Microsoft Word - Predgovor.doc

Velikost: px
Začni prikazovanje s strani:

Download "Microsoft Word - Predgovor.doc"

Transkripcija

1 PETO POGLAVJE 5.01 Definicija: Finančne transakcije so transakcije s finančnimi sredstvi in obveznostmi med institucionalnimi enotami ter med institucionalnimi enotami in tujino Glede na opredelitev transakcije (glej odstavek 1.33) so finančne transakcije vzajemno delovanje med institucionalnimi enotami ter med institucionalnimi enotami in tujino na osnovi medsebojnega sporazuma, ki zajema hkraten nastanek ali likvidacijo finančnega sredstva in nasprotne obveznosti, spremembo lastništva finančnega sredstva ali prevzem obveznosti Finančna sredstva so ekonomska sredstva, ki zajemajo plačilna sredstva, finančne terjatve in ekonomska sredstva, ki so po naravi podobna finančnim terjatvam Plačilna sredstva so denarno zlato, posebne pravice črpanja, gotovina in prenosljive vloge. Finančne terjatve dajejo lastnikom (upnikom) pravico, da brez nasprotne dajatve prejmejo plačilo ali vrsto plačil od drugih institucionalnih enot (dolžnikov), ki so prevzele nasprotne obveznosti. Primeri ekonomskih sredstev, ki so po naravi podobna finančnim terjatvam, so delnice in drug lastniški kapital ter deloma pogojna sredstva. Institucionalne enote, ki izdajajo takšna finančna sredstva, s tem prevzamejo nasprotno obveznost Pogojna sredstva so pogodbeni dogovori med institucionalnimi enotami ter med institucionalnimi enotami in tujino, ki določajo pogoje, enega ali več, ki morajo biti izpolnjeni, preden se finančna transakcija izvede. Primeri so plačilne garancije, ki jih daje tretja oseba, akreditivi, kreditne linije, instrumenti zajamčenega vpisa vrednostnih papirjev (NIF) in vrsta izvedenih instrumentov. Pogojna sredstva so finančna sredstva, kadar imajo sami pogodbeni dogovori tržno vrednost, ker se z njimi lahko trguje ali so lahko pobotani na trgu. V drugih primerih pogojna sredstva v sistemu niso zajeta Finančna sredstva se delijo na sedem skupin: denarno zlato in posebne pravice črpanja (AF.1), gotovina in vloge (AF.2), vrednostni papirji razen delnic (AF.3), posojila (AF.4), delnice in drug lastniški kapital (AF.5), zavarovalne tehnične rezervacije (AF.6) ter druge terjatve in obveznosti (AF.7) V sistemu ima vsako finančno sredstvo nasprotno obveznost, razen finančnih sredstev v skupini denarno zlato in posebne pravice črpanja (AF.1). Obveznosti se skladno s skupinami nasprotnih finančnih sredstev delijo na šest skupin Klasifikacija finančnih transakcij je skladna s klasifikacijo finančnih sredstev in obveznosti. Finančne transakcije se delijo na sedem skupin: transakcije z denarnim zlatom in posebnimi pravicami črpanja (F.1), transakcije z gotovino in vlogami (F.2), transakcije z vrednostnimi papirji razen z delnicami (F.3), transakcije s posojili (F.4), transakcije z delnicami in drugim lastniškim kapitalom (F.5), transakcije z zavarovalnimi tehničnimi rezervacijami (F.6) ter transakcije z drugimi terjatvami in obveznostmi (F.7) Imetja finančnih sredstev in neporavnane obveznosti (sektorja ali tujine) v določenem trenutku so prikazani v bilanci stanja (glej 7. poglavje). Posledice finančnih transakcij so spremembe v bilancah stanja. Vendar pa so spremembe med začetno in končno bilanco stanja lahko posledica tudi drugih tokov (glej 6. poglavje), in ne rezultat vzajemnega delovanja med institucionalnimi enotami ali med institucionalnimi enotami in tujino na osnovi medsebojnega sporazuma. Drugi tokovi se delijo na revalorizacijo finančnih sredstev in obveznosti ter 1 Zavarovalne tehnične rezervacije (AF.6) so brezpogojne obveznosti zavarovalnih družb in pokojninskih skladov, nasprotna finančna sredstva individualnih zavarovancev ali upravičencev pa so v večini primerov pogojna sredstva. 135

2 EVROPSKI SISTEM RAČUNOV na spremembe obsega finančnih sredstev in obveznosti, ki niso posledica finančnih transakcij. Prvi so prikazani v računu revalorizacije, drugi pa v računu drugih sprememb obsega sredstev v postavkah izgube zaradi katastrof, zasegi brez nadomestila, druge spremembe obsega finančnih sredstev in obveznosti d. n. ter spremembe v klasifikacijah in strukturi Finančne transakcije med institucionalnimi enotami so prikazane v finančnih računih sektorjev, ki so udeleženi v transakcijah. Finančne transakcije med institucionalnimi enotami in tujino so prikazane v finančnih računih udeleženih sektorjev in v zunanjem finančnem računu, tj. v finančnem račun tujine (glej 8. poglavje). Finančni račun (sektorja ali tujine) na levi strani prikazuje pridobitve manj odtujitve finančnih sredstev, na desni pa prevzeme obveznosti manj njihova odplačila. Izravnalna postavka finančnega računa, tj. neto pridobitve finančnih sredstev manj neto prevzemi obveznosti, je neto posojanje (+) / neto izposojanje (-) (B.9) Finančni račun sektorja je lahko konsolidiran ali nekonsolidiran. Nekonsolidiran finančni račun sektorja kaže spremembe finančnih sredstev in obveznosti, ki so posledica vseh finančnih transakcij, v katerih so bile udeležene institucionalne enote, uvrščene v sektor. Konsolidiran finančni račun sektorja kaže spremembe finančnih sredstev in obveznosti, ki so posledica finančnih transakcij med institucionalnimi enotami, uvrščenimi v sektor, ter drugimi institucionalnimi enotami ali tujino. Finančne transakcije med institucionalnimi enotami, uvrščenimi v isti sektor, so v konsolidiranem računu v nasprotju z nekonsolidiranim računom izločene. Zunanji finančni račun je konsolidiran po definiciji Finančna transakcija med institucionalnima enotama poveča neto posojanje/neto izposojanje ene institucionalne enote in hkrati za isti znesek zmanjša neto posojanje/neto izposojanje druge institucionalne enote. Finančne transakcije med institucionalnimi enotami, uvrščenimi v isti sektor, ne spremenijo neto posojanja/neto izposojanja tega sektorja. Konsolidiran in nekonsolidiran finančni račun sektorja prikazujeta enako vrednost neto posojanja/neto izposojanja. Podobno finančne transakcije med institucionalnimi enotami ne spremenijo neto posojanja/neto izposojanja celotnega gospodarstva; njegova vrednost je enaka, le z nasprotnim predznakom, vrednosti neto posojanja/neto izposojanja v zunanjem finančnem računu. Celotno neto posojanje/neto izposojanje vseh institucionalnih enot in tujine je torej enako nič Finančni račun (sektorja ali tujine), prikazan po dolžnikih/upnikih 2, je razširitev finančnega računa, ki kaže razčlenitev neto pridobitev finančnih sredstev po sektorjih dolžnikih in razčlenitev neto prevzemov obveznosti po sektorjih upnikih. Nudi torej pregled nad dolžniško/upniškimi razmerji in je konsistenten s finančno bilanco stanja, prikazano po dolžnikih/upnikih (glej odstavek 7.69). V primerih finančnih transakcij na sekundarnih trgih pa ne daje informacije o tem, kateri institucionalni enoti je bilo finančno sredstvo prodano ali od katere je bilo kupljeno, torej finančni račun po dolžnikih/upnikih ne daje celovitega odgovora na vprašanje, kdo financira koga v posameznem obračunskem obdobju Finančni račun je v zaporedju računov zadnji račun, ki prikazuje transakcije (glej 8. poglavje), zato nima izravnalne postavke, ki bi bila prenesena v naslednji račun. V sistemu je izravnalna postavka finančnega računa enaka izravnalni postavki računa kapitala. V praksi se ti dve postavki navadno razlikujeta, ker sta izračunani na osnovi različnih statističnih podatkov Finančne transakcije imajo v sistemu vedno nasprotne transakcije. Te so lahko druge finančne transakcije ali nefinančne transakcije. Hkratno povečanje ali zmanjšanje finančnih sredstev in obveznosti ali zamenjava enega finančnega sredstva za drugo so v celoti prikazani v okviru finančnega računa (sektorja ali tujine). Kadar sta tako transakcija kot njena nasprotna transakcija finančni transakciji, spreminjata portfelj finančnih sredstev in obveznosti in lahko spremenita vsoto finančnih sredstev in obveznosti udeleženih institucionalnih enot ali tujine, ne spremenita pa neto posojanja/neto izposojanja ali neto vrednosti. Nasprotne transakcije finančnim transakcijam so lahko tudi transakcije s proizvodi (glej 3. poglavje), razdelitvene transakcije (glej 4. poglavje) ali transakcije z nefinančnimi neproizvedenimi sredstvi (glej odstavek 6.06). Kadar nasprotna transakcija finančne transakcije ni finančna transakcija, se neto posojanje/neto izposojanje institucionalnih enot ali tujine spremeni. 2 SNR 1993 ( ) uporablja izraz "podroben račun finančnih tokov". 136

