UNIVERZA V MARIBORU FAKULTETA ZA KMETIJSTVO IN BIOSISTEMSKE VEDE Štefan TKALEC EKONOMSKA UPRAVIČENOST PRIDELAVE JABOLK PO SISTEMU "ZERO RESIDUE LEVEL

Transkripcija

1 UNIVERZA V MARIBORU FAKULTETA ZA KMETIJSTVO IN BIOSISTEMSKE VEDE Štefan TKALEC EKONOMSKA UPRAVIČENOST PRIDELAVE JABOLK PO SISTEMU "ZERO RESIDUE LEVEL IPS-0,0 RL" DIPLOMSKO DELO Maribor, 2010

2 UNIVERZA V MARIBORU FAKULTETA ZA KMETIJSTVO IN BIOSISTEMSKE VEDE AGRONOMIJA SADJARSTVO/VINOGRADNIŠTVO Štefan TKALEC EKONOMSKA UPRAVIČENOST PRIDELAVE JABOLK PO SISTEMU "ZERO RESIDUE LEVEL IPS-0,0 RL" DIPLOMSKO DELO Maribor, 2010

3 POPRAVKI:

4 Dipl.delo. Maribor, Univerza v Mariboru, Fakulteta za kmetijstvo in biosistemske vede, 2010 III Diplomsko delo je bilo opravljeno v okviru dodiplomskega visokošolskega študija Sadjarstvo in vinogradništvo na Fakulteti za kmetijstvo in biosistemske vede Maribor. Komisija za zagovor in oceno diplomskega dela: Predsednik: doc. dr. Stanko Vršič Mentor: izr. prof. dr. Črtomir Rozman Član: doc. dr. Stanislav Tojnko Lektor: Janja Adanič, prof. slov. Diplomsko delo je rezultat lastnega raziskovalnega dela. Datum zagovora: Štefan TKALEC

5 Dipl.delo. Maribor, Univerza v Mariboru, Fakulteta za kmetijstvo in biosistemske vede, 2010 IV Ekonomska upravičenost pridelave jabolk po sistemu "zero residue level IPS-0,0 RL" UDK: : : : (043.2)=863 V letu 2008 so bili narejeni štirje poskusi na lokacijah: UKC FKBV Maribor pri sorti Jonagold, Sadjarstvu Mirosan pri sorti Elstar, Sadjarstvu Blanca pri sorti Idared ter v Sadjarskem centru Gačnik pri sorti Zlati delišes, kjer so izvedli sistem običajne integrirane pridelave sadja (OIPS) in "zero residue level IPS-0,0 RL". Glavna razlika med obema sistemoma pridelave je bila samo v sestavi škropilnega programa za zatiranje bolezni in škodljivcev. Namen diplomskega dela je analiza ekonomske upravičenosti pridelave sadja po sistemu "0,0 RL" v primerjavi z običajno integrirano pridelavo. Analiza je bila izdelana z metodo modelnih kalkulacij, za katere smo uporabili konkretne podatke iz poskusa. Rezultati ekonomske analize kaţejo, da je pridelava sadja po sistemu "0,0 RL" ekonomsko upravičena. Ključne besede: sorte jabolk/pridelovalni sistem/oips in "0,0 RL"/ekonomika. OP: VIII, 30 s., 4 pregl., 2 sl., 8 graf. Economic viability of apple production according to the»zero residual level IPS-0,0 RL«system In 2008, four tests were carried out at the following locations: UKC-FKBV Maribor for the apple variety Jonagold, the fruit growing plant Sadjarstvo Mirosan for the apple variety Elstar, the fruit growing plant Sadjarstvo Blanca for the apple variety Idared, and the fruit growing plant Sadjarski center Gačnik for the apple variety Zlati delišes, where the system of integrated fruit production (IFP) and the»zero residue level IPS-0,0 RL«system were carried out. The main difference between the two systems of fruit production is the structure of the spraying program for the extermination of diseases and pests. The goal of my diploma paper was to analyze the economic viability of fruit production according to the 0,0 RL system in comparison with regular integrated production. The analysis is based on the method of model calculations by means of specific data from the tests. The results of the economical analysis show that the fruit production according to the 0,0 RL system is economically viable. Key words: apple variety/system of production/oips and»0,0 RL«/economy. Description: VIII, page 30, chart 4, figure 2, graph 8

6 Dipl.delo. Maribor, Univerza v Mariboru, Fakulteta za kmetijstvo in biosistemske vede, 2010 V Kazalo vsebine 1 UVOD Opredelitev oz. opis problema Cilj in namen naloge Delovne hipoteze PREGLED OBJAV Integrirana pridelava sadja Razvoj integrirane pridelave sadja v Sloveniji Analiza stanja ostankov FFS v IP v Sloveniji Pridelava po sistemu "Zero residue level IPS-0,0 RL" Pristop k zmanjševanju pojava ostankov pesticidov Splošne ovire pri nadaljnjem razvoju 0,0 residue pridelovalnih sistemov sadja v EU in v Sloveniji Dosedanje raziskave ekonomike na področju nove pridelave MRL METODOLOGIJA DELA Viri podatkov za analiziranje stroškov Analiza skupnih stroškov Izračun stroškov škropilnih načrtov Izračun stroškov dela Posredni stroški, investicijsko vzdrţevanje, vezivo, gnojilni načrt Izračun stroškov embalaţe Izračun strojnega dela Izračun stroška amortizacije nasada Izračun stroška zavarovanja nasadov...14

7 Dipl.delo. Maribor, Univerza v Mariboru, Fakulteta za kmetijstvo in biosistemske vede, 2010 VI 3.3 Izračun skupnega prihodka Indikatorji ekonomske upravičenosti Analiza strukture skupnih stroškov REZULTATI Z RAZPRAVO Sorta Jonagold Sorta Elstar Sorta Idared Sorta Zlati delišes Koncentracije ostankov FFS (mg / kg) pri sortah jabolk ob obiranju SKLEPI VIRI ZAHVALA PRILOGE Kazalo preglednic Preglednica 1: Vrednost finančnih indikatorjev pri obeh sistemih pridelave na posestvu UKC FKBV pri sorti Jonagold Preglednica 2: Vrednosti ekonomsko-finančnih indikatorjev pri obeh sistemih pridelave na posestvu S. Mirosan pri sorti Elstar Preglednica 3: Vrednosti ekonomsko-finančnih indikatorjev pri obeh sistemih pridelave na posestvu S. Blanca pri sorti Idared Preglednica 4: Vrednosti ekonomsko-finančnih indikatorjev pri obeh sistemih pridelave na posestvu S. Gačnik pri sorti Zlati delišes... 26

8 Dipl.delo. Maribor, Univerza v Mariboru, Fakulteta za kmetijstvo in biosistemske vede, 2010 VII Kazalo grafikonov Grafikon 1: Struktura skupnih stroškov pridelave jabolk pri OIPS sorta Jonagold v % Grafikon 2: Struktura skupnih stroškov pridelave jabolk po sistemu "0,0 RL" sorta Jonagold v % Grafikon 3: Struktura skupnih stroškov pridelave jabolk pri OIPS sorta Elstar v % Grafikon 4: Struktura skupnih stroškov pridelave jabolk po sistemu "0,0 RL" sorta Elstar v % Grafikon 5: Struktura skupnih stroškov pridelave jabolk pri OIPS sorta Idared v % Grafikon 6: Struktura skupnih stroškov pridelave jabolk po sistemu "0,0 RL" sorta Idared v % Grafikon 7: Struktura skupnih stroškov pridelave jabolk pri OIPS sorta Zlati delišes v %. 25 Grafikon 8: Struktura skupnih stroškov pridelave jabolk po sistemu "0,0 RL" sorta Zlati delišes v % Kazalo slik Slika 1: Kalkulacijski model izračuna stroškov strojnega dela Slika 2: Izračun premije... 15

