AJPE S Agencija Republike Slovenije za javnopravne evidence in storitve INFORMACIJA O POSLOVANJU SAMOSTOJNIH PODJETNIKOV POSAMEZNIKOV V REPUBLIKI SLOV

Transkripcija

1 AJPE S Agencija Republike Slovenije za javnopravne evidence in storitve INFORMACIJA O POSLOVANJU SAMOSTOJNIH PODJETNIKOV POSAMEZNIKOV V REPUBLIKI SLOVENIJI V LETU Ljubljana, maj 2019 ISSN

2 K A Z A L O I. UVOD... 1 II. POVZETEK... 2 III. REZULTATI POSLOVANJA PODJETNIKOV ZBIRNI REZULTATI POSLOVANJA PODJETNIKOV PRIHODKI IN ODHODKI DODANA VREDNOST IN IZGUBA NA SUBSTANCI PODJETNIKOV DOHODEK IN NEGATIVNI POSLOVNI IZID REZULTATI POSLOVANJA PODJETNIKOV PO VELIKOSTI, PO DEJAVNOSTIH IN PO REGIJAH IV. SREDSTVA IN OBVEZNOSTI DO VIROV SREDSTEV PODJETNIKOV Preglednica 1: Pomembnejše postavke poslovnega izida podjetnikov v letih od 2014 do Preglednica 2: Obseg in struktura posameznih vrst prihodkov in odhodkov podjetnikov v letu Preglednica 3: Rezultati poslovanja podjetnikov glede na velikost v letu Preglednica 4: Razvrstitev podjetnikov po področjih dejavnosti v letu Preglednica 5: Preglednica 6: Podrobnejši podatki o dodani vrednosti, izgubi na substanci in neto dodani vrednosti podjetnikov po področjih dejavnosti v letu Podjetnikov dohodek in negativni poslovni izid podjetnikov po področjih dejavnosti v letu Preglednica 7: Razvrstitev podjetnikov po regijah v letu Preglednica 8: Podrobnejši podatki o dodani vrednosti, izgubi na substanci in neto dodani vrednosti podjetnikov po regijah v letu Preglednica 9: Podjetnikov dohodek in negativni poslovni izid podjetnikov po regijah v letu Preglednica 10: Obseg in struktura sredstev in obveznosti do virov sredstev podjetnikov Preglednica 11: Pomembnejši kazalniki poslovanja podjetnikov v letih od 2014 do... 28

3 I. UVOD Informacija obravnava poslovni izid, premoženjski in finančni položaj samostojnih podjetnikov posameznikov (v nadaljevanju: podjetniki) v Sloveniji v letu. Podlaga so podatki 1 iz letnih poročil za leto, ki so jih podjetniki v skladu z Zakonom o gospodarskih družbah (ZGD-1) 2 za namen državne statistike oziroma zaradi spremljanja ekonomskih gibanj na različnih ravneh predložili Agenciji Republike Slovenije za javnopravne evidence in storitve (v nadaljevanju: AJPES) do 1. aprila Vsi poslovni subjekti, razen pravnih oseb javnega prava, so podatke predložili na poenotenih obrazcih, ki jih je AJPES predpisal z Navodilom o predložitvi letnih in zaključnih poročil ter drugih podatkov poslovnih subjektov 3. Prikazano je poslovanje vseh podjetnikov, ne glede na njihovo velikost Podatki, predloženi v evrih s centi, so v informaciji prikazani v tisoč evrih, deleži pa na eno decimalno mesto. Uradni list RS, št. 65/09 uradno prečiščeno besedilo, 33/11, 91/11, 32/12, 57/12, 44/13 odl. US, 82/13, 55/15 in 15/17 in 22/19 ZPosS)) Uradni list RS, št. 86/16 in 76/17. To navodilo je bilo predpisano zaradi spremenjenega osmega poglavja ZGD-1 in prenovljenih Slovenskih računovodskih standardov (SRS 2016) na podlagi Računovodske Direktive 2013/34/EU. Stran 1

4 II. POVZETEK Število samostojnih podjetnikov Število zaposlenih (na podlagi delovnih ur) EUR Povprečna plača na zaposlenega Prihodki Prihodki na tujem trgu Odhodki mio EUR 608 mio EUR mio EUR + 12 % + 12 % + 11 % Neto dodana vrednost Neto dodana vrednost na nosilca dejavnosti in njegove zaposlene Neto podjetnikov dohodek mio EUR EUR 397 mio EUR + 12 % + 9 % + 14 % Podatke iz letnih poročil za leto je AJPES predložilo podjetnikov, kar je za ali 3 % manj od števila podjetnikov, ki so predložili podatke iz letnih poročil za leto. Po podatkih Poslovnega registra Slovenije je bilo v letu ustanovljenih podjetnikov, za 6 % več kot v letu, prenehalo pa je podjetnikov, 7 % več kot v predhodnem letu. V letu je bilo uvedenih 129 stečajnih postopkov podjetnikov, 4 % manj kot v letu, začet ni bil noben postopek prisilne poravnave podjetnika. Začetih je bilo 8 postopkov poenostavljene prisilne poravnave, 7 več kot lani. Na manjše število predloženih letnih poročil so vplivali samostojni podjetniki, obdavčeni na podlagi ugotovljenega dobička z upoštevanjem normiranih odhodkov, ki niso zavezani k predložitvi letnega poročila. Teh je bilo v letu , v letu pa Stran 2

