»Merjenje učinkovitosti sistema izobraževanja in usposabljanja za izboljšanje usposobljenosti izobraževalcev odraslih« (PIAAC) Predstavitev projekta

Transkripcija

1 FUNKCIONALNA PISMENOST MLADIH Predstavitev projekta PIAAC, s poudarki na mlajših odraslih s končano V. stopnjo izobrazbe Strokovni dogodek EPUO, Šolski center Celje, 20. april 2015 Mag. E. Možina, Andragoški center Slovenije

2 VSEBINA Uvod Raziskave o pismenosti /mladih Rezultati PIAAC in podlage za politike Pričakovanja za Slovenijo Kako do boljše pismenosti mladih?

3 Pismenost spet (nekoliko) v središču pozornosti politik in stroke Razlogi: Objava rezultatov raziskave PIAAC za države iz prvega kroga, oktobra 2013 Objava rezultatov PISA 2012, novembra 2013 EU raven: - Priporočila o politikah pismenosti Delovna skupina za IO, Analize in poročila: ET Monitor 2014, Eurydice report AET EPALE portal za izobraževanje in širitev dobrih praks, april 2015 Slovenija: - ReNPIO in novo programsko obdobje ESS (obsega razvoj kompetenc odraslih) Parada učenja EPUO na temo razvoja temeljnih zmožnosti Obuditev nacionalne ekspertne skupine za dopolnitev strategije pismenosti Izvedba raziskave PIAAC v Sloveniji

4 O čem govorimo? Opredelitev v Nacionalni strategiji pismenosti iz leta 2006 Pismenost je trajno razvijajoča se zmožnost posameznikov, da uporabljajo družbeno dogovorjene sisteme simbolov za sprejemanje, razumevanje, tvorjenje in uporabo besedil za življenje v družini, šoli, na delovnem mestu in v družbi. Pridobljeno znanje in spretnosti ter razvite sposobnosti posamezniku omogočajo uspešno in ustvarjalno osebnostno rast ter odgovorno delovanje v poklicnem in družbenem življenju. Poleg zmožnosti branja, pisanja in računanja, ki veljajo za temeljne zmožnosti pismenosti, se danes poudarja tudi pomen drugih zmožnosti (npr. poslušanje) in novih pismenosti, kot so informacijska, digitalna, medijska pismenost in druge, ki so pomembne za uspešno delovanje v družbi. Kot zmožnost in družbena praksa se pismenosti pridobivajo in razvijajo vse življenje v različnih okoliščinah in na različnih področjih ter prežemajo vse človekove dejavnosti.

5 Nekateri družbeni izzivi Slovenije v prihodnjih letih Po podatkih CEDEFOP je Slovenija država, ki se bo soočila z največjim upadom priložnosti in delovnih mest za nekvalificirane delavce. Število delovnih mest, ki zahtevajo nizko usposobljenost se bo zmanjšalo za 40% do leta Povpraševanje po srednje kvalificiranih delavci se bo zmanjšalo za 20%, medtem ko se po povpraševanje po visoko kvalificiranih delavcih povečalo za 20% (v ET Monitor 2014 Slovenia, stran 6). Slovenija se že danes uvršča med države EU z najhitrejšim staranjem prebivalstva. Po napovedih EUROSTAT bo leta 2015 v celotni EU dvakrat toliko starejših kot otrok, Slovenija pa naj bi tako razmerje dosegla že leta 2035 (Eurostat, 2011). Delež odraslih po 55 letu, ki so aktivni na trgu dela je med najmanjšimi v EU in tudi med članicami OECD. Izobraževalni sistem v Sloveniji po merilih raziskave OECD PISA daje mešane rezultate, rezultati v naravoslovju so nad povprečjem OECD, v bralni pismenosti pa pod povprečjem držav OECD.

