LETNO POROČILO 2018 o porabi sredstev iz naslova nadomestila zaradi omejene rabe prostora za kakovost življenja

Transkripcija

1 LETNO POROČILO 2018 o porabi sredstev iz naslova nadomestila zaradi omejene rabe prostora

2 2 3 Vsebina Jedrska energija je steber moderne brez-ogljične oskrbe z energijo 6 Občina Krško in nadomestilo zaradi omejene rabe prostora 10 Skupina GEN med največjimi in investicijsko najmočnejšimi poslovnimi skupinami v Sloveniji 12 NEK iz leta v leto dokazuje svojo visoko raven varnosti obratovanja, proizvodno in poslovno odličnost 16 Sklad NEK: 25 let uspešnega in odgovornega delovanja 22 ARAO nadaljuje z aktivnostmi, potrebnimi za varno in učinkovito ravnanje z radioaktivnimi odpadki v Sloveniji 26 Pregled rabe v letu

3 4 5 Spoštovani, stabilno okolje, brez katerega ni dobrega poslovanja energetskih družb, je potrebno graditi dolgoročno. Osnovni pogoj za ustvarjanje stabilnega okolja je medsebojno sodelovanje lokalne skupnosti in energetskih družb. Še posebej to velja za jedrsko elektrarno, ki zaradi potencialne nevarnosti, ustvarja nelagoden občutek v lokalnem okolju. Zato je potrebno veliko truda vlagati v ustvarjanje pogojev za sobivanje. Sobivanje z jedrskim objektom je pogojeno s sodelovanjem in vzajemnim razumevanjem. Razumevanjem, da je prisotnost jedrskega objekta v lokalnem okolju pogojena z družbeno sprejemljivostjo, tako kot vsepovsod po svetu, saj je lokalno okolje zaradi omejitev v prostoru razvrednoteno. Obenem pa je pomembno, da se prebivalci te lokalne skupnosti zavedamo, od kod prihaja tisti delež sredstev, s katerim lahko lokalna skupnost uresničuje projekte in naložbe, ki omogočajo boljše pogoje bivanja oz. višjo kakovost življenja in dela v lokalni skupnosti. V luči sobivanja in dolgoročnega delovanja jedrskega objekta je nenavadno, da se pojavlja vedno več vprašanj in pomislekov glede nadomestila, ki ga občina prejema na podlagi uredbe. Graditi dobre odnose ni samo naloga lokalne skupnosti in vodstva jedrske elektrarne, temveč je to naloga celotne družbe, ki ji obstoj jedrskega objekta omogoča cenejše in trajnostne vire električne energije. Brez te energije pa si ne znamo več predstavljati dela in življenja. Občina Krško nadomestilo zaradi omejene rabe prostora prejema na podlagi uredbe. Za Občino Krško to pomeni odgovornost, zato z naložbami in s sofinanciranjem različnih programov svojim občanom ustvarjamo boljše pogoje za predšolsko in osnovnošolsko izobraževanje, za gospodarsko aktivnost, boljše pogoje zdravstvene oskrbe, starejšim občanom kakovostnejše bivanje in oskrbo, kvalitetne pogoje za preživljanje prostega časa, za šport in rekreacijo ter družabno in društveno življenje. Z učinkovitim in transparentnim vlaganjem sredstev iz tega vira v programe, ki presegajo zakonsko določene okvire, omogočamo še kakovostnejše pogoje dela in bivanja. Tako je bilo tudi v letu 2018 in že šesto leto je Občina Krško v sodelovanju z Nuklearno elektrarno Krško, GEN energijo, Agencijo za radioaktivne odpadke in Skladom za financiranje razgradnje NEK in za odlaganje radioaktivnih odpadkov iz NEK pripravila letno poročilo o porabi nadomestila zaradi omejene rabe prostora, ki ga predstavljamo v nadaljevanju. mag. Miran Stanko, župan občine Krško

4 6 7 Jedrska energija je steber moderne brezogljične oskrbe z energijo Konec leta 2018 smo od blizu in daleč spremljali vedno glasnejše pozive h koreniti spremembi naših navad in delovanja na širokem področju ravnanja z energijo. Na žalost se izpusti Vir: Peto poročilo Medvladnega foruma za podnebne spremembe (IPCC Fifth Assessment Report 2014) toplogrednih plinov ne zmanjšujejo, temveč povečujejo. Ob podnebni konferenci Združenih narodov, ob svetovnem dnevu Zemlje ter s strani okoljevarstvenih in mednarodnih organizacij smo slišali opozorila, da človeštvo porabi skoraj dvakrat več naravnih virov, kot jih je na voljo, in da moramo hitreje zmanjšati naše vplive na okolje. Na področju oskrbe z električno energijo, ki predstavlja osnovno infrastrukturo za delovanje moderne družbe, nas skrbijo predvsem vse večji izpusti toplogrednih plinov zaradi rabe fosilnih ogljičnih virov energije (premoga, nafte, ). Po poročanju Mednarodne agencije za energijo so se izpusti toplogrednih plinov, povezani s proizvodnjo elektrike, v letu 2018 povečali za 1,7 odstotka. Poglavitni razlog za povečanje izpustov toplogrednih plinov je povečana poraba. Poraba električne energije se povečuje hitreje, kot pa trenutno gradimo vse nove jedrske elektrarne, hidroelektrarne, vetrne in sončne elektrarne skupaj. Z eno besedo, vse brezogljične vire električne energije skupaj. To velja tako za Slovenijo, kjer v večletnem povprečju beležimo 1- do 2-odstotno rast porabe električne energije, še bolj pa to velja za cel svet, kjer se poraba električne energije povečuje med 3 in 4 odstotki letno. Tudi v Sloveniji gradnja novih elektrarn zaostaja za rastjo porabe, tako na področju oskrbe z električno energijo postajamo uvozno odvisni. Ker pa globalno gradnja čistih brezogljičnih virov pokriva komaj polovico rasti porabe, morajo primanjkljaj pokrivati nove elektrarne na premog, nafto in zemeljski plin. Ker električna energija podpira in omogoča razvoj moderne družbe, navedena dejstva ne presenečajo. Ob rasti prebivalstva in kakovosti življenja povsod po svetu beležimo tudi rast porabe električne energije. Izziv, s katerim se torej soočamo, je, kako razogljičiti proizvodnjo električne energije in s tem doseči tudi razogljičenje družbe. Stroka je pri tem enotna - za uspešen prehod v nizkoogljično družbo je nujno potrebno temeljito in popolno razogljičenje proizvodnje električne energije, s čimer pa se trenutno ne spopadamo najbolje. S katerimi viri lahko hitro razogljičimo proizvodnjo električne energije? S pariškim sporazumom so se voditelji držav sveta obvezali omejiti dvig svetovne temperature na največ 1,5 stopinje Celzija. Za dosego tega cilja si je Evropska unija zadala mejnik do leta 2050 doseči razogljičenje družbe, to pomeni izenačiti vsoto emisij in ponorov toplogrednih plinov na nič. Doseči neto ničelne izpuste. Stroka se strinja, da je prvi korak za dosego tega cilja razogljičenje proizvodnje električne energije. Hkrati pa ugotavlja, da s trenutnimi ukrepi ne dosegamo dovolj velikih premikov v smeri zmanjšanja izpustov toplogrednih plinov iz proizvodnje električne energije. Hitrost razogljičenja bo potrebno povečati. Razogljičenje proizvodnje električne energije pomeni, da morajo biti izpusti toplogrednih plinov pod 50 g CO2/kWh izraženi v ekvivalentni masi ogljikovega dioksida na kilovatno uro proizvedene električne energije. Iz tega izhaja, da v energetski mešanici prihodnosti ne bo prostora za fosilna goriva, saj so izpusti pri proizvodnji elektrike iz premoga med 700 in 900 g CO2/kWh, pri proizvodnji iz zemeljskega plina pa med 400 in 600 g CO2/kWh. Med vire, ki omogočajo razogljičenje proizvodnje električne energije, štejemo sončne elektrarne, hidroelektrarne, vetrne