5 Podjetniki, ki so predložili podatke za leto, so v primerjavi z letom izboljšali rezultate poslovanja, enako družbe. Podjetniki so izkazali tisoč evrov neto podjetnikovega dohodka ali za 14 % več kot v letu. Pri tem so podjetniki s pozitivnim poslovnim izidom podjetnikov dohodek v znesku tisoč evrov povečali za tisoč evrov ali za 14 %, podjetniki z negativnim poslovnim izidom v znesku tisoč evrov pa so ga povečali za tisoč evrov ali za 13 %. Podjetnikov dohodek v letu je bil za tisoč evrov večji od podjetnikovega dohodka, ki so ga podjetniki izkazali v letnih poročilih za leto. Negativni poslovni izid v letu je bil za tisoč evrov ali za 4 % manjši od tovrstnega podatka podjetnikov, izkazanega v letnih poročilih za leto. Podjetniki, ki so poslovali v letu, so imeli za ali 7 % več zaposlenih kot v predhodnem letu, tudi število zaposlenih je bilo za 424 ali 1 % večje od števila zaposlenih pri podjetnikih, ki so predložili letna poročila za leto. Znesek v tisoč EUR POSTAVKE POSLOVNEGA IZIDA Letno poročilo za leto Letno poročilo za leto * ** 2016 Število majhnih samostojnih podjetnikov Število zaposlenih Prihodki Odhodki Podjetnikov dohodek Negativni poslovni izid Neto podjetnikov dohodek Opomba: *Podatki za leto iz letnih poročil za leto **Podatki za leto iz letnih poročil za leto Podjetniki so po podatkih iz poslovnega izida in po podatkih iz bilance stanja za leto : imeli zaposlenih 4, kar je za ali 7 % več kot v letu. Zaposleni pri podjetnikih so pomenili 8,4 % zaposlenih v družbah; izkazali tisoč evrov prihodkov in so pomenili 5,1 % prihodkov družb; povečali prihodke za 12 % in odhodke za 11 % (družbe za 9 %) ter izenačili celotno gospodarnost v primerjavi z letom na 1,08; prihodke na domačem trgu povečali za 12 %; prihodke na tujem trgu povečali za 12 % (prihodke na trgu EU in prihodke na trgu izven EU za 12 %). K povečanju prihodkov na tujem trgu so največ prispevali podjetniki iz dejavnosti promet in skladiščenje, predelovalnih dejavnosti, dejavnosti trgovine, vzdrževanja in popravila motornih vozil in iz dejavnosti gradbeništva; 4 Podjetniki kot lastniki in nosilci dejavnosti niso vključeni v število zaposlenih. Povprečno število zaposlenih iz delovnih ur podjetnika je razmerje med številom delovnih ur v koledarskem (obračunskem) letu, za katere so zaposleni prejeli plačo in nadomestilo plače v breme delodajalca, in med številom možnih delovnih ur za koledarsko (obračunsko) leto. Stran 3

6 ustvarili tisoč evrov neto dodane vrednosti, 12 % več kot v letu. Neto dodana vrednost podjetnikov je pomenila 6,4 % neto dodane vrednosti družb. Neto dodana vrednost na zaposlenega je bila evrov, 5 % več kot v letu (v družbah evrov, 2 % več kot v letu ), neto dodana vrednost na nosilca dejavnosti skupaj z njegovimi zaposlenimi pa je znašala evrov, 9 % več kot v letu ; izkazali tisoč evrov podjetnikovega dohodka, 14 % več kot v letu. Podjetnikov dohodek je ugotovilo 86,2 % vseh podjetnikov; izkazali negativni poslovni izid v znesku tisoč evrov, 13 % več kot v letu. Negativni poslovni izid je ugotovilo 13,4 % vseh podjetnikov, ki so imeli ali 6,1 % vseh zaposlenih; kot celota ugotovili neto podjetnikov dohodek v znesku tisoč evrov, 14 % več kot v letu ; imeli tisoč evrov sredstev oziroma obveznosti do virov sredstev, 9 % več kot na dan ; imeli tisoč evrov podjetnikovega kapitala, 7 % ( tisoč evrov) več kot konec leta. Njegov delež v obveznostih do virov sredstev se je zmanjšal od 56,0 % na 55,2 % (pri družbah pa se je povečal od 48,1 % na 48,6 %); imeli tisoč evrov dolgoročnih obveznosti, 10 % ( tisoč evrov) več kot konec leta. Na povečanje dolgoročnih obveznosti so vplivale predvsem dolgoročne finančne obveznosti; imeli tisoč evrov kratkoročnih obveznosti, 13 % ( tisoč evrov) več kot konec leta. Povečali so kratkoročne finančne in poslovne obveznosti ter obveznosti, vključene v skupine za odtujitev. Stran 4

7 III. REZULTATI POSLOVANJA PODJETNIKOV Podjetniki so v letu ustvarili tisoč evrov prihodkov in tisoč evrov odhodkov. Leto so zaključili z neto podjetnikovim dohodkom 5, tisoč evrov, ki je bil za 14 % večji kot v letu. Cene življenjskih potrebščin pa so se v letu zvišale za 1,7 % 6. Neto podjetnikov dohodek so ustvarili iz poslovanja, tisoč evrov, in iz drugega delovanja, tisoč evrov. Prvega so povečali za 13 %, drugega pa za 6 % glede na preteklo leto. Neto negativen rezultat so imeli iz finančnega delovanja, tisoč evrov, za 3 % več kot v preteklem letu. Podjetniki so izkazali tisoč evrov podjetnikovega dohodka in tisoč evrov negativnega poslovnega izida. Podjetnikov dohodek se je v primerjavi z letom povečal za 14 %, negativni poslovni izid pa za 13 %. Pomembnejše postavke poslovnega izida podjetnikov so prikazane v naslednji preglednici: POSTAVKE POSLOVNEGA IZIDA Znesek v tisoč EUR Indeks Delež v prihodkih * Prihodki ,0% 100,0% Odhodki ,3% 92,5% Podjetnikov dohodek ,4% 8,3% Negativni poslovni izid ,7% 0,7% Neto podjetnikov dohodek ,7% 7,5% Opomba: *Podatki za leto iz letnih poročil za leto 5 6 Neto podjetnikov dohodek je razlika med prihodki in odhodki oziroma podjetnikov dohodek, zmanjšan za negativni poslovni izid. Podatek o spremembi cen življenjskih potrebščin se nanaša na indeks teh cen v obdobju januar december v primerjavi z obdobjem januar december in je znašal 101,7 (vir: SURS). Stran 5

8 Podjetniki so v primerjavi z letom prihodke povečali za 12 %, odhodke pa za 11 %, zato je kazalnik celotne gospodarnosti ostal na nivoju iz leta. Podjetniki so na 100 evrov odhodkov izkazali 108 evrov prihodkov. Primerjava rezultatov in kazalnikov poslovanja podjetnikov v letih od 2014 do 7 je prikazana v prilogah Preglednica 1 in Preglednica 11. Delež podjetnikovega dohodka, negativnega poslovnega izida in delež neto podjetnikovega dohodka v prihodkih od leta 2006 do prikazuje naslednji grafični prikaz: Opomba: *Podatki od leta 2016 dalje vključujejo podatke mikro, majhnih in srednjih podjetnikov. Primerjava rezultatov poslovanja med leti pokaže, da so v letu podjetniki imeli največjo vrednost kazalnika čiste donosnosti sredstev. Izračunan je iz razmerja med neto podjetnikovim dohodkom in sredstvi; na 100 evrov sredstev so v letu ustvarili 12,3 evra neto podjetnikovega dohodka, v letu pa 12,0 evra (Preglednica 11). V zadnjih petih letih sta od uporabljenih kazalnikov produktivnosti v letu imela najvišjo vrednost kazalnika neto dodana vrednost na nosilca dejavnosti in njegove zaposlene in neto dodana vrednost na zaposlenega (Preglednica 11). Kazalniki produktivnosti merijo učinke poslovnega procesa glede na vloženo delo in kot prvino poslovnega procesa upoštevajo število zaposlenih. 7 Rezultati in kazalniki poslovanja so izračunani na podlagi podatkov iz letnih poročil na poenotenih obrazcih, ki so jih podjetniki predložili za posamezna leta. Stran 6