3 5.16 Nasprotna transakcija finančne transakcije je lahko (tekoči ali kapitalski) transfer (glej 4. poglavje). V tem primeru finančna transakcija vključuje spremembo lastništva finančnega sredstva, prevzem obveznosti (prevzem dolga) ali sočasno likvidacijo finančnega sredstva in nasprotne obveznosti (odpis ali oprostitev dolga). Nasprotna transakcija prevzema dolga in odpisa dolga se uvršča med kapitalske transferje (D.9) in je prikazana v računu kapitala. Če lastnik neprave družbe prevzame njene obveznosti ali odpiše finančne terjatve do nje, je nasprotna transakcija prevzema dolga ali odpisa dolga transakcija z delnicami in drugim lastniškim kapitalom (F.5). Če država odpiše ali prevzame dolg javne družbe, ki iz sistema izgine kot institucionalna enota, ni v računu kapitala ali finančnem računu prikazana nobena transakcija. V tem primeru je tok prikazan v računu drugih sprememb obsega sredstev (glej 6. poglavje "Drugi tokovi"). Če država odpiše ali prevzame dolg javne družbe kot del procesa privatizacije, ki naj bi bil zaključen v krajšem času, je protipostavka transakcija z delnicami in drugim lastniškim kapitalom. Privatizacija pomeni opustitev nadzora nad javno družbo (glej odstavek 2.26) z odtujitvijo delnic in drugega lastniškega kapitala. Takšen odpis ali prevzem poveča lastna sredstva (glej odstavek 7.05), ne glede na to, ali je takšno povečanje lastnih sredstev posledica izdaje delnic in drugega lastniškega kapitala ali ne. Celotni ali delni odpisi slabih dolgov s strani upnikov ter enostranski odpis obveznosti s strani dolžnika (zavrnitev dolga) niso finančne transakcije, ker ne vključujejo vzajemnega delovanja med institucionalnimi enotami ali med institucionalnimi enotami in tujino na osnovi medsebojnega sporazuma. Celotni ali delni odpisi slabih dolgov s strani upnikov so prikazani v računu drugih sprememb obsega sredstev (glej odstavek 6.27 d), zavrnitev dolgov pa sistem ne prepoznava Nasprotna transakcija finančnih transakcij so lahko obresti (D.41). Obresti so prihodek upnikov in odhodek dolžnikov; nastajajo na osnovi nekaterih skupin finančnih terjatev, razvrščenih v skupine gotovina in vloge (AF.2), vrednostni papirji razen delnic (AF.3), posojila (AF.4) ter druge terjatve in obveznosti (AF.7). V sistemu so obresti zajete po obračunskem načelu, kar pomeni, da se upniku v času nenehno obračunavajo na znesek neodplačane glavnice (glej odstavek 4.50). Nasprotna transakcija vknjižbe med obresti (D.41) je vedno finančna transakcija, ki ustvari dodatno finančno terjatev upnika do dolžnika. Učinek te finančne transakcije je reinvestiranje obresti. Dejansko plačilo obresti ni prikazano v obrestih (D.41), temveč je transakcija, ki spreminja lastništvo plačilnih sredstev. Nasprotna transakcija je finančna transakcija, ki zmanjšuje neto finančno terjatev upnika do dolžnika. Če obračunane obresti niso plačane ob dospelosti, nastanejo neplačane obresti. Ker so obračunane obresti že prikazane v sistemu, neplačane obresti ne spremenijo celotnih finančnih sredstev ali obveznosti, lahko pa spremenijo njihovo klasifikacijo (glej odstavek 5.131) Nasprotna transakcija finančne transakcije je lahko alociran, vendar ne razdeljen dohodek od lastnine. Primeri takih transakcij so obresti (D.41) in dividende (D.421), ki jih prejmejo vzajemni skladi od svojih naložb in ki so alocirane, vendar ne razdeljene delničarjem (glej odstavka 4.49 b) in 4.54 b), reinvestirani dohodki od neposrednih tujih naložb (D.43) ter dohodek od lastnine, pripisan zavarovancem (D.44) (pri individualnih policah življenjskega zavarovanja, ki niso sklenjene v okviru shem socialnega zavarovanja). Učinek nasprotne finančne transakcije je reinvestiranje (pozitivnega ali negativnega) dohodka od lastnine. KLASIFIKACIJA FINANČNIH TRANSAKCIJ 5.19 Finančne transakcije so razvrščene v skupine, ki se delijo na podskupine, nekatere podskupine se nadalje delijo na podpostavke. Klasifikacija transakcij s finančnimi sredstvi in obveznostmi ustreza klasifikaciji finančnih sredstev in obveznosti (glej odstavke od 5.06 do 5.08), zato so definicije skupin, podskupin in podpostavk ter dodatna pojasnila v ESR podani le enkrat, in sicer v tem delu poglavja o finančnih transakcijah. V poglavju o bilancah stanja definicije in njihova pojasnila v glavnem besedilu niso ponovljeni, temveč je v dodatku 7.1 podan povzetek vseh sredstev in obveznosti, definiranih v sistemu. 137

4 EVROPSKI SISTEM RAČUNOV 5.20 Klasifikacija finančnih transakcij ter finančnih sredstev in obveznosti temelji v prvi vrsti na likvidnosti in pravni naravi finančnih sredstev. Klasifikacija ne vsebuje funkcionalnih skupin, razen pojasnjevalne postavke, ki se nanaša na neposredne tuje naložbe. Definicije skupin, podskupin in podpostavk so večinoma neodvisne od klasifikacije institucionalnih enot, če pa je potrebno, se klasifikacija finančnih sredstev in obveznosti lahko dodatno navzkrižno razširi s klasifikacijo institucionalnih enot. Primer za to je lahko razred "vloge med denarnimi finančnimi institucijami". Raven členitve klasifikacije finančnih sredstev in obveznosti je odvisna od analiziranega institucionalnega sektorja. Tabela 5.1 Klasifikacija finančnih transakcij Klasifikacija finančnih transakcij Oznaka Denarno zlato in posebne pravice črpanja (PPČ) F.1 Denarno zlato F.11 Posebne pravice črpanja (PPČ) F.12 Gotovina in vloge F.2 Gotovina F.21 Prenosljive vloge F.22 Druge vloge F.29 Vrednostni papirji razen delnic F.3 Vrednostni papirji razen delnic in izvedenih finančnih instrumentov F.33 Kratkoročni F.331 Dolgoročni F.332 Izvedeni finančni instrumenti F.34 Posojila F.4 Kratkoročna F.41 Dolgoročna F.42 Delnice in drug lastniški kapital F.5 Delnice in drug lastniški kapital razen delnic vzajemnih skladov F.51 Delnice, ki kotirajo na borzi F.511 Delnice, ki ne kotirajo na borzi F.512 Drug lastniški kapital F.513 Delnice vzajemnih skladov F.52 Zavarovalne tehnične rezervacije F.6 Neto lastniški kapital gospodinjstev v rezervacijah življenjskega zavarovanja in rezervacijah pokojninskih skladov F.61 Neto lastniški kapital gospodinjstev v rezervacijah življenjskega zavarovanja F.611 Neto lastniški kapital gospodinjstev v rezervacijah pokojninskih skladov F.612 Prenosne premije in škodne rezervacije F.62 Druge terjatve in obveznosti F.7 Komercialni krediti in predujmi F.71 Druge terjatve in obveznosti razen komercialnih kreditov in predujmov F.79 Pojasnjevalna postavka: Neposredne tuje naložbe F.m 5.21 Analiza kanalov prenosa denarne politike lahko zahteva prikazovanje mer denarja v bilancah stanja ter v finančnih računih sektorjev in tujine. Vendar pa so definicije mer denarja med državami in v času različne, poleg tega pa so sestavljene iz elementov, ki se v večini primerov ne skladajo s skupinami, podskupinami in 138