5 8 9 gco2eq / kwh g CO2eq / kwh 0 elektrarne in jedrske elektrarne. Po podatkih medvladnega foruma za podnebne spremembe pri Organizaciji združenih narodov znašajo izpusti toplogrednih plinov v celotnem življenjskem ciklu proizvodnje elektrike iz jedrske energije le 12 g CO2/kWh. Poraba električne energije narašča tudi zaradi prometa in ogrevanja V današnjem času električna energija predstavlja samo približno četrtino (26 %) vse potrebne energije v Sloveniji, preostalo energijo porabimo v obliki plinastih, tekočih in trdnih goriv v prometu ter za ogrevanje. To pomeni, da bo potrebno poleg ukrepov učinkovite rabe z energijo zamenjati tudi energente v prometu, kjer možno rešitev predstavlja električna energija, in pri ogrevanju, kjer so se kot učinkovita rešitev že pokazale toplotne črpalke. Manjši premiki v tej smeri se že dogajajo, pri čemer Slovenija sledi trendom v drugih državah. Na primer v Švici električna energija že predstavlja okoli 40 % končne porabe energije, Norveška pa je bila lani prva država, kjer električna energija pokriva več kot 50 % končne porabe energije. Kljub nekaterim dobrim praksam pa se v Evropi spremembe ne dogajajo dovolj hitro, da bi do leta 2050 izpusti toplogrednih plinov padli pod 50 g CO2/kWh. Danes imajo v povprečju tako nizke izpuste le tiste evropske države, pri katerih v energetski mešanici prevladujeta hidroener- Ogljična intenzivnost proizvodnje električne energije evropskih držav, urejena po srednjih vrednostih za izpuste - poleti 2017 (vir: Eurostat, 2018) gija ali jedrska energija (Norveška, Švedska, Francija in Švica). Podobno nizke izpuste občasno dosegamo tudi Finska, Belgija, Avstrija, Danska in tudi Slovenija. Dve tretjini naštetih držav uporablja tudi jedrsko energijo. Jedrska energija je ključna za učinkovito in hitro razogljičenje Trenutno stanje in konkretni podatki iz preteklosti kažejo, da je opuščanje fosilnih virov energije z uporabo jedrske energije učinkovito. V 70. letih prejšnjega stoletja se je več evropskih držav po prvi naftni krizi odločilo opustiti uporabo fosilnih goriv. Odločitve takrat niso bile povezane s podnebnimi spremembami, a so rezultati relevantni tudi danes. Podatki o poteku razogljičenja 1900 proizvodnje električne energije iz tistih časov nazorno kažejo, da je imela tudi takrat jedrska energija pomembno vlogo pri doseganju velikih učinkov razogljičenja. Najhitrejše razogljičenje je tako v letih 1976 do 1986 dosegla Švedska, ko je z gradnjo jedrskih elektrarn v povprečju vsako leto v omrežje oddala novih 600 kwh brezogljične električne energije na prebivalca. Na drugem mestu je Francija, ki je par let kasneje, v letih 1979 do 1989, dosegla dober rezultat po 400 kwh nove brezogljične električne energije na prebivalca na leto. Za primerjavo: rezultati razogljičenja v Nemčiji med letoma 1975 in 1985, ko so gradili jedrske elektrarne, je bil približno 170 kwh nove brezogljične električne energije na prebivalca na leto Albert Einstein napove teore čno možnost pretvorbe mase v energijo E=mc Ernest Rutherford odkrije jedro znotraj atoma 1932 James Chadwick odkrije nevtron 1942 Prvi jedrski reaktor s kontrolirano verižno reakcijo (Chicago, ZDA) 1938 O. Hahn, L. Meitner in F. Strassmann odkrijejo verižno jedrsko reakcijo cepitve urana 1954 Prva jedrska elektrarna s 5 MW električne moči je obratovala do 1959 (Obninsk, Rusija) 1951 Jedrski reaktor prvič poganja električni generator in proizvede elektriko (Idaho, ZDA) Kar je bolje, kot med letoma 2004 in 2014, ko so z izgradnjo vetrnih in sončnih elektrarn dosegli približno 100 kwh nove brezogljične električne energije na leto na prebivalca. S stališča hitrosti dodajanja novih količin brezogljične električne energije v omrežje dosega jedrska energija dokazano nadpovprečne rezultate. Iz tega gradimo zavedanje, da bo jedrska energija tudi v prihodnjih letih, skupaj z obnovljivimi viri energije, imela ključno vlogo pri razogljičenju energetskega sistema. Za doseganje ciljev pariškega sporazuma in omenjenih ciljev glede izpustov toplogrednih plinov bosta morali jedrska in hidro energija v letu 2050 predstavljati tretjino celotne proizvedene električne energije v svetu Prva komercialna BWR jedrska elektrarna z močjo 250 MW (Dresden, ZDA) 1969 Prva jedrska elektrana preseže moč 600 MW 1960 Prva komercialna PWR jedrska elektrarna z močjo 250 MW (Yankee Rowe, ZDA) 1980 Jedrske elektrarne proizvajajo 16% vse električne energije na svetu 1977 Prva jedrska elektrarna preseže moč 1200 MW 1983 Začetek komercialnega obratovanja Nuklearne elektrarne Krško 1996 Prva jedrska elektrarna III. generacije priključena na omrežje 2016 Prva jedrska elektrarna preseže moč 1600 MW 1984 Dosežena največja hitrost gradenj jedrskih elektrarn do sedaj. V tem letu je bilo na omrežje priključenih kar MW novih jedrskih elektrarn (to je več kot 42 novih NEK v enem letu) Kar pomeni, da do leta 2050 globalno potrebujemo okoli GW novih jedrskih kapacitet. Za dosego tega cilja bo potrebno pospešiti tudi gradnjo novih jedrskih elektrarn, saj je bilo v letu 2018 na svetu v omrežje priključenih 9 novih jedrskih elektrarn s skupno močjo 10,4 GW. V krški občini lahko z obstoječo gospodarsko, družbeno, izobraževalno in razvojno infrastrukturo na področju uporabe hidro in jedrske energije pozitivno gledamo na te mednarodne napovedi. V prihodnosti se nam obetajo še večje potrebe po znanju, storitvah in izkušnjah na področju uporabe jedrske in hidro energije. Doc. dr. Tomaž Žagar, predsednik Društva jedrskih strokovnjakov Slovenije 2018 Zgrajenih in priključenih v omrežje 9 novih jedrskih elektrarn s skupno močjo MW 2018 Na svetu obratuje 447 elektrarn s skupno močjo MW

6 10 11 Občina Krško in nadomestilo zaradi omejene rabe prostora NEK GEN Proračun občine Krško v lanskem letu je znašal EUR prihodkov in EUR odhodkov. Največji delež v okviru nedavčnih prihodkov predstavljajo prihodki iz naslova nadomestila zaradi omejene rabe prostora na območju jedrskega objekta, in sicer v višini ,40 EUR, ki v strukturi nedavčnih prihodkov predstavljajo 84,38% (NEK ,15 EUR in Sklad NEK ,25 EUR). Pomemben delež pri razvoju občine predstavlja nadomestilo zaradi omejene rabe prostora, ki ga Občina Krško prejema na podlagi Uredbe o merilih za določitev višine nadomestila zaradi OBČINA KRŠKO SKLAD NEK Zavezanca za plačilo nadomestila zaradi omejene rabe prostora Občini Krško sta Nuklearna elektrarna Krško in Sklad NEK, ki plačuje nadomestilo za odlagališče NSRAO. NEK ,15 Sklad NEK ,25 Skupaj: ,40 Vplačila nadomestil v letu 2018 omejene rabe prostora in zaradi načrtovanja intervencijskih ukrepov na območju jedrskega objekta (Uradni list RS, št. 92/14 z dne ) ter Uredbe o spremembah in dopolnitvah Uredbe o merilih za določitev višine nadomestila zaradi omejene rabe prostora in zaradi načrtovanja intervencijskih ukrepov na območju jedrskega objekta (Uradni list RS, št. 46/15 z dne ). Uredba o merilih za določitev višine nadomestila zaradi omejene rabe prostora in zaradi načrtovanja intervencijskih ukrepov na območju jedrskega objekta v 11. členu glede razpolaganja z nadomestilom določa: (1) Občina zagotovi, da se sredstva, pridobljena na podlagi plačil nadomestila in dajatve, uporabijo za vzpostavitev občinske javne infrastrukture in občinskih javnih služb, zato da se izboljša kakovost življenja prebivalcev občine ter za načrtovanje in izvajanje intervencijskih ukrepov. (2) Nadomestilo in dajatev sta prihodek proračuna občine. (3) Poraba sredstev, pridobljenih na podlagi plačila nadomestila in dajatve, mora biti prikazana v načrtu porabe sredstev občine. Občina Krško se zaveda svoje vloge in odgovornosti pri sooblikovanju pogojev za nemoteno obratovanje jedrske elektrarne in drugih jedrskih objektov, saj je pomemben delež gospodarske aktivnosti in delovnih mest v regiji je povezan s to dejavnostjo. Razvojna politika Občine Krško Občina Krško svojo razvojno politiko gradi na osnovnih nalogah, ki jih je lokalna skupnost dolžna izvajati. Pri njenem oblikovanju sledi uravnoteženemu razvoju občine. Podlaga za oblikovanje razvojnih usmeritev občine so strateški dokumenti Evropske unije, Slovenije ter regije Posavje. Srednjeročne cilje in prioritete svojega delovanja je Občina Krško opredelila skupaj z ostalimi občinami regije Posavje v Regionalnem razvojnem programu za leta 2014 do Ključne prioritete delovanja občine za doseganje zastavljenih ciljev so: omogočiti razvoj gospodarstva na podlagi lastnih potencialov za ustvarjanje produktov z visoko dodano vrednostjo v povezavi z razvojno raziskovalnimi produkti iz domačega okolja; zagotoviti visoko kvaliteto bivanja v občini Krško na osnovi uravnoteženega razvoja, varnosti, racionalnega gospodarjenja s prostorom, trajne mobilnosti in izboljšanja kakovosti okolja ter ustrezne komunalne infrastrukture; izboljšati bilanco med prilivom in odlivom kadrov v korist prilivov visoko izobraženih kadrov ter zagotoviti kvalitetno, socialno, zdravstveno in strpno družbeno okolje. Regionalni razvojni program je osnova za črpanje EU sredstev v novem finančnem okviru V preteklem letu so bile razvojne usmeritve predvsem v zagotavljanju kvalitetne infrastrukture na področju komunalnih storitev, prometa, športa, kulture in šolstva. Občina Krško je spodbujala gospodarski razvoj z zagotovitvijo ustreznega prostora za gospodarske subjekte, z izgradnjo poslovnih con, z izobraževanjem človeških virov po meri gospodarstva ter z ustrezno prostorsko politiko.

7 12 13 Skupina GEN med največjimi in investicijsko najmočnejšimi poslovnimi skupinami v Sloveniji Proizvodnja električne energije Ključno poslanstvo Skupine GEN je zanesljiva oskrba z električno energijo po konkurenčnih cenah, slednjo so uresničevali s stabilno proizvodnjo energetskih objektov v skupini: Nuklearna elektrarna Krško je večino časa delovala na polni moči, hidroelektrarne na Savi so izkoristile ugodne hidrološke razmere, termoelektrarna v Brestanici pa je zagotovila 24 zanesljivih zagonov za potrebe balansiranja slovenskega energetskega sistema. V proizvodnih družbah Skupine GEN so v letu 2018 proizvedli GWh električne energije in tako presegli načrte. NEK je z varnim in stabilnim obratovanjem proizvedla GWh električne energije (od tega skladno z Meddržavno pogodbo o NEK pripada Skupini GEN oziroma Republiki Sloveniji polovica, torej GWh). V hidroelektrarnah na reki Skupina GEN celovito oskrbuje z električno energijo:»če z energetskopodnebnimi ukrepi kot družba mislimo resno, potrebujemo JEK 2 že danes. Projekt JEK 2 je osrednji strateški razvojni izziv za Skupino GEN, celotno Slovenijo in širšo regijo. Jedrska energija je med ključnimi sestavinami energetske mešanice prihodnosti. Je temelj zanesljive in konkurenčne oskrbe z nizkoogljično električno energijo, na katero naravni pogoji bistveno ne vplivajo.«martin Novšak, generalni direktor, GEN energija Savi (družbi SEL in HESS) so ob razmeroma ugodni povprečni letni hidrologiji proizvedli 653 GWh električne energije. Proizvodne enote Skupine GEN na zemljevidu Slovenije proizvaja iz nizkoogljičnih virov: jedrske in vodne Učinkovito poslovanje Jedrska elektrarna Hidroelektrarna Termoelektrarna Mala sončna elektrarna energije; V Skupini GEN so ustvarili 2,4 trži in prodaja na domačem milijarde evrov prometa, s čimer in več kot 20 malopro- Skupina GEN utrjuje svoj položaj dajnih in veleprodajnih trgih med največjimi poslovnimi skupi- po vsej Evropi; tok kapitala usmerja v razvoj in investicije, predvsem Količina proizvedene električne energije v družbah, vključenih v Skupino GEN, po virih v letu 2018 Proizvodni por elj Skupine GEN: GWh HESS SEL NEK v nenehno skrbno vzdrževanje obstoječih ter 301 GWh TEB 12 GWh Mali OVE 4 GWh 352 GWh GWh odgovorno načrtovanje in gradnjo novih, nizkoogljičnih proizvodnih zmogljivosti za oskrbo Slovenije z električno Proizvodnja električne energije v družbah, vključenih v skupino GEN, energijo. po virih v letu 2018 Simulacija drugega bloka jedrske elektrarne Krško (JEK 2) nami v Sloveniji in se uvršča med investicijsko najmočnejše skupine v Sloveniji. Leto 2018 je skupina zaključila s 40,7 mio EUR čistega dobička. To je kar 38 % več kot v letu Dober rezultat je posledica sinergij med proizvodnimi, trženjsko-prodajnimi in razvojno-investicijskimi dejavnostmi Skupine GEN, za katere skrbijo vodstva družb, vključenih v skupino, skupaj s svojimi zaposlenimi. Z učinkovitim poslovanjem so tudi v letu 2018 optimalno izkoristili stanje in dogajanja na trgu z elektriko ter naravne danosti ter naravne danosti, zlasti ugodno hidrologijo.. Trženje in prodaja V letu 2018 so nadaljevali začrtano pot trgovanja in prodaje električne energije ter po zaslugi lastnih znanj in sposobnosti prodali vse več električne energije, vključno s proizvodnjo iz lastnih virov. Skupina GEN zagotavlja učinkovito trženje električne energije, infrastruktura za čezmejno trgovanje na debelo pa zagotavlja vse cenovne podatke in informacije, potrebne za optimalno izrabo proizvodnih virov. Na področju prodaje električne energije je ključna povezava med GEN in GEN-I, ki se je z nadaljnjo lastniško konsolidacijo in

