naslov 73_1.qxd

Velikost: px
Začni prikazovanje s strani:

Download "naslov 73_1.qxd"

Transkripcija

1 Geografski vestnik 73-1, 2001, Metode METODE METODA IZDELAVE RAZVOJNEGA PROGRAMA AVTOR Lojze Gosar Naziv: dr., univerzitetni diplomirani geograf Naslov: Pod gradom 21, Lukovica pri Brezovici, SI 1351 Brezovica pri Ljubljani, Slovenija E-po{ta: Telefon: Faks: UDK: 711(497.4) COBISS: 1.02 IZVLE^EK Metoda izdelave razvojnega programa Leta 1999 je bil sprejet Zakon o spodbujanju skladnega regionalnega razvoja, ki predvideva izdelavo regionalnih razvojnih programov. Namen razvojnega programa je usklajevati in dopolnjevati, ne pa nadomestiti razli~ne oblike neposrednih ali posrednih ukrepov za pospe{evanje razvoja posameznih obmo~ij na medob- ~inski ali regionalni ravni. Predstavljena je metoda izdelave razvojnega programa s posebnim poudarkom na upo{tevanju na~el trajnostnega razvoja in usklajenega delovanja razli~nih vej gospodarstva in negospodarstva, ki vsaj posredno vplivajo tudi na razvoj v prostoru. Razvojni program naj v kon~ni fazi preide v akcijski program za izvajanje. KLJU^NE BESEDE razvoj, razvojni program, razvoj pode`elja, trajnostni razvoj, skladen regionalni razvoj, akcijski program ABSTRACT The development program elaboration method In July 1999 the Slovenian Parliament passed the law on promotion of a balanced regional development of Slovenia. According to this law the regional development programs should be prepared. The purpose of a development program is to coordinate and make more effective various forms of direct or indirect measures for development promotion of individual geographic or administrative regions. Special attention is given to different aspects of sustainable development and coordinated action of those economic and non economic branches which may have a direct or at least and indirect influence on the land use. The final phase of a regional development program gradually transforms into the implementation program. KEY WORDS development, development program, development of rural areas, sustainable development, balanced regional development, implementation program Uredni{tvo je prispevek prejelo 18. avgusta

2 Lojze Gosar Metoda izdelave razvojnega programa 1. Uvod: utemeljitev in namen Julija leta 1999 je bil sprejet Zakon o spodbujanju skladnega regionalnega razvoja (Uradni list {t. 60/ ). 1. to~ka 10. ~lena zakona se glasi:»z regionalnim razvojnim programom se, na podlagi analize stanja in gibanj ter sektorskih razvojnih programov, uskladijo razvojna predvidevanja in naloge dr`ave in ob~in na podro~ju gospodarskega, socialnega, prostorskega in okoljskega ter kulturnega razvoja vregiji «. Namen razvojnega programa je usklajevati in dopolnjevati, ne pa nadomestiti razli~ne oblike neposrednih ali posrednih ukrepov za pospe{evanje razvoja posameznih obmo~ij. Pripomogel naj bi tudi k vzpostavitvi celostnega (integralnega) pristopa k pospe{evanju skladnega regionalnega razvoja tudi na podro~ju urejanja prostora. Mesto in pode`elje se v `ivljenju in v razvoju dopolnjujeta. Zato je treba njihov razvoj obravnavati vzporedno, ~eprav vsakega na svoj na~in. Politika usmerjanja regionalnega razvoja v Evropi daje v zadnjem desetletju poseben pomen zmanj{evanju neenakosti v razvoju posameznih obmo~ij oziroma zaostajanju v razvoju pode`elskih obmo~ij. Posebno spodbudo je razvoj pode`elja v Evropi dobil leta 1988, ko je Evropska komisija predstavila svoje poro~ilo z naslovom»prihodnost pode`elske dru`be«. V njem je posebej poudarila potrebo po podpiranju strukturnih sprememb, ki se dogajajo v Evropi, in predlagala, kako naj bi to uresni~evali. Isto~asno se je tudi Ministrski svet odlo~il za splo{no reformo strukturnih fondov. Tudi Maastrichtski dogovor je v ~lenu 130b potrdil potrebo po zmanj{anju razlik znotraj Evropske unije. Tudi»Delorsov paket II«je potrdil, da je razvojna politika pode`elja postala temeljna sestavina gospodarske in socialne povezave, ki pove~uje trojno funkcijo pode`elja: proizvodno, dru`beno in okoljevarstveno. V Evropski uniji se izdelava razvojnih programov za {ir{a ali o`ja geografsko zaklju- ~ena obmo~ja vedno bolj uveljavlja. Medtem ko je bil {e pred nekaj leti pojem razvojnega programa za medob~inska obmo~ja pri nas {e skoraj nepoznan, pa v zadnjem ~asu pridobiva vse ve~ji pomen. Ne glede na dejstvo, da v Sloveniji vmesna stopnja med ob~ino in dr`avo (pokrajina ali upravni okraj z eno besedo regija) {e ni dolo~ena, je s tem zakonom podana ne samo mo`nost ampak tudi spodbuda za izdelavo regionalnih razvojnih programov na medob~inski, torej regionalni ravni. Zakon o pospe{evanju skladnega regionalnega razvoja Slovenije predvideva izdelavo regionalnih razvojnih programov za statisti~ne regije, poleg tega pa dopu{~a tudi pripravo skupnih razvojnih programov za posamezna geografsko zaklju~ena obmo~ja za skupine ob~in, ki imajo podobne razvoje probleme. Ta program mora usklajevati svoje konceptualne poglede z zasnovo regionalnega razvojnega programa za celotno statisti~no regijo. Zakon v 10. ~lenu predvideva, da regionalni (ali skupno) razvojni programi vsebujejo strate{ki in izvedbeni del. V izvedbeni del regionalnega razvojnega programa se vklju~ijo razvojni projekti regionalnega in ob~inskega pomena z njihovim ~asovnim in finan~nim ovrednotenjem. Izvedbeni del vklju~uje tudi druge oblike regionalnih razvojnih spodbud dr`ave in ob~in. Izvedbeni del regionalnega razvojnega programa je lahko smiselno sestavljen iz skupnih razvojnih programov in programov funkcionalno zaklju~enih regij. Razvojni program naj bi pripomogel k opredelitvi vodil za usmerjanje razvoja v dolo~enem obmo~ju. Zato se pojavlja tudi vpra{anje ravni njegove izdelave. Razvojni program lahko seveda delamo tudi za posamezno ob~ino in ga kasneje vklju~imo v izdelavo regionalnega razvojnega programa. Je pa mo`na tudi obratna pot, ki je celo {e bolj priporo~ljiva, da razvojni program izdelamo najprej na medob~inski (regionalni) ravni in {ele nato na ob~inski. To omogo~a, da dolo~ena dela opravimo hkrati in zato ceneje in hitreje. Mo`na je celo kombinacija obeh metod. Vsaka ob~ina, ki izdeluje svoj razvojni program, mora nuditi posebno pozornost predvsem tistim vpra{anjem, ki so medob- ~inskega pomena. Razvojne programe na regionalni ravni rabimo tudi zaradi pridobivanja sredstev za pospe{evanje razvoja na dr`avni in mednarodni ravni, kar bo v prihodnjih letih {e posebej aktualno. Ne bi pa bilo smotrno, ~e bi jih delali predvsem zaradi tega razloga. 74

3 Geografski vestnik 73-1, 2001 Metode 2. Na~ela za usmerjanje razvoja 2.1. Pristop k urejanju prostora Prostorsko urejanje mora upo{tevati dejstvo, da najrazli~nej{e dejavnosti v gospodarstvu in negospodarstvu vplivajo na razvoj v prostoru. Ozko gledanje na prostorsko planiranje ima lahko dolgoro~no zelo negativne posledice. Razvoj v prostoru je posledica razli~nih vplivov, predvsem ravnanja posameznih vej gospodarstva in negospodarstva. Prostorsko na~rtovanje bo zato doseglo svoj cilj le v primeru, da bo znalo na smotrn na~in vklju~evati {ir{a na~ela za usmerjanje razvoja v prostoru in v dru`bi nasploh. Njihovih neposrednih ali posrednih posledic za prostor se obi~ajno premalo zavedamo. Z na~eli usmerjanja razvoja se bomo sre~ali v prakti~no vseh fazah priprave razvojnega programa, posebej pa {e pri pripravi akcijskega programa za izvajanje. Predlog zakona o urejanju prostora, ki ga je vlada poslala v prvo obravnavo (Poro~evalec Dr`avnega zbora ) v ~lenih 50 do 59 predvideva tudi izdelavo tako imenovanih regionalnih zasnov prostorskega razvoja, ki naj bi jih izdelovali so~asno z izdelavo regionalnega razvojnega programa. Regionalni razvojni program ne sme biti v nasprotju s prostorskim aktom iz prej{njega odstavka Enakovrednost `ivljenjskih razmer v vseh obmo~jih Doseganje tega cilja bo lahko uspe{no le, ~e bodo vsi razvojni dejavniki oziroma nosilci razvoja upo{tevali tudi ta cilj. Razjasniti je treba pojme o tem, kaj si pod enakovrednostjo `ivljenjskih razmer predstavljamo. Stremljenje, da bi ustvarili kolikor je le mogo~e enakovredne `ivljenjske razmere v vseh obmo~jih, nikakor ne pomeni te`nje po izena~enju oziroma vzpostavitvi istih `ivljenjskih razmer. Ohranitev posebnosti posameznih obmo~ij ne samo glede naravnih razmer, ki so pa~ danost, ki je do neke mere tudi ranljiva, pa pomeni, da je treba vsakemu obmo~ju nuditi dovolj mo`nosti za uveljavljanje razli~nih oblik razvoja in lastnih iniciativ. Politike prostorskega razvoja morajo pri postavitvi ciljev enakovrednosti upo- {tevati elemente razvoja, rasti in uskladiti razli~ne prioritete. Dogaja se namre~, da politike urejanja prostora v~asih niso usklajene s politikami ohranjanja poseljenosti. Pomemben strokovni izziv je, kako ohranjati kulturno krajino, prepre~evati neurejeno {irjenje naselij, hkrati pa omogo~iti mladim ljudem, da ostanejo v doma~em kraju. Uskladitev urbanisti~ne politike za ohranitev poseljenosti pode`elja zahteva tudi ustvarjanje enakovrednih `ivljenjskih razmer, kar terja tudi zadovoljive mo`nosti za {olanje in zaposlovanje v primerni bli`ini. Posebej pomembna je relativna uravnote`enost opremljenosti centralnih krajev, ki naj bi omogo~ila, da bi prebivalstvo vseh naselij imelo razmeroma ugoden dostop do razli~nih uslug Skladnost na~el tr`nosti s potrebami splo{ne blaginje Navidez neizogibna konfliktnost razvojnih stremljenj v ~asu, ko poudarjamo kratkoro~ne gospodarske u~inke, zahteva prosvetljevanje vseh, ki so odgovorni za razna podro~ja gospodarstva in negospodarstva. To pa morajo spremljati tudi pospe{evalni ukrepi od ob~inske do dr`avne ravni. Tak primer so tudi tako imenovana direktna pla~ila za pospe{evanje okolju prijaznega kmetijstva. V tranzicijskem obdobju bomo lahko ob poudarjanju pomena gospodarske uspe{nosti in tr`nosti v usmerjanju razvoja nasploh, posebej pa {e v prostoru, naredili napake, ki jih bo pozneje te`ko ali prakti~no nemogo~e popraviti. Pri snovanju razvojne vizije obmo~ja, za katerega pripravljamo razvojni program, je treba posebej paziti, da ne bi spregledali teh vpra{anj. Pogosto je te`ko ugotoviti, kateri razvojni ukrepi, ki so gospodarsko donosni, lahko imajo vsaj dolgoro~no hude negativne u~inke. Iskanje kratkoro~nega gospodarskega u~inka je sicer koristno, ~e s tem ne povzro~amo posrednih ali neposrednih negativnih u~inkov. Pri snovanju razvojne vizije bo torej gotovo pri{lo do usklajeva- 75