5 podpostavkami finančnih sredstev in obveznosti, kot so opredeljene v sistemu. Poleg tega je določitev sektorjev, ki izdajajo denar, sektorjev, ki imajo denar, ter denarno nevtralnih sektorjev odvisna od definicije posameznih denarnih agregatov. Mere denarja zato v sistemu niso definirane. Kljub temu je v dodatku 5.1 predstavljena metoda, ki omogoča prikaz katere koli mere denarja v bilancah stanja in finančnih računih Inovacije na finančnih trgih so zmanjšale uporabnost razmejitve med kratkoročnimi in dolgoročnimi finančnimi sredstvi in obveznostmi. Kljub temu je v primerih, pri katerih je analiza dospelosti pomembna (na primer pri analizi obrestnih mer in donosov sredstev), razvrstitev po dospelosti potrebna. Razlikovanje po dospelosti je torej drugo merilo za razvrščanje, kadar je to koristno. Definicija: Kratkoročna finančna sredstva (obveznosti) so finančna sredstva (obveznosti), katerih izvirna dospelost je navadno največ eno leto, v izjemnih primerih pa največ dve leti 3. Dolgoročna finančna sredstva (obveznosti) so finančna sredstva (obveznosti), katerih izvirna dospelost je navadno več kot eno leto, v izjemnih primerih pa več kot dve leti Mnoge skupine, podskupine ter podpostavke finančnih sredstev in obveznosti je možno razčleniti po enotah, v katerih so izražene. Definicija: Finančna sredstva (obveznosti) v nacionalni valuti so finančna sredstva (obveznosti), ki so izražena v enotah valute, ki je v državi uradno plačilno sredstvo. Finančna sredstva (obveznosti) v tujih valutah so finančna sredstva (obveznosti), ki niso izražena v enotah valute, ki je v državi uradno plačilno sredstvo. Finančna sredstva v tujih valutah zajemajo tudi finančna sredstva, izražena v košari valut (npr. eku ali PPČ), ter finančna sredstva, izražena v zlatu. Razlikovanje med nacionalno in tujimi valutami je posebej uporabno pri skupini gotovina in vloge (AF.2). Denarno zlato in posebne pravice črpanja (PPČ) (F.1) 5.24 Skupino F.1 sestavljata dveh podskupini finančnih transakcij: a) denarno zlato (F.11) in b) posebne pravice črpanja (PPČ) (F.12) Finančna sredstva, uvrščena v skupino denarno zlato in posebne pravice črpanja (AF.1), so edina finančna sredstva, za katere v sistemu ni nasprotnih obveznosti. Zato se pri transakcijah z denarnim zlatom in PPČ (F.1) vedno spremeni lastništvo finančnih sredstev (glej odstavek 5.02). Denarno zlato (F.11) 5.26 Definicija: Podskupina denarno zlato (F.11) zajema vse transakcije z denarnim zlatom (AF.11), tj. z zlatom, ki je sestavina mednarodnih rezerv denarnih oblasti ali drugih subjektov, ki so pod njenim dejanskim nadzorom Sektor denarnih oblasti, ki je opredeljen po funkcionalnem načelu, sestavljajo podsektor centralna banka (S.121) ter institucije centralne države, ki izvajajo dejavnosti, ki so običajno značilne za centralno banko. Te dejavnosti obsegajo izdajanje denarja, vzdrževanje in upravljanje mednarodnih rezerv ter upravljanje skladov za stabilizacijo tečajev. 3 V nekaterih primerih so lahko vrednostni papirji razen delnic, ki jih je izdal sektor država in katerih dospelost je do pet let, uvrščeni med kratkoročne. 139

6 EVROPSKI SISTEM RAČUNOV Zlato je zato praviloma finančno sredstvo le za centralno banko in centralno državo. Kljub temu imajo v nekaterih okoliščinah tudi druge finančne družbe imetja zlata, ki se lahko proda le s posebno odobritvijo denarnih oblasti. V takšnih omejenih okoliščinah lahko načelo dejanskega nadzora velja tudi za imetja zlata finančnih družb, ki niso centralna banka Denarno zlato obstaja navadno v obliki palic s čistostjo najmanj 995/ Transakcije z denarnim zlatom zajemajo predvsem prodaje in nakupe denarnega zlata med denarnimi oblastmi. Nakupi denarnega zlata so prikazani v finančnem računu domačih denarnih oblasti kot povečanja finančnih sredstev, nasprotne vknjižbe pa so zmanjšanja finančnih sredstev tujine Transakcije z nedenarnim zlatom, tj. z zlatom, ki ni denarno zlato, se obravnavajo kot pridobitve manj odtujitve vrednostnih predmetov, če je njegov edini namen ohranjanje vrednosti, drugače pa kot končna ali vmesna potrošnja in/ali sprememba zalog. Transakcije z nedenarnim zlatom zajemajo tudi transakcije denarnih oblasti z zlatom, ki ni del njihovih mednarodnih rezerv Če denarne oblasti dodajo nedenarno zlato svojim imetjem denarnega zlata ali če denarno zlato uporabijo za nedenarne namene, je to monetizacija oziroma demonetizacija zlata. Monetizacija in demonetizacija zlata se ne prikažeta v finančnih računih, temveč se sprememba v postavkah bilance stanja pojasni z vknjižbami v računu drugih sprememb obsega sredstev kot prerazvrstitev, tj. prerazvrstitev zlata kot vrednostnega predmeta (AN.13) med denarno zlato (AF.11) (glej odstavek 6.32). Demonetizacija zlata se prikaže temu nasprotno Vloge, vrednostni papirji in posojila, izraženi v zlatu, se obravnavajo kot finančna sredstva (razen denarnega zlata), razvrščeni pa so enako kot podobna finančna sredstva v tujih valutah v ustrezni skupini. Zamenjave nedenarnega zlata, tj. dogovori o začasni zamenjavi nedenarnega zlata za vloge, se obravnavajo kot lombardna posojila (glej odstavek 5.81 e). Posebne pravice črpanja (PPČ) (F.12) 5.33 Definicija: Podskupina posebne pravice črpanja (PPČ) (F.12) zajema vse transakcije s PPČ (AF.12). PPČ so mednarodna rezervna sredstva, ki jih je oblikoval Mednarodni denarni sklad in jih dodelil svojim članicam za povečanje obstoječih rezervnih sredstev PPČ niso obveznosti Mednarodnega denarnega sklada, članice MDS, ki so jim bile PPČ dodeljene, torej nimajo dejanske (brezpogojne) obveznosti odplačila dodeljenih posebnih pravic črpanja. PPČ so izključno imetja uradnih imetnikov (navadno centralnih bank). Prenosljive so med udeleženkami računa posebnih pravic črpanja pri MDS ter drugimi imetniki, ki jih določi MDS (druge centralne banke in nekatere mednarodne agencije). PPČ vsakemu imetniku dajejo zagotovljeno in brezpogojno pravico, da pridobi druga rezervna sredstva, predvsem devize Spremembe imetij PPČ pri denarnih oblasteh lahko nastanejo s transakcijami s PPČ, ki obsegajo plačila in prejemke v posebnih pravicah črpanja od MDS, drugih udeleženk računa posebnih pravic črpanja pri MDS ali drugih imetnikov. Prikazane so v finančnem računu denarnih oblasti in tujine. Spremembe PPČ lahko nastanejo tudi zaradi sprememb vrednosti PPČ, ki so prikazane v računu revalorizacije, ali zaradi dodelitev in ukinitev PPČ, ki so prikazane v računu drugih sprememb obsega sredstev (glej odstavek 6.27 a). Gotovina in vloge (F.2) 5.36 Definicija: Skupino gotovina in vloge (F.2) sestavljajo vse transakcije z gotovino in vlogami (AF.2), tj. z gotovino v obtoku in vsemi vrstami vlog v domači in tujih valutah. 140