8 14 15 sklenitvijo nove krovne pogodbe še bolj utrdila. Slovenija jim predstavlja najpomembnejši trg na drobno, vendar se vse večja bilančna skupina dopolnjuje in uravnava s trgovskimi dejavnostmi na sosednjih trgih. Glavni nakupni in prodajni trgi še naprej ostajajo trgi Srednje, Jugovzhodne in Zahodne Evrope. Temelj širjenja na tuje trge so hčerinske družbe z vsemi potrebnimi dovoljenji, kompetencami za prilagajanje lokalnim specifikam in z ustrezno infrastrukturo za trgovanje na teh trgih. SKUPINA GEN V LETU 2018 Investicije in naložbe ključne za dolgoročno stabilnost poslovanja in nadaljnji razvoj 40,6 mio EUR čistega dobička 2,4 mrd EUR prometa GWh prodane električne energije 22 evropskih trgov, na katerih so prisotni s trgovalno-prodajnimi aktivnostmi 99,8 mio EUR za razvoj in raziskave ter investicije in naložbe GWh proizvedene električne energije 30 % delež celotne proizvodnje elektrike v Sloveniji 99,6 % električne energije, ki jo proizvedejo, je iz nizkoogljične jedrske in vodne energije Proizvodnja NEK GWh (Sloveniji pripada polovica GWh) Proizvodnja SEL in HESS 522 GWh 24 zanesljivih aktivacij TEB za izvajanje sistemskih storitev 1344 zaposlenih, od tega več kot 66 % z vsaj visokošolsko izobrazbo obiskovalcev Sveta energije ( skupno obiskovalcev v osmih letih od odprtja Več kot obiskovalcev na energetskih objektih Skupine GEN Družbe v Skupini GEN so v letu 2018 izvedle naložbe v skupnem obsegu 100 milijonov evrov. Med pomembnejšimi sta bila uspešno izveden remont v jedrski elektrarni Krško, ki je bil najkrajši od uvedbe 18-mesečnega gorivnega ciklusa. V septembru je bilo izdano uporabno dovoljenje za PB6 v TEB, v HESS se nadaljujejo priprave na gradnjo zadnje HE v verigi, HE Mokrice, v SEL pa so povečali proizvodnjo iz obnovljivih virov z nakupom male hidroelektrarne Hrušica. Zavedajo se, da cilji razogljičenja družbe prinašajo velike spremembe na strani rabe energije. Te gredo v smeri elektrifikacije sektorjev ogrevanja in hlajenja ter transporta, torej povečevanja potreb po električni energiji. Razvoj in investicije zato usmerjajo v nizkoogljične vire za proizvodnjo elektrike. Redno investirajo in vzdržujejo obstoječe proizvodne enote in tako dosegajo visoko razpoložljivost in obratovalno učinkovitost tehnološke opreme. Njihova intenzivna investicijska dejavnost na področju vodne energije je usmerjena v nadaljevanje aktivnosti za izgradnjo HE Mokrice, v NEK pa v nadaljnjo varnostno nadgradnjo. Pri trgovanju in prodaji se usmerjajo v razvoj novih, naprednih storitev in orodij za učinkovito trgovanje z elektriko. Osrednji strateški razvojni izziv Skupine GEN je projekt JEK 2 Zaradi energetske uvozne odvisnosti Slovenije (v letu 2018 je Slovenija uvozila 18 % električne energije) in pomanjkanja električne energije tudi v širši regiji je vse bolj potrebna gradnja drugega bloka jedrske elektrarne JEK 2. Zaradi njegovih prednosti na področju uresničevanja ciljev zanesljivosti in konkurenčnosti oskrbe ter podnebnih ciljev ga Slovenija potrebuje že danes. V Skupini GEN so na projekt JEK 2 pripravljeni, potrebujejo pa politično Termoelektrarna Brestanica je uspešno zaključila naložbo v nov plinski blok HE Brežice je v letu 2018 pridobila uporabno dovoljenje za jezovno zgradbo voljo in večjo družbeno sprejemljivost. Pri tem projektu računajo na širše mednarodno oziroma regionalno sodelovanje, s katerim bo Slovenija kot energetsko stabilna država dodatno okrepila svoj ugled v EU. Jedrska energija je, skupaj z obnovljivimi viri energije, pomemben del rešitve. Hrbtenica gospodarstva bo vedno potrebovala robustno proizvodnjo in njej prilagojeno prenosno omrežje. Vlaganja v omrežje, hranilniki energije in prilagojen odjem bodo v prihodnje lahko prevzeli del stabilizacije sistema, vendar bomo vsekakor nujno potrebovali tudi vire energije za zanesljivo proizvodnjo, kakršna je jedrska energija. Znanje v presečišču uresničevanja trajnostnih usmeritev Znanje zaposlenih je v presečišču uresničevanja trajnostnih usmeritev Skupine GEN na vseh treh ravneh odgovornega delovanja. Nenehno si prizadevajo za izobraževanje, usposabljanje ter strokovni in osebnostni razvoj vseh zaposlenih v družbah, vključenih v Skupino GEN. Število zaposlenih sledi rasti in razvoju skupine ter izzivom, ki jih prinašata. Zaradi kompleksnosti in zahtevnosti dela v družbah, vključenih v Skupino GEN, ima več kot polovica zaposlenih vsaj višješolsko izobrazbo. Nizka stopnja fluktuacije priča o predanosti in motiviranosti zaposlenih za delovanje v okolju, ki spodbuja znanje, odgovornost in povezovanje. Poslanstvo Skupine GEN je zagotavljanje zanesljive oskrbe z električno energijo iz nizkoogljičnih virov. Uspešnost pri uresničevanju tega poslanstva je zelo odvisna od razumevanja področja, na katerem delujejo, med različnimi deležniki v zunanjem okolju. Znanje in razumevanje namreč močno vplivata na dojemanje izzivov, povezanih z oskrbo z energijo danes in jutri. V Skupini GEN si že celo desetletje prizadevajo za izboljšanje energetske ozaveščenosti in energetske pismenosti s projekti kot so center za obiskovalce Svet energije, spletna izobraževalna različica esvet ( energetsko tekmovanje Mladi genialci, natečaj Mladi v svetu energije, tehniški dogodek Tehnogenij in drugi. GEN energija

9 16 17 NEK iz leta v leto dokazuje svojo visoko raven varnosti obratovanja, proizvodno in poslovno odličnost Leto 2018 se je v Nuklearni elektrarni Krško (NEK) zaključilo s presežkom načrtovane proizvodnje s 5,489 milijardami kilovatnih ur nizkoogljične, predvidljive, zanesljive in konkurenčne električne energije. Opravili so najkrajši remont od uvedbe 18-mesečnega gorivnega ciklusa in izvedli številne posodobitve opreme ter zahtevnejše projekte tehnološke nadgradnje za nadaljnje ohranjanje visokih varnostnih standardov. V NEK so vsakič znova lahko ponosni tudi na potrditve iz tujine. Njihovo obratovalno odličnost namreč prepoznavajo in se po njej zgledujejo tudi na mednarodni ravni. Med dosežki leta 2018 je gotovo tudi dokončanje zgradbe za ravnanje z radioaktivnimi tovori, s katerim se trudijo premostiti obdobje do izgradnje končnega odlagališča za nizko- in srednjeradioaktivne odpadke (NSRAO) v Vrbini. Tovrstna zgradba je za NEK res dosežek, a je hkrati, žal, tudi potuha odgovornim za gradnjo končnega odlagališča, ki se ne premakne z mrtve točke.»elektrarna z novimi varnostnimi rešitvami oziroma pridobitvami ne le spreminja svojo podobo, ampak povečuje svojo robustnost in odpornost pred ekstremnimi zunanjimi pojavi.«goriva ter izvedli obsežen standardni program vzdrževanja in preverjanja strojne, električne in merilno-regulacijske opreme. Z nadzornimi testi so potrdili, da so sistemi, strukture in komponente sposobne opraviti svojo nalogo. Izpeljali so glavnino naložb in posodobitev s področja tehnološke nadgradnje v načrtovanih rokih. Razdelimo jih lahko v dva sklopa: posodobitve za povečanje zanesljivosti obratovanja in posodobitve po Programu nadgradnje varnosti. Med največjimi so izgradnja pomožne komandne sobe, posodobitev sistema za tesnjenje turbine in zamenjava vzbujalnika glavnega električnega generatorja, s katero so zaključili celovito obnovo generatorskega sistema. Zamenjava vzbujalnika in regulatorja napetosti Remont turbine in generatorja Remont 2018 najkrajši od uvedbe 18-mesečnega gorivnega ciklusa Menjava goriva Pomožna komandna soba Maja so v NEK v 30 dneh zaključili obsežen in zahteven remont, ki je zajel kar vzdrževalnih in projektnih aktivnosti in 4900 delovnih nalogov. To je bil najkrajši remont od uvedbe 18-mesečnega gorivnega ciklusa. Opravili so menjavo jedrskega Operativni podporni center

10 18 19 Obsežne posodobitve opreme za nadaljnje ohranjanje visokih varnostnih standardov Intenzivno je potekala druga faza Programa nadgradnje varnosti. Najkompleksnejši projekt je bil projekt utrjene varnostne zgradbe (BB 1) z več modifikacijami, ki so v končni fazi omogočile delovanje pomožne komandne sobe v obsegu, ki po potrebi omogoča nadzor varne zaustavitve elektrarne izven glavne komandne sobe. Del te faze je tudi nadgradnja operativnega podpornega centra; po končanih gradbenih delih se nadaljujejo notranja gradbeno-obrtniška dela. Zgradba za ravnanje z RAO tovori»za dolgoročnost obratovanja elektrarne je nujno, da slovenski pristojni organi naredijo korake za čimprejšnjo izgradnjo odlagališča.«začeli so tudi s tretjo fazo varnostne nadgradnje s projektom utrjene varnostne zgradbe (BB2), v katero bodo vgrajeni sistemi, ki bodo zagotovili alternativni dolgoročni odvod toplote iz reaktorske sredice. Z internimi ukrepi zagotovili prostor v visoko zasedenem začasnem skladišču NSRAO Spomladi so v NEK začeli uporabljati zgradbo za ravnanje z opremo in pošiljkami radioaktivnih tovorov in z njo sprostili zadnje kapacitete v začasnem skladišču. Objekt omogoča visoke delovne standarde pri ravnanju z nizko- in srednjeradioaktivnimi odpadki testiranjih in vzdrževanju. S sprostitvijo dela prostora v skladišču za NSRAO in ob sočasnem zmanjšanju prostornine se trudijo premostiti obdobje do izgradnje končnega odlagališča, ki je nujen korak za zagotovitev dolgoročnega obratovanja NEK. Gre za reševanje nacionalno pomembnega vprašanja in odgovornost dveh držav, ki bi z odlagališčem rešili odlaganje vseh svojih nizko- in srednjeradioaktivnih odpadkov. Nosilca projekta sta slovenska Agencija za radioaktivne odpadke in hrvaški Fond. Za dokončno rešitev tega pravzaprav civilizacijskega vprašanja, je skrajni čas, glede na to, da je bila lokacija odlagališča potrjena že leta Začasno skladišče kmalu ne bo več zadoščalo za potrebe obratovanja NEK. Iz različnih elektrarn na izmenjavo dobrih praks v NEK Odličnost delovnih procesov v NEK in priporočila združenja WANO so pogosto razlog, da jih obiskujejo številne mednarodne skupine izvedencev, ki se želijo seznaniti z dobrimi praksami, se po njih zgledovati in ugotovitve vnesti v svoje delovne procese. Leta 2018 so na takšnem obisku sprejeli strokovnjake švedske elektrarne Oskarshamn, španskih elektrarn Asco ter Almaraz- -Trillo, slovaške elektrarne Mochovce in nizozemske elektrarne Borselle. Slednji sta nizozemska vlada in lastnik EPZ odobrila podaljšanje obratovanja do leta 2033, če bo po varnostnih standardih dosegla jedrske elektrarne, ki so v četrtini najuspešnejših v Evropi, ZDA in Kanadi. Da je»električna energija iz NEK je zanesljiv, cenovno ugoden in okolju prijazen vir ter zato pomemben dejavnik pri bodoči energetski oskrbi.«