6 Kaj nam povedo raziskave o pismenosti / mladih in populacije?

7 Predmet raziskave PIAAC Raziskava spretnosti odraslih (PIAAC) ocenjuje, kako odrasli obvladajo tri spretnosti za procesiranje informacij, ki so bistvene za polno sodelovanje v gospodarstvih in družbah enaindvajsetega stoletja, ki temeljijo na znanju: besedilna pismenost, matematična pismenost, in reševanje problemov v tehnološko bogatih okoljih, (osnovna bralna zmožnost) Kot dokazujejo rezultati PIAAC so to ključne spretnosti za procesiranje informacij«, ker so: nujne za integracijo in udeležbo na trgu delovne sile, v izobraževanju in usposabljanju ter v družbenem in državljanskem življenju; prenosljive, saj so relevantne v mnogih družbenih kontekstih in delovnih situacijah; in učljive, torej podvržene vplivu politike.

8 Piramida spretnosti in kompetenc na delovnem mestu Specifične za podjetje ali delovno mesto Ne-prenosljive Spretnosti za delo Tehnične Analitične, reševanje problemov Odnosi med sodelavci Prenosljive Temeljne spretnosti Motorične Računanje Branje in pisanje Učenje učenja Komunikacijske Prenosljive

9 Pomen spretnosti merjenih v PIAAC Besedilna pismenost, matematična pismenost in reševanje problemov so kompetence, ki so bistvene za funkcioniranje v sodobnem svetu, za opravljanje neštetih nalog, ki se jih morajo odrasli lotiti v različnih življenjskih kontekstih. tvorijo osnovo za razvijanje kognitivnih spretnosti višjega reda, kot je analitično mišljenje, in so bistvene za pridobitev dostopa do specifičnih področij znanja in njihovega razumevanja. so relevantne v številnih življenjskih kontekstih, od izobraževanja in dela do življenja doma ter občevanja z javnimi organi. v družbi, ki je bogata z informacijami in v kateri so informacije v obliki besedila (natisnjene ali digitalne) splošno prisotne, je sposobnost branja in odzivanja na podlagi tekstovnih informacij bistvena, pa naj gre za razumevanje navodil za uporabnika na zavojčku zdravil, primeren odziv na sporočilo kolega ali nadrejenega v službi ali vpisovanje otroka v šolo. matematična pismenost je bistvena na večini področij življenja, od kupovanja in prodajanja blaga, razumevanja pokojninskih pravic do načrtovanja delovnega dne. sposobnost upravljanja z informacijami in reševanja problemov v tehnološko bogatih okoljih dostopanje, vrednotenje, analiziranje in sporočanje informacij postaja tako pomembna kot razumevanje in interpretacija tekstovnih informacij ter sposobnost obvladovanja matematičnih vsebin. Uporaba informacijske in komunikacijske tehnologije (IKT) je postala karakteristika večine delovnih mest, izobraževanja in vsakodnevnega življenja.

10 Kaj torej meri PIAAC? Program for the International Assessment of Adult Competencies daje vpogled v zalogo temeljnih spretnosti za procesiranje informacij v populaciji in v to kako se te spretnosti in kompetence uporabljajo v kontekstu dela in vsakdanjega življenja: - Kaj odrasli zmorejo na področju pismenosti, matematične pismenosti, reševanju problemov v tehnološko bogatih okoljih - Katere druge posredno merjene spretnosti imajo (timsko delo.) - Kako so določene demografske značilnosti povezane s kompetencami - Kako odrasli uporabljajo spretnosti na delovnem mestu - Kako se spretnosti razvijajo, vzdržujejo in izgubljajo - Povezanost med spretnostmi in ekonomskim in socialnim položajem - Povezanost med kompetencami aktivnostjo na trgu dela, dohodkom, zdravjem, družbeno in politično participacijo.

11 Raziskava o kompetencah odraslih 24 sodelujočih držav

12 Raziskava o kompetencah odraslih 33 sodelujočih držav

13 PIAAC na kratko 200 tisoč odraslih Preko 724 milijonov odraslih od let v 33 državah Je sodelovalo v mednarodno primerljivi raziskavi. o besedilni in matematični pismenosti ter reševanju problemov v tehnološko bogatih okoljih. Raziskava je potekala na računalniku ali na papirju.

