca javne službe: ID za DDV: Matična številka izvajalca javne službe: POROČIL
Priloga 1: Poročilo o pregledu Firma izvajalca javne službe: Sedež izvajalca javne službe: ID za DDV: Matična številka izvajalca javne službe: POROČILO O PREGLEDU MALE KOMUNALNE ČISTILNE NAPRAVE Z ZMOGLJIVOSTJO,
Prikaži več5
5 OBČINA KANAL OB SOČI OBČINSKI SVET PREDLOG Na podlagi 1 člena Statuta Občine Kanal ob Soči (Uradno objave Primorskih novic, št. 41/03, 17/06 in Uradni list RS, št. 70/07 in 51/08) in 20. člena Poslovnika
Prikaži večCabrio Top MOČLJIVA ZRNCA (WG) Cabrio Top je lokalno sistemični fungicid za zatiranje peronospore vinske trte (Plasmopara viticola) in oidija vinske t
MOČLJIVA ZRNCA (WG) je lokalno sistemični fungicid za zatiranje peronospore vinske trte (Plasmopara viticola) in oidija vinske trte (Uncinula necator). Da bi preprečili tveganja za ljudi in okolje, ravnajte
Prikaži večUNIVERZA V LJUBLJANI
UNIVERZA V LJUBLJANI BIOTEHNIŠKA FAKULTETA ODDELEK ZA AGRONOMIJO Borut BUKOVEC MORFOLOŠKE LASTNOSTI IN PRIDELEK DESETIH SORT SOJE (Glycine max (L.) Merrill) IZ INTRODUKCIJE DIPLOMSKO DELO Visokošolski
Prikaži več(Microsoft PowerPoint _IZS_izobraevanje ZK_1_del.ppt [Zdru\236ljivostni na\350in])
Geodetski postopki in izdelava elaborata Darinka Bertole, september 2017 NAMEN IZOBRAŽEVANJA: obnova znanja s področja izvedbe geodetske storitve in izdelave elaborata poenotenje dela in dvig kvalitete
Prikaži več