11 20 21 bila za primerjavo izbrana krška elektrarna, veliko pove o tem, kako visoko jih uvrščajo v jedrski stroki. To je potrditev vloženega truda in velika odgovornost, da takšno mesto tudi ohranijo. Poleg tega sodelavci NEK s svojimi izkušnjami in znanjem v obliki rešitev in predstavitev sodelujejo na različnih mednarodnih strokovnih presojah in konferencah. Tudi to je potrditev, da je znanje v elektrarni zaposlenih strokovnjakov cenjeno tudi drugod po svetu. Odgovoren odnos do okolja Poročilo Nadzor radioaktivnosti v okolici NEK za leto 2018, ki so ga na podlagi obsežnih meritev in analiz pripravili Institut Jožef Stefan, Zavod za varstvo pri delu, Institut Ruđer Bošković, NEK in MEIS, potrjuje, da so bili tudi v preteklem letu sevalni vplivi elektrarne daleč pod upravno določenimi mejami. Vpliv sevanja zaradi obratovanja NEK na prebivalstvo je tako nizek, da dejansko ni merljiv, in se ga da izračunati le s pomočjo modelov. Rezultati nadzora potrjujejo, da so bili leta 2018 vsi sevalni vplivi NEK ob ograji elektrarne in 350 metrov nizvodno od njenega jezu na prebivalstvo v okolici ocenjeni na manj kot 0,12 mikrosiverta. To je približno 0,005 odstotka značilnega neizogibnega naravnega ozadja, ki za leto 2018 znaša 2360 mikrosivertov in ga povzročata radioaktivnost v zemlji in sevanje, ki prihaja iz vesolja. NEK meri radioaktivnost v izpustih odpadne vode v reko Savo in izpustih iz ventilacijskega sistema v zrak. V okolici elektrarne so nameščene avtomatske meril-»znanje strokovnjakov iz NEK cenijo tudi po svetu.«ne postaje. V okviru programa meritev radioaktivnosti v okolici NEK neodvisne institucije opravljajo obsežne meritve zraka, zemlje, vode, hrane in živinske krme na več deset lokacijah. Enakovredna obravnava jedrske energije kot energetskega vira brez emisij Zavedanje o prednostih jedrske energije je še posebej aktualno za uresničitev načrtov vzpostavitve nizkoogljične družbe v prihodnjih desetletjih. Da bi na državni ravni lahko izpolnili vedno večje zahteve po zanesljivi, dostopni in čisti električni energiji, bomo potrebovali usklajenost vseh nizkoogljičnih energetskih virov v raznovrstni mešanici, v kateri ima poleg obnovljivih virov ključno vlogo tudi jedrskega energija. μsv/leto Naravno ozadje Medicina Splošna kontaminacija»ustrezen kader oziroma strokovnjaki s svojim znanjem, odnosom do dela in visoko varnostno kulturo so v jedrski stroki ključni.«0,12 NEK hrana in voda kozmično sevanje radon v zraku Uspešna zahtevna menjava generacij, vključno z vodilnimi kadri V NEK je v zadnjih letih potekala menjava generacij, ko so se upokojevali delavci, ki so v elektrarni delali od začetka izgradnje in obratovanja. Da bi ohranili kontinuiteto strokovne usposobljenosti, so vzpostavili programe sistematičnega prenosa znanj in veščin na mlade sodelavce. V zadnjih dveh letih intenzivno poteka prenova tudi v vodstveni ekipi, kjer je več pomembnih mest že prevzela mlajša generacija, ki nadaljuje v smeri zagotavljanja dolgoročnega in učinkovitega delovanja elektrarne. Kadri v NEK se sistematično usposabljajo po visokih jedrskih standardih Slovenije, ki so primerljivi s standardi v svetu. Preglednost delovanja in odprtost 5444 obiskovalcev je leta 2018 obiskalo NEK in s tem dobilo neposredno izkušnjo z elektrarno in osebjem. To je mnogoletna dobro uveljavljena praksa, s katero pregledno in odgovorno prispevajo k širšemu razumevanju posebnosti jedrske energije, obratovanja elektrarne in ozaveščenosti tistih, ki jo obiščejo. Nuklearna elektrarna Krško

12 22 23 Sklad NEK: 25 let uspešnega in odgovornega delovanja Sklad za financiranje razgradnje Nuklearne elektrarne Krško in za odlaganje radioaktivnih odpadkov iz Nuklearne elektrarne Krško (Sklad) vstopa v 25. leto delovanja. Z zakonom, ki ga je sprejel Državni zbor Republike Slovenije se je začelo sistemsko reševanje načina financiranja razgradnje NEK in odlaganja radioaktivnih odpadkov in izrabljenega jedrskega goriva iz NEK. S sprejetjem Zakona o Skladu je Republika Slovenija zagotovila zbiranje potrebnih sredstev, ki pod nadzorom izvršilne in zakonodajne veje oblasti poteka v samostojni finančni instituciji. Marca 2003 je začela veljati Pogodba med Vlado Republike Slovenije in Vlado Republike Hrvaške o ureditvi statusnih in drugih pravnih razmerij, povezanih z vlaganjem v NEK, njenim izkoriščanjem in razgradnjo (Uradni list RS Mednarodne pogodbe, št. 5/03; v nadaljnjem besedilu: BRHNEK). Pogodbenici sta se med ostalim obvezali, da bosta v primeru, če se sporazumeta o skupni rešitvi odlaganja radioaktivnih odpadkov in izrabljenega jedrskega goriva, zagotovili stroške financiranja v enakih delih. Če se tak dogovor ne doseže, bosta pogodbenici samostojno pokrivali stroške vseh tistih dejavnosti pri izvajanju programa odlaganja radioaktivnih odpadkov (RAO) in izrabljenega jedrskega goriva (IJG), ki niso skupne narave. Pogodbenici sta se obvezali sprejeti ustrezne predpise za zagotovitev sredstev, in sicer tako, da bo vsaka pogodbenica zagotavljala redno vplačevanje sredstev v svoj posebni sklad v znesku, predvidenem v odobrenih programih iz 10. člena BRHNEK. Pogodbenici oziroma posebna sklada financirata vsak polovico vseh dejavnosti v zvezi z razgradnjo in odlaganjem vseh radioaktivnih odpadkov in izrabljenega jedrskega goriva, nastalih v času obratovanja in razgradnje NEK, ki jih odobri meddržavna komisija iz 18. člena BRHNEK. V času svojega delovanja se je Sklad v lokalnem in državnem kot tudi mednarodnem prostoru uveljavil kot neodvisna in strokovna institucija. Kot je zapisano v Sporočilu Komisije evropskih skupnostih, namenjenem Evropskemu parlamentu in Svetu konec leta 2007,»ima Slovenija dobro opredeljen sklad, pri katerem je upoštevana najboljša praksa opisana v Priporočilu * iste Komisije «in je tako primer dobre prakse na področju financiranja odgovornosti, ki jo Slovenija ima kot država z jedrskim objektom. Varna razgradnja jedrskih objektov, vključno z dolgoročnim ravnanjem z radioaktivnimi odpadki in izrabljenim gorivom, zahteva precejšnja finančna sredstva. Pomanjkanje teh sredstev, kadar so potrebna, lahko negativno vpliva na proces razgradnje. Da se zagotovi popolna razgradnja v jedrskih objektih v skladu z varnostnimi standardi, morajo zadostna finančna sredstva biti na voljo ob primernem času. *PRIPOROČILO KOMISIJE o upravljanju finančnih sredstev za razgradnjo jedrskih objektov, izrabljenega goriva in radioaktivnih odpadkov UL L 330 ( ) V skladu z načelom onesnaževalec plača morajo jedrski upravljavci nameniti primerna finančna sredstva za stroške razgradnje v prihodnosti že med življenjsko dobo teh objektov. Poslovanje Sklada v letu 2018 Osnovne naloge Sklada izhajajo iz Zakona o Skladu. Poslovanje Sklada je v letu 2018 temeljilo na sprejetem Finančnem načrtu za leto 2018/2019 in sprejeti Naložbeni politiki za leto 2018, Sklad pa je sledil zastavljenim ciljem, zaradi katerih je bil ustanovljen. Na kapitalskih in finančnih trgih je bilo leto 2018 izjemno zahtevno in turbulentno ter podvrženo mnogim nenadnim spremembam. Vse to je vplivalo na rezultate Sklada. Do meseca septembra 2018 so bili donosi na svetovnih trgih sicer še vedno spodbudni. Do prvega popravka tečajev je prišlo v oktobru. Po rahlem novembrskem okrevanju je do zdrsa tečajev ponovno prišlo decembra. Leto 2018 je Sklad tako zaključil z negativnim donosom v višini Financiranje ARAO v obdobju od leta 1998 do 31. decembra ,94 %. Skladno z dogajanji na svetovnih trgih so se tudi v portfelju Sklada najbolj znižale vrednosti lastniških vrednostnih papirjev, in sicer za 7,94 %. Zaradi manjše zastopanosti lastniških vrednostnih papirjev v portfelju Sklada, je bil učinek znižanja cen na celoten portfelj manjši. Na drugi strani so cene dolžniških vrednostnih papirjev v portfelju Sklada porasle za 0,1 %. Četudi je Sklad leto sklenil z negativnim donosom, pa ga doseženi rezultat uvršča v sam vrh med primerljivimi vzajemnimi in pokojninskimi skladi v Republiki Sloveniji. Še vedno pa Sklad ohranja tudi visok povprečni letni donos, ki v obdobju zadnjih sedmih let znaša 3,78 %, kar ga prav tako uvršča v sam vrh med primerljivimi skladi. V prvih treh mesecih leta 2019 je na trgih prišlo do rasti tečajev, to pa se je odrazilo tudi v rasti vrednosti portfelja Sklada. Na