9 Dipl.delo. Maribor, Univerza v Mariboru, Fakulteta za kmetijstvo in biosistemske vede, 2010 VIII OKRAJŠAVE IN SIMBOLI Okrajšave: Pomen: zero residue level ips-0,0 RL monitoring GIZ Sadjarstvo FFS MRL IPS OIPS UKC MRL Stopnja brez ostankov Spremljanje Gospodarsko interesno zdruţenje sadjarstvo Fitofarmacevtska sredstva Mejne vrednosti ostankov Integrirana pridelava sadja Običajna integrirana pridelava sadja Univerzitetni kmetijski center Maksimalna stopnja ostankov

10 Dipl.delo. Maribor, Univerza v Mariboru, Fakulteta za kmetijstvo in biosistemske vede, UVOD 1.1 Opredelitev oz. opis problema Sistem integrirane pridelave sadja, ki se v Sloveniji razvija ţe več kot 18 let, je ponovno potreben prenove. Cilj raziskovalcev, svetovalcev, pridelovalcev in drugih, ki so vloţili trud v pridelavo, je razvijati gospodarski in naravovarstveni model pridelave sadja na nivoju visoke kakovosti. Današnji sistem integrirane pridelave, ki je za povprečne evropske razmere nadstandarden, je potreben izboljšav iz administrativnih, konkurenčnih in strokovnih razlogov ( Lešnik in sod. 2008). "Ţe danes z nizko stopnjo ostankov FFS na sadju dokazujemo visoko stopnjo odgovornosti. Vendar če bomo dolgoročno hoteli ostati konkurenčni in uspešni, se moramo ravnati po ţeljah potrošnikov in ti si ţelijo hrano brez ostankov FFS. In čeprav je popolna odsotnost FFS ob današnji analizni natančnosti pravzaprav utopija, moramo imeti za cilj minimiranje ostankov" (Zadravec 2009). Kmetijski proizvodi in ţivila, med katerimi se preverjajo v okviru monitoringa ostanki FFS, so jabolka, tako pri nas kot v tujini, med tistimi, kjer najpogosteje ugotavljamo ostanke FFS. Sadjarstvo predstavlja eno najintenzivnejših kmetijskih panog glede varstva pred škodljivci, boleznimi in pleveli, tako v Sloveniji kot tudi v tujini, zato na podlagi tega ţelijo ugotoviti, ali je moţno kljub številnim škropljenjem v času sezone pridelati jabolka brez ostankov FFS oziroma s čim manj ostanki ter s čim manjšim številom ostankov FFS, in ali je mogoče s spremembo škropilnega programa ob enako kakovostnem pridelku še dodatno zmanjšati število in količino ostankov FFS v jabolkih (Simončič in sod. 2009).

11 Dipl.delo. Maribor, Univerza v Mariboru, Fakulteta za kmetijstvo in biosistemske vede, Cilj in namen naloge Cilj diplomskega dela je prikazati razmerje med stroški in prihodki med integrirano pridelavo sadja in pridelavo po sistemu "zero residue level ips-0,0 RL" pri sortah jabolk Elstar, Idared, Jonagold in Zlati delišes. Namen diplomskega dela je analiza ekonomske upravičenosti pridelave po sistemu "zero residue level ips-0,0 RL" v primerjavi z integrirano pridelavo sadja. 1.3 Delovne hipoteze Predvidevamo, da je pridelava sort jabolk Elstar, Idared, Jonagold in Zlati delišes po sistemu "zero residue level ips-0,0 RL" ekonomsko upravičena.

12 Dipl.delo. Maribor, Univerza v Mariboru, Fakulteta za kmetijstvo in biosistemske vede, PREGLED OBJAV 2.1 Integrirana pridelava sadja "Integrirana pridelava sadja pomeni zaključen biološki krog ali ravnovesje, ki ga vzpostavljamo z ohranjanjem raznovrstnosti ţivljenja v naravi, tako da na gospodarsko sprejemljiv način pridelamo visoke in kakovostne pridelke zdrave hrane. Za doseganje tega cilja ţelimo zmanjšati uporabo kemičnih sredstev in zagotoviti ustrezen izbor. Tako bomo skupaj z drugimi ukrepi omogočili zmanjšanje števila škodljivih organizmov pod prag škodljivosti, pri čemer imajo prednost vse naravne danosti" (Tojnko 1999). Integrirano varstvo sadnih dreves naj bi bilo usmerjeno tako, da bi drevesa ohranila svojo naravno odpornost proti škodljivcem in boleznim. Uporaba kemičnih sredstev naj bi bila samo izhod v sili in naj ne bi presegla razumnih meja (Tojnko 1999). Bistveni cilji integrirane pridelave so: - uravnoteţeno izvajanje agrotehničnih ukrepov ob skladnem upoštevanju ekoloških, toksikoloških in gospodarskih dejavnikov; - prednost je dana naravnim ukrepom pred fitofarmacevtskimi, biotehnološkimi in drugimi ukrepi, pri čemer se doseţe enak gospodarski učinek; - nadzorovana uporaba gnojil in fitofarmacevtskih sredstev; - pospeševanje in ohranjanje biotske raznovrstnosti z ustreznimi metodami varstva rastlin (biotično varstvo); - gnojenje z organskimi gnojili ima bistveno prednost pred gnojenjem z mineralnimi gnojili; - certificiranje pridelkov in kontrolirana pridelava, kar daje potrošnikom zagotovilo, da proizvodi ustrezajo višjim standardom kakovosti; - pridelava zdravstveno neoporečne varne in kakovostne hrane (MKGP 2009).

13 Dipl.delo. Maribor, Univerza v Mariboru, Fakulteta za kmetijstvo in biosistemske vede, Razvoj integrirane pridelave sadja v Sloveniji V Sloveniji se je integrirana pridelava pričela uvajati v letu Do danes je ta pridelava sadja dosegla izjemno veljavo v pridelavi, kar potrjuje podatek, da je kar 90 % vseh trţno usmerjenih sadovnjakov. Integriran tehnološki pristop je pripomogel k občutni spremembi razumevanja kompleksnosti dogajanja v sadovnjaku v primerjavi s prejšnjim veljavnim konvencionalnim pristopom. Pri tej pridelavi sadja zmanjšamo obremenjevanje okolja s kemičnimi zaščitnimi sredstvi in lahko topnimi mineralnimi gnojili ter povečamo pozornost do koristnih ţivalskih vrst, do pridelovanja zdrave hrane večje prehranske vrednosti in poskušamo obvestiti potrošnike sadja o prijaznem načinu pridelave. Do sedaj opravljene analize ostankov pesticidov na plodovih jabolk takoj po obiranju kaţejo, da so ti najdeni ostanki izredno majhni. Ekološka pridelava bi lahko dala rešitev glede teh zahtev, vendar pa glede na izkušnje zadnjih let ne more vzdrţevati gospodarnost, kar pa je en izmed zahtevanih pogojev. Tako je danes integrirana pridelava pred novimi izzivi. "Nova smer razvoja integrirane pridelave gre v smeri iskanja kompromisa med integrirano in ekološko pridelavo, ki je gospodarsko upravičena, saj njena uporaba ne pomeni zmanjševanje količine ali kakovosti pridelka, prej nasprotno" (Tojnko 2009). Dvig pomena integrirane pridelave je lahko doseţen z natančnim izvajanjem osnovnih načel in z odločnejšim pribliţevanjem okoljsko še sprejemljivejšim načinom pridelave na način, da se v ekološkem sadjarstvu preverjene metode, ki so primerne za intenzivno pridelavo sadja (npr. konfuzija metoda zbeganja, "sendvič" sistem obdelave tal ), prenesejo v pravila integrirane pridelave sadja. Tako bo sinička, ki jo lahko ponovno uporabljamo kot oznako integrirano pridelanega sadja, dobila nov polet in morda doprinesla k prepoznavnosti tega načina pridelave (Tojnko in sod. 2008).