4 Lojze Gosar Metoda izdelave razvojnega programa nja med tistimi, ki dajejo ve~ji poudarek splo{ni blaginji, in tistimi, ki jim je ve~ do kratkoro~nih gospodarskih u~inkov Upo{tevanje okolja in prostora pri sprejemanju razvojnih odlo~itev Jasno je tudi treba opredeliti, kaj pomeni na~elo trajnostnega razvoja za dolo~eno dejavnost pa tudi za urejanje prostora. V razli~nih tipih obmo~ij, na primer v bli`ini somestij ali v obmo~jih s posebnimi naravnimi kvalitetami, je treba najti ustrezna merila za presojo primernosti predlaganih razvojnih ukrepov. Za prevladujo~i na~in sprejemanja razvojnih odlo~itev je zna~ilno lo~evanje ekonomskih, socialnih in okoljevarstvenih dejavnikov. Tako lo~evanje je treba prese~i, ~e `elimo postaviti vpra{anja razvoja in okolja v sredi{~e ekonomskega in politi~nega odlo~anja. Postopek sprejemanja odlo~itev je treba izpopolniti tako, da bodo vpra{anja okolja in razvoja upo{tevana, ob tem pa zagotoviti tudi naj{ir{o udele`bo javnosti. Zato bi bilo treba ugotoviti: ali so razvojne politike posameznih resorjev medsebojno tako usklajene, da zagotavljajo upo{tevanje na~el trajnostnega razvoja, ~e pa niso, je treba ugotoviti, v ~em si nasprotujejo, ovire zaradi neusklajenega delovanja razli~nih resorjev Na~rtovanje v prehodnem obdobju Ob vseh nejasnostih prehodnega obdobja, ki se ka`ejo tudi na upravnem podro~ju, je treba ohranjati red in upo{tevati smiselnost razvojnih ciljev, ne pa blokirati razvoja. Treba je narediti vse, da bodo in{pekcije delovale u~inkovito, vendar ne togo. Isto velja tudi za postopke pridobivanja razli~nih dovoljenj. Smo v ~asu, ko se razmere hitro spreminjajo, vendar to {e zdale~ ne pomeni, da na~rtovanje ni potrebno. Res pa je, da tradicionalen, preve~ stati~en pogled na na~rtovanje ne more biti u~inkovit. V prehodnem obdobju, ko nova zakonodaja glede urejanja prostora nasploh in strategija urejanja prostora na ravni Slovenije {e nista sprejeta, je treba narediti vse, da s predpisi prepre~imo negativne razvojne te`nje v posameznih podro~jih (resorjih) in geografsko zaklju~enih obmo~jih oziroma v razli~nih zna~ilnih tipih prostora. Strategijo na~rtovanja in usklajevanja sektorskih interesov v prehodnem obdobju je pa~ treba pripraviti za medob~inska obmo~ja (regije), ker pokrajin oziroma okrajev {e nimamo. Presoditi je treba, kateri od veljavnih predpisov so primerni ter katere in kako bi dopolnili. Uskladiti je treba razvoje programe sektorjev gospodarstva in negospodarstva s prostorskimi dokumenti. Opredeliti je treba tudi formalne (institucionalne) ukrepe za sodelovanje med ob~inami na podro~ju razvojnega in prostorskega planiranja Vloga dr`avne uprave in lokalne uprave pri usmerjanju razvoja Vmesna stopnja med ob~ino in dr`avo (pokrajina ali upravni okraj) bo v bli`nji prihodnosti gotovo dobila tudi formalno obliko. Dejanske razmere pa ne dopu{~ajo ~akanja in zahtevajo sodelovanje med ob~inami na regionalni ravni ter sodelovanje med lokalno in dr`avno upravo. Dogaja se, da v nekaterih primerih sploh ni sodelovanja med ob~insko upravo in upravno enoto. Ena od klju~nih zahtev pri uvajanju trajnostnega razvoja je, da naj bi bile odgovornosti glede prostorske organizacije in politik za njihovo izvajanje razporejene v skladu z na~elom subsidiarnosti. To pomeni, da naj ni`ja raven ne prepu{~a vi{ji ravni urejanja zadev, ki jih lahko sama enako dobro ali {e bolje in hitreje razre{i. Pa tudi ni`ja raven, na primer ob~ine, ne bi smela usmerjati razvoja v {kodo vi{je ravni, na primer regije ali dr`ave. Zato je tudi nujno, da pri snovanju razvojnih konceptov na ob~inski ali regionalni ravni upo{tevamo tudi usmeritve dr`avnega pomena, na primer prostorskega plana Slovenije. Ne glede na to, kak{na bo upravna ureditev na vmesni stopnji med ob~inami in dr`avo, je planiranje na medob~inski (regionalni) ravni v vsakem primeru nujno. 76

5 Geografski vestnik 73-1, 2001 Metode 2.7. Potreba po dru`benem soglasju Na medob~inski ravni je treba dose~i soglasje o temeljnih na~elih usmerjanja razvoja, predvsem glede tistih zadev, ki so tudi medob~inskega oziroma regionalnega pomena. Da bi bilo dru`beno soglasje res u~inkovito, je poleg ob~inskih struktur seveda treba vklju~iti tudi predstavnike posameznih obmo~ij, na primer krajevnih skupnosti ali predstavnikov posameznih skupin prebivalstva. Kakr{nokoli usmerjanje razvoja je odvisno od tega, ali je bilo dose`eno splo{no soglasje o temeljnih ciljih razvoja. Strategije razvoja Slovenije, ki jo zahteva zakon o pospe{evanju skladnega regionalnega razvoja, {e nimamo. Kljub temu pa je treba dose~i dru`beno soglasje o glavnih razvojnih vpra{anjih na medob~inski in ob~inski ravni. Sodelovanje prebivalcev je glede teh vpra{anj nujno, saj samo formalno sprejeto soglasje ne bi imelo posebne prakti~ne koristi. 3. Na~ela trajnostnega razvoja za posamezne tipe obmo~ij oziroma geografsko zaklju~ene enote Medtem ko smo v prej{njih to~kah nakazali temeljne kriterije trajnostnega razvoja, moramo le te opredeliti za razli~ne tipe obmo~ij. Pomembno vpra{anje namre~ je, kak{no prihodnost nekega posameznega geografsko zaklju~enega obmo~ja ali pa zna~ilnega tipa obmo~ja `elimo. Pode`elje v Sloveniji je zelo nehomogeno `e glede na naravne razmere, gospodarsko razvitost, poselitev, demografska gibanja in razvoj v prostoru. Velike razlike med posameznimi obmo~ji so tudi glede na razmere, ustvarjene po ~loveku, na primer infrastruktura, kulturna pokrajina, posestna sestava. Zaradi velikih razlik med posameznimi obmo~ji zanje ni mogo~e izoblikovati enotnih razvojnih politik, pa~ pa jih je treba prilagajati specifi~nim razmeram vsakega obmo~ja. ^lenitev Slovenije na zna- ~ilna obmo~ja bo torej podlaga za izoblikovanje razvojnih ukrepov. Ne samo, da je treba opredeliti zna~ilna obmo~ja, ampak je treba ugotoviti, kateri so njihovi specifi~ni razvojni problemi in vzroki zanje. Gre za analizo specifi~nih razvojnih situacij za vsako zna~ilno obmo~je. Vsak tip obmo~ja ima zanj zna~ilno razvojno problematiko, ki izra`a tudi splo{ne zna~ilnosti drugih obmo~ij. Obmo~ja, ki pripadajo istemu tipu, se seveda pojavljajo v razli~nih obmo~jih Slovenije ne glede na to, da se geografske zna~ilnosti med njimi precej razlikujejo. Vi{insko (hribovsko) obmo~je na primer na Tolminskem ima svoje lastne zna~ilnosti, ki se nikjer drugje v Sloveniji ne ponovijo, ima pa tudi zna~ilnosti, ki so skupne ve~ini hribovskih obmo~ij v Slovenji. Iz navedenega lahko zaklju- ~imo, da se kljub temu, da se obmo~ja istega tipa nahajajo v razli~nih obmo~jih Slovenije, ponavljajo samo tiste zna~ilnosti, ki so posebej zna~ilne za opredelitev tipa. Podobno velja tudi za vse druge tipe obmo~ij. Sre~ujemo se torej z zanimivim problemom, kako pri zasnovi in uporabi pospe{evalnih ukrepov prepletati vidik neponovljivosti (specifi~nosti) z zna~ilnostmi, ki so enake ali vsaj podobne v drugih delih Slovenije. Pri usmerjanju nadaljnjega razvoja je treba upo{tevati predvsem naslednja na~ela: iz narave ne jemljimo ve~, kot ji lahko vrnemo in jo s tem trajno ohranjamo, razvoj gospodarstva, negospodarstva in rabo prostora je treba usmerjati tako, da bomo naslednjim generacijam prepustili vsaj iste, ~e `e ne bolj{e mo`nosti za ureditev `ivljenja in dru`be, upo{tevati je treba visoke, vendar uresni~ljive standarde glede oblikovanja naselij in arhitekture nasploh. Prostorsko planiranje mora prispevati tudi k izena~evanju razvojnih mo`nosti na podro~ju dru`benega in gospodarskega razvoja. Prepre~evati mora, da bi bil ta razvoj v {kodo naravnega okolja ter da bi pripomogel k praznjenju posameznih obmo~ij ali pretirani koncentraciji prebivalstva v drugih obmo~jih. Prostorski razvoj naj torej omogo~a primerno prepletanje razli~nih, okolju primernih vrst rabe tal, ki naj bi bila sprejemljiva s stali{~a socialnih in gospodarskih razmer. 77

6 Lojze Gosar Metoda izdelave razvojnega programa 4. Analiza stanja in razvojnih te`enj (diagnoza) za posamezne tipe obmo~ij oziroma geografsko zaklju~ene enote Diagnoza naj bi opozorila predvsem na tiste razvojne te`nje, ki niso v skladu z na~eli skladnega in trajnostnega razvoja, ki smo jih nakazali v prej{njih to~kah. Opozori naj na zna~ilne razvojne te`nje in razvojne probleme posameznih podobmo~ij. Diagnoza naj vklju~uje le najpomembnej{e informacije za izbrana problemska podro~ja. Dolo~ene informacije bodo koristne posebej, ko bomo presojali u~inke razvojnih ukrepov. Odlo~itev o tem, katere informacije, analize in podatke je koristno ali celo nujno uporabiti pri diagnozi, je odvisna tudi od na{e sposobnosti razlo~evati bistveno od nebistvenega. Diagnoza vklju~uje pregled vsega, kar je treba narediti, ne vklju~uje pa nobenih odlo~itev, saj pomeni le temelj za zasnovo strategije. Zaradi tega mora vsebovati tiste sestavine, ki so nujno potrebne za zasnovo strategije. Pomembno je le, da dolo~ena informacija verodostojno opozarja na problem, njena statisti~na natan~nost pa je stranskega pomena. Pomembno je predvsem, da diagnoza omogo~i spoznati glavne zna~ilnosti stanja in razvojne te`nje. Biti mora lahko razumljiva, da ne ote`uje sporazumevanja s {ir{o javnostjo. Eden od njenih glavnih ciljev je tudi vzpostaviti dialog s prebivalci obmo~ja. Tudi takrat, ko moramo diagnozo opraviti v zelo kratkem ~asu, je treba obve{~ati javnost in omogo~ati sodelovanje prebivalstva. Izkoristiti je treba najrazli~nej{e prilo`nosti, da bi v pripravo razvojnega programa vklju- ~ili lokalne akterje. To {e posebej velja za razvijanje skupnega pogleda o tem, kak{no prihodnost ho~emo v obravnavanem obmo~ju uresni~evati. Krajevne delovne skupine odlo~ilno pripomorejo k izdelavi diagnoze, kar seveda pomeni bolj{e in {ir{e razumevanje razvojnih vpra{anj. Ne smemo se torej omejiti le na zunanje svetovalce. Njihova pomo~ je sicer lahko zelo koristna, predvsem glede metodolo{kih vpra{anj in presoje razvojnih dilem. Njihova prednost je tudi, da niso obremenjeni z lokalnimi stali{~i Prebivalstvene in dru`benoekonomske zna~ilnosti Podati je treba pregledno sliko stanja in dogajanja glede prebivalstvenih razmer, posebej {e v odnosu do socialnih in ekonomskih razmerij. Posebej nas zanimajo odstopanja od uravnote`ene socialne in demografske sestave prebivalstva, ki bi bila primerna za obravnavano obmo~je. Na{tejmo nekaj podatkov, ki so nujni za analizo. ^e primanjkuje ~asa, lahko le opozorimo na glavne zna~ilnosti: spremembe {tevila prebivalcev po naseljih ali skupinah naselij v obdobju med popisi prebivalstva in posebej {e v zadnjih letih, dolo~itev obmo~ij demografske ogro`enosti, starostno sestavo prebivalstva, spremembe socioekonomske sestave prebivalstva, aktivno prebivalstvo po glavnih podro~jih dejavnosti, brezposelnost Ocena klju~nih razvojnih vpra{anj v gospodarstvu in negospodarstvu Opozoriti je treba na neugodno sestavo oziroma udele`bo posameznih panog, posebej tistih, ki bodo v prihodnje ukinjene. Oceniti je treba: stanje in razvojne mo`nosti malega gospodarstva, problem sive ekonomije, glavne zna~ilnosti posameznih gospodarskih panog, 78