7 5.37 Skupina F.2 se deli na tri podskupine finančnih transakcij: a) gotovina (F.21), b) prenosljive vloge (F.22), c) druge vloge (F.29). Razlikovanje med prenosljivimi in neprenosljivimi vlogami je lahko težavno in v nekaterih državah ni analitično uporabno (o razlikovanju med vlogami in posojili glej odstavke od 5.74 do 5.76). Gotovina (F.21) 5.38 Definicija: Podskupina gotovina (F.21) zajema vse transakcije z gotovino (AF.21), tj. z bankovci in s kovanci v obtoku, ki se navadno uporabljajo za plačevanje Podskupina AF.21 zajema: a) bankovce in kovance v obtoku, ki so jih izdale rezidenčne denarne oblasti; b) bankovce in kovance v obtoku, ki so jih izdale nerezidenčne denarne oblasti, a so v posesti rezidentov Podskupina AF.21 ne zajema: a) bankovcev in kovancev, ki niso v obtoku, npr. zalog lastnih bankovcev centralne banke ali varnostnih zalog bankovcev; b) spominskih kovancev, ki se navadno ne uporabljajo za plačevanje Gotovino imajo lahko vsi sektorji in tujina. Izdaja jo centralna banka, centralna država in tujina, v posebnih primerih pa tudi druge denarne finančne institucije. Je obveznost institucionalne enote, ki jo je izdala. Prenosljive vloge (F.22) 5.42 Definicija: Podskupino prenosljive vloge (F.22) sestavljajo vse transakcije s prenosljivimi vlogami (AF.22). Prenosljive vloge so vloge (v domači ali tujih valutah), ki jih je možno brez odloga zamenjati v gotovino ali ki so prenosljive s čekom, plačilnim nalogom, debetno vknjižbo ali na drug podoben način, in sicer brez pomembnejših omejitev ali dodatnih stroškov Podskupina AF.22 zajema prenosljive vloge pri rezidenčnih in nerezidenčnih denarnih finančnih institucijah. Zajema tudi prenosljive vloge med denarnimi finančnimi institucijami (tak primer so vloge, ki jih imajo druge denarne finančne institucije pri centralni banki na osnovi zahtev po obvezni rezervi, če te vloge ostajajo prenosljive, ter tekoči saldi in devizne vloge v okviru poslov zamenjave) ali med drugimi denarnimi finančnimi institucijami Prenosljive vloge imajo lahko vsi sektorji in tujina. Navadno so obveznosti denarnih finančnih institucij in tujine, lahko pa tudi sektorja država. Druge vloge (F.29) 5.45 Definicija: Podskupino druge vloge (F.29) sestavljajo vse transakcije z drugimi vlogami (AF.29), tj. z vlogami (v domači in tujih valutah), ki niso prenosljive. Drugih vlog ni možno v vsakem trenutku uporabiti za plačevanje in jih ni možno zamenjati za gotovino ali prenosljive vloge brez pomembnejših omejitev ali dodatnih stroškov. 141

8 EVROPSKI SISTEM RAČUNOV 5.46 Podskupina AF.29 obsega: a) vezane vloge. Te vloge niso neposredno razpoložljive, ker so pogojene z določenim rokom ali obdobjem predhodne najave dviga. Vključujejo npr. vloge pri centralni banki kot obliko obveznih rezerv, če jih vlagatelji ne morejo uporabiti brez predhodne najave ali omejitev; b) hranilne vloge, hranilne knjižice, potrdila o hranilnih vlogah in potrdila o vlogah, ki niso tržni ali katerih tržnost je, čeprav teoretično možna, zelo omejena; c) vloge, nastale v okviru varčevalnih shem ali pogodb. Te vloge pogosto obvezujejo vlagatelja, da redno vplačuje v določenem obdobju in da mu vplačana glavnica in obračunane obresti niso na voljo do preteka določenega roka. Te vloge so včasih povezane z možnostjo najetja posojila ob koncu varčevalne dobe; to posojilo je sorazmerno zbranim prihrankom in je namenjeno nakupu ali gradnji stanovanja; d) dokazila o vlogah (imenovana tudi "deleži"), ki so formalno pravno ali v praksi vnovčljiva na vpogled ali po sorazmerno kratki najavi, ki jih izdajajo hranilna in posojilna združenja, stanovanjske zadruge, kreditne zadruge in podobni; e) vračljiva dodatna plačila na osnovi izvedenih finančnih instrumentov, ki so obveznosti denarnih finančnih institucij (glej odstavek 5.81 c); f) kratkoročne dogovore o ponovnem odkupu, ki so obveznost denarnih finančnih institucij (glej odstavek 5.81 d) Podskupina AF.29 ne zajema tržnih potrdil o vlogah in tržnih potrdil o hranilnih vlogah. Ta se uvrščajo v skupino vrednostni papirji razen delnic in izvedenih finančnih instrumentov (AF.33) Podskupina AF.29 zajema tudi: a) uradne ekuje v posesti centralnih bank. Ta finančna sredstva so sestavljena iz ekujev, ki jih je po sporazumu o evropskem monetarnem sistemu (EMS) izdal Evropski monetarni inštitut (EMI) v zameno za denarne rezerve centralnih bank držav članic. Te ekuje lahko EMI in centralne banke držav članic uporabljajo kot plačilno sredstvo ter za transakcije med njimi in EMI. EMI lahko denarnim oblastem tretjih držav in mednarodnim denarnim institucijam odobri status "drugih imetnikov ekujev" 5 ; b) finančne terjatve in obveznosti centralnih bank, ki izhajajo iz zelo kratkoročnih mehanizmov financiranja in kratkoročnih mehanizmov podpore denarni politiki. Upravlja jih EMI 6 ; c) finančne terjatve do MDS, ki so sestavina mednarodnih rezerv in niso v obliki posojil. Sestavljene so iz rezervne tranše, ki nastane s plačilom članskega prispevka v obliki rezervnih sredstev in s skladovo neto uporabo valute članice; d) obveznosti do MDS, ki niso v obliki posojil. Te obsegajo uporabo kreditov MDS v okviru računa splošnih virov MDS; ta odraža znesek valute države članice pri MDS, ki ga je članica dolžna znova odkupiti Druge vloge imajo lahko vsi sektorji in tujina. Navadno so obveznost denarnih finančnih institucij in tujine, lahko pa tudi drugih sektorjev, npr. države (glej odstavke od 5.74 do 5.76). Vrednostni papirji razen delnic (F.3) 5.50 Definicija: Skupino vrednostni papirji razen delnic (F.3) sestavljajo vse transakcije z vrednostnimi papirji razen z delnicami (AF.3). To so finančna sredstva, ki so instrumenti na prinosnika, navadno so tržna, z njimi se trguje SNR 1993 (11.32, in 11.83) uvršča dogovore o ponovnem odkupu med posojila, če pa so obveznost bank in uvrščeni v nacionalne mere širšega denarja, jih razvršča med druge vloge. Člena 6.2 in 6.3 Protokola o statutu Evropskega monetarnega inštituta, ki je priloga k Sporazumu o ustanovitvi Evropske skupnosti. Člen 6.1, druga alinea Protokola o statutu Evropskega monetarnega inštituta, ki je priloga k Sporazumu o ustanovitvi Evropske skupnosti. 142