14 Dipl.delo. Maribor, Univerza v Mariboru, Fakulteta za kmetijstvo in biosistemske vede, Analiza stanja ostankov FFS v IP v Sloveniji GIZ Sadjarstvo Slovenije je v 5 let trajajoči raziskavi (Interreg projekt) spremljalo stanje ostankov FFS pri različnih lastnikih. Opravljeno je bilo 86 analiz, vzorci so bili odvzeti ob obiranju ali največ 1 mesec po obiranju. Pregled analiz je pokazal predvsem naslednje značilnosti: 1. Fungicidi: v zelo nizkem deleţu (praviloma manj kot 10 % MRL), vendar dokaj pogosto (62 % vzorcev izkazuje prisotnost ostankov FFS), so najdeni ostanki pogosto uporabljenih fungicidov proti škrlupu (npr. kaptan, pirimetanil), zaznani so bili pripravki, namenjeni zaključnim škropljenjem (diklofluanid in kasneje tolilfluanid) (praviloma okrog 10 % MRL z dvema primeroma prekoračitve MRL). 2. Insekticidi: pogosto so najdeni ostanki pripravkov za zatiranje jabolčnega zavijača (npr. diazinon in fosfalon ter v zadnjih letih klorpirifos metil in klorpirifos etil; najpogosteje med 5 in 20 % MRL). V vseh opazovanih letih je bil najden le en vzorec z dokazom ostankov specifičnih aficidov (pirimikarb; 20 % MRL) in le dva vzorca z ostanki akaricida (brompropilat; 11 % MRL). Na tej podlagi lahko ugotovimo, da so resne omejitve v pridelavi predvsem pri strategiji varstva jablan pred jablanovim škrlupom potreba po pogosti rabi fungicidov in tehnologija zaključnega škropljenja za preprečevanje glivičnih skladiščnih bolezni. Naslednji problem pa je kemično varstvo jablan pred napadom jabolčnega zavijača (Tojnko in sod. 2008). V Sloveniji je za spremljanje ostankov v kmetijskih proizvodih odgovorno Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano RS, ki izvaja v zadnjih letih to dejavnost oz. monitoring na podlagi Zakona o FFS (U. l. RS 98/04) ter Uredbe o monitoringu pesticidov v ţivilih in kmetijskih proizvodih (U. l. RS 84/04). Na izvedenem nivoju je v to nalogo vključen tudi Kmetijski inštitut Slovenije (KIS), kjer to nalogo opravljajo v okviru strokovnih nalog, od leta 1999 pa v okviru Programa za nacionalni monitoring (Česnik in sod. 2003).

15 Dipl.delo. Maribor, Univerza v Mariboru, Fakulteta za kmetijstvo in biosistemske vede, Pridelava po sistemu "Zero residue level IPS-0,0 RL" - Kaj je MRL (mejna vrednost ostankov)? MRL so opredeljeni kot največja koncentracija ostankov pesticidov (izraţeno v miligramih ostanka na kilogram ţivila/krma), ki se lahko pojavijo v ali na hrani in krmi po uporabi pesticidov v skladu z dobro kmetijsko prakso. MRL so predvsem trgovski standardi, pomagajo pa tudi zagotoviti, da vsebnost ostankov ne pomeni nesprejemljivega tveganja za potrošnike (Pesticide Residues Committee (PRC)). Pridelava po sistemu "Zero residue level IPS-0,0 RL" je pridelava, ki opozarja na uvajanje trga s sadjem, ki je brez dokazljivih ostankov FFS. Ničla v tem primeru ne predstavlja sadja brez vsakršnih merljivih ostankov FFS, ampak sadje brez vsakršnih merljivih ostankov na nivoju dogovorjene povprečne analitike. To pa pomeni in predstavlja najmanj za dva do petkrat niţje koncentracije ostankov FFS od trenutno predpisanih vrednosti. Pri pridelovanju sadja brez merljivih ostankov FFS poznamo več metod: ekološko pridelovanje in pridelava po sistemu "Zero residue level IPS-0,0 RL", oz.»nova integrirana pridelava sadja«. Pri ekološki pridelavi sadja ne moremo zadovoljiti vseh potreb trga po sadju tudi ob nekajkratnem povečanju površin obstoječih nasadov. Zato je potrebno opraviti modifikacije oz. spremembe na obstoječi integrirani pridelavi sadja (IPS). Na podlagi tega je potrebno izvesti naslednje vrste aktivnosti: spremeniti izbor sort, spremeniti izbor fitofarmacevtskih sredstev, pridobiti nova fitofarmacevtska sredstva (npr. nova biotična FFS in FFS s pospešenim razpadanjem), opustiti uporabo klasičnih fitofarmacevtskih sredstev v drugem delu rastne dobe, opustiti uporabo fitofarmacevtskih sredstev tik pred obiranjem in ob skladiščnem procesiranju, spremeniti sistem pred skladiščnega procesiranja in izvesti še nekatere druge gojitvene ukrepe (Lešnik in sod. 2008).

16 Dipl.delo. Maribor, Univerza v Mariboru, Fakulteta za kmetijstvo in biosistemske vede, Pristop k zmanjševanju pojava ostankov pesticidov Zavedati se moramo, da tudi drugi opazujejo našo pridelavo in poizvedujejo o podatkih o vsebnostih ostankov FFS v našem sadju. Tako v poročilih organizacije PAN Europe o vsebnostih ostankov FFS v ţivilih v različnih drţavah omenjajo, da imamo v Sloveniji, gledano na evropsko povprečje, v jabolkih nadpovprečno velike vsebnosti ostankov FFS (Smolka, 2006). Z ustreznimi spremembami pridelovalne tehnologije sadja lahko v Sloveniji uvedemo ekonomsko vzdrţen "0,0 RL" sistem pridelave in tako lahko sledimo drugim sadjarsko pomembnim drţavam. "Prvi dokaj enostaven pristop je spremeniti izbor pripravkov, zmanjšati uporabo FFS v drugem delu rastne dobe ali pa v drugem delu rastne dobe uporabljati zgolj pripravke za ekološko pridelavo" (Lešnik in sod. 2008). Prehod k sistemu "Zero residue level IPS-0,0 RL" za zmanjšanje ostankov pesticidov lahko izvedemo po naslednjih ukrepih: - z gojenjem odpornih sort; - z uporabo krajše obstojnosti izdelkov; - z uporabo brez kemičnih metod nadzora, bioloških in biotehnoloških metod, kjer je to mogoče; - več pozornosti je potrebno nameniti razvoju in uporabi novih izdelkov, predvsem pa uporabi bioloških pesticidov, ki ne puščajo ostanke pesticidov; - z izogibanjem uporabi pesticidov, razen kadar je to nujno potrebno; - z usposabljanjem izboljšati znanje in izkušnje vseh, ki sodelujejo pri odločanju (Cross and Berrie 2008).

17 Dipl.delo. Maribor, Univerza v Mariboru, Fakulteta za kmetijstvo in biosistemske vede, Splošne ovire pri nadaljnjem razvoju 0,0 residue pridelovalnih sistemov sadja v EU in v Sloveniji Osnovni pogoj za sprejem novega pristopa je ekonomska vzdrţnost za pridelovalca in jasna prepoznavnost s strani kupcev. Sistem se razvija na predpostavki, da je cena sadja po sistemu 0,0 residue skoraj enaka ceni sadja, pridelanega po integriranem sistemu. Na trgih, zasičenih s sadjem, in ob zmanjševanju porabe sadja v EU sta vidna dva učinka ponudbe 0,0 residue sadja: - tekmovalna prednost na trgu znotraj in navzven EU ter - izboljšanje zaupanja v sadje, ki bi kot zdravo ţivilo prispevalo k večji porabi sadja. Vendar pa je prepoznavnost nove trţne kategorije teţje dosegljiv cilj kot pa sam razvoj priporočil za izvajanje te nove tehnologije. Ta mnenja se usklajujejo med strokovnjaki tako v Sloveniji kot tudi izven nje. Sadje, pridelano po sistemu 0,0 residue, bo moralo tekmovati tako z integrirano pridelanim sadjem kot tudi z ekološko pridelanim sadjem, ki lahko v velikih količinah pride tudi na trge izven EU. Pri vsem tem so pomembni tudi kupci. Mnenja strokovnjakov, da bo uţivanje sadja, ki zagotavlja več kot 100 krat manj ostankov, zagotavljalo zdravju neškodljive učinke, so mogoča le z vrhunskim trţnim pristopom (Lešnik in sod. 2009). 2.3 Dosedanje raziskave ekonomike na področju nove pridelave MRL V EU so v zadnjih letih monitoringi ostankov FFS v sadju pokazali, da je na trgu pribliţno % sadja, kjer ni merljivih ostankov FFS, pribliţno % sadja, kjer so koncentracije ostankov v mejah MRL in da je pribliţno 2,5 5,5 % takšnega sadja, kjer so koncentracije ostankov višje od MRL. Ti predstavljeni podatki so povzeti po FVO poročilih, poleg teh pa jih potrjujejo tudi analize raznih nevladnih organizacij. Kakovostno doseganje cilja 0,0 RL s tem zahteva večje spremembe v pridelovalni tehnologiji. Trenutno pa veliko analizirajo 0,0 RL pristope v Angliji, kjer se ţe 6 let intenzivno ukvarjajo in proučujejo modificirane pridelovalne tehnologije. Tako kot v