7 Geografski vestnik 73-1, 2001 Metode glavne nosilce gospodarskega razvoja v obmo~ju s posebnim obzirom na mo`nosti prihodnjega razvoja, gospodarske razmere v obmo~ju, pomanjkljivosti in prednosti v strukturi gospodarstva, ranljivost posameznih vej gospodarstva glede na konjunkture spremembe na tr`i{~u, ekolo{ko problematiko v zvezi z razvojem posameznih gospodarskih vej, nesorazmerja v gospodarski in s tem tudi zaposlitveni strukturi obmo~ja; ~e je obmo~je v gravitacijskem obmo~ju ve~jih zaposlitvenih centrov, je njegova gospodarska struktura verjetno tudi zaradi tega okrnjena. Naloga regionalnega razvojnega programa je nakazati izhodi{~a za postopno preobrazbo gospodarske strukture, za ohranjanje delovnih mest oziroma za ustvarjanje novih. Malo gospodarstvo je v glavnem odvisno od zasebne iniciative, vendar pa s tem {e ni re~eno, da ni mogo~e in da ne bi bilo primerno organizirano pose~i v usmerjanje razvoja teh dejavnosti in postopoma dose~i pozitivne u~inke, ki bi bili posledica koordinacije (sinergija). Pri pripravi razvojnih programov posameznih ob~in pride do izraza tudi gospodarska problematika in tudi lokacijska vpra- {anja ve~jih gospodarskih objektov in njihovega nadaljnjega obstoja in razvoja Ocena razvojnih te`enj iz 4.1. in 4.2. za zna~ilne tipe obmo~ij Najbolj zna~ilne razvojne te`nje in razvojne dileme je treba opisati pa tudi predstaviti na zemljevidu v merilu 1 : ali 1 : , odvisno od velikosti obmo~ja. Za posamezne izseke (inserte) lahko izdelamo tudi zemljevid v bolj podrobnem merilu. Gre za konkretizacijo izhodi{~ iz prej{nje to~ke s posebnim obzirom na primer ravninski, hribovski, primestni del in podobno. Poudarek je na ugotovitvah, kak{ne razvojne te`nje glede prebivalstvenih, socialnih, gospodarskih in negospodarskih vpra{anj prevladujejo v posameznih podobmo~jih. Gre za sintezni pregled celote in oceno soodvisnosti. 5. Zasnova razvojne strategije 5.1. Pristop k izdelavi strategije Bistvo razvojne strategije je, da izhajajo~ iz diagnoze stanja in razvojnih te`enj naka`e glavne usmeritve razvoja v obmo~ju, za katerega se dela razvojni program v celoti, za posamezna problemska podro~ja, pa tudi za posamezne dele celotnega obmo~ja. Uspeh razvojnega programa je mo~no odvisen od tega, kako zasnujemo razvojno strategijo. Ta je namre~ zanimiva samo v primeru, da je uresni~ljiva. Eden od predpogojev za to je, da vklju~imo ~im ve~je {tevilo akterjev. To pomeni: da spoznamo in priznamo tiste, ki so primerni in tudi sposobni za uresni~evanje strategije, da strategija ni v nasprotju z interesi in projekti ve~jega {tevila akterjev, da presodimo, kaj je potrebno, kaj bi bilo za`eleno, kaj je uresni~ljivo in kaj moramo storiti; v tem je bistvo postavitve ciljev projekta, da je treba dose~i splo{no (dru`beno) soglasje o tem, kaj v nobenem primeru ni sprejemljivo (v ta namen bi bilo v posameznih obmo~jih treba prirediti posvete, delavnice, na katerih bi opredelili potrebe obmo~ja in razvojne mo`nosti; akcijske skupine za izvedbo strategij bi lahko pomenile zelo dobro prilo`nost za usklajeno delovanje javnega in zasebnega sektorja v obmo~ju). Pri zasnovi strategije je treba posebej paziti tudi na naslednje: oceniti je treba tudi koristi programa, ki niso oprijemljive; te koristi, ki se ka`ejo predvsem na socialnem podro~ju, ve~ajo razvojne kapacitete in prilo`nosti pode`elskih obmo~ij, ki doslej niso bila dele`na posebne pozornosti; opredelitev skupnih ciljev prebivalstvenih skupin in krajevnih obmo~ij vklju- ~uje med drugim tudi vzgojo in izobra`evanje za izvajanje razvojnega programa, ve~ati zasebni dele` pri pospe{evanju razvoja, 79

8 Lojze Gosar Metoda izdelave razvojnega programa kolikor je le mogo~e je treba skraj{ati ~as, ki je potreben za oceno in odobritev razvojnih strategij za posamezna podobmo~ja, povezovati organizacije (ustanove), ki se ukvarjajo s pospe{evanjem razvoja v razli~nih obmo~jih dr`ave; posebno pomembno je povezovanje tistih, ki delujejo v obmo~jih s podobnimi razvojnimi problemi, na primer gorska obmo~ja ali obmo~ja praznjenja, strategija mora nakazati primerno ravnote`je med gospodarskimi in negospodarskimi cilji, v prihodnost usmerjeno razre{evanje problemov zahteva sistemati~no opredelitev in soo~anje z glavnimi razvojnimi problemi. Zasnova razvoja na regionalni ravni naj bi pokazala: kateri ukrepi so nujni za izbolj{anje `ivljenjskih razmer v obravnavanem obmo~ju, ne da bi se pri tem oddaljevali od zastavljenih ciljev glede celostnega razvoja obmo~ja, kateri organizacijski ukrepi so potrebni, da bi lahko zastavljene cilje za~eli uresni~evati, na kak{en na~in bi lahko u~inkovito vklju~evali prebivalce v sodelovanje pri uresni~evanju razvojnih ciljev obmo~ja, program aktivnosti za izvajanje posameznih dejavnosti, ki naj bo pripravljen hierarhi~no s posebnim obzirom za vpra{anja, ki zadevajo razli~ne ravni (dr`avna, regionalna, lokalna) in posamezne resorje, presojo razvojnih dilem in konfliktov, opredelitev mo`nosti in nalog za razre{itev problemov, vzpostavitev sistema opozarjanja (monitoring) na razvojne probleme Odnos regionalnega razvojnega programa do regionalnega plana prostorskega razvoja Razvojna strategija naj poda tudi okvirne predloge za usmerjanje razvoja v odnosu do prostorskega planiranja. Posledice razvojnih ukrepov v prostoru so veliko bolj daljnose`ne, kot si navadno predstavljamo. Zato je posebej pomembno, da je razviden odnos razvojno pospe{evalnih ukrepov do njihovih posledic v prostoru. Neusklajenost prostorskega (urbanisti~nega) planiranja ima za ohranjanje poseljenosti slovenskega prostora lahko negativne u~inke. Regionalni plan prostorskega razvoja naj bi bil samo ena od sestavin regionalnega razvojnega programa. ^e pa je formalno lo~en od regionalnega razvojnega programa, mora upo{tevati izhodi{~a regionalnega razvojnega programa. Regionalni ali pa lokalni razvojni programi naj bi sicer imeli tudi klasi~ne prostorskoplanske komponente, vendar naj bi bili zasnovani izrazito akcijsko. Smiseln prostorski razvoj namre~ mora biti v skladu s {ir{im konceptom dru`benega razvoja na danem obmo~ju. Bistvo tega pristopa je, da lahko z nekaterimi dejavnostmi gremo `e v izvajanje, medtem ko je za druge treba opraviti {e dolo~ene analize. Najprej pa je seveda treba izdelati tudi vizijo razvoja, ki mora biti v skladu s temeljnimi izhodi{~i razvoja pode- `elja Splo{na opredelitev ciljev za glavna podro~ja Za glavna problemska podro~ja naj podaja razvojna strategija splo{ne razvojne cilje, ki naj bi bili medsebojno usklajeni. Usklajenost sektorskih razvojnih ciljev je mogo~e dose~i le s sistemati~no in dobro organizirano izmenjavo mnenj med strokovnjaki in nosilci razvoja. Zemljevid naj poda pregled planskih dokumentov (planskih aktov) in tudi njihov status (izdelano, potrebna dopolnitev, {e v delu in podobno). Urejanje prostora: hitreje in manj togo razre{evati probleme glede urejanja prostora in pridobivanja potrebne dokumentacije, evidentirati nedovoljene posege v prostor in dose~i u~inkovito delovanje in{pekcij, zasnovati nadaljnji prostorski razvoj obmo~ja, posebej glede zadev, ki so medob~inskega pomena. 80

9 Geografski vestnik 73-1, 2001 Metode Razvoj poselitve: opredeliti jasna merila glede nadaljnjega razvoja poselitve, posebej {e ob glavnih koridorjih, poiskati mo`nosti za ohranitev poseljenosti v hribovskih obmo~jih. Naravna in kulturna dedi{~ina: opredeliti jasna merila za ohranjanje naravne in kulturne dedi{~ine, zavarovati dragocene biotope. Zaposlovanje: ustvariti mo`nosti, da bodo ~love{ki (zaposlitveni) viri pri{li v obmo~ju bolj do izraza, omogo~iti, da bi tisti, ki delajo na ~rno, imeli interes legalizirati svojo dejavnost. Dru`bena infrastruktura: na primeren na~in pospe{evati opremljenost s slu`bami javnega pomena, ki niso dobi~konosne (na ta na~in bodo centralni kraji bolje opremljeni s funkcijami vi{je ravni). Gospodarstvo nasploh in malo gospodarstvo: ustvariti mo`nosti za preobrazbo okolju {kodljive industrije, uvajati nove programe za ohranjanje sedanjih in uvajanje novih delovnih mest, iskati nove zaposlitvene mo`nosti, ustvarjati podporno okolje za obstoje~e in potencialne podjetnike in s tem zmanj{ati sivo ekonomijo. Turizem: zasnovati celovito in enotno turisti~no ponudbo na medob~inski ravni, oblikovati lokalno turisti~no organizacijo. Kmetijstvo: poiskati mo`nosti ustvarjanja ve~jega prihodka na malih kmetijah z alternativnim kmetovanjem, dopolnilnimi dejavnostmi in turizmom, ustvariti mo`nosti za postopno uvajanje okolju prijaznega kmetijstva, zagotoviti preskrbo prebivalstva z zdravo hrano, izdelovati predlog dopolnjevanja razli~nih oblik rabe tal, za zagotovitev preobrazbe kmetijstva postopno uvajati direktna pla~ila. Komunala: evidentirati ~rna odlagali{~a in jih odstraniti, razre{iti problem deponiranja odpadkov in najti nove alternativne mo`nosti deponiranja in predelave odpadkov, ob poseganju v prostor upo{tevati varstvene pasove obstoje~ih in potencialnih vodnih virov oziroma zajetij. Varstvo okolja: uvajati okolju prijazne vire energije, posebej za ogrevanje, sistemati~no odstranjevati vire onesna`evanja vodotokov in podtalnice, uvajati biolo{ko ~i{~enje odplak, skrbeti za zunanjo podobo naselij in ohranjanje kulturne pokrajine. 6. Konkretizacija ciljev razvoja za posamezna problemska podro~ja in geografska obmo~ja Medtem ko smo pri zasnovi strategije opredelili splo{ne usmeritve, je v tej fazi treba cilje za posamezno problemsko podro~je konkretizirati kar se le da podrobno, posebej pa {e, kako naj bi se to konkretno odrazilo v posameznih ob~inah oziroma v regiji, za katero pripravljamo razvojni program. Jasna postavitev razvojnih ciljev obmo~ja je predpogoj za razvojno delo. V razgovorih s predstavniki posameznih obmo~ij in problemskih podro~ij je treba priti do realisti~nih ciljev in tudi do predstave o ~asovnem zaporedju njihovega uresni~evanja. 81