14 PIAAC na kratko Vzorci odraslih so obsegali tisoč odraslih 5165 odraslih v Sloveniji Odrasli z zelo šibko besedilno pismenostjo so reševali samo naloge iz bralne pismenosti 40 minut je trajala anketa o demografskih podatkih. V raziskavi smo zbirali podatke o generičnih spretnostih kot je sodelovanje z drugimi, organiziranje časa pri delu.

15 Primeri testnih nalog v PIAAC

16 Primer matematične naloge

17 Primer matematične naloge

18 Primer naloge za besedilno pismenost

19 Reševanje problemov v TBO primer naloge

20 Kaj kažejo rezultati PIAAC in kaj to pomeni za politike?

21 To, da kar ljudje vedo in kar zmorejo narediti s svojim znanjem, bistveno vpliva na njihove možnosti v življenju.

22 Odrasli z najvišjimi dosežki v pismenosti imajo višje plače, so boljšega zdravja, so politično in družbeno bolj aktivni, so zaposleni.

23 Odrasli z nižjimi dosežki

24 Znanja, spretnosti in kompetence vplivajo na življenje posameznikov in usmerjajo gospodarstva Države z nižjo ravnijo kompetenc v populaciji tvegajo slabšo konkurenčnost v svetovnem gospodarstvu, saj bodo ta vse bolj odvisna od znanja in kompetenc: Če velik del odraslih nima dovolj razvitih bralnih in matematičnih spretnosti, je težje uvesti in razširjati tehnologije za izboljšanje produktivnosti in tako je lahko motena organizacija dela. Neenakost v kompetencah se kaže v neenakosti v dohodku: Povprečna urna postavka delavcev, ki obvladajo kompleksno sklepanje in znajo ovrednotiti subtilna sporočila in argumente v pisnih besedilih, je več kot 60 % višja kot pri delavcih, ki zmorejo v najboljšem primeru brati le sorazmerno kratka besedila in v njih poiskati eno samo informacijo.

25 Učinkovita raba spretnosti Na boljše ekonomske in socialne rezultate bomo lahko vplivali le, če bodo spretnosti izrabljene učinkovito.

26 Produktivnost in branje pri delu

27 Raven in distribucija spretnosti se bistveno razlikuje med državami Največje razlike pa so v populacijah odraslih znotraj držav, večina držav ima pomemben delež odraslih, ki težko shajajo zaradi prenizke ravni spretnosti.

28 Dosežki v tehnološko bogatem okolju

29 Dosežki v starostnih obdobjih

30 Spretnosti mladih in starejših generacij

31 Formalno izobraževanje je ključnega pomena za razvoj temeljnih zmožnosti.

32 Primerjava povprečnih rezultatov v PISI in v PIAAC Povprečni rezultati v matematiki 2003 in povprečni rezultati v PIAAC 2012, let

33 Uspeh se vse bolj meri v tem, katere spretnosti smo pridobili po končanem šolanju.

34 Udeležba v izobraževanju odraslih glede na dosežke v pismenosti.

35 Udeležba v izobraževanju odraslih glede na doseženo izobrazbo.

36 vendar pa več izobraževanja ne pomeni avtomatično boljših spretnosti.

37 Odrasli s terciarno stopnjo izobrazbe v Italiji imajo enake kompetence kot srednješolsko izobraženi Japonci.

38 Delež delavcev, ki so nad-izobraženi in pod-izobraženi, ter nad-usposobljeni in pod-usposobljeni

39 Kako se države odzivajo na rezultate PIAAC? V okviru Strategije spretnosti: Določajo prioritete pri investiranju v kompetence Kombinirajo kratkoročne in dolgoročne ukrepe Investirajo v vseživljenjsko učenje Pritegnejo vse sektorske politike Usklajujejo se med politikami na različnih ravneh in med različnimi deležniki