18 Dipl.delo. Maribor, Univerza v Mariboru, Fakulteta za kmetijstvo in biosistemske vede, Angliji, se podobne aktivnosti odvijajo v Avstriji, Belgiji, Nemčiji in v drugih pomembnih sadjarskih drţavah. Tudi v Sloveniji smo začeli z razvojem sistema nove integrirane pridelave. V letu 2007 so na Fakulteti za kmetijstvo Maribor naredili poskus na posestvu UKC pri sorti Jonagold, v katerem so proučevali moţnost za "0,0 RL" pridelavo. Med rastno dobo so večkrat opravili analizo stopnje napada jablan s škodljivci in boleznimi po standardnih metodah, ob obiranju jabolk so opravili analizo ostankov FFS, analizirali pa so tudi stroške pridelovanja. Pri tej analizi so bili upoštevani vsi stroški pridelave, obiranja, skladiščenja in priprave za prodajo z embalaţo vred. Pri pripravi kalkulacije stroškov pridelovanja so bili prikazani deleţi plodov po treh kakovostnih razredih (I. r., II. r. in industrija), upoštevan pa je bil tudi pristop, da se 90 % prvorazrednih jabolk proda v kartonskih zabojčkih trgovskim verigam, 10 % prvorazrednih in vsa drugorazredna jabolka se proda jeseni neposredno v zabojnikih, enako kot industrijska jabolka (Lešnik in sod. 2008).

19 Dipl.delo. Maribor, Univerza v Mariboru, Fakulteta za kmetijstvo in biosistemske vede, METODOLOGIJA DELA Ekonomsko primerjavo med sistemom obstoječe integrirane pridelave (OIPS) in pridelave sadja po sistemu "zero residue level ips-0,0 RL" smo naredili na podlagi štirih poskusov, ki so bili narejeni na različnih lokacijah in sortah jabolk v letu In sicer na: - UKC Fakultete za kmetijstvo in biosistemske vede, sorta Jonagold; - Sadjarstvo Mirosan, sorta Elstar; - Sadjarstvo Blanca, sorta Idared; - Sadjarski center Gačnik, sorta Zlati delišes. V obeh primerih pridelave so bili poskusi izvedeni v realnih intenzivnih nasadih, v naključnih blokih v štirih ponovitvah, posamezna parcelica je obsegala 400 m². Rodni volumni v teh nasadih so znašali do m². V nasadih so bila opravljena naslednja dela: standardno gnojenje, namakanje, sistem rezi, gojitveni ukrepi, vzdrţevanje negovane ledine, rez in druga dela. V poskusnih nasadih je bilo opravljeno tudi varstvo rastlin, tako da je bilo razdeljeno na dva tipa: postopek varstva rastlin, izveden v skladu z usmeritvami integrirane pridelave sadja za leto 2008 (OIPS), in postopek varstva rastlin, izveden tudi v skladu z integrirano pridelavo sadja 2008, pri čemer so v drugem delu rastne dobe škropili z biotičnimi pripravki ("0,0 RL"). S tem so hoteli zmanjšati koncentracije ostankov FFS ob spravilu pridelka.

20 Dipl.delo. Maribor, Univerza v Mariboru, Fakulteta za kmetijstvo in biosistemske vede, Viri podatkov za analiziranje stroškov Podatki o porabi posameznih inputov, zajetih v kalkulacije, so pridobljeni na podlagi naslednjih virov: - mineralna gnojila, investicijsko vzdrţevanje, vezivo ter posredni stroški so bili zajeti iz modelnih kalkulacij (analitična kalkulacija rastlinski pridelki 2008) Kmetijskega inštituta Slovenije; - podatki o cenah embalaţe, strojnega dela, zavarovanja nasada, amortizacije nasada ter dela so bili iz interne baze podatkov Fakultete za kmetijstvo in biosistemske vede Maribor; - podatke o cenah škropilnih pripravkov: Kmetijski inštitut Slovenije (Mercator, Semenarna Ljubljana), Panvita trgovina Zrnovit d. o. o., UKC FKBV Maribor, Lagerhaus Austria, izr. prof. dr. Mario Lešnik. Škropilni programi ter analize poskusov povprečnih pridelkov (glej priloge), ki so nam omogočili izračun cen za škropilni načrt ter skupni prihodek, so bili pridobljeni od: UKC Fakultete za kmetijstvo in biosistemske vede za sorto Jonagold, Sadjarstva Mirosan za sorto Elstar, Sadjarstva Blanca za sorto Idared ter Sadjarski center Gačnik za sorto Zlati delišes. 3.2 Analiza skupnih stroškov Stroški so sestavni del vsakega proizvodnega procesa, ki se pojavljajo kot posledica izvajanja najrazličnejših proizvodnih ali storitvenih dejavnosti (Turk 2001). Skupni stroški (SS) proizvodnje so vsota vseh stroškov proizvodnje. Pri analizah stroškov so bili upoštevani: stroški škropilnih načrtov; stroški dela; stroški veziva, investicijskega vzdrţevanja, gnojilnega načrta in posredni stroški;

21 Dipl.delo. Maribor, Univerza v Mariboru, Fakulteta za kmetijstvo in biosistemske vede, stroški embalaţe po treh kakovostnih razredih; stroški strojnega dela; stroški amortizacije nasada; stroški zavarovanja Izračun stroškov škropilnih načrtov Iz škropilnih programov (priloga 1 8) smo na podlagi podatkov o veleprodajnih cenah (VPC) sredstev, pridobljenih od Kmetijskega inštituta Slovenija, izračunali maloprodajne cene. Maloprodajno ceno obračunamo na podlagi veleprodajne cene, maloprodajne marţe ter davka na dodano vrednost, ki znaša 8,5 %. Rabat (5 %) je bil ţe upoštevan pri veleprodajnih cenah. Seštevek vseh MPC nam predstavlja končni strošek škropljenja jabolk oz. vseh sredstev, uporabljenih v škropilnem programu. Glavni namen je bil prikazati stroške varstva rastlin pri običajni integrirani pridelavi sadja in novi integrirani pridelavi sadja sistema "0,0 RL" in s tem ekonomsko analizirati sam škropilni program obeh pridelav Izračun stroškov dela Strošek dela v modelnih kalkulacijah skupnih stroškov izračunamo kot produkt vsote ur opravljenega dela/ha ter plačilo oz. cena ure opravljenega dela. Osnovni indikatorji za izračun porabe ur stroškov dela (rez, zelena dela, obiranje itd.) so v našem primeru podatek o normativih, o številu dreves/ha in povprečnem pridelku oz. skupnem pridelku/ha. Za strošek rezi in zelenih del v sadovnjaku rabimo podatek o številu dreves/ha ter normativu, za strošek obiranja pa vzamemo povprečen pridelek/ha in normativ tega dela. V izračunu vsote ur opravljenega dela pa ne smemo pozabiti tudi strošek ostalega dela, katerega produkt je 10 %, ter vsoto vseh ur stroškov dela (rez, zelena dela, obiranje).