10 Lojze Gosar Metoda izdelave razvojnega programa Zemljevid razvojnih ciljev naj bo korak naprej od zemljevida razvojnih dilem. Predstavi naj predvsem konkretne predloge za usmerjanje razvoja v posameznih podobmo~jih. 7. Akcijski program za izvajanje 7.1. Uresni~evanje izbrane strategije Akcijski program naj bi nakazal, kaj naj bi se v obdobju izvajanja dogajalo; vklju~eval naj bi opis nalog, predvsem tistih, ki naj bi jih opravili v enem letu. Ob izvajanju akcijskega programa je treba izvajati korekture in dopolnitve. Na~rtovanje konkretnih akcij naj bo kolikor je le mogo~e skladno s strate{kimi odlo~itvami. Vendar pa se tega na~ela ne smemo togo dr`ati in ga je treba po potrebi tudi korigirati. Osnovna ideja akcijskega programa se ujema tudi z na~elom izdelave razvojnega programa v tem, da lahko gremo z nekaterimi akcijami `e v izvajanje konkretnih projektov, druge akcije pa zahtevajo {ele pripravljalna dela in izobra`evanje. ^asovno zaporedje mora biti pripravljeno tako, da dose`emo primerno ravnote`je med dolgoro~no preobrazbo dolo~enih struktur in konkretnimi projekti. Poudariti je treba, da se ne more vse dogajati isto~asno, ampak, da je v okviru akcijskega programa pomembno predvsem to, da se dr`imo osnovnih na~el usmerjanja razvoja, ki so bila podana v razvojnem programu, konkretizacija pa je lahko veliko bolj fleksibilna Vzpostavitev delovne skupine Izdelava strategije razvoja je sicer pripomogla opredeliti splo{ne cilje in sredstva. Za njihovo uresni~evanje pa je potrebno opredeliti dejavnosti in kdo naj jih izvede. Tako o`ja kot {ir{a delovna skupina morata nuditi posebno pozornost spodbujanju razli~nih iniciativ, posebej {e tistih, ki bodo pripomogle, da bodo lokalni razvojni potenciali pri{li do izraza. Da bi program dejansko funkcioniral, je treba izpolniti {e en predpogoj, to pa je, da mora delovna skupina razvojni projekt voditi, upravljati in tudi, ~e je potrebno, ponovno stimulirati. Delovna skupina, ki `e obstaja vsaj delno, je skupina, ki je projekt za~ela in s katero so lokalni akterji sodelovali pri izdelavi diagnoze in izdelavi razvojnega programa za celo obmo~je. To skupino pa je treba {e okrepiti, eventualno dopolniti ali spremeniti, da bi bila kos nalogam izvajanja. Delovna skupina v {ir{em smislu pa seveda niso samo tisti, ki so zadol`eni za izvedbo projekta v celoti ali njegovih delov, ampak tudi predstavniki lokalnih oblasti, poklicnih skupin, zdru`enj in dru{tev. Ti ~lani {ir{e delovne skupine so osnova za stvarno in u~inkovito zasnovo in izvedbo akcij ter koordinacijo projektov. Vodilna misel izvedbe akcijskega programa namre~ je, da je treba ~imbolj u~inkovito izrabiti `e obstoje~e znanje predstavnikov obmo~ja ali skupin prebivalstva. Naloga o`je skupine akcijskega programa pa je predvsem v tem, da jih vklju~i v enoten koncept, da ne bi delovali morda celo v neskladju ali celo v nasprotju. Da bi se izognili konfliktom, je smiselno razviti shemo odlo~ujo~ih struktur in kompetenc obeh omenjenih skupin in njihovih soodvisnosti. Vedno se je treba zavedati nujnosti, da mora posamezna aktivnost graditi celoto. Zato pa je treba podrobno opredeliti tudi strokovne pristojnosti sodelujo~ih, tako da bodo ~imbolj u~inkovito izrabljene. [tevilne projekte lahko zelo dobro izpelje majhna skupina, ki je sposobna zmo`nosti posameznih sodelujo~ih ~imbolj u~inkovito izrabiti. Pravilna vklju~itev tehni~nih delovnih skupin v lokalne ustanove zelo pomembno prispeva k ustvarjanju zaupanja predstavnikov lokalnih obmo~ij, pa tudi tistih sodelujo~ih, ki so od drugje, da bo pri{lo do ~im bolj{ih u~inkov. 82

11 Geografski vestnik 73-1, 2001 Metode 7.3. Spodbujanje iniciativ Tako o`ja kot {ir{a delovna skupina morata posebno pozornost nuditi spodbujanju razli~nih iniciativ, posebej {e tistih, ki bodo pripomogle, da bodo lokalni razvojni potenciali pri{li do izraza in se uveljavili. Upo{tevajo~ dejstvo, da razvojni koncept lahko privede tudi do napa~nih razlag, je treba izvesti ve~ vrst akcij: nekatere akcije izpeljejo izklju~no pobudniki programa ali pa v partnerstvu z njim, druge akcije pa so projekti tistih, ki v okviru programa dobivajo tehni~no pomo~ ali finan~no spodbudo; v na{ih razmerah bi to pomenilo tudi izvedbo CRPOV programov. Akcijski programi morajo podati merila, po katerih naj bi vodili projekte. Pri tem je treba posebej upo{tevati, da je posredovanje kriterijev in preizkus projektov izredna prilo`nost za vklju~evanje lokalnih akterjev v vodenje razvojnih programov. Ti kriteriji lahko odgovorijo predvsem na naslednja poglavitna vpra{anja: ali gre za inovacijo na tem obmo~ju, ali projekt ustreza samo enemu ali ve~ strate{kim ciljem, ali je projekt soodvisen z drugimi na~rtovanimi projekti, ali je ekolo{ko sprejemljiv ali pa pomeni celo prispevek za izbolj{anje okolja, ali bi se projekt potem, ko bi eventualno dobil finan~no pomo~, naprej lahko sam vzdr`eval, ali je razmerje med ceno in kvaliteto zanimivo, ali bo projekt na primeren na~in upravljan Delovni program za prvih {est mesecev Za~etna faza je posebej pomembna, kajti v prvem polletju projekta naredijo te aktivnosti dolo~en vpliv na prebivalstvo, ki, ~e je ta vpliv pozitiven, vzbudi zaupanje v koristnost razvojnega programa. Za~etek faze izvajanja zahteva veliko dela z javnostjo in tudi veliko informacij. Isto~asno je treba skrbeti za finan~ne vire, za~eti izvajalska dela, druge projekte pa {ele snovati. Posebno pomembno je, da se isto~asno nave`e ustrezne kontakte s predstavniki oblasti in organizira ustrezno, vsaj minimalno organizacijsko slu`bo. Pri tem je posebej pomembno, da se nove udele`ence polagoma vklju~uje in pred tem to~no ugotovi, katere naloge naj bi le-ti uresni~evali. Poleg tega je treba predvideti primeren ~as, da jih na za~etku vklju~evanja v projekte ne prepustimo same sebi. Ena od prvih nalog je torej ustvariti ustrezne odnose med akcijsko skupino in tehni~no skupino ter razli~nimi sogovorniki in partnerji. Razviti je treba tudi strategijo za delo z javnostjo, da je vedno znano, kako razvoj dejavnosti poteka. Podoba dolo~ene organizacije se lahko z dobro strategijo komunikacije izbolj{a, vendar se bo kon~no presojala predvsem po kvaliteti dela. Zato mora v za~etni fazi delo z javnostmi imeti prvo prioriteto. V za~etni fazi je posebej pomembno zasnovati pravilen odnos do temeljnih razvojnih vpra{anj s stali{~a javnosti nekega obmo~ja. Akcijske grupe namre~ razpolagajo tudi z javnimi sredstvi, zato mora biti njihovo delovanje urejeno. 8. Kratek pregled aktivnosti pri izdelavi razvojnega programa Posamezne aktivnosti pri izdelavi razvojnega programa v okviru dolo~ene faze, morajo nujno biti opravljene pred za~etkom naslednje faze, kar je tudi razvidno iz diagrama. To pa seveda nikakor ne pomeni, da posameznih aktivnosti ne bi mogli za~eti `e prej. Za organizacijo samega dela je torej treba pripraviti tudi ~asovno zaporedje aktivnosti, tudi grafi~ni prikaz, in ugotoviti, kako se medsebojno dopolnjujejo. 83

12 Lojze Gosar Metoda izdelave razvojnega programa Opredeliti je treba tudi ravni pristojnosti, s katerimi se bomo sre~evali pri zasnovi in izvajanju razvojnega programa. Lo~iti je treba vpra{anja, ki se ti~ejo le posamezne ob~ine ali tudi sosednjih ob~in (regije) ali pa dr`ave. Izbrani razvojni problemi, ki zahtevajo sodelovanje in usklajevanje na medob- ~inski (regionalni), medresorski in dr`avni ravni. Aktivnosti: priprava za za~etek dela, ustanovitev iniciativne skupine, priprava za prve presoje in razprave, zasnova vizije prihodnjega razvoja obmo~ja, prvi pregled razpolo`ljivih naravnih in ~love{kih virov, ki niso dovolj izrabljeni, dru`benih skupin in geografskih obmo~ij, ki so za razvojno shemo pomembne, razvojnih ciljev, ki bi si jih lahko celotno obmo~je zastavilo,»nosilcev sprememb«, ki bi jih bilo treba pri iskanju soudele`enih v razvojnem programu posebej nagovoriti, opredelitev organov odlo~anja in izvajalcev, priprava pripomo~kov za izdelavo diagnoze (vpra{alniki, raziskovalne metode, termini, postopki za nadaljnje posredovanje oziroma obdelavo ali presojo podatkov). Diagnoza: Opis sedanjega stanja in razvojnih te`enj posebej na naslednjih podro~jih: gospodarske razmere in trg delovne sile, demografske in socialne razmere na obmo~ju, infrastruktura (promet, komunala ), stanje okolja, pregled ustanov in organizacij, ki delajo na tem obmo~ju (njihovi cilji, delovna podro~ja, na~in dela, prioritete in na~in odlo~anja), pregled razli~nih prednosti oziroma mo`nosti obmo~ja (resursi, potenciali, projekti), pregled razvojnih ovir na obmo~ju, pregled in stanje temeljnih vpra{anj, problemov in potreb, ki bi jim morali nuditi posebno pozornost na podro~ju sociale, gospodarskega razvoja in razvoja v prostoru. Strategija: obdelava podatkov in rezultatov prve faze, podrobnej{a opredelitev zasnove `elenega stanja, ki naj bi ga obmo~je doseglo v 10 letih, opredelitev manj{ega {tevila najva`nej{ih strate{kih razvojnih usmeritev, opredelitev prakti~nih ciljev, ki naj bi jih sku{ali uresni~iti v bli`nji prihodnosti; jasno je treba ozna- ~iti tudi ciljne skupine (dru`bene skupine, gospodarska podro~ja in podobno), ki se nana{ajo na posamezna geografska podobmo~ja, razdelitev razpolo`ljivih ali predvidljivih sredstev za doseganje zastavljenih ciljev (finan~na sredstva, mo`nosti za pridobitev sredstev, tehni~na sredstva in podobno), opredelitev lokalnih partnerjev (vloga in naloge krajevnih ustanov in organizacij), opredelitev partnerjev zunaj obmo~ja (sodelovanje z zunanjimi ustanovami in organizacijami). Akcijski program: na~rtovanje glavnih akcijskih podro~ij za naslednjih nekaj let (3 do 5), podrobnej{a opredelitev nalog za naslednjih 12 mesecev, podrobnej{a opredelitev nalog za naslednjih 6 mesecev, opredelitev na~ina dela za delovno skupino, za izvajanje programa in za ustvarjanje sodelovanja in podobno, vzpostavitev delovne skupine in za~etek dela, opredelitev metod za usmerjanje in vrednotenje poteka dela, obve{~anje javnosti glede poteka aktivnosti. Potek izdelave regionalnega razvojnega programa je razviden tudi iz sheme. 84

13 Geografski vestnik 73-1, 2001 Metode 1. UTEMELJITEV IN NAMEN 2. NA^ELA ZA USMERJANJE RAZVOJA 2.1. Pristop k urejanju prostora 3. NA^ELA TRAJNOSTNEGA RAZVOJA ZA POSAMEZNE TIPE OBMO^IJ OZIROMA GEOGRAFSKO ZAKLJU^ENE ENOTE 4. ANALIZA STANJA IN RAZVOJNIH TE@ENJ (DIAGNOZA) ZA POSAMEZNE TIPE OBMO^IJ OZIROMA GEOGRAFSKO ZAKLJU^ENE ENOTE 4.1. Prebivalstvene in dru`benoekonomske zna~ilnosti 5. ZASNOVA RAZVOJNE STRATEGIJE 5.1. Pristop k izdelavi strategije 6. KONKRETIZACIJA CILJEV RAZVOJA ZA POSAMEZNA PROBLEMSKA PODRO^JA IN GEOGRAFSKA OBMO^JA 7. AKCIJSKI PROGRAM ZA IZVAJANJE 7.1. Uresni~evanje izbrane strategije 2.2. Enakovrednost `ivljenjskih razmer v vseh obmo~jih 2.3. Skladnost na~el tr`nosti s potrebami splo{ne blaginje 7.2. Vzpostavitev delovne skupine 8. KRATEK PREGLED AKTIVNOSTI PRI IZDELAVI RAZVOJNEGA PROGRAMA Slika 1: Shema izdelave razvojnega programa Upo{tevanje okolja in prostora pri sprejemanju razvojnih odlo~itev 4.2. Ocena klju~nih razvojnih vpra{anj v gospodarstvu in negospodarstvu 5.2. Odnos regionalnega razvojnega programa do regionalnega plana prostorskega razvoja 2.5. Na~rtovanje v prehodnem obdobju 7.3. Spodbujanje iniciativ 2.6. Vloga dr`avne uprave in lokalne uprave pri usmerjanju razvoja 2.7. Potreba po dru`benem soglasju 4.3. Ocena razvojnih te`enj iz 4.1. in 4.2. za zna~ilne tipe obmo~ij 5.3. Splo{na opredelitev ciljev za glavna podro~ja 7.4. Delovni program za prvih {est mesecev 85