13 24 25 dan 31. marca 2019 je knjižno stanje portfelja znašalo 203,2 milijona evrov, medtem ko je portfelj Sklada v prvem četrtletju dosegel donos v višini 2,23 %. Ob tem je treba poudariti, da je že dlje časa opaziti povečanje negotovosti na trgih, ki se kaže preko večje nihajnosti tečajev. Nahajamo se v obdobju izredno nizkih obrestnih mer, ki so tudi na srednjeročnem obdobju negativne, kar je bistveno drugače kot pred leti, ko so obrestne mere celo presegale mejo 4 %.«Knjižno stanje portfelja Sklada je konec leta 2018 znašalo 196,9 milijona evrov in ne upošteva nerazporejenih sredstev na TRR, natečenih obresti, kupljenih obresti in terjatev za dividendne donose v skupnem znesku 1,7 milijona evrov. Ob upoštevanju teh sredstev je portfelj Sklada ob koncu leta 2018 znašal 198,7 milijona evrov. V letu 2018 je Sklad ustvaril 12,5 milijona evrov prihodkov, kar je primerljivo z letom Na drugi strani so odhodki znašali 7,6 milijona evrov in so bili nižji kot v letu Zaradi povečanih aktivnosti v zvezi z izgradnjo odlagališča radioaktivnih odpadkov v prihodnjih letih in povečanih obveznosti iz naslova nadomestila za omejeno rabo prostora Krško Kostanjevica na Krki Kumulativni prikaz višine sredstev, vloženih v ARAO od leta 1998 do 31. decembra 2018 Občini Krško je v prihodnje moč pričakovati rast odhodkov. Sicer je Sklad v letu 2018 ustvaril presežek prihodkov nad odhodki v višini 4,9 milijona evrov. Sklad in ARAO Na podlagi določil Zakona o Skladu Sklad sofinancira izvajanje del ARAO Agencije za radioaktivne odpadke, j. g. z. (v nadaljnjem besedilu: ARAO), in sicer na osnovi Programa dela ARAO, ki ga na letni ravni sprejme ARAO ter potrdi Vlada Republike Slovenije. V preteklem letu je Sklad za namen financiranja poslovanja ARAO izplačal sredstva v višini 1,2 milijona evrov. V obdobju od 1998 do konca leta 2018 pa je višina sredstev vloženih v ARAO znašala 43,0 milijona evrov, od tega je strošek za nadomestilo Občini Krško za omejeno rabo prostora, ki ga je Sklad plačal ARAO, ta pa lokalni skupnosti, znašal 14,9 milijona evrov. V navedenem obdobju je Sklad za nadomestila občinam nakazal sredstva v višini 49,5 milijona evrov. Sklad in lokalne skupnosti Tematika procesa iskanja družbene sprejemljivosti za umeščanje jedrskega objekta, odlagališča NSRAO na lokaciji Vrbina, v občini Krško je pogojevala sprejem zakonodaje na Brežice Sevnica Kozje Skupaj , , , , , ,98 Pregled plačil nadomestil po občinah v obdobju od leta 2004 do 31. decembra 2018 način zagotavljanja ustreznega nadomestila oz. vzpodbud, ki lokalni skupnosti za to, da sprejme sobivanje z jedrskim objektom, ki je v širšem javnem interesu, omogoča določene prednosti in ugodnosti. 1. januarja 2015 je začela veljati UV8, ki je nadomestila Uredbo o spremembah in dopolnitvah Uredbe o merilih za določitev višine nadomestila zaradi omejene rabe prostora na območju jedrskega objekta iz leta Na osnovi UV8 je Sklad zavezanec za plačilo nadomestila zaradi omejene rabe prostora Občini Krško, na območju katere bo izgrajeno odlagališče. V preteklih obdobjih je bil Sklad zavezanec za plačilo nadomestila tudi občinam Kostanjevica na Krki, Brežice, Sevnica in Kozje. V letu 2018 je Sklad občini Krško plačal 5,9 milijona evrov za omejeno rabo prostora na območju jedrskega objekta. V letih od 2004 do 2018 pa je bilo občinam iz naslova nadomestila nakazanih 49,5 milijona evrov. Pregled vplačil prispevka za razgradnjo in izplačil obveznosti Sklada Velikost portfelja Sklada je pogojena z neto vplačili v Sklad in z donosom, ustvarjenim preko upravljanja sredstev. Neto vplačila predstavlja razlika med vplačili s strani GEN energije in izplačili za transferje. Vrednost portfelja znižujejo še stroški poslovanja Sklada. Prispevek NEK in GEN energije Izplačila ARAO Pregled vplačil prispevka za razgradnjo in izplačil obveznosti Sklada v obdobju od leta 1995 do 31. decembra 2018 V obdobju od leta 1995 do konca leta 2018 je je bilo v Sklad vplačanih 194,6 milijonov evrov, skupna vrednost transferjev, ki jih je Sklad nakazal za delovanje ARAO in občinam (sredstva, vplačana za namen sofinanciranja del ARAO in nadomestil občinam za omejeno rabo prostora niso valorizirana), pa je znašala 92,5 milijona evrov. Razlika med vplačanimi zneski in izplačili, tj. znesek neto prilivov, tako znaša 102,1 milijona evrov. Sklad sodi med racionalne vlagatelje, katerih cilj ni maksimiziranje donosnosti, temveč iskanje najugodnejše kombinacije med pričakovano donosnostjo in tveganjem. Nadomestilo za omejeno rabo prostora Skupaj = , , , ,74 Sklad vodi konservativno naložbeno politiko in sledi zastavljenim naložbenim načelom razpršenosti, likvidnosti s ciljem zbrati sredstva za učinkovito in trajno rešitev razgradnje NEK ter odložitev v fazi proizvodnje jedrske energije proizvedenih radioaktivnih odpadkov in iztrošenega jedrskega goriva. Obveznosti razgradnje NEK se moramo zavedati vsi uporabniki jedrske energije, ki bremen povezanih z razgradnjo objekta in ravnanja z radioaktivnimi odpadki ne smemo preložiti na generacije, ki prihajajo. Sklad NEK Prikaz sredstev Sklada na dan 31. decembra 2018 v milijonih evrov

14 26 27 ARAO nadaljuje z aktivnostmi, potrebnimi za varno in učinkovito ravnanje z radioaktivnimi odpadki v Sloveniji Drenažni sistem odlagališča Jazbec V Sloveniji imamo vzpostavljen sodoben, celovit in varen sistem ravnanja z radioaktivnimi odpadki in izrabljenim gorivom, primerljiv s sistemi drugih razvitih držav. Za ravnanje z radioaktivnimi odpadki je vzpostavljena obvezna državna gospodarska javna služba, ki jo izvaja ARAO Agencija za radioaktivne odpadke. Do izgradnje ustreznih odlagališč (odlagališče nizko- in srednjeradioaktivnih odpadkov (NSRAO je trenutno v fazi pridobivanja dovoljenj za izgradnjo) so radioaktivni odpadki in izrabljeno gorivo varno spravljeni v skladiščih. Projekt odlagališča NSRAO nekoliko zaostaja za terminskim načrtom, opredeljenim v investicijskem programu, sprejetim julija 2014, ki načrtuje začetek obratovanja odlagališča leta ARAO je pripravil novo revizijo investicijskega programa z oceno stroškov gradnje in terminskim načrtom za izvedbo del, ki je v postopku pregledovanja in sprejemanja na pristojnem ministrstvu. V letu 2018 je bila oddana tudi vloga za pridobitev gradbenega dovoljenje za izgradnjo odlagališča NSRAO. Projekt odlagališča nizko in srednje radioaktivnih odpadokv Odlagališče, ki bo zgrajeno na lokaciji Vrbina v Krškem, bo varna in tehnološko dovršena končna rešitev za odložitev vseh NSRAO, za katere mora poskrbeti Slovenija. To bo pripovršinsko odlagališče z odlagalno enoto v obliki podzemnega silosa. Varnost bosta zagotavljali konstrukcija odlagališča in geološko okolje. Na lokaciji odlagališča NSRAO so izvedena pripravljalna dela za odlagališče. Narejen je predobremenilni nasip, ki bo podlaga za plato, na katerem bodo stali nadzemni objekti odlagališča. Nasip predstavlja del zaščite odlagališča pred največjimi možnimi poplavami. V letu 2018 so na lokaciji potekala vzdrževalna dela in izvajanje monitoringa podzemnih vod. Odlagališče NSRAO predstavlja poseg v prostor, za katerega se kot pogoj za izdajo gradbenega dovoljenja zahteva okoljevarstveno soglasje. Postopek vodi Agencija RS za okolje (ARSO). V letu 2018 so bile izvedene nadgradnje dokumentov za pridobitev okoljevarstvenega soglasja. Izdane so bile nove revizije naslednjih dokumentov: Poročilo o vplivih na okolje, osnutek Varnostnega poročila in Projektne osnove za odlagališče NSRAO. Te dokumente je pregledal tudi pooblaščeni izvedenec za jedrsko in sevalno varnost in izdal pozitivno mnenje. Nadaljevala so se dela na projektni dokumentaciji in oddana je bila vloga za pridobitev gradbenega dovoljenja za odlagališče NSRAO. V letu 2018 so se pričela tudi dela na pripravi projekta za izvedbo (PZI) odlagališča. Izvede- na so bila testiranja betonskega zabojnika za odlaganje radioaktivnih odpadkov. Za certificiranje zabojnika je bilo pridobljeno Slovensko tehnično soglasje (STS) in dokazila o skladnosti z zahtevami za prevoz nevarnega blaga v cestnem prometu. Skladno s terminskim planom naj bi pridobili gradbeno dovoljenje za odlagališče NSRAO v letu 2020, ko naj bi pričeli tudi z gradnjo odlagališča. Gradnja bo predvidoma trajala tri leta, po tem pa bo sledilo najprej poskusno, nato pa redno obratovanje z odlaganjem NSRAO. Podaljšanje dovoljenja za obratovanje za Centralno skladišče radioaktivnih odpadkov Institucionalni RAO (RAO, ki nastanejo v medicini, raziskovalni dejavnosti in industriji) so skladiščeni v Centralnem skladišču radioaktivnih odpadkov v Brinju pri Ljubljani, ki ga upravlja ARAO. ARAO te odpadke od povzročiteljev na območju Slovenije tudi prevzame, izvaja prevoz ter jih po potrebi obdela in pripravi za skladiščenje. Ko bo zgrajeno odlagališče NSRAO, bodo RAO iz Centralnega skladišča, ki bodo ustrezali merilom za sprejem, odloženi v odlagališče. V letu 2018 je ARAO prevzel 0,87 tone pakiranih radioaktivnih odpadkov z aktivnostjo 0,078 TBq, tako da je bila ob koncu leta skupna prostornina v uskladiščenih radioaktivnih odpadkov, vključno z njihovo embalažo 90,8 m 3. Skupna masa je bila 50,2 tone in skupna aktivnost 3,3 TBq. V letu 2018 je ARAO odpeljal 972 ionizacijskih javljalnikov požara in 100 kg osiromašenega urana na recikliranje v tujino ter predal dva zaščitna vsebnika iz osiromašenega urana v ponovno uporabo. S tem se je zmanjšala količina RAO v Centralnem skladišču. Količina skladiščenih odpadkov se zmanjšuje tudi z razstavljanjem naprav, ki vsebujejo zaprte vire, pri čemer nastanejo nekontaminirani odpadki, ki se jih preda zbiralcem odpadnega materiala. Centralno skladišče je bilo redno vzdrževano, izveden je bil občasni varnostni pregled objekta, in izdelana je bila revizija varnostnega poročila. V letu 2018 je bilo izdano novo dovoljenje za obratovanje za nadaljnjih 10 let. Vzdrževanje zaprtega odlagališča rudarske jalovine, ki je nastala pri pridobivanju urana ARAO je v letu 2018 kot del nalog gospodarske javne službe izvajal tudi dolgoročni nadzor in vzdrževanja odlagališča Jazbec, na katerem je odložen material, ki je nastal med obratovanjem Rudnika urana Žirovski vrh in vsebuje povišane koncentracije radionuklidov. Izveden je bil strokovni