9 na sekundarnih trgih ali so lahko pobotana na trgu, imetnik pa do institucionalne enote, ki jih je izdala, nima nobenih lastninskih pravic Skupina AF.3 zajema finančna sredstva, katerih tipični predstavniki so dokumenti, namenjeni kroženju in katerih nominalna vrednost je določena ob izdaji. Zajema menice, obveznice, potrdila o vlogah, komercialne zapise, zadolžnice, izvedene finančne instrumente in podobne instrumente, s katerimi se običajno trguje na finančnih trgih (o razliki med vrednostnimi papirji razen delnic in posojili glej odstavke od 5.77 do 5.80) Imetniki vrednostnih papirjev razen delnic kot finančnih sredstev so lahko vsi sektorji in tujina. Navadno so obveznost finančnih in nefinančnih družb, centralne, regionalne in lokalne države ter tujine Skupina F.3 je razdeljena na dve podskupini finančnih transakcij 7 : a) vrednostni papirji razen delnic in izvedenih finančnih instrumentov (F.33), b) izvedeni finančni instrumenti (F.34). Vrednostni papirji razen delnic in izvedenih finančnih instrumentov (F.33) 5.54 Definicija: Podskupino vrednostni papirji razen delnic in izvedenih finančnih instrumentov (F.33) sestavljajo vse transakcije z vrednostnimi papirji, razen z delnicami in izvedenimi finančnimi instrumenti (AF.33). To so vrednostni papirji razen delnic, ki dajejo imetniku brezpogojno pravico do fiksnega ali pogodbeno določenega variabilnega denarnega dohodka v obliki izplačil kuponov (obresti) in/ali vnaprej določenega fiksnega zneska na določen datum ali datume ali z začetkom od dneva, določenega ob izdaji Kadar je smiselno, se podskupina F.33 lahko deli na dve podpostavki finančnih transakcij: a) kratkoročni vrednostni papirji razen delnic in izvedenih finančnih instrumentov (F.331), b) dolgoročni vrednostni papirji razen delnic in izvedenih finančnih instrumentov (F.332). Kratkoročni vrednostni papirji razen delnic in izvedenih finančnih instrumentov (F.331) 5.56 Definicija: Podpostavko kratkoročni vrednostni papirji razen delnic in izvedenih finančnih instrumentov (F.331) sestavljajo vse transakcije s kratkoročnimi vrednostnimi papirji, razen z delnicami in izvedenimi finančnimi instrumenti (AF.331), tj. z vrednostnimi papirji s kratkoročno izvirno dospelostjo, razen z delnicami in izvedenimi finančnimi instrumenti (glej odstavek 5.22) Kratkoročni vrednostni papirji razen delnic in izvedenih finančnih instrumentov so navadno izdani z diskontom Podpostavka AF.331 zajema: a) zakladne menice in druge kratkoročne papirje, ki jih izdaja država, skupaj s tistimi, ki jih prevzamejo druge denarne finančne institucije za zagotovitev obveznih rezerv; b) tržne kratkoročne vrednostne papirje, ki jih izdajajo finančne in nefinančne družbe. Za te papirje se uporabljajo različni nazivi, med njimi komercialni zapisi, trgovske menice, zadolžnice, menice in potrdila o vlogah; 7 SNR 1993 (11.79, in 11.81) priporoča neobvezno dodatno delitev transakcij z vrednostnimi papirji razen z delnicami po zapadlosti na kratkoročne (F.31) in dolgoročne (F.32). Poleg tega SNR 1993 (11.82) ponuja še eno dodatno neobvezno delitev transakcij z vrednostnimi papirji razen z delnicami; ta transakcije z izvedenimi finančnimi instrumenti prikazuje posebej, kadar so pomembne za analizo in politiko. V ESR je uporabljena druga možnost; s tem je olajšana povezava s podskupino dolžniški vrednostni papirji, kot so opredeljeni v Priročniku za plačilno bilanco iz leta 1993; omenjeni priročnik dolžniške vrednostne papirje deli na obveznice, zadolžnice, instrumente denarnega trga in izvedene finančne instrumente. Oznaki F.31 in F.32 se v ESR ne uporabljata, da bi se izognili zamenjavam z oznakami iz SNR

10 EVROPSKI SISTEM RAČUNOV c) kratkoročne vrednostne papirje, izdane v okviru dolgoročnih odkupljenih instrumentov zajamčenega vpisa vrednostnih papirjev (NIF); d) bančne akcepte. Bančni akcepti obsegajo akcept menic in komercialnih zapisov, ki so jih izdale nefinančne družbe, s strani finančnih družb, ter brezpogojno obljubo, da bo določen znesek plačan na določen dan. Bančni akcept predstavlja brezpogojno finančno terjatev imetnika in brezpogojno obveznost finančne družbe, ki ga akceptira. Nasprotna transakcija pri finančni družbi je transakcija s kratkoročnim posojilom, ki ga finančna družba odobri svoji stranki. Zaradi tega je priporočljivo, da se bančni akcept obravnava kot dejanska obveznost akceptne finančne družbe in kot finančno sredstvo imetnika, čeprav sredstva morda niso bila izmenjana. Za upoštevanje nacionalnih praks in različic v naravi teh instrumentov pa je pri uporabi tega priporočila potrebna prilagodljivost Podpostavka AF.331 ne zajema vrednostnih papirjev, katerih tržnost je, čeprav teoretično možna, v praksi zelo omejena in so zato uvrščeni v podskupino druge vloge (AF.29) ali kratkoročna posojila (AF.41) (glej odstavke od 5.74 do 5.76). Dolgoročni vrednostni papirji razen delnic in izvedenih finančnih instrumentov (F.332) 5.60 Definicija: Podpostavka dolgoročni vrednostni papirji razen delnic in izvedenih finančnih instrumentov (F.332) zajema vse transakcije z dolgoročnimi vrednostni papirji, razen z delnicami in izvedenimi finančnimi instrumenti (AF.332). To so vrednostni papirji z dolgoročno izvirno dospelostjo (glej odstavek 5.22), razen delnic in izvedenih finančnih instrumentov Dolgoročni vrednostni papirji so navadno izdani s kuponi Podpostavka AF.332 zajema: a) obveznice na prinosnika; b) podrejene obveznice, pogosto poimenovane tudi podrejeni dolg; c) obveznice z opcijskimi datumi dospelosti, pri tem je zadnji datum več kot leto dni od izdaje; d) nedatirane obveznice ali obveznice brez dospetja; e) vrednostne papirje s spremenljivo obrestno mero; f) indeksirane vrednostne papirje; tu je vrednost glavnice vezana na indeks cen, ceno blaga ali rast tečaja določene valute; g) močno diskontirane obveznice in brezkuponske obveznice; h) evroobveznice, tj. obveznice, ki so hkrati izdane na trgih najmanj dveh držav in so izražene v valuti, ki ni nujno valuta ene izmed teh dveh držav. Navadno so izdane preko mednarodnega konzorcija finančnih družb iz več držav; i) obveznice zasebne izdaje, tj. obveznice, ki so z medsebojnim dogovorom omejene na določene investitorje, če so vsaj načeloma prenosljive; če niso, spadajo med dolgoročna posojila; j) posojila, ki so dejansko postala tržna, kar pomeni, da se z njimi trguje na organiziranih sekundarnih trgih (glej odstavek 5.79); k) vrednostne papirje, ki so nastali s pretvorbo posojil. Pretvorba obsega dve finančni transakciji: likvidacijo posojila in nastanek novega vrednostnega papirja; l) zadolžnice in podjetniške obveznice, ki so zamenljive v delnice (v delnice izdajateljske družbe ali delnice druge družbe), dokler niso dejansko zamenjane. Zamenjava obsega dve finančni transakciji: likvidacijo zadolžnice ali podjetniške obveznice in izdajo delnic. Pravico do zamenjave, ki jo je mogoče ločiti od obveznice, je treba obravnavati kot posebno finančno sredstvo in jo uvrstiti med izvedene finančne instrumente (AF.34) (glej odstavka 5.67 a) in 5.67 b); m) delnice ali deleže, ki prinašajo stalne dohodke, vendar ne zagotavljajo udeležbe pri razdelitvi preostanka vrednosti družbe ob njeni razpustitvi, vključno s prednostnimi delnicami s pravico do fiksne dividende in brez pravice do udeležbe pri dobičku. 144