9 1. ZBIRNI REZULTATI POSLOVANJA PODJETNIKOV 1.1. PRIHODKI IN ODHODKI Podjetniki so v letu ustvarili tisoč evrov prihodkov, 12 % več kot v letu. V strukturi prihodkov leta so večino prihodkov, 99,4 %, pomenili poslovni prihodki in drugi prihodki, 0,6 %. Struktura posameznih vrst prihodkov v letu je razvidna iz naslednjega grafičnega prikaza: Podjetniki so v letu izkazali tisoč evrov poslovnih prihodkov, 12 % več kot v letu. Ustvarili so jih predvsem s čistimi prihodki od prodaje na domačem trgu, 87,3 %, na trgu EU, 11,0 %, in na trgu izven EU, 0,9 %. Čisti prihodki od prodaje na domačem trgu so se povečali za 12 %, prav tako čisti prihodki od prodaje na tujem trgu (na trgu EU kot tudi izven EU so se prav tako povečali za 12 %). Podjetniki so povečali prihodke enako na tujem kot na domačem trgu, medtem ko so družbe bolj povečale prihodke na tujem trgu, prav tako družbe na tujem trgu ustvarijo večji delež poslovnih prihodkov (41,0 %) kot podjetniki (11,8 %). Čiste prihodke od prodaje na tujem trgu je ustvarilo podjetnikov. Od tega je mikro podjetnikov ustvarilo 54,6 %, 402 majhna podjetnika 35,9 % in 7 srednjih podjetnikov 9,4 % vseh prihodkov na tujem trgu. Največji delež, 40,8 %, tovrstnih prihodkov je ustvarilo podjetnikov iz oddelka dejavnosti kopenski promet in cevovodni transport, 717 podjetnikov iz oddelka dejavnosti posredništvo in trgovina na debelo, razen z motornimi vozili, 9,3 % teh prihodkov, 873 podjetnikov iz oddelka dejavnosti specializirana gradbena dela, 9,1 % teh prihodkov, in 452 podjetnikov iz oddelka dejavnosti proizvodnja kovinskih izdelkov, razen strojev in naprav, 7,2 % teh prihodkov. Stran 7

10 Finančni prihodki so znašali tisoč evrov in so bili v primerjavi z letom manjši za 19 %. Na njihovo zmanjšanje so vplivali predvsem finančni prihodki iz deležev in finančni prihodki iz poslovnih terjatev, medtem ko so se finančni prihodki iz danih posojil povečali. Drugih prihodkov je bilo tisoč evrov, 4 % več kot v letu. V tej skupini prihodkov se izkazujejo tudi prejete subvencije, dotacije in podobni prihodki, ki niso povezani s poslovnimi učinki, prejete odškodnine in kazni ter drugi prihodki. Podrobnejši pregled obsega in strukture posameznih vrst prihodkov podjetnikov je razviden iz priloge Preglednica 2. Podjetniki so v letu ugotovili tisoč evrov odhodkov, 11 % več kot v letu. Večino celotnih odhodkov, 99,4 %, so pomenili poslovni odhodki, 0,5 % finančni odhodki in 0,2 % drugi odhodki. Struktura posameznih vrst odhodkov v letu je razvidna iz naslednjega grafičnega prikaza: Podjetniki so v letu ugotovili tisoč evrov poslovnih odhodkov, 12 % več kot v letu. Večji del poslovnih odhodkov, 67,5 %, so pomenili stroški blaga, materiala in storitev. Podjetniki so v letu ugotovili tisoč evrov tovrstnih stroškov, 12 % več kot v letu. Med temi stroški je bil največji delež stroškov porabljenega materiala, 43,1 %, sledi delež stroškov storitev, 33,5 %, in delež nabavne vrednosti prodanega blaga in materiala, 23,4 %. Stran 8

11 Stroški dela so pri podjetnikih pomenili 16,0 % vseh poslovnih odhodkov. Znašali so tisoč evrov, 12 % več kot v letu. Vključevali so stroške plač, 70,7 %, stroške pokojninskih in drugih socialnih zavarovanj, 12,4 %, ter druge stroške dela, 16,9 %. Stroški plač podjetnikov so v letu znašali tisoč evrov, v primerjavi z letom poprej so se povečali za 12 %. V letu je bila povprečna mesečna plača na zaposlenega pri podjetnikih evro, realno večja za 3,6 %, nominalno pa za 5,4 % glede na leto. V primerjavi s povprečno mesečno plačo zaposlenih v družbah je bila nižja, saj so zaposleni v družbah v letu povprečno mesečno prejeli evrov plače, realno za 2,4 %, nominalno pa za 4,1 % več kot v letu. Podjetniki so v letu obračunali tisoč evrov stroškov pokojninskih in drugih socialnih zavarovanj ter tisoč evrov drugih stroškov dela. Prvi so se povečali za 13 %, drugi pa za 11 %. Odpisi vrednosti so v poslovnih odhodkih pomenili 5,8 %. Znašali so tisoč evrov in bili večji za 9 %. Med odpisi vrednosti je bil največji delež amortizacije, 93,3 %, preostali del pa so pomenili prevrednotovalni poslovni odhodki. Drugi poslovni odhodki so pomenili 10,7 % poslovnih odhodkov, zajemajo pa tudi prispevke za socialno varnost podjetnika. Podjetniki so v letu obračunali tisoč evrov drugih poslovnih odhodkov, 12 % več kot v letu. Finančni odhodki podjetnikov so pomenili 0,5 % vseh odhodkov. Znašali so tisoč evrov, 1 % več kot v letu, in so se pretežno nanašali na finančne odhodke iz finančnih obveznosti. Drugi odhodki so pomenili 0,2 % vseh odhodkov podjetnikov, znašali so tisoč evrov in so se v primerjavi z letom zmanjšali za 3 %. Podrobnejši pregled obsega in strukture posameznih vrst odhodkov podjetnikov je razviden iz priloge Preglednica 2. Stran 9