40 Kaj lahko pričakujemo v PIAAC v Sloveniji na podlagi rezultatov raziskave pismenosti pred 15 leti?

41 Rezultati raziskave OECD o pismenosti odraslih 1998 v Sloveniji, so pokazali naslednjo podobo: - Zaostanek Slovenije na vseh merjenih področjih v mednarodnem merilu - Velike razlike med bolj in manj izobraženimi - Velike razlike med starejšimi in mlajšimi - Velike razlike med šolajočo mladino in mladimi, ki so zgodaj opustili šolanje - Velik vpliv izobrazbe staršev na dosežke v pismenosti - Velike razlike prebivalci urbanih središč in podeželjem - Velike razlike med delovnimi mesti glede priložnosti za branje

42 Pismenost in izobrazba Slika: Povprečni pisni dosežki odraslih glede na končano šolo raven 2.raven raven 175 besedilna dokumentacijska računska več kot srednja šol a srednja šol a manj kot srednja šol a

43 Izobrazba staršev in pismenost Izobrazba matere in pismenost otrok, IALS raven 2.raven 1.raven 125 ni se šolala manj kot OŠ osnovna šola poklicna šola srednja šola višja šola in več izobrazba matere

44 PISA 2002, zavzetost za branje in dosežki v pismenosti Socialno-ekonomski status: nizek srednji visok nizka zavzetost srednja zavzetost visoka zavzetost

45 Izobrazba in pismenost Manj izobraženi odrasli z dosežki na najvišji ravni pismenosti, IALS 1998 Čile Švedska Nemčija Češka Danska Norveška Nizozemska Belgija Finska Australija V. Britanija Švica (it.) N. Zelandija Kanada Švica (nem.) Irska Švica (fr.) ZDA Poljska Portugalska Madžarska SLOVENIJA

46 ZDA N. Zelandija Irska Čile V. Britanija Češka Kanada Portugalska Švedska Švica Nemčija Nizozemska Norveška Danska Madžarska Belgija Avstralija Poljska Finska SLOVENIJA Starost, izobrazba in pismenost Odrasli s končano SŠ, po starostnih razredih in povprečni dosežki v pismenosti, IALS let let let let 175

47 Starost in pismenost Ravni pismenosti in starostni razredi, IALS raven 2.raven 3.raven 4.,5.raven

48 Nemčija N. Zelandija V. Britanija Finska Švica ZDA Avstralija Danksa Madžarska Norveška Češka Kanada Nizozemska Irska SLOVENIJA Belgija Čile Portugalska Poljska Branje pri delu Indeks rabe branja pri delu in dokumentacijska pismenost, IALS ,5 4 3,5 3 2,5 2 1,5 1. raven 2. raven 3. raven 4/5. raven 1 0,5 0 Vir: Raziskava Pismenost odraslih in udeležba v izobraževanju, 1998

49 Nizozemska Madžarska Norveška Danska Vir: Raziskava Pismenost odraslih in udeležba v izobraževanju, 1998 Švedska N. Zelandija Finska Češka Švica ZDA* Nemčija Belgija V. Britanija Čile Poljska Irska Slovenija Portugalska Pismenost mlajših odraslih Povprečni pisni dosežki mladih od let v besedilni pismenosti, IALS rav en rav en rav en raven 175 študenti (20-24 let) odrasli (20-24 let)

50 Pismenost mlajših odraslih Povprečni pisni dosežki mladih od let v besedilni pismenosti, IALS raven raven dijaki (16-19 let) ostali (16-19 let) raven raven 175 Norveška Švedska Švica Nemčija Nizozemska Finska ZDA Danska V. Britanija N. Zelandija Madžarska Češka Čile Irska Belgija Poljska Slovenija Portugalska

51 Kako do boljše pismenosti mladih?

52 Kako se je Slovenija odzvala na rezultate raziskav o pismenosti? Pripravljene 3 nacionalne strategije za razvoj pismenosti, ki niso bile implementirane: 1. Strategija za dvig pismenosti odraslih, Nacionalna strategija za razvoj pismenosti, Smernice za razvoj temeljnih spretnosti na delovnem mestu, 2007 (dostopne so na spletni strani ACS in MIZŠ)