14 Lojze Gosar Metoda izdelave razvojnega programa 9. Viri in literatura Gosar, L. 1997: Dilemmas of the Future of Slovene Rural Areas Probleme der Zukunft der Ländlichen Gebiete in Slowenien. Zeitschrift für Kulturtechnik und Landentwicklung 38. Berlin, Hamburg. Republika Slovenija, L. 2000: Ministrstvo za Gospodarstvo: Navodilo o minimalni obvezni vsebini in metodologiji priprave ter na~inu spremljanja in vrednotenja regionalnega razvojnega programa. Ljubljana. Gosar, L. s sodelavci 1997: Izdelava prostorske dokumentacije: Analiza stanja prostora in razvojne mo`nosti prostora po regijah. Elaborat, Urbanisti~ni in{titut Republike Slovenije. Ljubljana. Gosar, L. 1999: Prostorske sestavine regionalnih razvojnih programov in regionalni prostorski plani v sistemu prostorskega na~rtovanja. Strokovna ekspertiza, Urad Republike Slovenije za prostorsko planiranje. Ljubljana. Gosar, L. s sodelavci 2000: Razvojni program ob~ine Vodice; Zavod Na{ laz. Lukovica pri Brezovici. Gosar L. s sodelavci 2001: Skupni razvojni program ob~in interesne regije ju`no od Ljubljane, I. in II. faza. Zavod Na{ laz. Lukovica pri Brezovici Kavalirek, C. 1999: Oertliches Entwicklungskonzept Gemeinde Globasnitz/Globasnica. ZT Büro. Klagenfurt/Celovec. Poro~evalec Dr`avnega Zbora Republike Slovenije, {t. 102, december 2001: Predlog zakona o urejanju prostora prva obravnava. Department of Agriculture for Northern Ireland, 1997: The Northern Ireland Rural Development Programme. ÖAR Regionalberatung Oberkärnten: Entwicklungsprogramm Lesachtal. Kötschah, Summary: The development program elaboration method (translated by the author) In the year 1999 the Slovenian Parliament passed the law on the promotion of a balanced regional development. This law proposes the elaboration of regional development programs which should coordinate different development activities and prepare the framework for planning documents. The purpose of creating the balanced living conditions in all the parts of the country does of course not mean that our intention is to create everywhere the same living conditions. The same principle is valid also for the regions (intercommunal areas) for which the development plans are prepared. The preservation of specific characteristics or identity of individual areas not only regarding the natural conditions, means that each geographic region should have enough possibilities for endogenous development. Spatial development policies should carefully take into account the development goals criteria for different economic and non economic branches. Development vision should create a compromise between those development proposals which give priority to general well being versus those which give priority to short term economic benefits. For various development problems as well as for different types of the areas within the region it is necessary to define criteria for sustainable development. In this way it will be possible to find suitable development proposals for example for suburban areas or those with outstanding natural environment qualities. This is important because practical meaning of the sustainable development for individual types of the areas should still be defined. The diagnosis of the present situation and of the existing development tendencies should identify especially those development tendencies which are not in conformance with the principles of a balanced and sustainable development. It should also show the characteristic development tendencies and development problems in different types of smaller areas within the region. 86

15 Geografski vestnik 73-1, 2001 Metode The basis of the development strategy is that starting from the diagnosis of the present situation and development tendencies, identifies general development goals for the area as a whole, for individual problem groups as well as for different parts of the whole region. The coordination of sectoral development goals could be reached only with the help of systematic and well organized exchanges of views among professionals and decision makers. The map of development dilemmas should show planning documents and their status (already finished, should be updated, in preparation ). While the development strategy gives only general orientation, the implementation phase should identify more in detail development goals for individual sectors (problem groups) and how they should reflect in different communes or parts of the region. The clear identification of development goals is a prerequisite for the successful development promotion. In the talks with representatives of individual areas and different development problems should be identified realistic development goals and also the time sequence for their implementation. The map of the development goals should be a step forward from the map of the development dilemmas. It should first of all show the tangible proposals for the development promotion in different parts of the region. Realization (action program) should give the time horizon for implementation. It should include especially those task which should be carried out in the first year. The basic idea of the development program coincides with the purpose of the development program elaboration. This means that some activities could be immediately started while others need some preparation work and analyses. A chart shows in a simplified way the elaboration of the development plan. 87

16 88

Microsoft PowerPoint - Kokolj

Microsoft PowerPoint - Kokolj REPUBLIKA SLOVENIJA MINISTRSTVO ZA KMETIJSTVO, GOZDARSTVO IN PREHRANO Sektor za strukturno politiko in podeželje RAZVOJ PODEŽELJA ELJA Ljubljana, 13.2. 2006 Janja Kokolj Prošek I. NAČRTOVANJE II. RAZVOJNI

Prikaži več

Microsoft PowerPoint - Ponudba storitev in izhodišča delovanja Askit.ppt [Compatibility Mode]

Microsoft PowerPoint - Ponudba storitev in izhodišča delovanja Askit.ppt [Compatibility Mode] Izhodia delovanja podjetja Askit d.o.o. Dvig uspenosti poslovanja naih strank. Dodana vrednost za stranko je osnova prepoznavanja koristnosti naega angamaja. Omogoamo vam zunanji neodvisen in strokoven

Prikaži več

Microsoft Word - Zakon o Slovenski izvozni in razvojni banki doc

Microsoft Word - Zakon o Slovenski izvozni in razvojni banki doc Zakon o Slovenski izvozni in razvojni banki (ZSIRB) Podatki o predpisu: Uradni list RS, št. 56-2342/2008, stran 6015 Datum objave: 6.6.2008 Veljavnost: od 21.6.2008 Podatki o tej verziji istopisa: Zadnja

Prikaži več

LASTNIKI GOZDOV IN NACIONALNI GOZDNI PROGRAM

LASTNIKI GOZDOV IN NACIONALNI GOZDNI PROGRAM LASTNIKI GOZDOV IN NACIONALNI GOZDNI PROGRAM Jože Prah, prah.joze@volja.net 041 657 560 Glavne smeri razvoja generirajo Turizem Gozd, les in voda Hrana Nacionalni gozdni program je osnovni strateški dokument

Prikaži več

Regionalni razvoj: včeraj danes jutri dr. Damjan Kavaš, Inštitut za ekonomska raziskovanja, Ljubljana

Regionalni razvoj: včeraj danes jutri dr. Damjan Kavaš, Inštitut za ekonomska raziskovanja, Ljubljana Regionalni razvoj: včeraj danes jutri dr. Damjan Kavaš, Inštitut za ekonomska raziskovanja, Ljubljana Ali je zemlja ploščata? Vir: http://www.publishwall.si/stoychi./post/149158/planet-zemlja-ni-to-kar-so-nas-ucili-v-soli.

Prikaži več

download.php

download.php LETO XIV 25. JULIJ 2008 [TEVILKA 7 Vsebina 55. ODLOK o ustanovitvi podjetja Javne slu`be Ptuj, d. o. o. 56. ODLOK ustanovitvi javnega zavoda Regijsko vi{je{olsko in visoko{olsko sredi{~e Ptuj 57. ODLOK

Prikaži več

Microsoft PowerPoint - lj_obroc_predstavitev_tiskovna_mar_2019_02AM.pptx

Microsoft PowerPoint - lj_obroc_predstavitev_tiskovna_mar_2019_02AM.pptx IZHODIŠČA UREJANJA LJUBLJANSKEGA AVTOCESTNEGA OBROČA IN VPADNIH AVTOCEST Predstavitev pobude za državno prostorsko načrtovanje za ureditev ljubljanskega avtocestnega obroča in vpadnih cest ter predloga

Prikaži več

Knjiga 1 crna.qxd

Knjiga 1 crna.qxd Mednarodna klasifikacija funkcioniranja, zmanj{ane zmo`nosti, invalidnosti in zdravja SZO, @eneva IVZ RS in IRSR, Ljubljana Naslov: Mednarodna klasifikacija funkcioniranja, zmanj{ane zmo`nosti, invalidnosti

Prikaži več

60-77.qxd

60-77.qxd Tehnolo{ki napredek v naj{ir{em pomenu je pogosto povezan z razli~nimi oblikami nevarnosti in tveganj tako nami{ljenih kot dejanskih. Industrijska, komercialna in doma~a uporaba izdelkov, ki povzro~ajo

Prikaži več

Diapozitiv 1

Diapozitiv 1 CILJI IN USMERITVE NA PODROČJU SOCIALNEGA VKLJUČEVANJA IN BOJA PROTI REVŠČINI V KONTEKSTU PAKETA SOCIALNIH NALOŽB Davor Dominkuš, generalni direktor MDDSZ Socialna situacija Socialne posledice krize: povečevanje

Prikaži več

Priloga 1: Konservatorski načrt za prenovo 1 Naslovna stran konservatorskega načrta za prenovo KONSERVATORSKI NAČRT ZA PRENOVO naročnik: ime in priime

Priloga 1: Konservatorski načrt za prenovo 1 Naslovna stran konservatorskega načrta za prenovo KONSERVATORSKI NAČRT ZA PRENOVO naročnik: ime in priime Priloga 1: Konservatorski načrt za prenovo 1 Naslovna stran konservatorskega načrta za prenovo KONSERVATORSKI NAČRT ZA PRENOVO naročnik: ime in priimek ter naslov naročnika oziroma firma in sedež naročnika

Prikaži več

Neuradno prečiščeno besedilo Odloka o splošnih prostorskih ureditvenih pogojih za posege v prostor v občini Nova Gorica obsega: Odlok o splošnih prost

Neuradno prečiščeno besedilo Odloka o splošnih prostorskih ureditvenih pogojih za posege v prostor v občini Nova Gorica obsega: Odlok o splošnih prost Neuradno prečiščeno besedilo Odloka o splošnih prostorskih ureditvenih pogojih za posege v prostor v občini Nova Gorica obsega: Odlok o splošnih prostorskih ureditvenih pogojih za posege v prostor v občini

Prikaži več

Tabela_javni sektor

Tabela_javni sektor VLADNI PROTIKRIZNI I, NAMENJENI JAVNEMU SEKTORJU UINEK; REZULTAT A Sprememba normativne ureditve na podroju pla: Aneks št. 1 h KPJS (Dogovor o ukrepih s podroja pla v javnem sektorju zaradi spremenjenih

Prikaži več

5

5 5 OBČINA KANAL OB SOČI OBČINSKI SVET PREDLOG Na podlagi 1 člena Statuta Občine Kanal ob Soči (Uradno objave Primorskih novic, št. 41/03, 17/06 in Uradni list RS, št. 70/07 in 51/08) in 20. člena Poslovnika

Prikaži več

Sinopsis

Sinopsis Socialno integracijski vidiki vkljuevanja otrok s posebnimi potrebami v šolo in vrtec Avtorji: Lebari Nada, Grum Kobal Darja, Kolenc Janez V izhodišu smo si zastavili naslednja raziskovalna vprašanja:

Prikaži več

OBRAZLOŽITEV PREDLOGA ODLOKA O DOLOČITVI STROŠKOV LOKACIJSKE PREVERITVE IN DOLOČITVI TAKSE ZA OBRAVNAVANJE ZASEBNIH POBUD ZA SPREMEMBO NAMENSKE RABE P

OBRAZLOŽITEV PREDLOGA ODLOKA O DOLOČITVI STROŠKOV LOKACIJSKE PREVERITVE IN DOLOČITVI TAKSE ZA OBRAVNAVANJE ZASEBNIH POBUD ZA SPREMEMBO NAMENSKE RABE P OBRAZLOŽITEV PREDLOGA ODLOKA O DOLOČITVI STROŠKOV LOKACIJSKE PREVERITVE IN DOLOČITVI TAKSE ZA OBRAVNAVANJE ZASEBNIH POBUD ZA SPREMEMBO NAMENSKE RABE PROSTORA V OBČINI RADLJE OB DRAVI: 1. RAZLOGI ZA SPREJEM,

Prikaži več

PowerPointova predstavitev

PowerPointova predstavitev SKLOP 1: EKONOMIKA KMETIJSKEGA GOSPODARSTVA Upravljanje kmetijskih gospodarstev Tomaž Cör, KGZS Zavod KR Vsem značilnostim kmetijstva mora biti prilagojeno tudi upravljanje kmetij. Ker gre pri tem za gospodarsko

Prikaži več

kolofon

kolofon 1 Uredni{ki odbor Jana [ubic Prislan, Irena Porekar Kacafura, Igor Ravbar, Nada Mad arac, Eva Ilec in Zoran Mili} Glavni in odgovorni urednik Zoran Mili} Tehni~ni urednik Zoran Mili}, Gorazd Lemaji~ Lektorica

Prikaži več

Priloga_04.indd

Priloga_04.indd 1 Sistem distribucije zemeljskega plina Pri teh sistemih obiajno varevalnega potenciala ni - eventualnih netesnosti in pušanja plina že iz varnostnih razlogov ne sme biti. V sistemu se varevalni potencial