12 1.2. DODANA VREDNOST IN IZGUBA NA SUBSTANCI Dodano vrednost 8 v znesku tisoč evrov, za 12 % več kot v letu, je ugotovilo podjetnikov, to je 90,2 % vseh. Izgubo na substanci 9 v znesku tisoč evrov, za 31 % več kot v letu, je izkazalo podjetnikov, 9,5 % vseh. Podjetniki so v letu ustvarili tisoč evrov neto dodane vrednosti 10, 12 % več kot v letu. Neto dodana vrednost na zaposlenega je v letu znašala evrov, v letu pa evrov. V letu je bila v primerjavi z letom večja za 5 %. Neto dodana vrednost na zaposlenega je bila pri podjetnikih nižja kot pri družbah, kjer je znašala evrov ali 2 % več kot v letu. Neto dodana vrednost na nosilca dejavnosti in njegove zaposlene je v letu znašala evrov, v primerjavi z letom je bila večja za 9 % PODJETNIKOV DOHODEK IN NEGATIVNI POSLOVNI IZID Podjetnikov dohodek 11 v znesku tisoč evrov je v letu izkazalo podjetnikov, to je 86,2 % vseh. V primerjavi z letom se je podjetnikov dohodek povečal za 14 %. Njegov delež v vseh prihodkih podjetnikov je v letu znašal 8,4 %, enako v letu. Negativni poslovni izid 12 v znesku tisoč evrov je v letu izkazalo podjetnikov, to je 13,4 % vseh. V primerjavi z letom je bil negativni poslovni izid večji za 13 %. Njegov delež v vseh prihodkih podjetnikov je tako v letu znašal 0,7 %, v letu pa 0,8 %. Podjetniki z negativnim poslovnim izidom so imeli ali 6,1 % vseh zaposlenih pri podjetnikih. 193 podjetnikov v letu ni ugotovilo niti podjetnikovega dohodka niti negativnega poslovnega izida, kar pomeni, da so poslovali s pozitivno ničlo. Podjetniki so kot celota v letu ugotovili neto podjetnikov dohodek 13 v znesku tisoč evrov, kar je za 14 % več kot v letu. Njegov delež v vseh prihodkih podjetnikov se je v letu povečal od 7,6 % na 7,7 % Dodana vrednost je kosmati donos od poslovanja, zmanjšan za stroške blaga, materiala in storitev in druge poslovne odhodke. O izgubi na substanci govorimo, če je na opisan način izračunana dodana vrednost negativna. Neto dodana vrednost je dodana vrednost, zmanjšana za izgubo na substanci. Podjetnikov dohodek je pozitivna razlika med prihodki in odhodki. Negativni poslovni izid je negativna razlika med prihodki in odhodki. Neto podjetnikov dohodek je podjetnikov dohodek, zmanjšan za negativni poslovni izid. Stran 10

13 2. REZULTATI POSLOVANJA PODJETNIKOV PO VELIKOSTI, PO DEJAVNOSTIH IN PO REGIJAH Večina, 98,8 % ali podjetnikov, je po merilih ZGD-1 14 sodila med mikro podjetnike. Mikro podjetniki so v letu z 79,9 % vseh zaposlenih ustvarili 79,0 % čistih prihodkov od prodaje in imeli 76,3 % sredstev vseh podjetnikov. Podrobnejši pregled pomembnejših podatkov glede na velikost je razviden iz priloge Preglednica 3. Vsi podjetniki so razvrščeni po skupinah glede na število zaposlenih. Največ podjetnikov, ali 85,6 %, je razvrščenih v skupino, ki ima od 0 do 1 zaposlenega; ustvarili so 44,6 % vseh čistih prihodkov od prodaje in 62,5 % neto podjetnikovega dohodka oziroma 65,0 % vseh podjetnikov ni imelo nobenega zaposlenega 15, ustvarili pa so 24,7 % vseh čistih prihodkov od prodaje in 42,1 % celotnega neto podjetnikovega dohodka. Po številu zaposlenih je bila največja skupina podjetnikov, ki so imeli od 2 do 9 zaposlenih, po čistih prihodkih od prodaje, neto podjetnikovem dohodku in sredstvih pa skupina podjetnikov, ki so imeli od 0 do 1 zaposlenega. Pomembnejši podatki podjetnikov po posameznih skupinah so razvidni iz naslednje preglednice: SKUPINE (zneski v tisoč EUR) PODJETNIKI ZAPOSLENI ČISTI PRIHODKI OD PRODAJE NETO PODJETNIKOV DOHODEK VREDNOST SREDSTEV NA DAN število delež število delež delež delež delež 1. od 0 do 1 zaposleni ,6% ,7% ,6% ,5% ,6% 2. od 2 do 9 zaposlenih ,4% ,3% ,4% ,1% ,5% 3. od 10 do 49 zaposlenih 556 1,0% ,1% ,5% ,9% ,7% 4. od 50 do 249 zaposlenih 14 0,0% ,8% ,4% ,5% ,1% SKUPAJ ,0% ,0% ,0% ,0% ,0% Opomba: Število zaposlenih, ki ga podjetniki izkazujejo na 2 decimalni mesti, je v tej preglednici zaokroženo na celo število Novela ZGD-1I je spremenila pragove meril, ki se uporabljajo od leta (1) Mikro družba je družba, ki izpolnjuje dve od teh meril: povprečno število delavcev v poslovnem letu ne presega 10, čisti prihodki od prodaje ne presegajo evrov, in vrednost aktive ne presega evrov. (2) Majhna družba je družba, ki ni mikro družba in ki izpolnjuje dve od teh meril: povprečno število delavcev v poslovnem letu ne presega 50, čisti prihodki od prodaje ne presegajo evrov, in vrednost aktive ne presega evrov. (3) Srednja družba je družba, ki ni mikro in ne majhna družba in ki izpolnjuje dve od teh meril: povprečno število delavcev v poslovnem letu ne presega 250, čisti prihodki od prodaje ne presegajo evrov, in vrednost aktive ne presega evrov. (4) Velika družba je družba, ki ni ne mikro ne majhna družba in ne srednja družba. Podjetniki kot lastniki in nosilci dejavnosti niso vključeni v število zaposlenih. Stran 11

14 Podjetniki se razvrščajo po dejavnostih v skladu z Uredbo o standardni klasifikaciji dejavnosti 16. Po številu podjetnikov, številu zaposlenih, prihodkih in sredstvih so bila v letu najpomembnejša štiri področja: gradbeništvo, predelovalne dejavnosti, trgovina, vzdrževanje in popravila motornih vozil ter promet in skladiščenje. Najpomembnejše področje po številu zaposlenih je bilo področje gradbeništva podjetnikov s področja gradbeništva je z 22,3 % vseh zaposlenih ustvarilo 18,8 % vseh prihodkov. Sledilo je področje predelovalne dejavnosti, kjer je podjetnikov imelo 19,1 % vseh zaposlenih, ki so ustvarili 17,8 % vseh prihodkov podjetnikov s področja trgovine, vzdrževanja in popravil motornih vozil pa je imelo 15,2 % vseh zaposlenih, ki so ustvarili 20,8 % vseh prihodkov. Neto dodano vrednost so imela vsa področja dejavnosti, povečala so jo vsa področja, razen štirih: področje dejavnosti oskrbe z električno energijo, plinom in paro, področje dejavnosti oskrbe z vodo, ravnanje z odplakami in odpadki, saniranje okolja, področje dejavnosti poslovanja z nepremičninami ter področje dejavnosti javne uprave in obrambe, dejavnosti obvezne socialne varnosti. Neto podjetnikov dohodek so imela vsa področja dejavnosti, razen področja dejavnosti javne uprave in obrambe, dejavnost obvezne socialne varnosti. Največ so ga izkazali podjetniki s področja gradbeništva, 20,6 %, sledijo podjetniki s področja predelovalnih dejavnosti, 18,2 %, trgovine, vzdrževanja in popravil motornih vozil, 13,6 %, ter s področja prometa in skladiščenja, 12,6 %. Neto podjetnikov dohodek so povečala vsa navedena področja, najbolj pa področje gradbeništva, za 18 %. Struktura pomembnejših podatkov podjetnikov v letu po področjih dejavnosti je razvidna iz naslednjega grafičnega prikaza: 16 Uradni list RS, št. 69/07 in 17/08 Stran 12