22 Dipl.delo. Maribor, Univerza v Mariboru, Fakulteta za kmetijstvo in biosistemske vede, Posredni stroški, investicijsko vzdrţevanje, vezivo, gnojilni načrt Podatke o posrednih stroških, investicijskem vzdrţevanju, vezivu in gnojilnem načrtu smo vzeli iz modelnih kalkulacij za rastlinsko pridelavo 2008 iz Kmetijskega inštituta Slovenije Izračun stroškov embalaţe Pri izračunu stroška embalaţe po kakovostnih razredih/ha je potrebno vedeti: cene o posameznih vrstah embalaţe (box palete, gajbice); kapacitete embalaţe (npr. I. raz. in ind. box palete kapacitete cca. 350 kg, II. raz. gajbice kapacitete cca. 15 kg); letno rabo oz. ţivljenjsko dobo embalaţe; povprečne pridelke po kakovostnih razredih (I. raz., II. raz., Ind. ); število palet oz. gajbic/ha (tj. število, katero pri dani kapaciteti embalaţe kakovostnega razreda jabolk pokrije količino povprečnega pridelka/ha po kakovostnih razredih); faktor (tj. faktor, ki nam predstavlja razmerje med ceno posamezne vrste embalaţe (box palete, gajbice) ter letno oz. ţivljenjsko dobo embalaţe.

23 Dipl.delo. Maribor, Univerza v Mariboru, Fakulteta za kmetijstvo in biosistemske vede, Izračun strojnega dela Slika 1: Kalkulacijski model izračuna stroškov strojnega dela strojna dela Ur/ha /ha Vrednost / ha trošenje mineralnega gnojila 1,35 drobljenje odrezanih vej mulčenje 15,46 herbicidanje 2,80 škropljenje 18,48 prevoz pridelka SKUPAJ 40,00 76,74 20, , Izračun stroška amortizacije nasada V kalkulaciji upoštevamo amortizacijo kot fiksni strošek. Amortizacijsko osnovo predstavljajo skupni napravni stroški, ki so izdelani za različne teţavnostne stopnje priprav zemljišča (ravnina, vertikala, sajenje na terase ali breţine ipd.) (Jerič, D., Jamnik, S., Caf, A. in drugi 2001). Izračun amortizacije v nasadu: Amortizacija nasada = napravni stroški nasada/ţivljenjska doba nasada Izračun stroška zavarovanja nasadov Kmetijstvo je gospodarska panoga, ki je zelo odvisna od raznih vremenskih dejavnikov (toča, mraz, ujme ). Zavarovanje kmetijske proizvodnje omogoča predvsem na nek način ohranitev ekonomske stabilnosti kmetijske proizvodnje (Rozman, Č., Turk, J., Paţek, K. 2009).

24 Dipl.delo. Maribor, Univerza v Mariboru, Fakulteta za kmetijstvo in biosistemske vede, Slika 2: Izračun premije Zavarovanje pridelek kg / ha cena / kg premijska stopnja vrednost / ha ,35 23% 2415 Zavarovalna stopnja je v letu 2008 znašala pri pridelavi jabolk 46 %, vendar je pri tem drţava sofinancirala polovico oz. 50 %. 3.3 Izračun skupnega prihodka Skupni prihodek predstavlja vrednost proizvodnje. Tako je skupni prihodek odvisen od skupnega pridelka (kg, l, kom), v našem primeru pridelka jabolk in od cene enote proizvoda ( /kg, l, kom). Matematično ga zapišemo: SP = Y * Cy Kjer je: SP skupni prihodek Y skupni pridelek (kg, l, kom) Cy cena enote proizvoda ( /kg, l, kom) Vendar je slednja trditev malo poenostavljena, saj v praksi skupni prihodek ni vedno enak produktu cene in količine pridelka, potrebno je tudi upoštevati cene glede na različne kakovosti jabolk. V pridelavi jabolk je potrebno za izračun skupnega prihodka upoštevati cene po treh kakovostnih razredih. Cena za I. kakovostni razred je v našem primeru 0,60 /kg, za II. razred 0,30 /kg ter industrijska kakovost 0,10 /kg. Izračun prihodka po kakovostnih razredih: SP I. kakovostni raz. = (Y) skupni pridelek I. razreda jabolk * cena I. kakovostnega raz. SP II. kakovostni raz. = (Y) skupni pridelek II. razreda jabolk * cena II. kakovostnega raz.

25 Dipl.delo. Maribor, Univerza v Mariboru, Fakulteta za kmetijstvo in biosistemske vede, SP Industrijska kakovost = (Y) skupni pridelek industrije * cena industrije Vsota skupnih prihodkov po kakovostnih razredih jabolk nam da končni skupni prihodek pridelave jabolk. Na podlagi teh podatkov je bila analizirana lastna cena, finančni rezultat, koeficient ekonomičnosti in deleţ posameznega stroškovnega nosilca v strukturi skupnih stroškov. Podatki so bili analizirani in obdelani v programu Microsoft Office Excel Indikatorji ekonomske upravičenosti Finančni rezultat Je pomemben indikator ekonomske upravičenosti. Nekateri ga imenujejo tudi dobiček ali profit. Finančni rezultat je definiran kot razlika med skupnim prihodkom in skupnimi stroški proizvodnje oz. pridelave. FR = SP SS Kjer je: FR finančni rezultat ( ali /enoto), SP skupni prihodek ( ali /enoto), SS skupni stroški proizvodnje/pridelave ( ali /enoto). Lastna cena Je naslednji pomemben indikator, ki predstavlja višino stroškov, potrebnih za proizvodnjo enote (kg, l, kom) določenega proizvoda (jabolk). Lastno ceno izračunamo po naslednji formuli: LC = SS/Y

26 Dipl.delo. Maribor, Univerza v Mariboru, Fakulteta za kmetijstvo in biosistemske vede, Kjer je: LC lastna cena ( /enoto), SS skupni stroški proizvodnje/pridelave ( ali /enoto), Y skupni pridelek (kg, l, kom). Koeficient ekonomičnosti Koeficient ekonomičnosti predstavlja razmerje med skupnim prihodkom in skupnimi stroški proizvodnje/pridelave. Če je koeficient ekonomičnosti večji od ena, pomeni, da je proizvodnja ekonomsko upravičena (KE > 1), v obratnem smislu (KE < 1) pa pomeni, da proizvodnja ni ekonomsko upravičena. V matematični obliki bi lahko zapisali kot: KE = SP/SS Kjer je: KE koeficient ekonomičnosti, SP skupni prihodek ( ali /enoto), SS skupni stroški proizvodnje/pridelave ( ali /enoto). 3.5 Analiza strukture skupnih stroškov "Pomembna informacija, ki jo dobimo iz kalkulacij, je tudi podatek o deleţih posameznih stroškovnih nosilcev v strukturi skupnih stroškov. Odstotkovni deleţ posameznih stroškovnih nosilcev izračunamo na naslednji način: % ss = ssn / ss * 100 % Kjer je: % ss deleţ posameznega stroškovnega nosilca v strukturi skupnih stroškov, ssn strošek posameznega stroškovnega nosilca ( ), ss skupni stroški ( )" (Rozman, Č., Turk, J., Paţek, K. 2009).