15 28 29 nadzor stanja celotnega objekta in pripadajoče infrastrukture, ki je pokazal ustrezno stanje. Na območju odlagališča Jazbec ARAO izvaja radiološki ter fizikalno- -kemijski monitoring vodnih in zračnih izpustov, hidrološki in geodetski monitoring ter monitoring stabilnosti. Rezultati nadzora in monitoringa v letu 2018 so pokazali, da se ohranja stanje, ki je bilo doseženo po zaključku sanacijskih del in zaprtju odlagališča Jazbec, kar zagotavlja dolgoročno varnost tega odlagališča. Nova revizija programa odlaganja radioaktivnih odpadkov (RAO) in izrabljenega goriva (IG) Meddržavna komisija je na svoji 11. seji sprejela sklep, da Program razgradnje NEK pripravi Nek d.o.o., Program odlaganja RAO in IG pa ARAO in hrvaški Fond. Osnovna naloga programa odlaganja je oceniti stroške, ki bodo nastali z ravnanjem z radioaktivnimi odpadki iz NEK. ARAO in Fond sta pripravila projektne naloge za izdelavo podpornih študij in uskladila program dela na projektu. V letu 2018 je ARAO aktivno sodeloval pri pripravi 3. revizije programa odlaganja, ki bo zaključena v letu Resolucija o nacionalnem programu ravnanja z radioaktivnimi odpadki in izrabljenim gorivom za obdobje določa, da Slovenija pri načrtovanju ravnanja na področju IG enakovredno upošteva dve možnosti, in sicer da spremlja in sodeluje v pobudah za mednarodno geološko odlagališče izrabljenega goriva v eni od držav EU ali drugje po svetu, hkrati pa načrtuje geološko odlagališče za izrabljeno gorivo in visokoradioaktivne odpadke iz lastnega jedrskega programa v Sloveniji. ARAO zato aktivno sodeluje z Priprava na test padca zabojnika N2d, v katerega se bodo odlagali NSRAO več mednarodnimi organizacijami in delovnimi skupinami za razvoj geološkega odlagališča in v nekaterih aktivnostih evropske tehnološke platforme IGD-TP (Implementing Geological Disposal of Radioactive Waste Technological Platform). V letu 2018 je nadaljeval delo v mednarodnem združenju za sodelovanje na področju jedrske energije (IFNEC). Kot član WNA (World Nuclear Association) sodeluje v delu dveh skupin tega združenja na področju ravnanja in odlaganja radioaktivnih odpadkov in izrabljenega goriva ter razgradnje. sti predelave goriva, skladiščenja po koncu obratovanja NEK in razvoja koncepta končnega odlaganja RAO in IG. Spremlja tudi razvoj različnih pobud o izgradnji mednarodnega odlagališča izrabljenega goriva in radioaktivnih odpadkov. Prenos znanja in dialog z deležniki ARAO vsem zainteresiranim, ki delujejo na področju uporabe jedrske energije in virov sevanja, zagotavlja strokovno podporo na področju ravnanja z radioaktivnimi odpadki in izrabljenim gorivom. Sodeluje pri vzdrževanju baz podatkov in evidenc, pripravi poročil na podlagi zahtev nacionalne zakonodaje in mednarodnih obveznosti, pripravi strokovnih podlag za strateške dokumente ter pri pripravi in pregledu jedrske zakonodaje. Skrbi za vzdrževanje, izpopolnjevanje in prenos znanja ter razvoj kadrov na področju ravnanja z radioaktivnimi odpadki. Aktivno sodeluje tudi z mednarodnimi sorodnimi organizacijami na področju ravnanja z RAO. ARAO si prizadeva, da je njegovo delovanje transparentno in skrbi za odprt dialog s ključnimi deležniki. Najširšo javnost dosega prek lokalnih in nacionalnih medijev ter svoje spletne strani, na kateri so dostopni tudi informativni materiali o ravnanju z RAO. Redno komunicira zlasti z lokalnimi skupnostmi, kjer izvaja svoje dejavnosti. ARAO Obisk delegacije ARAO na Finskem V okviru analize dolgoročnega ravnanja z izrabljenim gorivom in visokoradioaktivnimi odpadki iz NEK in TRIGE proučuje možno- ARAO iz uskladiščenih naprav odstrani zaprti vir sevanja (desno zgoraj), ki ostane v Centralnem skladišču. Z ohišjem, ki ni kontaminirano, se lahko ravna kot z neradioaktivnim odpadkom. Prostornina uskladiščenih RAO se tako izredno zmanjša.

16 30 31 Pregled rabe v letu 2018 Investicijska raba Ceste v EUR Izgradnja in obnova pločnikov ,45 Novogradnje in obnove mostov ,12 Izgradnja in obnova lokalnih cest ,19 Projektna dokumentacija za ceste ,70 Sovlaganja v državne ceste ,56 Ostala prometna infrastruktura ,63 Komunalna infrastruktura Kanalizacija in čistilne naprave ,15 Ostala infrastruktura Investicije in investicijsko vzdrževanje v upravnih prostorih ,63 Investicijsko vzdrževanje in obnove poslovnih stavb ,12 Programska raba Zdravstveno varstvo Sofinanciranje popolnitve zdravstvene ekipe ,98 Posvetovalnica za starše in otroke v ZD Krško ,60 Sofinanciranje delovanje Rdečega križa Slovenije, Območnega združenja Krško Kultura ,00 Vzdrževanje in obnova kulturnih spomenikov ,00 Ohranjanje premične kulturne dediščine ,98 Sofinanciranje abonmajev v KD Krško ,00 Sofinanciranje drugih programov v KD Krško ,00 Sofinanciranje drugih kulturnih programov ,00 Sofinanciranje dejavnosti JSKD ,31 Investicije in oprema javnih zavodov na področju kulture ,16 Šport Sofinanciranje nabave opreme za Športno zvezo Krško ,06 Investicije na področju športa ,73 Bazen Brestanica ,49 Programi za mlade Vlaganja na področju programov za mladino ,95 Novoletne prireditve in obdaritve otrok ,77 Sofinanciranje Posavske štipendijske sheme 5.897,76 Počitniško delo mladih ,95 Izobraževanje Investicije in investicijsko vzdrževanje v osnovnih šolah ,74 Investicije in investicijsko vzdrževanje v vrtcih ,76 Sredstva za plače - dodatni programi v osnovnih šolah ,53 Dodatni programi v osnovnih šolah ,73 Glasbena šola Krško - oddelek Senovo 5.000,00 Visokošolsko izobraževanje - univerzitetni študij ,80 Ljudska univerza Krško ,00 Sofinanciranje vzgojnih programov 702,98 Sofinanciranje prevozov šolskih otrok ,00 Socialno varstvo Druge pomoči za zagotavljanje socialne varnosti ,58 Dotacije društvom in organizacijam na področju socialnega varstva Kmetijstvo ,50 Strukturni ukrepi v kmetijstvu in živilstvu ,54 Varstvo tradicionalne krajine in urejanje mestnih vrtov ,01

17 32 33 Pregled rabe v letu 2018 Turizem Sofinanciranje delovanja turističnih organizacij ,79 Gospodarske dejavnosti Spodbujanje razvoja malega gospodarstva ,42 Spodbujanje rabe obnovljivih virov energije ,00 Sofinanciranje institucij in programov Geoinformacijski center 6.997,43 Urejanje prometa Subvencioniranje mestnega avtobusa v Krškem ,01 Odprava črnih točk v mestu Krško ,99 Civilna zaščita in požarna varnost Usposabljanje in delovanje sistema zaščite in reševanja Sofinanciranje delovanja Gasilske zveze Krško in prostovoljnih gasilskih društev , ,00 Sofinanciranje delovanja PGE Krško ,00 Sofinanciranje nakupa opreme za gasilska društva ,00 Sofinanciranje nabave gasilske tehnike PGE Krško ,72 Delovanje društev Sofinanciranje prireditev in društev ,16 Javna dela Sofinanciranje javnih del na različnih področjih ,25 Individualna raba Sofinanciranje razlike v ceni - vrtci ,14 Sofinanciranje letovanja otrok ,00 Šola v naravi ,74 Darila ob rojstvu otrok ,00 Pomoč na domu ,00 Individualna nadomestila ,40 Subvencije Subvencije komunalnega prispevka ,88 Realizacija v letu ,32 Financiranje delovanja krajevnih skupnosti ,88 Skupaj poraba NORP v letu ,20

18 34 35 Nadaljevanje izgradnje krške obvoznice z novim mostom Potem ko so se konec leta 2016 začela dela izgradnje mostu v sklopu nadaljevanja izgradnje obvoznice Krško, je glavnina del izgradnje tretjega mostu čez Savo v Žadovinku potekala v letu V letu 2018 pa je po novem mostu v dolžini 297 metrov stekel promet, zgrajen je bil priključek in krožišče od mostu do Megadoma, nadaljevala so se dela izgradnje južnega kraka obvoznice s krožiščem pri Eurogardnu ter rekonstrukcija dela obvoznice mimo Vipapa. Iz NORP je bilo v 2018 za ta projekt realiziranih evrov. Za gradnjo tretjega mostu čez Savo in krožišča na desnem bregu Save z dostopno cesto do občinske ceste pri Megadomu je vrednost pogodbenih del znašala 5,52 milijona evrov, od tega je delež Direkcije RS za infrastrukturo 4,2 milijona, delež Občine Krško pa 1,31 milijona evrov. Vrednost gradbenih del južnega kraka znaša 6,37 milijona evrov, od tega je delež Direkcije RS za infrastrukturo 4,8 milijona, Občine Krško pa 1,5 milijona evrov. Iz evropskega sklada za regionalni razvoj (ESRR) je bilo v finančni perspektivi odobrenih 8, 73 milijona evrov. V letu 2018 pa je po novem mostu v dolžini 297 metrov stekel promet, zgrajen je bil priključek in krožišče od mostu do Megadoma. Novogradnja prizidka Valvasorjeve knjižnice Krško ter rekonstrukcija dela obstoječega objekta Ustrezne delovne in druge prostore za delovanje knjižnice se lahko najbolj optimalno zagotovijo z nakupom in rekonstrukcijo stavbe kapucinskega samostana ter izgradnjo novega objekta na lokaciji samostana. V skladu z investicijsko dokumentacijo za širitev na območju kapucinskega samostana bo novogradnja z eno samo etažo in zeleno streho obsegala okoli 1600 kvadratnih metrov, v starem samostanskem delu pa skupno 1100 kvadratnih metrov. Vrednost investicije po tekočih cenah znaša 7,2 milijona evrov, skladno s časovnim načrtom pa bo potekala do leta V letu 2018 je za širitev in rekonstrukcijo tega objekta potekal postopek sprejema Občinskega podrobnega prostorskega načrta za to območje ter izdelava projektne dokumentacije, za kar je bilo iz vira NORP realiziranih evrov. Novogradnja bo obsegala okoli 1600 m 2, v starem samostanskem delu pa skupno 1100 m 2.