Prikaži več

Organizacija, letnik 41 Razprave številka 6, november-december 2008 Funkcionalno izobra`evanje turisti~nih delavcev za delo z gosti s posebnimi potreb

Organizacija, letnik 41 Razprave številka 6, november-december 2008 Funkcionalno izobra`evanje turisti~nih delavcev za delo z gosti s posebnimi potreb Funkcionalno izobra`evanje turisti~nih delavcev za delo z gosti s posebnimi potrebami Boštjan Bizjak, Margareta Ben~i~, Miro Grabar Univerza na Primorskem, Turistica, Obala 11a, 6320 Portoro`, Slovenija,

Prikaži več

NASLOV PRISPEVKA

NASLOV  PRISPEVKA 26. november 2014, Grand hotel Union Ljubljana MJU NEVLADNE ORGANIZACIJE ReNPIO Erika Lenčič Stojanovič, Ministrstvo za javno upravo Operativni program razvoja človeških virov 2007-2013 Prednostna usmeritev

Prikaži več

Otroci v mestu.brosura

Otroci v mestu.brosura OD MLADIH NOG, Z GIBANJEM DO ZDRAVJA! OD MLADIH NOG, Z GIBANJEM DO ZDRAVJA! Izdajatelj: Dru{tvo za zdravje srca in o`ilja Slovenije Dalmatinova 10, 1000 Ljubljana T.: 01/234 75 50, F.: 01/234 75 54 E.:

Prikaži več

geologija 265 do konca.indd

geologija 265 do konca.indd GEOLOGIJA 51/2, 270-274, Ljubljana 2008 doi:10.5474/geologija.2008.027 Ocenjevanje znanstveno raziskovalnega dela na podro~ju geologije v Sloveniji Mihael BREN^I^ Katedra za geologija krasa in hidrogeologijo,

Prikaži več

Uradni list RS - 53/1995, Uredbeni del

Uradni list RS - 53/1995, Uredbeni del URADNI LIST REPUBLIKE SLOVENIJE LIST Stran 4173 R E P U B L I K E S L O V E N I J E [tevilka 53 Ljubljana, petek 15. septembra 1995 Cena 960 SIT ISSN 1318-0576 Leto V 2489. Na podlagi sedme alinee prvega

Prikaži več

Organizacija, letnik 39 Razprava {tevilka 5, maj 2006 Vpeljava mentorstva v proces prodaje storitev: primer zavarovalnice Boštjan Štempelj Šubi~eva ul

Organizacija, letnik 39 Razprava {tevilka 5, maj 2006 Vpeljava mentorstva v proces prodaje storitev: primer zavarovalnice Boštjan Štempelj Šubi~eva ul Vpeljava mentorstva v proces prodaje storitev: primer zavarovalnice Boštjan Štempelj Šubi~eva ulica 9, 1234 Mengeš,Slovenija, bostjan.stempelj@moj.net V zavarovalnici do sedaj ni bilo sistema za sledenje

Prikaži več

Aktualni izzivi informacijske družbe

Aktualni izzivi informacijske družbe REPUBLIKA SLOVENIJA www.mvzt.gov.si, e: gp.mvzt@gov.si Kotnikova 38, 1000 Ljubljana t: 01 478 4600, f: 01 478 4719 Aktualni izzivi informacijske družbe Dr. Davorka Šel 29.5.2009 1 Vloga Direktorata za

Prikaži več

ŽUPAN Številka: 032-3/ Datum: OBČINSKI SVET OBČINE MEDVODE ZADEVA: Predlog za uvrstitev na dnevni red seje Občinskega sveta Občine Med

ŽUPAN Številka: 032-3/ Datum: OBČINSKI SVET OBČINE MEDVODE ZADEVA: Predlog za uvrstitev na dnevni red seje Občinskega sveta Občine Med ŽUPAN Številka: 032-3/2018-11 Datum: 1.6.2018 OBČINSKI SVET OBČINE MEDVODE ZADEVA: Predlog za uvrstitev na dnevni red seje Občinskega sveta Občine Medvode NASLOV: Osnutek Odloka o določitvi stroškov lokacijske

Prikaži več

\376\377\000d\000o\000p\000i\000s\000 \000c\000r\000n\000a\000 \000o\000p\000n

\376\377\000d\000o\000p\000i\000s\000 \000c\000r\000n\000a\000 \000o\000p\000n AREA ARS d.o.o. Trg mladosti 6 3320 VELENJE Velenje, 2013-09-20 št.: area ars/d62/2013-opn/sp OBČINA ČRNA NA KOROŠKEM Center 101 2393 ČRNA NA KOROŠKEM PREDMET: OPN ČRNA NA KOROŠKEM DOPOLNITEV POROČILA

Prikaži več

PowerPointova predstavitev

PowerPointova predstavitev Prostorsko načrtovanje obalnega prostora Primer Strunjan Slavko Mezek Koper 25.11.2015 Projekt SHAPE Shaping an Holistic Approach to Protect the Adriatic Environment between coast and sea Program IPA Adriatic,

Prikaži več

Organizacija, letnik 42 Razprave {tevilka 1, januar-februar 2009 U~enje na daljavo v procesu izobra`evanja s podro~ja zoperstavljanja terorizmu Denis

Organizacija, letnik 42 Razprave {tevilka 1, januar-februar 2009 U~enje na daljavo v procesu izobra`evanja s podro~ja zoperstavljanja terorizmu Denis U~enje na daljavo v procesu izobra`evanja s podro~ja zoperstavljanja terorizmu Denis ^aleta Generalštab Slovenske vojske, Vojkova 55, 1000 Ljubljana, Republika Slovenija; denis.caleta@mors.si Nove asimetri~ne

Prikaži več

Diapozitiv 1

Diapozitiv 1 VSEŽIVLJENJSKO UČENJE ZAPOSLENIH, KOMPETENČNI CENTRI N KAKO DO NOVIH DELOVNIH MEST DAMJANA KOŠIR Generalna direktorica direktorata za trg dela in zaposlovanje MINISTRSTVO ZA DELO, DRUŽINO IN SOCIALNE ZADEVE

Prikaži več

KOALICIJSKI DOGOVOR med delavskimi predstavništvi pri uresničevanju interesov zaposlenih

KOALICIJSKI DOGOVOR med delavskimi predstavništvi pri uresničevanju interesov zaposlenih Svet delavcev podjetja - družbe TERME MARIBOR turizem, zdravstvo, rekreacija d.d.,s sedežem Ulica heroja Šlandra 10, Maribor, ki ga zastopa predsednica Sveta delavcev Anamarija Černčec in Sindikat delavcev

Prikaži več

Program dela NO za leto 2009

Program dela NO za leto 2009 Na podlagi 41. člena statuta občine Mirna Peč ter 12. in 13. člena Poslovnika nadzornega odbora občine Mirna Peč, je Nadzorni odbor občine Mirna Peč na svoji 9. seji, dne 15.12.2008 in 3. korespondenčni

Prikaži več

Microsoft Word - tehnicna_navodila_kmetija_popravek_kk.doc

Microsoft Word - tehnicna_navodila_kmetija_popravek_kk.doc Tehnina navodila za popis tipinih gospodarskih objektov, ki pripadajo kmetiji Popis nepreminin je namenjen pridobitvi dejanskih podatkov o stavbah in njenih delih. Podatki o stavbah se vodijo v javni evidenci

Prikaži več

Microsoft Word - lipnik16.doc

Microsoft Word - lipnik16.doc UNIVERZA V LJUBLJANI EKONOMSKA FAKULTETA MAGISTRSKO DELO DRAGICA LIPNIK UNIVERZA V LJUBLJANI EKONOMSKA FAKULTETA MAGISTRSKO DELO ANALIZA IN SPREMEMBE ORGANIZACIJE PODJETJA BANKART LJUBLJANA Ljubljana,

Prikaži več

PowerPoint Presentation

PowerPoint Presentation Varstvo in razvoj slovenske krajine: Izhodišča za oblikovanje krajinske politike Praktikum DKAS ZAKAJ POTREBUJEMO KRAJINSKO POLITIKO? mag. Jelka Hudoklin, dr. Aleš Mlakar 24. 1. 2019 Krajinska politika

Prikaži več

Letni posvet o IO 2018 in letna konferenca projekta EUPO

Letni posvet o IO 2018 in letna konferenca projekta EUPO 23. in 24. oktober, Kongresni center Habakuk, Maribor RAZVOJNI KORAKI DO LETA 2020 IN NAPREJ VIDIK ANDRAGOŠKEGA CENTRA SLOVENIJE Andrej Sotošek, Andragoški center Slovenije Vsebina predstavitve Ključni

Prikaži več

Številka:

Številka: apple REPUBLIKA SLOVENIJA MINISTRSTVO ZA KMETIJSTVO, GOZDARSTVO IN PREHRANO Dunajska cesta 22, 1000 Ljubljana T: 01 478 90 00 F: 01 478 90 21 E: gp.mkgp@gov.si www.mkgp.gov.si Številka: 510-125/2016/11

Prikaži več

Zadeva: [Klikni tukaj in natipkaj jasen opis zadeve]

Zadeva: [Klikni tukaj in natipkaj jasen opis zadeve] OBČINA MENGEŠ Slovenska cesta 30 1234 Mengeš, SLOVENIJA tel.: +386 (0)1 723 70 81 fax: +386 (0)1 723 89 81 e-mail: obcina@menges.si Številka: 3500-1/2015 Datum: 26.9.2018 ZADEVA : OBRAVNAVA DOPOLNJENEGA

Prikaži več

Voda za zdravje in ivljenje 1. POGLAVJE ZMOTA SODOBNE MEDICINE Najve~ja tragedija sodobne medicine je po mojem mnenju predpostavka, da naj bi bila suh

Voda za zdravje in ivljenje 1. POGLAVJE ZMOTA SODOBNE MEDICINE Najve~ja tragedija sodobne medicine je po mojem mnenju predpostavka, da naj bi bila suh 1. POGLAVJE ZMOTA SODOBNE MEDICINE Najve~ja tragedija sodobne medicine je po mojem mnenju predpostavka, da naj bi bila suha usta edini znak, da telo potrebuje vodo. Slone~ na tej predpostavki, je sodobna

Prikaži več

Številka projekta: 19/2011 Spremembe in dopolnitve odloka o PUP za centralna naselja Vrsta mape: stališča do pripomb Stran 1 od PROSTORSKO UREDI

Številka projekta: 19/2011 Spremembe in dopolnitve odloka o PUP za centralna naselja Vrsta mape: stališča do pripomb Stran 1 od PROSTORSKO UREDI Stran 1 od 10 1. PROSTORSKO UREDITVENI POGOJI - naslovna stran IBIS, d.o.o. Slovenska Bistrica inženiring biro, investicijsko svetovanje Trg Alfonza Šarha 1, Slov. Bistrica Št. projekta: 19/2011 Datum:

Prikaži več

V

V 3. /redna/ seja občinskega sveta Januar 2015 PREDLOG OKVIRNEGA INFORAMTIVNEGA PROGRAMA DELA OBČINSKEGA SVETA OBČINE LENDAVA V LETU 2015 GRADIVO PRIPRAVIL: mag. Anton BALAŽEK, Župan Polgármester PREDLAGATELJ:

Prikaži več

Sklep Sveta z dne 16. junija 2011 o podpisu in sklenitvi Sporazuma med Evropsko unijo in Medvladno organizacijo za mednarodni železniški promet o pris

Sklep Sveta z dne 16. junija 2011 o podpisu in sklenitvi Sporazuma med Evropsko unijo in Medvladno organizacijo za mednarodni železniški promet o pris 23.2.2013 Uradni list Evropske unije L 51/1 II (Nezakonodajni akti) MEDNARODNI SPORAZUMI SKLEP SVETA z dne 16. junija 2011 o podpisu in sklenitvi Sporazuma med Evropsko unijo in Medvladno organizacijo

Prikaži več

Microsoft Word - Kocijancic2006

Microsoft Word - Kocijancic2006 Informacijska družba IS 2006 / Information Society IS 2006 9. mednarodna multi-konferenca / 9th Intermational Multi-Conference Vzgoja in izobraževanje v informacijski družbi / Education in Information

Prikaži več

OBRAZLOŽITEV TOČKE DNEVNEGA REDA OBRAZEC ŠT

OBRAZLOŽITEV  TOČKE DNEVNEGA REDA OBRAZEC ŠT 8. /redna/ seja občinskega sveta Januar 2016 PRORAČUN OBČINE LENDAVA ZA LETO 2016 /1. obravnava/ GRADIVO PRIPRAVILA: Urad župana Župan občine PREDLAGATELJ: Župan - Polgármester OBRAZEC ŠT. 01/2014 OBRAZLOŽITEV

Prikaži več

give yourself a digital makeover

give  yourself  a digital  makeover Prenos znanja v praksi in projekti pametne vasi prof. dr. Janez Bešter 33. Posvet Javne službe kmetijskega svetovanja, 26.11.2018, Thermana, Laško Načrti in primeri AKIS Od načrtov v izvedbo in praktično