27 Dipl.delo. Maribor, Univerza v Mariboru, Fakulteta za kmetijstvo in biosistemske vede, REZULTATI Z RAZPRAVO V spodaj navedenih grafikonih je razvidno, kakšni so odstotkovni deleţi o posameznih stroškovnih nosilcih. V obeh grafikonih sistema pridelave različnih sort jabolk je pri večini sort razvidno, da skoraj pri vsakem sistemu pridelovanja predstavlja največji odstotek v strukturi skupnih stroškov strošek dela, sledi mu strošek zavarovanja, amortizacija nasada, strošek strojnega dela, škropljenja, embalaţe, razen pri sorti Zlati delišes v "0,0 RL", kjer je strošek škropljenja za 0,4 % višji kot strošek strojnega dela, ter pri sorti Idared, kjer so razlike precej drugačne. Pri sorti Idared namreč opazimo zelo velike stroške škropljenja pri obeh sistemih pridelave sadja, kar zelo vpliva na pregled posameznih stroškov pridelovanja. Sama struktura skupnih stroškov v % nam daje tudi točen pregled razlik med pridelavo sort jabolk OIPS in "0,0 RL" pridelave, glede na odstotkovni deleţ posameznih stroškov. Razlike med obema sistemoma pridelave so najbolj vidne v stroških dela, stroških škropljenja in v stroških embalaţe. Pri vseh sortah je razlika v stroških dela in stroških embalaţe večja pri običajni integrirani pridelavi sadja kot pri integrirani pridelavi sadja po sistemu "0,0 RL", razen pri sorti Idared S. Blanca, kjer pa je strošek embalaţe večji pri "0,0 RL", kar ima za posledico večje skupne stroške pri pridelavi "0,0 RL" v primerjavi z OIPS. Vzrok za to razliko pri sorti Idared je v povprečnem pridelku (kg/ha) po kakovostnih razredih, namreč v "0,0 RL" je povprečni pridelek (kg/ha) v II. kakovostnem razredu precej višji kot pri OIPS. Stroški škropljenja pri vseh sortah jabolk pa kaţejo drugače, in sicer je večji odstotek stroška škropljenja pri pridelavi "0,0 RL" kot pa pri OIPS. Ta podatek je imel velik vpliv pri stroških na enoto proizvoda oz. lastni ceni, ki je v vseh primerih večja kot pri OIPS. V ostalih odstotkovnih deleţih posameznih stroškovnih nosilcev v strukturi skupnih stroškov pa ni nekih velikih razlik med pridelovalnima sistemoma OIPS in "0,0 RL", da bi

28 Dipl.delo. Maribor, Univerza v Mariboru, Fakulteta za kmetijstvo in biosistemske vede, vplivale na skupne stroške pridelave sort jabolk ali bi imele nek velik učinek/vpliv na ekonomske indikatorje pridelave obeh sistemov pridelave. V naslednjih grafikonih so v % prikazane razlike v obeh pridelavah sort jabolk glede na posamezne deleţe stroškovnih inputov. 4.1 Sorta Jonagold Grafikon 1: Struktura skupnih stroškov pridelave jabolk pri OIPS sorta Jonagold v % Grafikon 2: Struktura skupnih stroškov pridelave jabolk po sistemu "0,0 RL" sorta Jonagold v %

29 Dipl.delo. Maribor, Univerza v Mariboru, Fakulteta za kmetijstvo in biosistemske vede, Preglednica 1: Vrednost finančnih indikatorjev pri obeh sistemih pridelave na posestvu UKC FKBV pri sorti Jonagold OIPS "0,0 RL" Skupni pridelek kg/ha , ,13 Skupni stroški ( ) , ,39 Skupni prihodek ( ) , ,68 Lastna cena ( ) 0,30 0,31 Finančni rezultat ( ) 8.826, ,29 Koeficient ekonomičnosti 1,60 1,52 Iz preglednice 1 je razvidno, glede na skupni pridelek in strošek pridelave sorte Jonagold, kakšen je skupni prihodek pridelave sorte. Slednji nam kaţe po izračunu dva pomembna indikatorja, ki sta potrebna pri ekonomski upravičenosti ali neupravičenosti pridelave. V preglednici 1 lahko opazimo, da je finančni rezultat, koeficient ekonomičnosti ter skupni prihodek pri pridelavi sadja "0,0 RL" manjši, kar pa je pričakovan rezultat, saj je skupni pridelek dokaj niţji kot pri običajni integrirani pridelavi, posledično pa so tudi niţji skupni stroški. Pri sorti Jonagold opazimo večjo lastno ceno oz. večji strošek na enoto proizvoda pri integrirani pridelavi sadja po sistemu "0,0 RL", enako lahko opazimo tudi v naslednjih preglednicah, razlike so samo v skupnih pridelkih/ha. Sorte, ki imajo večji skupni pridelek, imajo manjši skupni strošek na enoto proizvoda ter obratno.

30 Dipl.delo. Maribor, Univerza v Mariboru, Fakulteta za kmetijstvo in biosistemske vede, Sorta Elstar Grafikon 3: Struktura skupnih stroškov pridelave jabolk pri OIPS sorta Elstar v % Grafikon 4: Struktura skupnih stroškov pridelave jabolk po sistemu "0,0 RL" sorta Elstar v %

31 Dipl.delo. Maribor, Univerza v Mariboru, Fakulteta za kmetijstvo in biosistemske vede, Preglednica 2: Vrednost ekonomsko-finančnih indikatorjev pri obeh sistemih pridelave na posestvu S. Mirosan pri sorti Elstar OIPS "0,0 RL" Skupni pridelek kg/ha , ,33 Skupni stroški ( ) , ,86 Skupni prihodek ( ) , ,87 Lastna cena ( ) 0,35 0,36 Finančni rezultat ( ) 4.419, ,02 Koeficient ekonomičnosti 1,34 1,28 Pri pridelavi sorte Elstar na 1 ha površine je iz preglednice razvidno, da so doseţene pribliţno podobne razlike ekonomskih pokazateljev in ostalih parametrov pri sistemih OIPS in "0,0 RL" kot pri sorti Jonagold. Razlika je le v skupnem pridelku/ha, pri čemer je razvidno, da je bistveno manjši v primerjavi z ostalimi sortami jabolk, kar ima za posledico tudi manjše skupne stroške, prihodek ter ostale ekonomske parametre. Lastna cena je, glede na ostale sorte jabolk, pri sorti Elstar precej visoka pri obeh sistemih pridelave.

32 Dipl.delo. Maribor, Univerza v Mariboru, Fakulteta za kmetijstvo in biosistemske vede, Sorta Idared Grafikon 5: Struktura skupnih stroškov pridelave jabolk pri OIPS sorta Idared v % Grafikon 6: Struktura skupnih stroškov pridelave jabolk po sistemu "0,0 RL" sorta Idared v %

33 Dipl.delo. Maribor, Univerza v Mariboru, Fakulteta za kmetijstvo in biosistemske vede, Preglednica 3: Vrednosti ekonomsko-finančnih indikatorjev pri obeh sistemih pridelave na posestvu S. Blanca pri sorti Idared OIPS "0,0 RL" Skupni pridelek kg/ha , ,94 Skupni stroški ( ) , ,19 Skupni prihodek ( ) , ,25 Lastna cena ( ) 0,29 0,31 Finančni rezultat ( ) , ,06 Koeficient ekonomičnosti 1,80 1,52 Preglednica 3 kaţe vrednosti ekonomsko-finančnih indikatorjev pri obeh sistemih pridelave za sorto Idared, pri kateri so vsi parametri oz. izračunani rezultati skoraj podobni kot pri ostalih dveh sortah. Razlika pri tej sorti je, da imamo pri sistemu "0,0 RL" večje skupne stroške/ha kot pri OIPS (vzrok je večji deleţ povprečnega pridelka II. razreda pri pridelavi sadja po "0,0 RL"), vendar pa ti stroški ne vplivajo na občutne razlike pri ekonomskih indikatorjih obeh pridelav jabolk.