53 Nacionalna strategija za razvoj pismenosti, SREDNJA ŠOLA Cilji razvoja bralne pismenosti v srednji šoli Razvijati: zmožnost kritičnega poslušanja, bralno zmožnost z učinkovito uporabo bralnih strategij in kritično branje različnih vrst besedil, zmožnost tvorjenja učinkovitih govornih in pisnih besedil glede na različne teme, okoliščine in namene, učinkovite jezikovne rabe za samostojno delo z besedili (za nadaljnji študij oz. za osebni razvoj in delovanje v poklicu in družbi), kritično rabo medijev in zavedanje, da razvoj znanj in tehnologij spreminja strategije za samostojno izbiro in povečuje možnosti izbire za pridobivanje, analizo, sintezo, vrednotenje in ustvarjalno rabo ter predstavitev informacij na vseh ravneh in na različnih področjih.

54 Kako do boljše pismenosti mladih? Strokovnjaki: Dr. Sonja Pečjak, Filozofska fakulteta, novinarska konferenca ob objavi rezultatov PISA 2012:» je treba spremeniti šolsko kulturo, da bodo učitelji razumeli, da je branje osnovna kognitivna sposobnost. To je proces, ki traja tudi še v srednji šoli.»učitelj naravoslovja v devetem razredu ne more pričakovati, da se bo učenec znal učiti iz učbenika. To jih je treba najprej naučiti. Že to je problem, ker v učbenike ne smejo pisati, saj jih morajo vrniti čiste. Razvoj pismenosti je stvar slehernega učitelja, ne le jezikoslovnih učiteljev.«dr. Fani Nolimal, Zavod za šolstvo, novinarska konferenca ob objavi rezultatov PISA 2012:» dosegli smo uspehe tam, kjer je bralna pismenost postala skupni cilj šole in kjer so jo umestili v letne delovne načrte..«

55 Primer Norveške - ukrepi za izboljšanje spretnosti in zavzetosti za branje PISA 2000 Norveški 15 letniki so dosegli povprečen rezultate v branju matematiki in naravoslovju, velike razlike med spoloma, dečki med najmanj zavzetimi bralci. Rezultati so spodbudili prizadevanja za boljšo bralno pismenost na nacionalni in lokalni ravni, na testu PISA 2009 je Norveška beležila vidno boljše rezultate. Sprejeti so bili 3 glavni ukrepi 1. Ukrep: Strategija Naredite prostor branju 2002 (pripravilo ministrstvo za izobraževanje). 2. Ukrep: Uvedba nacionalnih preizkusov branja za vse dijake 4,7,10,11 razreda, v letih 2004 in 2005 in v 4,8,9 razredu v 2006 (po premoru). 3. Ukrep: Reforma promocije znanja, ki je vključevala nov kurikulum, z močnim poudarkom na petih osnovnih spretnostih med predmeti: na primarni, nižji sekundarni in višji sekundarni stopnji izobraževanja. Vir: Dr. Astrid Roe, University of Oslo, Zbornik posveta o bralni pismenosti, Brdo pri Kranju 2011

56 Primer Norveške - ukrepi za izboljšanje spretnosti in zavzetosti za branje - nadaljevanje 1. Ukrep: Strategija Naredite prostor branju 2002 (pripravilo ministrstvo za izobraževanje). Cilji ukrepa: Izboljšati bralne spretnosti ter navdušiti otroke in mladostnike za branje, predvsem dečke in deklice z nizkimi dosežki. Izboljšati znanja in spretnosti učiteljev za poučevanje branja, spodbujati uporabo knjižnic. Oskrbeti knjižnice z literaturo in osvestiti norveško družbo o tem, kako pomembno je branje za učenje, osvajanje kulturnih spretnosti, kakovosti življenja, aktivno udeležbo v delovnem okolju in spoštovanje demokracije. Večina šol je imela lastnega specialista za spodbujanje branja. Povsod je postala skrb za branje bolj sistematična, zgledovali so se in prilagajali Avstralski program za zgodnje spodbujanje branja Guided Reading, ki so ga začeli uvajati še prej na Novi Zelandiji. Učitelji so se vse bolj posluževali drugih anglosaksonskih primerov (dialoško poučevanje in avtentično ocenjevanje, to pomeni, da učitelj spremlja učenčevo branje med rednim delom med poukom). Učitelji na srednji šoli so prav tako dojeli, da učenci na tej stopnji še ne berejo dovolj dobro, ter da morajo pozornost branju in razumevanju namenjati tudi na tej stopnji.