15 Podrobnejši pregled rezultatov poslovanja podjetnikov po področjih dejavnosti je razviden iz prilog Preglednica 4, Preglednica 5 in Preglednica 6. Stran 13

16 Podjetniki se razvrščajo v 12 statističnih regij v skladu z Uredbo (ES) št. 1059/2003 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 26. maja 2003 o oblikovanju skupne klasifikacije statističnih teritorialnih enot (nuts) 17, ki jo dopolnjujeta Uredba Komisije (EU) št. 1319/2013 z dne 9. decembra 2013 o spremembi prilog k Uredbi (ES) št. 1059/2003 Evropskega parlamenta in Sveta o oblikovanju skupne klasifikacije statističnih teritorialnih enot (NUTS) 18 in Uredba o standardni klasifikaciji teritorialnih enot 19. Neto dodano vrednost in neto podjetnikov dohodek so imele vse regije in ju vse tudi povečale. Največ neto dodane vrednosti in neto podjetnikovega dohodka so ugotovili podjetniki iz Osrednjeslovenske, Podravske, Savinjske in Gorenjske regije, ki so tudi najbolj pripomogli k povečanju celotnega neto podjetnikovega dohodka. Struktura pomembnejših podatkov o poslovanju podjetnikov v letu po regijah je razvidna iz naslednjega grafičnega prikaza (vir podatkov Preglednica 7 in Preglednica 9): Po številu podjetnikov, številu zaposlenih, prihodkih, sredstvih in neto podjetnikovem dohodku je bila najpomembnejša Osrednjeslovenska regija, ki je imela 25,1 % podjetnikov, 21,5 % vseh zaposlenih, ki so ustvarili 22,8 % vseh prihodkov in 23,8 % neto podjetnikovega dohodka. Sledila je Podravska regija s 14,8 % podjetnikov, 17,8 % vseh zaposlenih, ki so dosegli 16,0 % vseh prihodkov in 15,3 % neto podjetnikovega dohodka. V Savinjski regiji je bilo 13,0 % podjetnikov, ki so s 14,6 % vseh zaposlenih dosegli 15,1 % vseh prihodkov podjetnikov in 12,9 % neto podjetnikovega dohodka Uradni list L 154, Uradni list L 342, Uradni list RS, št. 9/07 Stran 14

17 Najmanjši med regijami sta Zasavska z 2,4 % in Primorsko-notranjska z 2,8 % vseh podjetnikov. Deleži zaposlenih, prihodkov in neto podjetnikovega dohodka pri podjetnikih nobene od teh regij niso presegli 3,0 %. Podrobnejši pregled rezultatov poslovanja podjetnikov po regijah je razviden iz prilog Preglednica 7, Preglednica 8 in Preglednica 9. Stran 15

18 IV. SREDSTVA IN OBVEZNOSTI DO VIROV SREDSTEV PODJETNIKOV Podjetniki so na dan izkazali tisoč evrov sredstev oziroma obveznosti do virov sredstev, 9 % več kot na dan Premoženje podjetnikov se je realno povečalo za 7,2 % 20. Med sredstvi, ki so jih podjetniki izkazali na dan , je bilo 53,6 % dolgoročnih sredstev, 45,6 % kratkoročnih sredstev in 0,8 % kratkoročnih aktivnih časovnih razmejitev. Dolgoročna sredstva so na dan znašala tisoč evrov in so se glede na stanje na dan povečala za 7 %. Med dolgoročnimi so se povečala vsa sredstva, največ dolgoročne finančne naložbe, 12 %. Kratkoročna sredstva so na dan znašala tisoč evrov, 10 % več kot na dan Njihov delež v strukturi vseh sredstev se je povečal od 44,9 % na 45,6 %. Med kratkoročnimi sredstvi so bile najobsežnejše kratkoročne poslovne terjatve, tisoč evrov, ki so bile večje za 8 %. Med obveznostmi do virov sredstev je bilo 55,2 % podjetnikovega kapitala, 14,6 % dolgoročnih obveznosti, 28,5 % kratkoročnih obveznosti in 1,7 % rezervacij in pasivnih časovnih razmejitev. Podjetnikov kapital, kot najkvalitetnejši vir financiranja sredstev podjetnikov, je na dan znašal tisoč evrov, 7 % več kot pred letom dni. Njegov delež v obveznostih do virov sredstev se je zmanjšal od 56,0 % na 55,2 %. Kapital podjetnikov, ki poslovne knjige vodijo po načelu dvostavnega knjigovodstva (teh je bilo v ), je predstavljal 51,3 % vseh virov sredstev. Dolgoročnih obveznosti je bilo tisoč evrov, 10 % več kot konec leta. Med dolgoročnimi obveznostmi je bilo 86,3 % finančnih in 13,7 % poslovnih obveznosti, oboje so se povečale. Ob koncu leta so kratkoročne obveznosti znašale tisoč evrov, 13 % več kot ob koncu leta. Med kratkoročnimi obveznostmi je bilo 81,1 % poslovnih in 18,9 % finančnih obveznosti. Na povečanje kratkoročnih obveznosti so vplivale predvsem kratkoročne poslovne obveznosti, ki so znašale tisoč evrov, 12 % več kot konec leta. Konec leta in so podjetniki s kapitalom financirali vsa dolgoročna sredstva. V obeh letih so tudi dolgoročna sredstva in zaloge financirali z dolgoročnimi viri sredstev (enako je 20 Podatek o spremembi cen življenjskih potrebščin se nanaša na indeks teh cen v decembru v primerjavi z decembrom in je znašal 101,4 (vir: SURS). Stran 16