34 Dipl.delo. Maribor, Univerza v Mariboru, Fakulteta za kmetijstvo in biosistemske vede, Sorta Zlati delišes Grafikon 7: Struktura skupnih stroškov pridelave jabolk pri OIPS sorta Zlati delišes v % Grafikon 8: Struktura skupnih stroškov pridelave jabolk po sistemu "0,0 RL" sorta Zlati delišes v %

35 Dipl.delo. Maribor, Univerza v Mariboru, Fakulteta za kmetijstvo in biosistemske vede, Preglednica 4: Vrednosti ekonomsko-finančnih indikatorjev pri obeh sistemih pridelave na posestvu S. Gačnik pri sorti Zlati delišes OIPS "0,0 RL" Skupni pridelek kg/ha , ,67 Skupni stroški ( ) , , 47 Skupni prihodek ( ) , ,00 Lastna cena ( ) 0,27 0,29 Finančni rezultat ( ) , ,53 Koeficient ekonomičnosti 1,93 1,84 Sorta Zlati delišes daje med vsemi zgoraj navedenimi sortami jabolk največji skupni pridelek (kg/ha), kar ima za posledico večje skupne stroške pridelave, večje ostale ekonomske indikatorje ter najniţje stroške na enoto proizvoda glede na ostale sorte v obeh sistemih pridelave jabolk. 4.5 Koncentracije ostankov FFS (mg/kg) pri sortah jabolk ob obiranju Razlike v količini ostankov FFS v vseh poskusih med obema sistemoma pridelovanja so bile minimalne. Vsebnosti ostankov FFS so bile občutno pod dovoljenimi tolerančnimi vrednostmi, pri nekaterih FFS je bilo zmanjšanje koncentracije celo 20 do 30-kratno. Podatki koncentracij ostankov FFS kaţejo, da smo ţe pri obstoječem sistemu pridelovanja blizu stanja 0,0 RL, vendar je potrebno upoštevati, da koncentracijski preskok od MRL vrednosti do 0,0 RL stanja ni majhen.

36 Dipl.delo. Maribor, Univerza v Mariboru, Fakulteta za kmetijstvo in biosistemske vede, SKLEPI Glede na izračunane finančno-ekonomske indikatorje ter ostale rezultate lahko pri sortah Jonagold, Elstar, Idared ter Zlati delišes sklepamo naslednje: Skupni pridelek/ha je pri vseh štirih sortah večji v OIPS, posledično pa tudi skupni stroški/ha v primerjavi s pridelavo "0,0 RL". Razlika nastane samo pri sorti Idared, kjer so skupni stroški/ha precej višji, predvsem zaradi visokih stroškov škropljenja. Skupni prihodek/ha je prav tako večji pri OIPS kot pri "0,0 RL" sistemu pridelave sadja, pri nekaterih sortah znaša razlika celo nad 1500,00 /ha. Pomembna ekonomska pokazatelja, finančni rezultat in koeficient ekonomičnosti, kaţeta tudi večje vrednosti v OIPS v primerjavi z "0,0 RL" sistemom. Lastna cena pa je pri vseh štirih sortah v sistemu pridelave "0,0 RL" višja kot pri OIPS, vzrok za to je predvsem v stroških škropljenja. V vseh štirih primerih sort je večji strošek škropljenja pri pridelavi "0,0 RL". Na osnovi vseh izračunanih pokazateljev ekonomske upravičenosti pridelave sadja po sistemu "zero residue level ips-0,0 RL" smo ugotovili, da je ta sistem pridelave sadja ekonomsko upravičen pri vseh štirih sortah, pri čemer lahko našo hipotezo potrdimo.

37 Dipl.delo. Maribor, Univerza v Mariboru, Fakulteta za kmetijstvo in biosistemske vede, VIRI Jerič, D., Jamnik, S., Caf, A. in drugi Katalog kalkulacij za načrtovanje gospodarjenja na kmetijah v Sloveniji. Slovenj Gradec, Kmetijska zaloţba: str. 7 Lešnik, M., Tojnko, S., Zadravec, P Prenova sistema integrirane pridelave jabolk v Sloveniji ali smo pripravljeni na uvajanje pridelave po sistemu "Zero residue level IPS- 0,0 RL"? V: Hudina, M. (ur.). Zbornik referatov 2. Slovenskega sadjarskega kongresa z mednarodno udeležbo, Krško, 31. januar 2. februar Ljubljana, Strokovno sadjarsko društvo Slovenije: Lešnik, M., Tojnko, S., Zadravec, P Perspektive in ovire pri nadaljnjem razvoju 0,0 residue pridelovalnih sistemov sadja v Sloveniji in v EU. V: Gutman Kobal, Z., Soršak, A., Germšek, B. (ur.). Zbornik 5. Lombergarjevega sadjarskega posveta z mednarodno udeležbo. Maribor, KGZS: Rozman, Č., Turk, J., Paţek, K Menedžment v kmetijstvu. Slovenj Gradec, Kmetijska zaloţba: str Simončič, A. in sod Vpliv različnih tehnologij varstva jablan pred boleznimi in škodljivci na ostanke fitofarmacevtskih sredstev v jabolkah. V: Maček, J. (ur.). Zbornik predavanj in referatov 9. Slovenskega posvetovanja o varstvu rastlin, Nova Gorica, marec Ljubljana, Društvo za varstvo rastlin Slovenije: Tojnko, S Slovenska integrirana pridelava sadja II. Maribor, GIZ Sadjarstvo Slovenije: str. 1 in 42 Tojnko, S. in sod Smer razvoja integrirane pridelave sadja v Sloveniji. V: Hudina, M. (ur.). Zbornik referatov 2. slovenskega sadjarskega kongresa z mednarodno udeležbo, Krško, 31. januar 2. februar Ljubljana, Strokovno sadjarsko društvo Slovenije:

38 Dipl.delo. Maribor, Univerza v Mariboru, Fakulteta za kmetijstvo in biosistemske vede, Tojnko, S Nove moţnosti integrirane pridelave jabolk. V: Kodrič, I. (ur.). Slovenska razstava sadja. Nova Gorica, KGSZ- Zavod GO: Turk, J., Teoretične in empirične analize v agrarni ekonomiki. Univerza v Mariboru, Fakulteta za kmetijstvo: str Zadravec, P Iz tujega tiska. SAD, 1: 12. Cross, J. V. and Berrie, A. M. (May, 2008). Eliminating the Occurrence of Reportable Pesticide Residues in Apples. The CIGR Ejournal, Vol. X. (elektronski vir) (18. november 2009) Modelne kalkulacije. (elektronski vir) (24. september 2009) Maximum Residue Levels (MRL). (elektronski vir) (19. november 2009) Smolka, S PAN Europe Press-Release: Seventy-one percent of EU citizens are worried about pesticide in food; A great concern for new EU-citizens in Central and Eastern Europe. (elektronski vir) (27. november 2009) Kaj je integrirana pridelava? (elektronski vir) za_sonaravno_kmetijstvo/oddelek_za_kmetijstvo_in_okolje/kmetijsko_okoljska_placila/in tegrirana_pridelava/integrirana_pridelava_dejstva_in_podatki/kaj_je_integrirana_pridelava / (5. januar 2010)

39 Dipl.delo. Maribor, Univerza v Mariboru, Fakulteta za kmetijstvo in biosistemske vede, ZAHVALA To diplomsko delo pomeni zaključek prehojene poti, usmerjene v cilj, pomeni tudi konec študijskega življenja ter hkrati začetek novih življenjskih poti. Pri nastajanju diplomskega dela se zahvaljujem mentorju izr. prof. dr. Črtomirju Rozmanu za strokovno pomoč, nasvete, informacije ter usmerjanje. Hkrati gre zahvala tudi doc. dr. Stanislavu Tojnko za vso teoretično in strokovno pomoč. Posebna zahvala gre moji družini, dekletu Moniki ter vsem ostalim, ki ste me v letih mojega študija podpirali, vzpodbujali in mi nudili kakršnokoli pomoč. Hvala vsem, ki ste mi pomagali pri nastajanju diplomskega dela!