19 36 37 Novogradnja vrtca pri OŠ XIV. divizije Dozidava in rekonstrukcija OŠ Koprivnica V letu 2018 je Občina Krško pristopila k načrtovanju izgradnje novega, lesenega, skoraj ničenergijskega vrtca na Senovem z osmimi oddelki, z vsemi pripadajočimi prostori in zunanjimi površinami za igro. Po spremembah in dopolnitvah Ureditvenega načrta Senovo (SD UN Senovo) zaradi umeščanja vrtca na območje za rudniško vilo oz. objekt, v katerem so prostori krajevne skupnosti, enota Valvasorjeve knjižnice idr., je bila v lanskem letu izdelana projektna dokumentacija ter opravljena pripravljalna gradbena dela na novi lokaciji, za kar je bilo iz NORP v letu 2018 realiziranih evrov. Gradnja objekta se bo po načrtih začela v letu 2019 in se zaključila v Gradnja objekta se bo po načrtih začela v letu 2019 in se zaključila v V letu 2018 je Občina Krško pristopila k rekonstrukciji in dozidavi OŠ Koprivnica, ki se je začela z ureditvijo kotlovnice in vgradnjo cisterne, nadaljevala pa se bo z gradnjo prizidka za dve novi učilnici in knjižnico, sledi še rekonstrukcija in širitev kuhinje. Vrednost druge faze, ki naj bi se zaključila septembra naslednje leto, znaša okoli evrov, z opremo vred, za celotno naložbo pa bo občina zagotovila sredstva iz proračuna. V lanskem letu je za izdelavo projektne dokumentacije iz sredstev NORP namenila evrov. Rekonstrukcija in dozidava se je začela z ureditvijo kotlovnice in vgradnjo cisterne.

20 38 39 Energetska sanacija OŠ Podbočje Na OŠ Podbočje je v letu 2018 potekala druga faza energetske sanacije, ki je obsegala sanacijo stavbe s toplotno izolacijo fasade, zamenjavo stavbnega pohištva, toplotno izolacijo podstrešja, instalacijska dela, zamenjavo svetil, vgradnjo prezračevalnih naprav in dodatne toplotne črpalke. Od skupne vrednosti naložbe (v prvi fazi je bila energetsko sanirana telovadnica) 1, 24 milijona evrov, je Občina Krško uspela pridobiti evropskih sredstev iz Kohezijskega sklada, od države evrov nepovratnih ter evrov povratnih sredstev, delež občine pa je znašal evrov. Iz sredstev NORP je bilo v 2018 za 2. fazo energetske sanacije realiziranih evrov. Na OŠ Podbočje je v letu 2018 potekala druga faza energetske sanacije. Komunalna infrastruktura Gorica Jelše Dela ureditve komunalne infrastrukture Jelša - Gorica je večletni projekt, katerega glavnina je potekala v letu Obsegal je ureditev fekalne in meteorne kanalizacije, kabelske kanalizacije za širokopasovne povezave, javno razsvetljavo in razvod vodovoda. Od skupne vrednosti naložbe v višini tri milijone evrov je bilo v letu 2018 iz naslova nadomestila zaradi omejene rabe prostora za to naložbo iz občinskega proračuna namenjenih evrov.

21 40 41 Obnova občinskih in državnih cest, pločnikov, mostov, nove kolesarske povezave Ureditev trga na Raki V letu 2018 je Občina Krško za program modernizacije in obnove občinskih cest iz vira NORP realizirala evrov. Med drugim cestni odseki Stolovnik Raztez, Dolenja vas pri Raki Zabukovje, Planina pri Raki Smečice, Veliki Trn Planina, Gora Golek, Gora Dunaj, Koprivnica Leskovce, Narpel Trška Gora, Leskovec Senuše, Brezje pri Senušah Velika vas, Zdole Čele, Mrzla Planina Zabukovje, Šedem Dovško, Rožno-Presladol, Blanca Brestanica v Dolenjem Leskovcu, Spodnje Dule Ivandol Nemška vas, Sotensko Handija sv. Anton, Senovo Reštanj Belo, krožišče in navezovalna cesta do bazena v Brestanici, Uredili so tudi številne pločnike: na Senovem na Rudarski in Šercerjevi ulici, Rožno Brestanica, na Šolski in Stritarjevi v Krškem, na Zdolah, Urejali in obnavljali so tudi mostove, npr. most v Krškem, v Anžah idr., za kar je občina iz vira NORP namenila evrov, za nove kolesarske poti pa evrov iz tega vira. Za ureditev trga na Raki so v letu 2018 stekle aktivnosti odkupa zemljišč in rušenje objekta, za kar je občina iz vira NORP namenila evrov. Končni cilj je ureditev trga z vso pripadajočo komunalno infrastrukturo fekalno in meteorno kanalizacijo z biološko čistilno napravo za naselji Raka in Cirje, urejenimi parkirišči.

22 42 43 Rekonstrukcija ulic na Vidmu Poslovni objekt na CKŽ 19 Občina Krško je v letu 2018 nadaljevala z rekonstrukcijo ulic na Vidmu Na Resi, Papirniško ulico, Zdolsko in Delavsko, nadaljevala pa z obnovo Kurirske ulice med vrtcem in Zdolsko ulico ter jeseni še z obnovo Cankarjeve ulice. Dela so obsegala obnovo vseh komunalnih vodov (meteorna, fekalna kanalizacija, širokopasovne povezave, vodovod) ter ureditev odvodnjavanja. V 2018 je bilo iz vira NORP za rekonstrukcije ulic na Vidmu realiziranih evrov. V obnovljenem objektu nekdanje železnine v starem mestnem jedru Krškega je Občina Krško v letu 2018 odkupila pritlično etažo, s katero je omogočila prostorske pogoje za zagotavljanje dejavnosti v javnem interesu, namreč v tem objektu bo prostore imela območna enota Zavoda RS za zaposlovanje. V letu 2019 pa je občina kupila tudi 1. nadstropje objekta, kjer ima prostore enota Pomoči na domu Centra za socialno delo Posavje Krško. Za ta objekt je bilo iz vira NORP v letu 2018 realiziranih evrov.

23 44 45 Izgradnja prizidka in obnova gasilskega doma PGE Krško in PGD Videm ob Savi Vzdrževanje in obnova kulturnih spomenikov Občina Krško je v letu 2018 začela z aktivnostmi za izgradnjo prizidka in obnovo gasilskega doma Poklicne gasilske enote Krško in Prostovoljnega gasilskega društva Videm ob Savi. In sicer z izdelavo geološko geomehanskega poročila in projektno dokumentacijo, za kar je iz vira NORP namenila evrov. Vrednost naložbe širitve objekta PGE Krško in PGD Videm ob Savi je sicer ocenjena na 2,8 milijona evrov neto. V obnovljenem objektu nekdanje železnine v starem mestnem jedru Krškega je Občina Krško v letu 2018 odkupila pritlično etažo, s katero je omogočila prostorske pogoje za zagotavljanje dejavnosti v javnem interesu, namreč v tem objektu bo prostore imela območna enota Zavoda RS za zaposlovanje. V letu 2019 pa je občina kupila tudi 1. nadstropje objekta, kjer ima prostore enota Pomoči na domu Centra za socialno delo Posavje Krško. Za ta objekt je bilo iz vira NORP v letu 2018 realiziranih evrov.

24 46 II. faza obnove Hočevarjevega mavzoleja Zaradi specifičnih klimatskih pogojev in poškodb je Hočevarjev mavzolej v mestnem parku postopoma propadal, zato je bila obnova nujna. Potem ko so bila dela 1. faze, ki so obsegala konservatorsko restavratorske posege na kamnitih in kovinskih elementih zunanjosti mavzoleja, zaključena v letu 2017, je v drugi polovici leta 2018 potekala II. faza obnove notranjosti objekta in vitražev. Vrednost obnove je skupaj znašala okoli evrov, od tega je evrov nepovratnih sredstev občina pridobila na javnem razpisu kulturnega ministrstva. Iz vira NORP je bilo v letu za to naložbo realiziranih evrov.

25 48 49 Individualna raba m (krajevne skupnosti: Leskovec, Krško polje, Dolenja vas) do 82 % upravičenih stroškov investicije; ostali v območju občine Krško do 70 % upravičenih stroškov investicije. V leti 2018 je bilo iz sredstev NORP za sofinanciranje individualnih hišnih priključkov in malih čistilnih naprav za komunalne odpadne vode realiziranih evrov. Subvencioniranje komunalnega prispevka Komunalni prispevek kot plačilo dela stroškov gradnje komunalne opreme, ki ga zavezanec plača občini, Občina Krško subvencionira iz vira nadomestila zaradi omejene rabe prostora. In sicer se upoštevajo naslednje olajšave: za enostanovanjske in dvostanovanjske stavbe v višini 88 %, za tri- in večstanovanjske stavbe, stanovanjske stavbe za posebne namene, stavbe splošnega družbenega pomena in druge nestanovanjske stavbe pa višini 75 %. V primeru, da se objekt obstoječih gospodinjstev, ki sodi med enostanovanjske, dvostanovanjske stavbe ali stavbe za rejo živali, nahaja znotraj 1,5-kilometrskega pasu ob NEK, se komunalni prispevek ne zaračuna. Za gradnjo in posodobitev gospodarske javne infrastrukture se komunalni prispevek ne plača. V letu 2018 je bilo za ta namen realiziranih evrov. Sofinanciranje individualnih hišnih kanalizacijskih priključkov in malih čistilnih naprav za komunalne odpadne vode Občina Krško vsako leto izvede javni razpis za sofinanciranje individualnih hišnih priključkov in malih čistilnih naprav za komunalne odpadne vode. Predmet razpisa je sofinanciranje individualnih hišnih kanalizacijskih priključkov in malih čistilnih naprav za komunalne odpadne vode do 50 PE (populacijskih enot) v občini Krško. Na osnovi Uredbe o območjih omejene rabe prostora zaradi jedrskega objekta in o pogojih gradnje objektov na teh območjih so določena naslednja merila glede deleža sofinanciranja: v pasu do m (naselja: Spodnji Stari Grad, Spodnja Libna, Stara vas, Žadovinek) do 95 % upravičenih stroškov investicije; v pasu do Sofinanciranje razlike v ceni vrtcev - dve vrsti olajšav Občinski svet Občine Krško je v letu 2011 sprejel Sklep o načinu porabe dela nadomestila zaradi omejene rabe prostora, iz katerega med drugim izhaja, da se sredstva za zagotavljanje družbene sprejemljivosti ob umeščanju NSRAO namenijo tudi za dodatno sofinanciranje vrtcev v višini do 50 % plačila staršev za vse otroke občine Krško. Dodatno sofinanciranje v višini 50 % plačila staršev se je zagotavljalo do konca septembra 2012, od do je znašalo dodatno sofinanciranje občine 27 % plačila staršev, od pa znaša 30 % plačila staršev. Občina Krško tako priznava za starše, katerih otroci so vključeni v javne vrtce, dve vrsti olajšav, in sicer: dodatno znižanje plačil staršev za 30 % ter, osnova za plačilo staršev, za katere je Občina Krško po veljavni zakonodaji dolžna kriti del cene programa, je najnižja cena istovrstnega programa v javnih vrtcih Občine