11 5.63 Podpostavka AF.332 zajema tudi druga finančna sredstva, izdana z listinjenjem posojil, hipotek, dolga iz poslovanja s kreditnimi karticami, terjatev in drugih sredstev. Nov vrednostni papir je včasih izdan kot zamenjava za izvirno sredstvo, ki je dejansko likvidirano. Druga možnost je, da se izvirno sredstvo prenese na drugo institucionalno enoto, novi vrednostni papirji pa nadomestijo izvirno sredstvo v bilanci stanja prve institucionalne enote. V tem primeru mora biti izvirno sredstvo prikazano v bilanci stanja nove institucionalne enote, ki ga ima v lasti Podpostavka F.332 ne zajema: a) transakcij z vrednostnimi papirji, ki so del dogovorov o ponovnem odkupu. Dogovori o ponovnem odkupu so uvrščeni v podskupino druge vloge (glej odstavek 5.46 f) ali v skupino posojila (glej odstavek 5.81 d), odvisno od tega, katera institucionalna enota je vključena v posel. Posojeni znesek ali znesek, ki je predmet ponovnega odkupa, ne spreminja bilance stanja in je uvrščen v AF.332; b) transakcij z netržnimi vrednostnimi papirji. Uvrščene so v podskupino dolgoročna posojila; c) transakcij z netržnimi posojili, vključno s tistimi, ki so bila prodana tretji osebi, vendar zanje ne obstoja organizirani sekundarni trg (glej odstavek 5.79). Izvedeni finančni instrumenti (F.34) 5.65 Definicija: Podskupina izvedeni finančni instrumenti (F.34) zajema vse transakcije z izvedenimi finančnimi instrumenti (AF.34). To so finančna sredstva, ki temeljijo na različnih osnovnih instrumentih ali so iz njih izvedena. Osnovni instrument je navadno drugo finančno sredstvo, lahko pa je tudi blago ali indeks Izvedeni finančni instrumenti se imenujejo tudi sekundarni instrumenti; ker pa je izogibanje tveganju pogost motiv za njihov nastanek, se imenujejo tudi instrumenti za zavarovanje pred tveganji. Samo tisti sekundarni instrumenti, ki imajo tržno vrednost, ker se z njimi trguje ali so lahko pobotani na trgu, so v sistemu finančna sredstva in so uvrščeni v podskupino AF.34 (glej odstavek 5.05) Podskupina AF.34 zajema: a) opcije, s katerimi se trguje na organiziranih trgih ali preko okenc (OTC). Opcije so pogojna sredstva, ki dajejo imetnikom pravico, ne pa obveznosti, da kupijo od (pri nakupni opciji) ali prodajo (pri prodajni opciji) izdajatelju opcije finančna ali nefinančna sredstva (osnovni instrument) po vnaprej določeni ceni (izvršilni ceni) v danem časovnem obdobju (ameriška opcija) ali na določen datum (evropska opcija). Kupec opcije plača premijo (ceno opcije) za obvezo izdajatelja opcije, da bo prodal ali kupil določen znesek osnovnega sredstva ali da bo na zahtevo kupca zagotovil ustrezno nadomestilo. Ta obveza je po dogovoru obveznost izdajatelja opcije, ker cena opcije zanj predstavlja tekoče stroške odkupa njegove pogojne obveznosti; b) nakupne bone. Nakupni boni so oblika opcij, s katerimi se trguje na organiziranih trgih. Imetnikom dajejo pravico, da od izdajatelja nakupnega bona (navadno družba) kupijo določeno število delnic ali obveznic pod določenimi pogoji v določenem časovnem obdobju. Obstajajo tudi valutni nakupni boni, katerih vrednost je odvisna od zneska valute, ki je potreben za nakup druge valute na datum zapadlosti nakupnega bona ali pred tem datumom, ter križni valutni nakupni boni, vezani na tretje valute. Po dogovoru izdajatelj pravice prevzame obveznost, ki predstavlja tekoče stroške odkupa njegove pogojne obveznosti; c) standardizirane terminske posle, če imajo tržno vrednost, ker se z njimi trguje ali so lahko pobotani. Standardizirani terminski posli so obveze o dobavi ali prevzetju dobave določene količine blaga standardne kakovosti, deviz ali vrednostnih papirjev po vnaprej določeni ceni na določen dan ali v določenem obdobju. Standardizirani terminski posli lahko temeljijo tudi na indeksu namesto na finančnem ali nefinančnem sredstvu; d) zamenjave, če imajo tržno vrednost, ker se z njimi trguje ali so lahko pobotane. Zamenjave so pogodbeni dogovori med dvema udeležencema o zamenjavi tokov plačil za enak znesek zadolženosti v času in skladno z vnaprej določenimi pravili. Najbolj pogosti obliki sta obrestna zamenjava in valutna 145

12 EVROPSKI SISTEM RAČUNOV zamenjava. Obrestna zamenjava vključuje zamenjavo plačil obresti z različnimi značilnostmi, kot so stalna obrestna mera za spremenljivo obrestno mero, dve različni spremenljivi obrestni meri, stalna obrestna mera v eni valuti in spremenljiva v drugi ipd. (glej odstavek 4.47). Valutne zamenjave vključujejo zamenjavo določenih zneskov dveh različnih valut s poznejšimi odplačili, ki obsegajo tokove obresti in glavnice v času po vnaprej določenih pravilih; e) navadne terminske posle, če imajo tržno vrednost, ker se z njimi trguje ali so lahko pobotani. Navadni terminski posli so pogodbeni dogovori, s katerimi se udeleženca, ki se želita zavarovati pred spremembami obrestnih mer, dogovorita o obrestni meri, ki bo na dan, določen za poravnavo, plačana na namišljeni znesek glavnice, ki ni nikoli izmenjana. Plačila so določena na osnovi razlike med dogovorjeno mero navadnega terminskega posla in prevladujočo mero na trgu v času poravnave. V sistemu so ta plačila prikazana kot dohodek od lastnine (glej odstavek 4.47) Podskupina AF.34 ne zajema: Posojila (F.4) a) osnovnega instrumenta, na katerem temelji izvedeni finančni instrument; b) vračljivih dodatnih plačil, ki so povezana z izvedenimi finančnimi instrumenti. Ta spadajo med druge vloge (AF.29) (glej odstavek 5.46 e) ali posojila (AF.4) (glej odstavek 5.81 c), odvisno od udeleženih institucionalnih enot; c) sekundarnih instrumentov, ki niso tržni in ne morejo biti pobotani na trgu Definicija: Skupino posojila (F.4) sestavljajo vse transakcije s posojili (AF.4). Posojila so finančna sredstva, ki nastanejo, ko upnik bodisi neposredno ali preko posrednikov posodi sredstva dolžniku, dokumentirana pa so z netržnimi dokumenti ali sploh niso dokumentirana Splošne značilnosti posojil so: a) pogoje, ki določajo posojilo, določi finančna družba, ki posojilo odobri, ali pa se o njih pogajata posojilodajalec in posojilojemalec neposredno ali preko posrednika; b) pobudo za posojilo navadno da posojilojemalec; c) posojilo je brezpogojen dolg do upnika, ki mora biti odplačan ob zapadlosti in prinaša obresti Kadar je smiselno, se skupina F.4 lahko deli na dve podskupini finančnih transakcij: a) kratkoročna posojila (F.41), b) dolgoročna posojila (F.42). Kratkoročna posojila (F.41) 5.72 Definicija: Podskupino kratkoročna posojila (F.41) sestavljajo vse transakcije s kratkoročnimi posojili (AF.41), tj. s posojili s kratkoročno izvirno dospelostjo (glej odstavek 5.22) in s posojili, ki so odplačljiva na zahtevo. Dolgoročna posojila (F.42) 5.73 Definicija: Podskupino dolgoročna posojila (F.42) sestavljajo vse transakcije z dolgoročnimi posojili (AF.42), tj. s posojili z dolgoročno izvirno dospelostjo (glej odstavek 5.22). 146