57 Primer Norveške - ukrepi za izboljšanje spretnosti in zavzetosti za branje - nadaljevanje Ukrep: Uvedba nacionalnih preizkusov branja za vse dijake 4,7,10,11 razreda, v letih 2004 in 2005 in v 4,8,9 razredu v 2006 (po premoru). Nacionalni testi znanja so bili zamišljeni kot vir informacij o učenčevih osnovnih spretnostih, ter kot podlaga za izboljšave in razvoj v okviru posamezne šole, temeljijo na opisu branja kot temeljne spretnosti za vsak šolski predmet (na primer za naravoslovje in družboslovne predmete). Za razumevanje in uporabo v pedagoške namene so bile posamezne ravni branja natančno razložene in opisane. Poleg opisov so tudi navodila za učitelja, kako naj učitelj ravna, da lahko pomaga učencem dosegati boljšo raven branja. Na primer test za 8. in 9. razred je obsegal 90 minut, vseboval je 8-10 besedil in vprašanj. Podobno kot v PISI so bili uporabljena različna besedila, v glavnem avtentična in niso bila pripravljena izključno za potrebe testiranja % vprašanj je bilo odprtih, ostala so bila zaprtega tipa. Naloge so razdeljene na tri tipe: iskanje informacij, interpretacija in refleksija. Vsebina testa iz leta 2009 je bila: o o o o o o o o Grafično prikazani podatki (s področja znanosti) Odlomek iz Norveškega leposlovja Časopisni članek o višinski slabosti Strip Kritika knjige Vozni red za ladje Članek o novi vrsti žvečilnega gumija Študentski blog na temo omejitve starosti pri volitvah.

58 Primer Norveške - ukrepi za izboljšanje spretnosti in zavzetosti za branje - nadaljevanje Ukrep: Reforma promocije znanja, ki je vključevala nov kurikulum, z močnim poudarkom na petih osnovnih spretnostih med predmeti: na primarni, nižji sekundarni in višji sekundarni stopnji izobraževanja. Pet poudarjenih spretnosti pa je: govorne spretnosti, spretnosti pisanja, branja, matematična in digitalna pismenost. Osnovne spretnosti so bile vključene v učne cilje za vse posamezne predmete in so postale tudi del te kompetence. Strokovnjaki, ki so sodelovali v PISI, PIRLS so opredelili, kaj pomeni bralna pismenosti v okviru posameznih predmetov, npr. 'Zmožnost branja naravoslovja pomeni, zbiranje informacij, interpretacija in refleksija na vsebino naravoslovnih besedil, brošur, časopisnih člankov, knjig in informacij z interneta. Branja na področju naravoslovja vključuje tudi branje priročnikov, receptov, preglednic, slikovno prikazanih podatkov in simbolov. ' Zmožnost branja v družboslovju pomeni branje, pregled, interpretacija in refleksija na besedila, ki vsebujejo podatke in različno težka prozna besedila z namenom, da seznanimo z različnimi obdobji, kraji in ljudmi. Zmožnost branja tudi pomeni procesiranje informacij iz slik, filmov, risb, grafov, preglednic, zemljevidov in globusov. Če želimo razumeti in dejavno sodelovati v družbi v kateri živimo, potem moramo biti zmožni brati in zbirati informacije iz leksikonov in slovarjev, časopisov in interneta, ter sprejemati te informacije kritično.

59 Hvala za pozornost in veliko uspehov pri izboljševanju spretnosti in zavzetosti za branje pri vaši dijakih in odraslih udeležencih!