19 veljalo za družbe). Kazalnik dolgoročne pokritosti dolgoročnih sredstev in zalog 21 je ob koncu leta znašal 1,13, enako konec leta. Podjetniki so v primerjavi z družbami imeli tudi ugodnejšo vrednost pospešenega koeficienta, izračunanega iz razmerja med kratkoročnimi sredstvi brez zalog in kratkoročnimi aktivnimi časovnimi razmejitvami v primerjavi s kratkoročnimi obveznostmi in kratkoročnimi pasivnimi časovnimi razmejitvami. Pospešeni koeficient pove, ali bi poslovni subjekt lahko pokril svoje trenutne kratkoročne obveznosti, če ne bi mogel uporabiti (prodati) zalog za pokrivanje teh obveznosti (priporočena vrednost kazalnika je okrog 1). Pri podjetnikih je bila vrednost pospešenega koeficienta konec leta enaka 1,288 kot konec leta pa 1,301, (tudi pri družbah je bila vrednost tega kazalnika nad 1; konec leta je znašal 1,075, konec leta pa 1,111). Podjetniki so za pokrivanje kratkoročnih obveznosti torej imeli na voljo več kratkoročnih sredstev kot družbe. Podrobnejši pregled obsega in strukture posameznih vrst sredstev in obveznosti do virov sredstev podjetnikov je razviden iz priloge Preglednica Kazalnik je izračunan iz razmerja med dolgoročnimi viri sredstev (podjetnikovim kapitalom, rezervacijami in dolgoročnimi pasivnimi časovnimi razmejitvami in dolgoročnimi obveznostmi,) in dolgoročnimi sredstvi, vključno z zalogami. Stran 17

20 Preglednica 1: Pomembnejše postavke poslovnega izida podjetnikov v letih od 2014 do POSTAVKE POSLOVNEGA IZIDA (zneski v tisoč EUR) Znesek Delež v prihodkih * Prihodki ,0% 100,0% 100,0% 100,0% 100,0% Odhodki ,5% 92,3% 92,5% 92,4% 92,3% Dodana vrednost ,3% 27,6% 27,9% 27,9% 28,0% Izguba na substanci ,4% 0,4% 0,4% 0,3% 0,3% Neto dodana vrednost ,9% 27,2% 27,5% 27,5% 27,7% Podjetnikov dohodek ,7% 8,6% 8,5% 8,4% 8,4% Negativni poslovni izid ,1% 0,9% 1,0% 0,8% 0,7% Neto podjetnikov dohodek ,5% 7,7% 7,5% 7,6% 7,7% Število zaposlenih Število majhnih podjetnikov, ki so predložili letno poročilo Opomba: *Podatki vključno od leta 2016 dalje vključujejo podatke mikro, majhnih in srednjih podjetnikov. Podatki v preglednici so iz letnih poročil na poenotenih obrazcih, ki so jih podjetniki predložili za posamezna leta. To pomeni, da se lahko podatki za leto razlikujejo od podatkov, ki so jih v poenotene obrazce za leto podjetniki vpisali v stolpec za prejšnje leto, ker je število podjetnikov, ki so predložili letna poročila po posameznih letih, različno. Stran 18

21 Preglednica 2: Obseg in struktura posameznih vrst prihodkov in odhodkov podjetnikov v letu PRIHODKI IN ODHODKI Znesek v tisoč EUR Indeks Delež PRIHODKI SKUPAJ ,0 % 100,0 % I. POSLOVNI PRIHODKI ,4 % 99,4 % 1. Čisti prihodki od prodaje na domačem trgu ,7 % 86,7 % 2. Čisti prihodki od prodaje na trgu EU ,9 % 10,8 % 3. Čisti prihodki od prodaje na trgu izven EU ,9 % 0,9 % 4. Sprememba vrednosti zalog proizvodov in (10) 0,0 % 0,0 % nedokončane proizvodnje 5. Usredstveni lastni proizvodi in lastne storitve ,0 % 0,0 % 6. Drugi poslovni prihodki ,9 % 0,9 % II. FINANČNI PRIHODKI ,0 % 0,1 % 1. Finančni prihodki iz deležev ,0 % 0,0 % 2. Finančni prihodki iz danih posojil ,0 % 0,0 % 3. Finančni prihodki iz poslovnih terjatev ,0 % 0,0 % III. DRUGI PRIHODKI ,6 % 0,6 % ODHODKI SKUPAJ ,0 % 100,0 % I. POSLOVNI ODHODKI ,4 % 99,3 % 1. Stroški blaga, materiala in storitev ,1 % 67,0 % 2. Stroški dela ,9 % 15,8 % - stroški plač ,3 % 11,2 % - stroški pokojninskih in drugih socialnih zavarovanj ,0 % 1,9 % - drugi stroški dela ,7 % 2,7 % 3. Odpisi vrednosti ,7 % 5,9 % - amortizacija ,4 % 5,5 % - prevrednotovalni poslovni odhodki ,4 % 0,4 % 4. Drugi poslovni odhodki ,6 % 10,6 % II. FINANČNI ODHODKI ,5 % 0,5 % Finančni odhodki iz oslabitve in odpisov finančnih ,0 % 0,0 % naložb 2. Finančni odhodki iz finančnih obveznosti ,4 % 0,4 % 3. Finančni odhodki iz poslovnih obveznosti ,1 % 0,1 % III. DRUGI ODHODKI ,2 % 0,2 % Stran 19

22 Preglednica 3: Rezultati poslovanja podjetnikov glede na velikost v letu TEMELJNI PODATKI (zneski v tisoč EUR) SAMOSTOJNI PODJETNIKI ZAPOSLENI PRIHODKI SKUPAJ ČISTI PRIHODKI OD PRODAJE ČISTI PRIHODKI OD PRODAJE NA TUJEM TRGU ODHODKI SKUPAJ VREDNOST AKTIVE NA DAN DODANA VREDNOST IZGUBA NA SUBSTANCI VELIKOST PODJETNIKOV Mikro Majhni Srednji SKUPAJ število podjetnikov delež 98,8 % 1,2 % 0,0 % 100,0 % število delež 79,9 % 18,3 % 1,8 % 100,0 % delež 78,9 % 18,8 % 2,3 % 100,0 % delež 79,0 % 18,7 % 2,3 % 100,0 % število podjetnikov delež 54,6 % 35,9 % 9,4 % 100,0 % delež 78,1 % 19,6 % 2,3 % 100,0 % delež 76,3 % 20,7 % 3,0 % 100,0 % število podjetnikov delež 79,8 % 17,8 % 2,4 % 100,0 % indeks število podjetnikov delež 100,0 % 0,0 % 0,0 % 100,0 % indeks NETO DODANA VREDNOST PODJETNIKOV DOHODEK NEGATIVNI POSLOVNI IZID NETO PODJETNIKOV DOHODEK/ NETO NEGATIVNI POSLOVNI IZID število podjetnikov delež 89,4 % 9,2 % 1,4 % 100,0 % indeks število podjetnikov delež 95,7 % 4,3 % 0,0 % 100,0 % indeks Stran 20