26 50 51 Krško. V letu 2018 je bilo za ta namen iz naslova NORP realiziranih evra. Subvencioniranje počitniškega dela mladih podpora mladim pri nabiranju delovnih izkušenj. V sodelovanju z lokalnim gospodarstvom, zlasti obrtno zbornico, podjetjem in zasebnikom Občina Krško že drugo leto zapored subvencionira počitniško delo mladih. Tako imajo mladi več priložnosti za delo, delodajalci pa spoznajo potencialen kader. Iz sredstev NORP je bilo v letu 2018 za ta program namenjenih evrov. Sofinanciranje dodatnih programov v osnovnih šolah Občina Krško sofinancira udeležbo osnovnošolcev na občinskih in državnih tekmovanjih v znanju (jezikovna, matematična, računalniška in druga) in športu. Poleg tega pa sredstva za obdaritev najuspešnejših učencev in dijakov ob zaključku šolanja. Skupaj je bilo za te namene iz NORP v letu 2018 zagotovljenih evrov. Sofinanciranje posvetovalnice za starše in otroke evrov je v letu 2018 Občina Krško namenila sofinanciranju posvetovalnice za otroke in starše v prostorih Zdravstvenega doma Krško. Gre za zgodnje obravnave otrok z razvojnimi motnjami, obravnavo otrok s posebnimi potrebami, otrok in mladostnikov s čustvenimi težavami, s težavami v socialni integraciji, psihosocialnimi ter psihiatričnimi težavami Glavno vodilo dela v posvetovalnici je pomagati ljudem v stiski in jim pomagati do kakovostnega življenja, ki temelji na strokovni specializirani individualni in/ali timski obravnavi razvojnih težav in razvojnih odklonov, učnih težav, psihosocialnih, čustvenih in vedenjskih težav otrok in mladostnikov. Sofinanciranje letovanja šestošolcev Občina Krško vsako leto generaciji otrok 6. razredov v vseh osnovnih šolah financira 11-dnevno letovanje v počitniškem naselju v Nerezinah, hkrati pa vsako leto sofinancira letovanje otrok z medicinsko indikacijo. V letu 2018 je bilo za ta namen iz NORP realiziranih evrov. Brezplačna šola v naravi Občina Krško zagotavlja vsakemu učencu sredstva za izvedbo celotne šole v naravi, in sicer v višini plačila, ki bi bremenilo starše. Fakulteta za energetiko V okviru Inštituta za energetiko Fakultete za energetiko UM deluje tudi Laboratorij za jedrsko energetiko Fakulteta za energetiko Univerze v Mariboru razen primarne dejavnosti izobraževanja opravlja tudi raziskovalno dejavnost s področja energetike. Infrastruktura in potrebna oprema za potrebe raziskovanja sta umeščeni v kompleks Inštituta za energetiko, ki se nahaja v Poslovni coni Vrbina, kjer se opravljajo interdisciplinarne raziskave s poudarkom na raziskovalni odličnosti. V obliki izvajanja temeljnih in aplikativnih raziskav se oblikujejo nova znanja, novi izdelki, procesi in storitve, ki dvigujejo konkurenčnost gospodarstva. S tem Inštitut za energetiko v okviru svojega poslanstva prispeva k trajnostnemu razvoju družbe. V okviru Inštituta za energetiko FE UM delujejo naslednji laboratoriji: Laboratorij za alternativne, aero in hidro energetske tehnologije; Laboratorij za aplikativno elektrotehniko; Laboratorij za ekologijo in varstvo okolja; Laboratorij za električne stroje in pogoje; Laboratorij za energetske pretvorbe; Laboratorij za energetski management in inženiring; Laboratorij za jedrsko energetiko; Laboratorij za termomehaniko, termoenergetiko in nanotehnologije ter Laboratorij za virtualni inženiring. Laboratorij za jedrsko energetiko, ki ga vodi zasl. prof. dr. Bruno Cvikl, se ukvarja s sevalnim nadzorom delovnega okolja, tako z enostavnimi meritvami radioaktivnosti, kot tudi z zahtevnejšimi meritvami, ki se izvajajo z občutljivim scintilacijskim gama spektrometrom in alfa spektrometrom. Oprema omogoča vključitev v razvojno in raziskovalno delo v povezavi s prihodnjim odlagališčem radioaktivnih odpadkov ter delovanjem obstoječega jedrskega objekta. Laboratorij prav tako razpolaga s sistemom za vakuumsko nanašanje tankih plasti, ki je podprt z opremo za karakterizacijo električnih značilnosti različnih struktur. Sistem omogoča nanašanje anorganskih snovi, pa tudi plasti organskih polprevodnikov, ki lahko služijo kot osnova za detektorje ionizirajočih sevanj. Dosedanji rezultati laboratorija potrjujejo sposobnost izdelave različne tankoplastne strukture organskih polprevodnikov, ki so praktično uporabne za detekcijo in meritev ionizirajočih sevanj. Rezultati uspešnega znanstveno raziskovalnega dela se vključujejo tudi v učne enote s področja jedrske energetike, ki jih študenti energetike v Krškem in Velenju poslušajo v okviru obveznih in izbirnih učnih vsebin študijskih programov na vseh treh stopnjah študija. Študentje druge stopnje študija opravljajo obvezne laboratorijske vaje, kjer se seznanijo z osnovami meritev radioaktivnosti, med drugim tudi z meritvami povezanih z radonom v okolju. Fakulteta za energetiko Univerze v Mariboru je tesno vpeta v okolje, v katerem izvaja pedagoško in raziskovalno dejavnost. Fakulteta aktivno sodeluje s podjetji ter raziskovalnimi in visokošolskimi institucijami v Sloveniji in tujini. Zelo pomembno je tudi sodelovanje z Občino Krško, ki je bila ena izmed pobudnic za ustanovitev Fakultete za energetiko in je zagotovila tudi prostorske pogoje za pedagoško in raziskovalno delo Fakultete za energetiko v Krškem.

27 52 53 Za eno šolo v naravi, ki jo sofinancira Ministrstvo za šolstvo in šport, Občina Krško zagotavlja sredstva v višini stroška izvedbe šole v naravi, zmanjšanega za višino sredstev, sofinanciranih s strani Ministrstva za šolstvo in šport. Zimska šola v naravi se izvaja v kraju, ki ga šole izberejo same, letna šola v naravi pa v Turističnem naselju v Nerezinah, v objektih Zveze prijateljev mladine Krško. V letu 2018 je bilo za ta namen realiziranih evrov. Novoletne prireditve in obdaritve otrok Za novoletne obdaritve otrok, ki potekajo v sklopu prireditev Zveze prijateljev mladine Krško, Občina Krško zagotovi sredstva za darila in izvedbo prireditev, v letu 2018 je bilo za ta namen realiziranih evrov. 300 evrov ob rojstvu otroka V skladu z Odlokom o socialno varstvenih pomočeh iz sredstev proračuna občine Krško financiramo pomoč ob rojstvu otroka, ki od dalje znaša 300 eur. V letu 2018 je bilo za ta namen iz NORP realiziranih evrov. Subvencioniranje pomoči na domu Za osebe, stare nad 65 let, ki jim občasna pomoč ali nekajurna dnevna pomoč omogoča bivanje doma, za osebe s statusom invalida, za invalide prve kategorije, kronično bolne osebe in osebe z dolgotrajnimi okvarami zdravja ter za hudo bolne otroke ali otroke s težko motnjo v telesnem in duševnem razvoju, je v občini Krško organizirana storitev pomoči na domu, ki jo izvaja Center za socialno delo Krško. Ceno storitve pomoči na domu občina subvencionira v višini 70 % (zakonska obveza znaša 50 %), prav tako krije vse stroške vodenja postopka. Po Uredbi o merilih za določanje oprostitev pri plačilu socialnovarstvene storitve, pa lahko upravičenci uveljavljajo tudi dodatne olajšave pri plačilu storitve. V letu 2018 je bilo iz naslova NORP realiziranih evrov. Subvencija mestnega prometa Občina Krško subvencionira stroške mestnega avtobusa, število potnikov pa se vsako leto povečuje. Dodali smo še dve dodatni liniji v dopoldanskem času in v času šolskega pouka. V letu 2018 je bilo za ta namen iz naslova NORP realiziranih evrov. Javna dela Javna dela so namenjena aktiviranju brezposelnih oseb, njihovi socialni vključenosti, ohranitvi ali razvoju delovnih sposobnosti ter spodbujanju razvoja novih delovnih mest, in se izvajajo na programih kulture, dela z mladimi, varstva in vzgoje predšolskih otrok ter osnovnega šolstva, na programih socialnega varstva in športa. V 2018 je bilo iz NORP za ta namen realiziranih evrov. Individualna nadomestila Na območju omejen rabe prostora, ki je krožno območje z radijem 1500 metrov okoli jedrske elektrarne, pripada prebivalcem nadomestilo zaradi omejene rabe prostora na podlagi sprejete zakonodaje. Na podlagi sprejetega odloka o dodeljevanju individualnih nadomestil na območju omejene rabe prostora zaradi jedrskih objektov v občini Krško (Ur. List RS, št. 76/10 in 81/11) in na podlagi podanih vlog se upravičencem dodeli individualna nadomestila. V letu 2018 je bilo vsem, ki so izpolnjevali pogoje, izplačano nadomestilo v skupni višini evrov, in sicer 217 upravičencem. Izvajanje javne gasilske službe in varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami V skladu z Uredbo o merilih za določitev višine nadomestila zaradi omejene rabe prostora in zaradi načrtovanja intervencijskih ukrepov na območju jedrskega objekta, ki je začela veljati s 1. januarjem 2015, je po določbi 11. člena glede razpolaganja z nadomestilom in dajatvijo v drugem členu določeno, da mora občina zagotoviti, da se s sredstvi, pridobljenimi na podlagi plačil dajatev, zagotovi načrtovanje in izvajanje intervencijskih ukrepov. V letu 2018 je bilo iz naslova nadomestila zaradi omejene rabe prostora za usposabljanje in delovanje zaščite in reševanja, za sofinanciranje delovanja Gasilske zveze Krško in prostovoljnih gasilskih društev ter Poklicne gasilske enote ter za nakup opreme za gasilska društva in tehnike za PGE namenjenih skupno evrov.