Prikaži več

(Microsoft Word - Kon\350na verzija-novinarsko poro\350ilo za leto 2010_ )

(Microsoft Word - Kon\350na verzija-novinarsko poro\350ilo za leto 2010_ ) KAZALO VSEBINE 1. GOSPODARNO RAVNANJE Z ODPADKI 2. KJE ZBIRAMO ODPADKE? 3. POSLANSTVO, VIZIJA IN VREDNOTE PODJETJA SAUBERMACHER-KOMUNALA 4. DRUŽBENA ODGOVORNOST 5. ODPADKI, ZBRANI V LETU 2010 6. ANALIZA

Prikaži več

Microsoft Word - lovsin286

Microsoft Word - lovsin286 UNIVERZA V LJUBLJANI EKONOMSKA FAKULTETA DIPLOMSKO DELO ANALIZA ZAUPNIŠKE TEORIJE UPRAVLJANJA Ljubljana, junij 2002 JANA LOVŠIN IZJAVA Študentka Jana Lovšin izjavljam, da sem avtorica tega diplomskega

Prikaži več

Številka:

Številka: apple REPUBLIKA SLOVENIJA MINISTRSTVO ZA OKOLJE IN PROSTOR Dunajska cesta 48, 1000 Ljubljana T: 01 478 70 00 F: 01 478 74 25 E: gp.mop@gov.si www.mop.gov.si Številka: 004-2/2015/421 Ljubljana, 25.5.2018

Prikaži več

untitled

untitled EVROPSKA KOMISIJA Bruselj, 16.12.2014 C(2014) 9982 final IZVEDBENI SKLEP KOMISIJE z dne 16.12.2014 o odobritvi nekaterih elementov Operativnega programa za izvajanje Evropske kohezijske politike v obdobju

Prikaži več

Predupokojitvene aktivnosti za zdravo starost

Predupokojitvene aktivnosti za zdravo starost Predupokojitvene aktivnosti za zdravo starost strokovnih delavcev v VIZ mag. Andrej Sotošek Andragoški Center Slovenije Struktura predstavitve Viri in strokovne podlage Namen in ključni cilji projektne

Prikaži več

uradne objave.qxd

uradne objave.qxd UO, stran 17 21. OHRANJANJE KULTURNE DEDI[^INE 29. ~len Pri na~rtovanju posegov v prostor se upo{tevajo usmeritve, izhodi{~a in pogoji za varstvo kulturne dedi{~ine, navedene v»strokovnih zasnovah za varstvo

Prikaži več

Svet Evropske unije Bruselj, 12. december 2017 (OR. en) 15648/17 IZID POSVETOVANJA Pošiljatelj: generalni sekretariat Sveta Datum: 11. december 2017 P

Svet Evropske unije Bruselj, 12. december 2017 (OR. en) 15648/17 IZID POSVETOVANJA Pošiljatelj: generalni sekretariat Sveta Datum: 11. december 2017 P Svet Evropske unije Bruselj, 12. december 2017 (OR. en) 15648/17 IZID POSVETOVANJA Pošiljatelj: generalni sekretariat Sveta Datum: 11. december 2017 Prejemnik: delegacije Št. predh. dok.: 14755/17 Zadeva:

Prikaži več

Microsoft PowerPoint - Regionalni_dnevi_-_Leader_ ppt [Samo za branje] [Združljivostni način]

Microsoft PowerPoint - Regionalni_dnevi_-_Leader_ ppt [Samo za branje] [Združljivostni način] LEADER 4. os Programa razvoja podeželja RS za obdobje 2007-2013 PRAVNE PODLAGE Evropska uredba 1698/05/ES Evropska uredba 1974/06/ES Nacionalna uredba o ukrepih 1.3. in 4. osi Programa razvoja podeželja

Prikaži več

EVROPSKA KOMISIJA Bruselj, SWD(2013) 256 final DELOVNI DOKUMENT SLUŽB KOMISIJE POVZETEK OCENE UČINKA Spremni dokument k predlogu Uredbe Svet

EVROPSKA KOMISIJA Bruselj, SWD(2013) 256 final DELOVNI DOKUMENT SLUŽB KOMISIJE POVZETEK OCENE UČINKA Spremni dokument k predlogu Uredbe Svet EVROPSKA KOMISIJA Bruselj, 10.7.2013 SWD(2013) 256 final DELOVNI DOKUMENT SLUŽB KOMISIJE POVZETEK OCENE UČINKA Spremni dokument k predlogu Uredbe Sveta o skupnem podjetju ECSEL {COM(2013) 501 final} {SWD(2013)

Prikaži več

(Microsoft Word - VIS_\212egula_Bojan_1981.doc)

(Microsoft Word - VIS_\212egula_Bojan_1981.doc) UNIVERZA V MARIBORU FAKULTETA ZA ORGANIZACIJSKE VEDE Smer: Informatika v organizaciji in managementu UVEDBA IN ANALIZA SLUŽBE ZA PODPORO UPORABNIKOM V PODJETJU SRC.SI Mentor: doc. dr. Igor Bernik Kandidat:

Prikaži več

MAGISTERIJ

MAGISTERIJ UNIVERZA V MARIBORU FAKULTETA ZA ORGANIZACIJSKE VEDE MAGISTRSKO DELO ORGANIZACIJSKI MODEL SPREMLJANJA ZASEDENOSTI IZVAJALCEV ZDRAVSTVENIH STORITEV Mentor: izred. prof. dr. Robert Leskovar Kandidat: Emil

Prikaži več

Mladje_5.p65

Mladje_5.p65 mladje TISKOVINA 5 Po{tnina pla~ana pri po{ti 1128 Ljubljana tel.: 01/426 5269 fax.: 01/426 8558 e-mail: program.mladina@mladina.movit.si Nacionalna agencija programa MLADINA MOVIT Trg Mladinskih delovnih

Prikaži več

elektro novice_september

elektro novice_september Beseda urednice Nas vo`nja v tretji zadovoljuje? Najprej se moramo vpra{ati, kaj ti rezultati pomenijo v okviru kratkoro~nih in dolgoro~nih ciljev podjetja. Strate{kih namer za prihodnost. Vrednot podjetja.

Prikaži več

erasmus +: mladi v akciji Erasmus+: Mladi v akciji je del programa EU Erasmus+ na področju izobraževanja, usposabljanja, mladine in športa za obdobje

erasmus +: mladi v akciji Erasmus+: Mladi v akciji je del programa EU Erasmus+ na področju izobraževanja, usposabljanja, mladine in športa za obdobje erasmus +: mladi v akciji Erasmus+: Mladi v akciji je del programa EU Erasmus+ na področju izobraževanja, usposabljanja, mladine in športa za obdobje 2014 2020. Namenjen je krepitvi kompetenc in zaposljivosti

Prikaži več

Svet Evropske unije Bruselj, 17. julij 2017 (OR. en) 11334/17 IZID POSVETOVANJA Pošiljatelj: Datum: 17. julij 2017 Prejemnik: Št. predh. dok.: general

Svet Evropske unije Bruselj, 17. julij 2017 (OR. en) 11334/17 IZID POSVETOVANJA Pošiljatelj: Datum: 17. julij 2017 Prejemnik: Št. predh. dok.: general Svet Evropske unije Bruselj, 17. julij 2017 (OR. en) 11334/17 IZID POSVETOVANJA Pošiljatelj: Datum: 17. julij 2017 Prejemnik: Št. predh. dok.: generalni sekretariat Sveta delegacije COHAFA 59 DEVGEN 176

Prikaži več

Diapozitiv 1

Diapozitiv 1 Trajnostni razvoj družbe BTC Tomaž Damjan Ljubljana, 23.10.2013 BTC v številkah Družba BTC je uspešno izvedla premik na trajnostno in zeleno področje z željo ustvariti boljšo prihodnost za obiskovalce,

Prikaži več

(Microsoft Word - Kanalizacija MUHABER-OBRAZLO\216ITEVzaOSMONM.docx)

(Microsoft Word - Kanalizacija MUHABER-OBRAZLO\216ITEVzaOSMONM.docx) Številka: 354-20/2011(2010) Datum: 21.2.2011 OBINSKI SVET MESTNE OBINE NOVO MESTO ZADEVA: NAMEN: Predlog sprememb in dopolnitev programa opremljanja stavbnih zemljiš za obmoje opremljanja»kanalizacija

Prikaži več

PEDAGOŠKO VODENJE, kot ena od nalog

PEDAGOŠKO  VODENJE, kot ena od nalog Osebni pogled, refleksija in ključne ugotovitve ob koncu leta 2014/2015 Maja Koretič, pomočnica ravnatelja in pedagoška vodja MOJA VLOGA V ENOTI VRTCA Dela in naloge pomočnice ravnatelja za vrtec glede

Prikaži več

29. REDNA SEJA VLADE RS Ljubljana, Vlada RS se je na svoji 29. redni seji med drugim izdala Uredbo o načinu izvajanja gospodarske javne

29. REDNA SEJA VLADE RS Ljubljana, Vlada RS se je na svoji 29. redni seji med drugim izdala Uredbo o načinu izvajanja gospodarske javne 29. REDNA SEJA VLADE RS Ljubljana, 25. 4. 2019 - Vlada RS se je na svoji 29. redni seji med drugim izdala Uredbo o načinu izvajanja gospodarske javne službe javni linijski prevoz potnikov v notranjem cestnem

Prikaži več

p

p Razvoj skupnega okolja za izmenjavo informacij (CISE) za nadzor na področju pomorstva EU in povezana presoja vpliva 2. del 1 Študija o presoji vpliva, ki podpira vzpostavitev skupnega okolja za izmenjavo

Prikaži več

Microsoft Word - Slovene_Final Guide _FINAL_.doc

Microsoft Word - Slovene_Final Guide _FINAL_.doc VARNOST PROIZVODOV V EVROPI Prironik za korektivne ukrepe, vkljuno z umikom v pomo podjetjem pri zašiti potrošnikov pred nevarnimi proizvodi Podprto s subvencijo Evropske Komisije Generalni direktorat

Prikaži več

OPERATIVNI PROGRAM RAVNANJA S KOMUNALNIMI ODPADKI s poudarkom na doseganju okoljskih ciljev iz Direktive 2008/98/ES, Direktive 94/62/ES in Direktive 1

OPERATIVNI PROGRAM RAVNANJA S KOMUNALNIMI ODPADKI s poudarkom na doseganju okoljskih ciljev iz Direktive 2008/98/ES, Direktive 94/62/ES in Direktive 1 OPERATIVNI PROGRAM RAVNANJA S KOMUNALNIMI ODPADKI s poudarkom na doseganju okoljskih ciljev iz Direktive 2008/98/ES, Direktive 94/62/ES in Direktive 1999/31/ES (Marec 2013) Operativni načrt v skladu z

Prikaži več

DNEVNIK

DNEVNIK POROČILO PRAKTIČNEGA USPOSABLJANJA Z DELOM PRI DELODAJALCU DIJAKA / DIJAKINJE. ( IME IN PRIIMEK) Izobraževalni program FRIZER.. Letnik:.. oddelek:. PRI DELODAJALCU. (NASLOV DELODAJALCA) Šolsko leto:..

Prikaži več

Bilten 03.p65

Bilten 03.p65 BILTEN julij 2007, letnik 23, {tevilka 3 105 PRETOK IN UPORABA INFORMACIJ V REGISTRU RAKA NAJSTAREJ[EM ZDRAVSTVENEM REGISTRU V SLOVENIJI Tina @agar 1, Maja Primic @akelj 1, Vesna Zadnik 1 POVZETEK Register

Prikaži več

Na podlagi petega odstavka 92. člena, drugega odstavka 94. člena in 96. člena Zakona o duševnem zdravju (Uradni list RS, št. 77/08) izdaja minister za

Na podlagi petega odstavka 92. člena, drugega odstavka 94. člena in 96. člena Zakona o duševnem zdravju (Uradni list RS, št. 77/08) izdaja minister za Na podlagi petega odstavka 92. člena, drugega odstavka 94. člena in 96. člena Zakona o duševnem zdravju (Uradni list RS, št. 77/08) izdaja minister za delo, družino in socialne zadeve v soglasju z ministrom

Prikaži več

ARRS-BI-FR-PROTEUS-JR-Prijava/2011 Stran 1 od 7 Oznaka prijave: Javni razpis za sofinanciranje znanstvenoraziskovalnega sodelovanja med Republiko Slov

ARRS-BI-FR-PROTEUS-JR-Prijava/2011 Stran 1 od 7 Oznaka prijave: Javni razpis za sofinanciranje znanstvenoraziskovalnega sodelovanja med Republiko Slov Stran 1 od 7 Oznaka prijave: Javni razpis za sofinanciranje znanstvenoraziskovalnega sodelovanja med Republiko Slovenijo in Francosko republiko Program PROTEUS v letih 2012-2013 (Uradni list RS, št. 10/2011,

Prikaži več

Na podlagi 65. člena Zakona o urejanju prostora (Uradni list RS, št. 61/17; ZUreP-2) izdaja minister za okolje in prostor P R A V I L N I K o elaborat

Na podlagi 65. člena Zakona o urejanju prostora (Uradni list RS, št. 61/17; ZUreP-2) izdaja minister za okolje in prostor P R A V I L N I K o elaborat Na podlagi 65. člena Zakona o urejanju prostora (Uradni list RS, št. 61/17; ZUreP-2) izdaja minister za okolje in prostor P R A V I L N I K o elaboratu ekonomike I. SPLOŠNE DOLOČBE 1. člen (vsebina) Ta

Prikaži več

Microsoft Word - pregled sklepov.doc

Microsoft Word - pregled sklepov.doc OBČINSKI SVET OBČINE SEVNICA Številka: 011-0003/2012 Datum: 22. 03. 2012 P R E G L E D SKLEPOV 11. REDNE SEJE OBČINSKEGA SVETA, Z DNE 29. 02. 2012 1. Ugotovitev sklepčnosti in potrditev dnevnega reda 11.