40 Dipl.delo. Maribor, Univerza v Mariboru, Fakulteta za kmetijstvo in biosistemske vede, 2010 PRILOGE Priloga 1: Kalkulacija stroška škropilnega načrta OIPS pri sorti Jonagold (UKC FKBV Maribor) Datum škropljenja: Pripravek: Odmerek / ha: PAKIRANJE VPC/EM v DDV % MARŢA % MPC/EM v 13.mar CUPRABLAU Z ULTRA 2,5 kg 1 kg 7,41 8,50 6,00 21,31 BELO OLJE 1 l 1 L 3,93 8,50 6,00 4,52 28.mar SYLLIT 1,6 l 1 L 11,70 8,50 6,00 21,53 8.apr CHORUS 0,3 kg 1 kg 96,21 8,50 6,00 33,20 14.apr DELAN 700 0,75 kg 1 kg 37,95 8,50 6,00 32,73 21.apr SCORE 0,3 l 1 L 89,75 8,50 6,00 30,97 CALYPSO 0,3 l 1 L 134,63 8,50 6,00 46,45 30.apr ZATO 0,15 kg 0,15 kg 28,61 8,50 6,00 32,90 DITHANE M45 2,5 kg 1 kg 5,20 8,50 6,00 14,95 6.maj SCORE 0,2 l 1 L 89,75 8,50 6,00 20,64 DELAN 700 0,75 kg 1 kg 37,95 8,50 6,00 32,73 9.maj CLARINET 1,5 l 1 L 26,52 8,50 6,00 45,75 CHORUS 0,3 l 1 L 96,21 8,50 6,00 33,20 15.maj MERPAN 80 1,5 l 1 L 8,84 8,50 6,00 15,25 MOSPILAN 0,4 l 500 g 51,60 8,50 6,00 47,48 22.maj INDAR 0,6 l 1 L 28,18 8,50 6,00 19,45 MYTHOS 1 l 1 L 29,54 8,50 6,00 33,97 30.maj STROBY 0,15 kg 0,2 kg 29,33 8,50 6,00 25,30 DITHANE M45 2,5 kg 1 kg 5,20 8,50 6,00 14,95 8.jun SCORE 0,3 l 1 L 89,75 8,50 6,00 30,97 MERPAN 80 1,5 kg 1 kg 8,84 8,50 6,00 15,25 15.jun MYTHOS 1 l 1 L 29,54 8,50 6,00 33,97 PYRINEX 3 l 1 L 12,63 8,50 6,00 43,58 21.jun STROBY 0,15 kg 0,2 kg 29,33 8,50 6,00 25,30 1.jul DITHANE DG 2,5 kg 1 kg 5,60 8,50 6,00 16,10 CONFIDOR 0,5 l 1 L 95,04 8,50 6,00 54,65 10.jul MERPAN 80 1,5 l 1 L 8,84 8,50 6,00 15,25 MATCH 1 l 1 L 33,62 8,50 6,00 38,67 21.jul CHORUS 0,3 l 1 L 96,21 8,50 6,00 33,20 CALYPSO 0,2 l 1 L 134,63 8,50 6,00 30,97 1.avg THIRAM 2,5 kg 1 kg 7,26 8,50 6,00 20,87 11.avg MERPAN 80 1,5 kg 1 kg 8,84 8,50 6,00 15,25 MOSPILAN 0,4 kg 500 g 51,60 8,50 6,00 47,48 20.avg BELLIS 0,8 kg 1 kg 54,60 8,50 6,00 50,24 29.avg THIRM 2,5 kg 1 kg 7,26 8,50 6,00 20,87 9.sep BELLIS 0,8 kg 1 kg 54,60 8,50 6,00 50,24 5.maj Proti zavijaču BASF Rak ampul 252 ampul 104,83 8,50 6,00 241,13 SKUPAJ 1311,26

41 Dipl.delo. Maribor, Univerza v Mariboru, Fakulteta za kmetijstvo in biosistemske vede, 2010 Priloga 2: Kalkulacija stroška škropilnega načrta sistema "0,0 RL" pri sorti Jonagold (UKC FKBV Maribor) Datum škropljenja: Pripravek: Odmerek / ha: PAKIRANJE VPC/EM v DDV % MARŢA % MPC/EM v 13.mar CUPRABLAU Z ULTRA 2,5 kg 1 kg 7,41 8,50 6,00 21,31 BELO OLJE 1 l 1 L 3,93 8,50 6,00 4,52 28.mar SYLLIT 1,6 l 1 L 11,70 8,50 6,00 21,53 8.apr CHORUS 0,3 kg 1 kg 96,21 8,50 6,00 33,20 14.apr DELAN 700 0,75 kg 1 kg 37,95 8,50 6,00 32,73 21.apr SCORE 0,3 l 1 L 89,75 8,50 6,00 30,97 CALYPSO 0,3 l 1 L 134,63 8,50 6,00 46,45 30.apr ZATO 0,15 kg 0,15 kg 28,61 8,50 6,00 32,90 DITHANE M45 2,5 kg 1 kg 5,20 8,50 6,00 14,95 6.maj SCORE 0,2 l 1 L 89,75 8,50 6,00 20,64 DELAN 700 0,75 kg 1 kg 37,95 8,50 6,00 32,73 9.maj CLARINET 1,5 l 1 L 26,52 8,50 6,00 45,75 CHORUS 0,3 l 1 L 96,21 8,50 6,00 33,20 15.maj MERPAN 80 1,5 l 1 L 8,84 8,50 6,00 15,25 MOSPILAN 0,4 l 500 g 51,60 8,50 6,00 47,48 22.maj INDAR 0,6 l 1 L 28,18 8,50 6,00 19,45 MYTHOS 1 l 1 L 29,54 8,50 6,00 33,97 30.maj STROBY 0,15 kg 0,2 kg 29,33 8,50 6,00 25,30 DITHANE M45 2,5 kg 1 kg 5,20 8,50 6,00 14,95 8.jun SCORE 0,3 l 1 L 89,75 8,50 6,00 30,97 MERPAN 80 1,5 kg 1 kg 8,84 8,50 6,00 15,25 15.jun MYTHOS 1 l 1 L 29,54 8,50 6,00 33,97 PYRINEX 3 l 1 L 12,63 8,50 6,00 43,58 21.jun STROBY 0,15 kg 0,2 kg 29,33 8,50 6,00 25,30 1.jul DITHANE DG 2,5 kg 1 kg 5,60 8,50 6,00 16,10 CONFIDOR 0,5 l 1 L 95,04 8,50 6,00 54,65 10.jul MERPAN 80 1,5 l 1 L 8,84 8,50 6,00 15,25 MATCH 1 l 1 L 33,62 8,50 6,00 38,67 21.jul ŢVP BROZGA 8 l 2 L 3,82 8,50 6,00 17,57 CUPRABLAU 1 kg 1 kg 5,94 8,50 6,00 6,83 MADEX 0,1 l 1 L 32,24 8,50 6,00 3,71 25.jul CUTISAN 5 kg 25 kg 40,65 8,50 6,00 9,35 NEEM 1,5 l 1 L 57,20 8,50 6,00 98,68 1.avg ŢVP BROZGA 7 l 2 L 3,82 8,50 6,00 15,38 CUPRABLAU 1 kg 1 kg 5,94 8,50 6,00 6,83 MADEX 0,1 l 1 L 32,24 8,50 6,00 3,71 11.avg ŢVP BROZGA 5 l 2 L 3,82 8,50 6,00 10,98 CUPRABLAU 1 kg 1 kg 5,94 8,50 6,00 6,83 MADEX 0,1 l 1 L 32,24 8,50 6,00 3,71 NEEM 2 L 1 L 57,20 8,50 6,00 131,57 15.avg CUTISAN 5 kg 25 kg 40,65 8,50 6,00 9,35 20.avg COSAN 3 kg 1 kg 2,13 8,50 6,00 7,35 CUPRABLAU 0,5 kg 1 kg 5,94 8,50 6,00 3,42 MADEX 0,1 l 1 L 32,24 8,50 6,00 3,71 29.avg BONI PROTECT 1,5 KG 1 kg 40,87 8,50 6,00 70,51 9.sep BONI PROTECT 1,5 KG 1 kg 40,87 8,50 6,00 70,51 5.maj Proti zavijaču BASF Rak ampul 252 ampul 104,83 8,50 6,00 241,13 SKUPAJ 1522,14