13 5.74 Razlikovanje transakcij s posojili (F.4) in transakcij z vlogami (F.22, F.29) lahko pogosto temelji na pobudniku za transakcijo. Če da pobudo posojilojemalec, se transakcija uvrsti v skupino posojila, če je pobudnik zanjo posojilodajalec, pa se uvrsti v eno od podskupin vlog. Vendar pa je merilo za to, kdo je dal pobudo, pogosto stvar presoje Po dogovoru so kratkoročna posojila, odobrena rezidenčnim in nerezidenčnim denarnim finančnim institucijam, navadno uvrščena v eno izmed podskupin vlog (AF.22, AF.29); kratkoročne vloge, ki jih sprejmejo rezidenčne in nerezidenčne institucionalne enote, ki niso denarne finančne institucije, pa so navadno uvrščene v podskupino kratkoročna posojila (AF.41). Zato so vloge pretežno obveznosti rezidenčnih in nerezidenčnih denarnih finančnih institucij (glej odstavka 5.44 in 5.49), ki v sistemu navadno nimajo obveznosti v obliki kratkoročnih posojil Za analizo je lahko koristno, če se dopustijo izjeme od zgornjega dogovora. Taki primeri so hranilne vloge pri državi ter zamenjave nedenarnega zlata med denarnimi finančnimi institucijami (glej odstavek 5.81 e) Razlikovanje med transakcijami s posojili (F.4) in transakcijami z vrednostnimi papirji razen z delnicami (F.3) lahko temelji na stopnji tržnosti finančnih sredstev in njenih implikacijah Izdaja vrednostnega papirja je sestavljena iz večjega števila enakih dokumentov, ki dokumentirajo okrogel znesek, skupaj pa tvorijo celotni izposojeni znesek. V primerjavi s tem so posojila navadno dokumentirana z enim dokumentom, transakcije s posojili pa se izvajajo med enim upnikom in enim dolžnikom. Pri posojilih bančnega konzorcija pa posojilo odobri več upnikov Za posojila obstaja sekundarni trg, vendar so posamezna posojila predmet trgovanja samo priložnostno. Ko se s posojilom začne trgovati na organiziranem trgu, ga je treba uvrstiti v skupino vrednostni papirji razen delnic. Pri tem se navadno izvede pretvorba izvirnega posojila (glej odstavka 5.62 j) in 5.62 k) Standardna posojila v večini primerov nudijo finančne družbe, navadno pa so odobrena gospodinjstvom. Finančne družbe določajo pogoje, gospodinjstva pa lahko izberejo le, ali jih sprejmejo ali ne. V nasprotju s tem so pogoji nestandardnih posojil navadno rezultat pogajanj med upnikom in dolžnikom. To je pomembno merilo, ki olajšuje razlikovanje med nestandardnimi posojili in vrednostnimi papirji razen delnic. Pri javnih izdajah vrednostnih papirjev določi pogoje izdaje posojilojemalec, lahko tudi po posvetu z banko, ki vodi posel izdaje, pri zasebnih izdajah pa se upnik in dolžnik pogajata o pogojih izdaje (glej odstavek 5.62 i) Skupina AF.4 zajema: a) salde na tekočih računih, npr. notranje salde med nefinančnimi družbami in njihovimi nerezidenčnimi podružnicami, vendar brez saldov, ki so obveznost denarnih finančnih institucij in uvrščeni v podskupino vloge; b) dobroimetja zaposlenih na osnovi udeležbe v dobičkih družb; c) vračljiva dodatna plačila, povezana z izvedenimi finančnimi instrumenti, ki so obveznost institucionalnih enot, ki niso denarne finančne institucije (glej odstavek 5.46 e); d) kratkoročne dogovore o ponovnem odkupu, ki so obveznost institucionalnih enot, ki niso denarne finančne institucije (glej odstavek 5.46 f), in dolgoročne dogovore o ponovnem odkupu; e) posojila, ki nastanejo na osnovi zamenjav nedenarnega zlata, tj. dogovorov o začasni izmenjavi nedenarnega zlata za vloge. Njihova ekonomska narava je podobna lombardnemu posojilu, in sicer v tem, da kupec zlata za obdobje trajanja dogovora odobri prodajalcu posojilo, zavarovano z zlatom, ob ponovnem odkupu zlata pa prejme nadomestilo v višini vnaprej določene cene; f) posojila, ki so protipostavke bančnih akceptov (glej odstavek 5.58 d); g) finančne najeme in dogovore o nakupih s pridržanim lastništvom 9 ; 8 9 V nasprotju s SNR 1993 (11.33) zamenjave deviz med centralno banko in drugimi denarnimi finančnimi institucijami (centralna banka pridobi devize od druge denarne finančne institucije v zameno za vlogo pri centralni banki, pri tem pa obstaja obveza za nasprotno transakcijo na poznejši datum) v ESR 1995 niso uvrščene v kategorijo posojila. Glej prilogo II "Najem in nakup trajnega blaga s pridržanim lastništvom". 147

14 EVROPSKI SISTEM RAČUNOV h) posojila za financiranje komercialnih kreditov; i) hipotekarna posojila; j) potrošniške kredite; k) revolving kredite; l) obročna posojila; m) posojila, dana kot jamstva za izpolnitev določenih obveznosti Skupina AF.4 zajema tudi: a) finančne terjatve in obveznosti, ki izhajajo iz srednjeročne finančne podpore plačilnim bilancam držav članic; s posojili upravlja EMI 10 ; b) finančne terjatve do MDS v obliki posojil v okviru Splošnega sporazuma o izposojanju ali v okviru posebnih dogovorov s članicami o izposojanju; c) obveznosti do MDS v obliki posojil v okviru Instrumenta za strukturno prilagajanje, Instrumenta za okrepljeno strukturno prilagajanje in Skrbniškega sklada Skupina AF.4 ne zajema: a) drugih terjatev in obveznosti (AF.7), vključno s komercialnimi krediti in predujmi (AF.71); b) finančnih sredstev in obveznosti, ki izhajajo iz lastništva nerezidentov nad nepremičnimi sredstvi (npr. zemljišča in zgradbe); uvrščeni so v podpostavko drug lastniški kapital (AF.513) (glej odstavek 5.95 f) Posojila so lahko finančna sredstva ali obveznosti vseh sektorjev in tujine, vendar pa denarne finančne institucije v sistemu navadno nimajo kratkoročnih posojil med svojimi obveznostmi Podskupini kratkoročna posojila in dolgoročna posojila v sistemu nista razdeljeni na podpostavke. Kljub temu ju je za analizo lahko koristno deliti, in sicer predvsem dolgoročna posojila na potrošniške kredite 11, hipotekarna posojila 12 in druga posojila. Delnice in drug lastniški kapital (F.5) 5.86 Definicija: Skupino delnice in drug lastniški kapital (F.5) sestavljajo vse transakcije z delnicami in drugim lastniškim kapitalom (AF.5). To so finančna sredstva, ki predstavljajo lastninske pravice do družb in nepravih družb. Ta finančna sredstva navadno dajejo imetnikom pravico do deleža v dobičkih družb in nepravih družb ter do deleža v njihovih neto sredstvih ob likvidaciji 13. Delnice, ki so bile ponujene v prodajo, vendar ob izdaji niso bile prevzete, v sistemu niso prikazane. Delnice in drug lastniški kapital so odkupljeni, ko jih kupi družba, ki jih je izdala, ali ko se ob morebitni likvidaciji zamenjajo za neto sredstva družbe Člen 6.1, tretja alinea Protokola o statutu Evropskega monetarnega inštituta, ki je priloga k Sporazumu o ustanovitvi Evropske skupnosti. Potrošniški krediti so posojila, odobrena gospodinjstvom za namene, ki niso povezani z njihovimi podjetniškimi ali poklicnimi dejavnostmi. Hipotekarna posojila za financiranje izgradnje ali nakupa stanovanj ali hiš (med drugimi premostitvena posojila) niso vključena. Potrošniški krediti naj bi bili namenjeni le za nakup blaga in/ali storitev za individualno potrošnjo gospodinjstev. Opredelitev je možno prilagoditi glede na nacionalno prakso. Hipotekarna posojila so dolgoročna posojila, zavarovana s hipoteko na bivališče, ki ga uporablja posojilojemalec za lastno nastanitev. Opredelitev je možno prilagoditi glede na nacionalno prakso. Neto sredstva ob likvidaciji so definirana kot vrednost vseh sredstev podjetja, zmanjšana za vse obveznosti, razen obveznosti do lastnikov na osnovi njihovega investiranega kapitala. 148