23 Preglednica 4: Razvrstitev podjetnikov po področjih dejavnosti v letu PODROČJA DEJAVNOSTI (zneski v tisoč EUR) PODJETNIKI ZAPOSLENI PRIHODKI SKUPAJ ČISTI PRIHODKI OD PRODAJE ODHODKI SKUPAJ VREDNOST AKTIVE NA DAN število delež število delež delež delež delež delež A Kmetijstvo in lov, gozdarstvo, ribištvo 787 1,4% 759 1,8% ,8% ,8% ,8% ,5% B Rudarstvo 24 0,0% 57 0,1% ,1% ,1% ,1% ,4% C Predelovalne dejavnosti ,9% ,1% ,8% ,8% ,7% ,2% D Oskrba z električno energijo, plinom in paro 299 0,5% 35 0,1% ,2% ,2% ,2% ,9% E Oskrba z vodo, ravnanje z odplakami in odpadki, saniranje okolja 57 0,1% 39 0,1% ,1% ,1% ,1% ,1% F Gradbeništvo ,7% ,3% ,8% ,8% ,6% ,1% G Trgovina, vzdrževanje in popravila ,5% ,2% ,8% ,9% ,4% ,2% motornih vozil H Promet in skladiščenje ,4% ,5% ,2% ,0% ,5% ,4% I Gostinstvo ,8% ,2% ,3% ,3% ,5% ,9% J Informacijske in komunikacijske dejavnosti ,8% 193 0,5% ,1% ,1% ,0% ,9% K Finančne in zavarovalniške dejavnosti 572 1,0% 90 0,2% ,4% ,4% ,3% ,3% L Poslovanje z nepremičninami 410 0,7% 94 0,2% ,4% ,4% ,4% ,7% M Strokovne, znanstvene in tehnične dejavnosti ,3% ,3% ,6% ,6% ,2% ,7% N Druge raznovrstne poslovne dejavnosti ,1% ,0% ,3% ,3% ,2% ,8% O Dejavnost javne uprave in obrambe, dejavnost obvezne socialne varnosti 14 0,0% 2 0,0% 606 0,0% 603 0,0% 624 0,0% 248 0,0% P Izobraževanje ,0% 190 0,4% ,8% ,8% ,7% ,6% Q Zdravstvo in socialno varstvo 643 1,2% 161 0,4% ,4% ,4% ,4% ,4% R Kulturne, razvedrilne in rekreacijske dejavnosti ,7% 134 0,3% ,9% ,9% ,8% ,7% S Druge dejavnosti ,7% ,2% ,1% ,1% ,0% ,1% SKUPAJ ,0% ,0% ,0% ,0% ,0% ,0% Stran 21

24 Preglednica 5: Podrobnejši podatki o dodani vrednosti, izgubi na substanci in neto dodani vrednosti podjetnikov po področjih dejavnosti v letu PODROČJA DEJAVNOSTI (zneski v tisoč EUR) število podjetnikov DODANA VREDNOST IZGUBA NA SUBSTANCI NETO DODANA VREDNOST delež indeks število podjetnikov delež indeks leto leto indeks A Kmetijstvo in lov, gozdarstvo, ribištvo ,0% ,8% B Rudarstvo ,2% ,2% C Predelovalne dejavnosti ,0% ,0% D Oskrba z električno energijo, plinom in paro ,3% ,4% E Oskrba z vodo, ravnanje z odplakami in odpadki, saniranje okolja ,1% ,0% F Gradbeništvo ,4% ,2% G Trgovina, vzdrževanje in popravila motornih vozil ,0% ,4% H Promet in skladiščenje ,5% ,6% I Gostinstvo ,5% ,1% J Informacijske in komunikacijske dejavnosti ,0% ,8% K Finančne in zavarovalniške dejavnosti ,4% ,5% L Poslovanje z nepremičninami ,6% ,0% M Strokovne, znanstvene in tehnične dejavnosti ,4% ,2% N Druge raznovrstne poslovne dejavnosti ,7% ,6% O Dejavnost javne uprave in obrambe, dejavnost obvezne socialne varnosti ,0% ,4% P Izobraževanje ,7% ,2% Q Zdravstvo in socialno varstvo ,6% ,4% R Kulturne, razvedrilne in rekreacijske dejavnosti ,7% ,3% S Druge dejavnosti ,8% ,9% SKUPAJ ,0% ,0% Stran 22

25 Preglednica 6: Podjetnikov dohodek in negativni poslovni izid podjetnikov po področjih dejavnosti v letu PODROČJA DEJAVNOSTI (zneski v tisoč EUR) število podjetnikov PODJETNIKOV DOHODEK število zaposlenih delež indeks število podjetnikov NEGATIVNI POSLOVNI IZID število zaposlenih delež indeks NETO PODJETNIKOV DOHODEK/ NETO NEGATIVNI POSLOVNI IZID leto leto A Kmetijstvo in lov, gozdarstvo, ribištvo ,7% ,8% B Rudarstvo ,1% ,2% C Predelovalne dejavnosti ,6% ,3% D Oskrba z električno energijo, plinom in paro ,3% ,9% E Oskrba z vodo, ravnanje z odplakami in odpadki, saniranje okolja ,1% ,2% F Gradbeništvo ,2% ,2% G Trgovina, vzdrževanje in popravila motornih vozil ,1% ,4% H Promet in skladiščenje ,2% ,8% I Gostinstvo ,6% ,8% J Informacijske in komunikacijske dejavnosti ,2% ,8% K Finančne in zavarovalniške dejavnosti ,7% ,6% L Poslovanje z nepremičninami ,7% ,1% M Strokovne, znanstvene in tehnične dejavnosti ,0% ,5% N Druge raznovrstne poslovne dejavnosti ,4% ,6% O Dejavnost javne uprave in obrambe, dejavnost obvezne socialne varnosti ,0% ,2% P Izobraževanje ,5% ,8% Q Zdravstvo in socialno varstvo ,0% ,0% R Kulturne, razvedrilne in rekreacijske dejavnosti ,5% ,0% S Druge dejavnosti ,2% ,9% SKUPAJ ,0% ,0% Stran 23

26 Preglednica 7: Razvrstitev podjetnikov po regijah v letu REGIJE (zneski v tisoč EUR) PODJETNIKI ZAPOSLENI PRIHODKI SKUPAJ ČISTI PRIHODKI OD PRODAJE ODHODKI SKUPAJ VREDNOST AKTIVE NA DAN število delež število delež delež delež delež delež 01 Pomurska ,8% ,3% ,8% ,8% ,8% ,7% 02 Podravska ,8% ,8% ,0% ,0% ,0% ,3% 03 Koroška ,5% ,8% ,9% ,9% ,9% ,1% 04 Savinjska ,0% ,6% ,1% ,1% ,3% ,8% 05 Zasavska ,4% 851 2,0% ,1% ,1% ,1% ,7% 06 Posavska ,7% ,9% ,5% ,5% ,6% ,6% 07 Jugovzhodna Slovenija ,4% ,3% ,7% ,7% ,8% ,0% 08 Osrednjeslovenska ,1% ,5% ,8% ,9% ,8% ,7% 09 Gorenjska ,5% ,8% ,9% ,0% ,8% ,1% 10 Primorsko-notranjska ,8% ,5% ,5% ,5% ,5% ,7% 11 Goriška ,4% ,1% ,3% ,3% ,2% ,8% 12 Obalno-kraška ,7% ,6% ,3% ,3% ,3% ,6% SKUPAJ ,0% ,0% ,0% ,0% ,0% ,0% Stran 24