Prikaži več

moski-zenske-2007-za 3-korekturo.pmd

moski-zenske-2007-za 3-korekturo.pmd DEJSTVA O @ENSKAH IN MOŠKIH V SLOVENIJI 1 Uvodna beseda V bro{uri `elimo poudariti le nekatere opaznej{e razlike in podobnosti med podatki, ki se nana{ajo na `enske, in podatki, ki se nana{ajo na mo{ke.

Prikaži več

1. julij 2019 Številka: 11/2019 X. mesec 2005 Številka: XX/2005 Mestna občina Velenje - ŽUPAN Na podlagi 37. člena Statuta Mestne občine Velenje (Urad

1. julij 2019 Številka: 11/2019 X. mesec 2005 Številka: XX/2005 Mestna občina Velenje - ŽUPAN Na podlagi 37. člena Statuta Mestne občine Velenje (Urad 1. julij 2019 Številka: 11/2019 X. mesec 2005 Številka: XX/2005 Mestna občina Velenje - ŽUPAN Na podlagi 37a Statuta Mestne občine Velenje (Uradni vestnik MO Velenje, št. 1/2016 - uradno prečiščeno besedilo)

Prikaži več

[vsebina sklepa skupaj s predlogi in popravki]

[vsebina sklepa skupaj s predlogi in popravki] OBČINA TREBNJE OBČINSKI SVET KOMISIJA ZA STATUTARNA VPRAŠANJA IN LOKALNO SAMOUPRAVO www.trebnje.si E: obcina.trebnje@trebnje.si Goliev trg 5, 8210 TREBNJE T: 07 348 11 00 Datum: 22. 9. 2016 Z AP I S NI

Prikaži več

Microsoft Word - november Z 2 OS.doc

Microsoft Word - november Z 2 OS.doc P R E D L O G Z A P I S N I K 2. redne seje Obinskega sveta Mestne obine Novo mesto, ki je bila v etrtek, 25. novembra 2010, ob 16. uri v sejni dvorani Mestne obine Novo mesto, Novo mesto, Glavni trg 7

Prikaži več

Številka:

Številka: Kotnikova 5, 1000 Ljubljana T: +386 1 400 33 11, +386 1 400 33 13 F: +386 1 433 10 31 E: gp.mg@gov.si www.mg.gov.si Številka: 360-20/2010/140 Ljubljana, dne 11. 1. 2012 GENERALNI SEKRETARIAT VLADE REPUBLIKE

Prikaži več

Microsoft Word - M docx

Microsoft Word - M docx Š i f r a k a n d i d a t a : Državni izpitni center *M12224223* Višja raven JESENSKI IZPITNI ROK Izpitna pola 3 Pisno sporočanje A) Pisni sestavek (v eni od stalnih sporočanjskih oblik) (150 180 besed)

Prikaži več

PowerPoint Template

PowerPoint Template IV. Strateško planiranje v splošnem Strateško planiranje ni izolirano področje od managementa Dve vrsti managementa: Strateški management Operativni management Strateški managemenet šele v zadnjem obdobju

Prikaži več

Microsoft Word - Financni nacrt SSUL 2009 BREZOVAR.doc

Microsoft Word - Financni nacrt SSUL 2009 BREZOVAR.doc 1 FINANČNI NAČRT ŠTUDENTSKEGA SVETA UNIVERZE V LJUBLJANI ZA LETO 2009, ki ga je Študentski svet Univerze v Ljubljani sprejel na seji dne 14. 1. 2009 in ga pošilja Upravnemu odboru Univerze v Ljubljani

Prikaži več

IZZA katalog 2015

IZZA katalog 2015 www.izza.si znanje za prakso + Timsko delo Motivacija Inspiracija Vodenje Vizija Inovacija USPEH KATALOG znanj, seminarjev in svetovanj Z vami ze od leta 1997 Odjemalci so sredi{~e na{ega poslovanja -

Prikaži več

Opozorilo: Neuradno prečiščeno besedilo predpisa predstavlja zgolj informativni delovni pripomoček, glede katerega organ ne jamči odškodninsko ali kak

Opozorilo: Neuradno prečiščeno besedilo predpisa predstavlja zgolj informativni delovni pripomoček, glede katerega organ ne jamči odškodninsko ali kak Opozorilo: Neuradno prečiščeno besedilo predpisa predstavlja zgolj informativni delovni pripomoček, glede katerega organ ne jamči odškodninsko ali kako drugače. Neuradno prečiščeno besedilo Pravilnika

Prikaži več

Zdrav Var 2010; 49: VIZIJA PRIHODNOSTI ZDRAVSTVENIH DOMOV V SLOVENIJI THE VISION OF HEALTH CENTERS IN SLOVENIA Darinka Klan~ar 1, Igor [vab 1

Zdrav Var 2010; 49: VIZIJA PRIHODNOSTI ZDRAVSTVENIH DOMOV V SLOVENIJI THE VISION OF HEALTH CENTERS IN SLOVENIA Darinka Klan~ar 1, Igor [vab 1 Zdrav Var 2010; 49: 37-43 37 VIZIJA PRIHODNOSTI ZDRAVSTVENIH DOMOV V SLOVENIJI THE VISION OF HEALTH CENTERS IN SLOVENIA Darinka Klan~ar 1, Igor [vab 1, Janko Kersnik 2 Prispelo: 5. 5. 2009 - Sprejeto:

Prikaži več

untitled

untitled Geografski vestnik 81-1, 2009, 133 152 Kronika KRONIKA Slovensko-tur{ka bilaterala 2006 2008 na temo sne`nih plazov Ka~karsko gorovje, Tur~ija, 15. 26. 10. 2008 Uradni naslov bilateralnega sodelovanja

Prikaži več

Na podlagi 109. člena Poslovnika Sveta Mestne občine Velenje (Uradni vestnik MO Velenje, št. 15/06 - uradno prečiščeno besedilo, 22/08, 4/15 in 1/16)

Na podlagi 109. člena Poslovnika Sveta Mestne občine Velenje (Uradni vestnik MO Velenje, št. 15/06 - uradno prečiščeno besedilo, 22/08, 4/15 in 1/16) Na podlagi 109. člena Poslovnika Sveta Mestne občine Velenje (Uradni vestnik MO Velenje, št. 15/06 - uradno prečiščeno besedilo, 22/08, 4/15 in 1/16) je Svet Mestne občine Velenje na 12. seji dne 22. 3.

Prikaži več

PRESENT SIMPLE TENSE The sun gives us light. The sun does not give us light. Does It give us light? Raba: Za splošno znane resnice. I watch TV sometim

PRESENT SIMPLE TENSE The sun gives us light. The sun does not give us light. Does It give us light? Raba: Za splošno znane resnice. I watch TV sometim PRESENT SIMPLE TENSE The sun gives us light. The sun does not give us light. Does It give us light? Za splošno znane resnice. I watch TV sometimes. I do not watch TV somtimes. Do I watch TV sometimes?

Prikaži več

Opozorilo: Neuradno prečiščeno besedilo predstavlja zgolj delovni pripomoček, glede katerega organ ne jamči odškodninsko ali kako drugače. O D L O K o

Opozorilo: Neuradno prečiščeno besedilo predstavlja zgolj delovni pripomoček, glede katerega organ ne jamči odškodninsko ali kako drugače. O D L O K o Opozorilo: Neuradno prečiščeno besedilo predstavlja zgolj delovni pripomoček, glede katerega organ ne jamči odškodninsko ali kako drugače. O D L O K o ustanovitvi javnega socialno varstvenega zavoda Center

Prikaži več

Številka:

Številka: OBČINSKI SVET MESTNE OBČINE NOVO MESTO Številka: 47810-3/2017-36 (625) Datum: 23. 1. 2018 ZADEVA: NAMEN: PRAVNA PODLAGA: POROČEVALCA: OBRAZLOŽITEV: PREDLOG SKLEPA: Ukinitev statusa javnega dobra na nepremičninah:

Prikaži več

CL2013R1303SL _cp 1..1

CL2013R1303SL _cp 1..1 02013R1303 SL 16.10.2015 001.002 1 To besedilo je zgolj informativne narave in nima pravnega učinka. Institucije Unije za njegovo vsebino ne prevzemajo nobene odgovornosti. Verodostojne različice zadevnih

Prikaži več

Plan 2019 in ocena 2018

Plan 2019 in ocena 2018 01 Povzetek poslovnega načrta družbe Luka Koper, d. d., in Skupine Luka Koper za leto 2019 in ocena poslovanja za leto POVZETEK POSLOVNEGA A DRUŽBE, IN SKUPINE LUKA KOPER ZA LETO 2019 IN POSLOVANJA ZA

Prikaži več

PowerPointova predstavitev

PowerPointova predstavitev Predlogi načrtovalskih rešitev PUN2000 za gozdove Dragan Matijašić, ZGS Ljubljana, 6.5.2015 Maribor, 7.5.2015 Namen predstavitve Dopolnitve Priročnika o izdelavi GGN GGE Ekocelice Pregled stanja Izločanje

Prikaži več

Microsoft Word doc

Microsoft Word doc Številka: 322-2/2010 (2020) Datum: 31.5.2010 OBINSKI SVET MESTNE OBINE NOVO MESTO ZADEVA: Namen: POROILO O POSLOVANJU JAVNEGA ZAVODA ZA TURIZEM NOVO MESTO V LETU 2009 Seznanitev s poroilom javnega zavoda

Prikaži več

Diapozitiv 1

Diapozitiv 1 Mariborska knjižnica kot osrednja območna knjižnica Anka Rogina, 18. 11. 2014 PO SKUPNIH POTEH DO NOVIH SPOZNANJ MARIBORSKA KNJIŽNICA Osrednje območne knjižnice Pravna osnova: Zakon o knjižničarstvu (2001)

Prikaži več

PREDLOG ODLOKA O TAKSI ZA OBRAVNAVANJE POBUD ZA SPREMEMBE NAMENSKE RABE PROSTORA IN NADOMESTILU STROŠKOV LOKACIJSKE PREVERITVE V OBČINI ŠENTILJ PREDLA

PREDLOG ODLOKA O TAKSI ZA OBRAVNAVANJE POBUD ZA SPREMEMBE NAMENSKE RABE PROSTORA IN NADOMESTILU STROŠKOV LOKACIJSKE PREVERITVE V OBČINI ŠENTILJ PREDLA PREDLOG ODLOKA O TAKSI ZA OBRAVNAVANJE POBUD ZA SPREMEMBE NAMENSKE RABE PROSTORA IN NADOMESTILU STROŠKOV LOKACIJSKE PREVERITVE V OBČINI ŠENTILJ PREDLAGATELJ: Župan Občine Šentilj GRADIVO PRIPRAVIL: Občinska

Prikaži več

Microsoft Word - STA_spremindop_Dolge_njive_2010.doc

Microsoft Word - STA_spremindop_Dolge_njive_2010.doc ŽUPAN IL SINDACO Številka: 3505-15/2009 Datum: 08.07.2010 STALIŠA DO PRIPOMB IN PREDLOGOV PODANIH NA JAVNI RAZGRNITVI IN OBRAVNAVI DOPOLNJENEGA OSNUTKA SPREMEMB IN DOPOLNITEV ODLOKA O ZAZIDALNEM NARTU

Prikaži več

Microsoft Word - grgeta251

Microsoft Word - grgeta251 UNIVERZA V LJUBLJANI EKONOMSKA FAKULTETA DIPLOMSKO DELO SEBASTJAN GERGETA UNIVERZA V LJUBLJANI EKONOMSKA FAKULTETA DIPLOMSKO DELO MEDTRŽNA TEHNINA ANALIZA Ljubljana, maj 2002 SEBASTJAN GERGETA IZJAVA

Prikaži več