27 Preglednica 8: Podrobnejši podatki o dodani vrednosti, izgubi na substanci in neto dodani vrednosti podjetnikov po regijah v letu REGIJE (zneski v tisoč EUR) število podjetnikov DODANA VREDNOST IZGUBA NA SUBSTANCI NETO DODANA VREDNOST delež indeks število podjetnikov delež indeks leto leto 01 Pomurska ,5% ,9% Podravska ,4% ,9% Koroška ,1% ,3% Savinjska ,2% ,5% Zasavska ,0% ,3% Posavska ,7% ,6% Jugovzhodna Slovenija ,5% ,2% Osrednjeslovenska ,7% ,5% Gorenjska ,5% ,6% Primorsko-notranjska ,5% ,2% Goriška ,5% ,0% Obalno-kraška ,5% ,0% SKUPAJ ,0% ,0% indeks Stran 25

28 Preglednica 9: Podjetnikov dohodek in negativni poslovni izid podjetnikov po regijah v letu REGIJE (zneski v tisoč EUR) število podjetnikov PODJETNIKOV DOHODEK število zaposlenih delež indeks število podjetnikov NEGATIVNI POSLOVNI IZID število zaposlenih delež indeks NETO PODJETNIKOV DOHODEK/ NETO NEGATIVNI POSLOVNI IZID leto leto 01 Pomurska ,7% ,2% Podravska ,1% ,8% Koroška ,8% ,7% Savinjska ,9% ,5% Zasavska ,2% ,6% Posavska ,8% ,5% Jugovzhodna Slovenija ,3% ,7% Osrednjeslovenska ,5% ,5% Gorenjska ,7% ,0% Primorsko-notranjska ,6% ,6% Goriška ,3% ,6% Obalno-kraška ,1% ,3% SKUPAJ ,0% ,0% Stran 26

29 Preglednica 10: Obseg in struktura sredstev in obveznosti do virov sredstev podjetnikov POSTAVKE SREDSTEV IN OBVEZNOSTI DO VIROV SREDSTEV Znesek v tisoč EUR Indeks Delež = I. SREDSTVA ,0% 100,0% A. Dolgoročna sredstva ,6% 54,4% 1. Neopredmetena sredstva in dolgoročne aktivne časovne razmejitve ,5% 0,5% 2. Opredmetena osnovna sredstva ,6% 50,3% 3. Naložbene nepremičnine ,8% 2,8% 4. Dolgoročne finančne naložbe ,6% 0,6% 5. Dolgoročne poslovne terjatve ,3% 0,3% B. Kratkoročna sredstva ,6% 44,9% 1. Sredstva (skupine za odtujitev) za prodajo ,1% 0,1% 2. Zaloge ,9% 9,0% 3. Kratkoročne finančne naložbe ,1% 1,0% 4. Kratkoročne poslovne terjatve ,3% 23,4% 5. Denarna sredstva ,2% 11,3% C. Kratkoročne aktivne časovne razmejitve ,8% 0,8% II. OBVEZNOSTI DO VIROV SREDSTEV ,0% 100,0% A. Podjetnikov kapital ,2% 56,0% Kapital podjetnikov, ki poslovne knjige vodijo a) po načelu enostavnega knjigovodstva ,9% 3,9% b) Kapital podjetnikov, ki poslovne knjige vodijo po načelu dvostavnega knjigovodstva ,3% 52,2% 1. Začetni podjetnikov kapital ,4% 17,2% 2. Prenosi stvarnega premoženja med ,6% 1,6% opravljanjem dejavnosti 3. Pritoki in odtoki denarnih sredstev ,7% 8,5% 4. Revalorizacijske rezerve ,2% 0,2% 5. Rezerve, nastale zaradi vrednotenja po ,1% 0,1% pošteni vrednosti 6. Podjetnikov dohodek ,6% 26,0% 7. Negativni poslovni izid ,4% 1,5% B. Rezervacije in dolgoročne pasivne časovne razmejitve ,1% 1,4% 1. Rezervacije ,4% 0,7% 2. Dolgoročne pasivne časovne razmejitve ,7% 0,7% C. Dolgoročne obveznosti ,6% 14,5% 1. Dolgoročne finančne obveznosti ,6% 12,4% 2. Dolgoročne poslovne obveznosti ,0% 2,0% Č. Kratkoročne obveznosti ,5% 27,5% 1. Obveznosti, vključene v skupine za ,0% 0,0% odtujitev 2. Kratkoročne finančne obveznosti ,4% 5,2% 3. Kratkoročne poslovne obveznosti ,1% 22,3% D. Kratkoročne pasivne časovne razmejitve ,6% 0,7% Stran 27

30 Preglednica 11: Pomembnejši kazalniki poslovanja podjetnikov v letih od 2014 do KAZALNIKI Delež dolgoročnih sredstev v sredstvih, v % 52,2 52,4 54,7 54,1 53,6 2. Razmerje med kratkoročnimi poslovnimi terjatvami ter kratkoročnimi finančnimi in poslovnimi obveznostmi 0,839 0,838 0,849 0,837 0, Celotna gospodarnost 1,08 1,08 1,08 1,08 1,08 4. Čista donosnost sredstev 0,109 0,112 0,116 0,120 0, Prihodki na zaposlenega, v EUR Neto dodana vrednost na zaposlenega, v EUR Neto dodana vrednost na nosilca dejavnosti in njegove zaposlene, v EUR Neto podjetnikov dohodek na zaposlenega, v EUR Opomba: Kazalniki v preglednici so izračunani na podlagi podatkov iz letnih poročil na poenotenih obrazcih, ki so jih podjetniki predložili za posamezna leta. To pomeni, da se lahko podatki za leto razlikujejo od podatkov, ki so jih v poenotene obrazce za leto podjetniki vpisali v stolpec za prejšnje leto, ker je število podjetnikov, ki so predložili letna poročila po posameznih letih, različno. Stran 28

31 Agencija Republike Slovenije za javnopravne evidence in storitve Informacija o poslovanju samostojnih podjetnikov posameznikov v Republiki Sloveniji v letu Leto izdaje maj 2019 Izdala, založila in razmnožila Agencija Republike Slovenije za javnopravne evidence in storitve Tržaška cesta Ljubljana telefon telefaks splet e-pošta info@ajpes.si Število izvodov 50 Stran 29