15 5.87 Skupina F.5 se deli na dve podskupini finančnih transakcij: a) delnice in drug lastniški kapital razen delnic vzajemnih skladov (F.51), b) delnice vzajemnih skladov (F.52). Delnice in drug lastniški kapital razen delnic vzajemnih skladov (F.51) 5.88 Definicija: Podskupino delnice in drug lastniški kapital razen delnic vzajemnih skladov (F.51) sestavljajo vse transakcije z delnicami in drugim lastniškim kapitalom, razen z delnicami vzajemnih skladov (AF.51). To so finančna sredstva (razen delnic vzajemnih skladov), ki predstavljajo lastninske pravice do družb in nepravih družb. Ta finančna sredstva navadno dajejo imetnikom pravico do deleža v dobičkih družb in nepravih družb in do deleža v njihovih neto sredstvih ob likvidaciji Kadar je smiselno, se podskupina F.51 lahko deli na tri podpostavke finančnih transakcij: a) delnice, ki kotirajo na borzi, razen delnic vzajemnih skladov (F.511), b) delnice, ki ne kotirajo na borzi, razen delnic vzajemnih skladov (F.512), c) drug lastniški kapital (F.513). Delnice, ki kotirajo na borzi, razen delnic vzajemnih skladov (F.511), in delnice, ki ne kotirajo na borzi, razen delnic vzajemnih skladov (F.512) 5.90 Definicija: Podpostavko delnice, ki kotirajo na borzi, razen delnic vzajemnih skladov (F.511) sestavljajo vse transakcije z delnicami, ki kotirajo na borzi, razen z delnicami vzajemnih skladov (AF.511), podpostavko delnice, ki ne kotirajo na borzi, razen delnic vzajemnih skladov (F.512) pa vse transakcije z delnicami, ki ne kotirajo na borzi, razen z delnicami vzajemnih skladov (AF.512). Delnice obsegajo pravico do udeležbe v kapitalu družbe v obliki vrednostnih papirjev; ti so načeloma tržni. Podpostavka AF.511 obsega tiste delnice, ki kotirajo na organizirani borzi vrednostnih papirjev ali drugi obliki sekundarnega trga, podpostavka AF.512 pa tiste delnice, ki ne kotirajo Podpostavki AF.511 in AF.512 zajemata: a) kapitalske delnice, ki jih izdajajo družbe z omejeno odgovornostjo. To so vrednostni papirji, ki dajejo imetnikom status skupnih lastnikov in pravico do deleža v celotnem razporejenem dobičku in do deleža v neto sredstvih ob likvidaciji; b) odkupljene delnice v družbah z omejeno odgovornostjo. To so delnice, katerih kapital je bil odplačan, vendar so še naprej v lasti imetnikov, ki ostajajo skupni lastniki in imajo pravico do deleža v dobičku, ki ostane po izplačilu dividend na preostali delniški kapital, in do deleža v presežku, ki ostane po likvidaciji in je enak neto sredstvom, zmanjšanim za preostali delniški kapital; c) dividendne delnice, ki jih izdajajo družbe z omejeno odgovornostjo. To so vrednostni papirji: (1) ki imajo, odvisno od države in okoliščin, v katerih so nastale, različna imena, npr. ustanoviteljske delnice, profitne delnice, dividendne delnice itd., in ki niso del delniškega kapitala; (2) ki ne dajejo imetnikom statusa skupnih lastnikov v ožjem smislu (pravica do deleža v odplačilih delniškega kapitala, pravica do donosov iz tega kapitala, pravica do glasovanja na skupščini delničarjev itd.); (3) ki dajejo imetnikom pravico do deleža v dobičku, ki preostane po izplačilu dividend na delniški kapital, in do deleža v presežku, ki ostane ob likvidaciji; d) prednostne delnice, ki omogočajo udeležbo v razdelitvi preostale vrednosti ob likvidaciji družbe. Na organizirani borzi lahko kotirajo ali pa ne. 149

SMERNICA EVROPSKE CENTRALNE BANKE (EU) 2018/ z dne 24. aprila o spremembi Smernice ECB/ 2013/ 23 o statistiki državnih

SMERNICA  EVROPSKE  CENTRALNE  BANKE  (EU)  2018/ z dne  24. aprila o spremembi  Smernice  ECB/  2013/  23  o statistiki  državnih 15.6.2018 L 153/161 SMERNICE SMERNICA EVROPSKE CENTRALNE BANKE (EU) 2018/861 z dne 24. aprila 2018 o spremembi Smernice ECB/2013/23 o statistiki državnih financ (ECB/2018/13) IZVRŠILNI ODBOR EVROPSKE CENTRALNE

Prikaži več

BILTEN JUNIJ 2019

BILTEN JUNIJ 2019 BILTEN JUNIJ 2019 Izdajatelj: BANKA SLOVENIJE Slovenska 35, 1000 Ljubljana Slovenija tel.: +386 (1) 4719000 fax.: +386 (1) 2515516 E-mail: bilten@bsi.si http://www.bsi.si/ SWIFT: BSLJ SI 2X Razmnoževanje

Prikaži več

VELJA OD DALJE PREVERJALNI SEZNAM RAZKRITIJ ZGD- 1 (69.člen) Izobraževalna hiša Cilj

VELJA OD DALJE PREVERJALNI SEZNAM RAZKRITIJ ZGD- 1 (69.člen) Izobraževalna hiša Cilj VELJA OD 1. 1. 2016 DALJE PREVERJALNI SEZNAM RAZKRITIJ ZGD- 1 (69.člen) RAZKRITJA 69. ČLEN ZGD- 1 (OD 1.1.2016 DALJE) da pogojno ne Člen ZGD- 1 OPIS VELIKOST DRUŽBE VELIKA SREDNJA MAJHNA MIKRO (70a. člen)

Prikaži več

Obvestilo za poročevalce z dne 10

Obvestilo za poročevalce z dne 10 Obvestilo za poročevalce z dne 10.04.2019 Obvezniki poročanja oddajo poročilo SFR (statistike finančnih računov) preko spletne strani AJPES (Agencije Republike Slovenije za javnopravne evidence in storitve),

Prikaži več

Bilanca stanja

Bilanca stanja Krka, d. d., Novo mesto, Šmarješka cesta 6, 8501 Novo mesto, skladno s Pravili Ljubljanske borze, d. d., Ljubljana in Zakonom o trgu vrednostnih papirjev (ZTVP-1, Ur. l. RS št. 56/99) objavlja REVIDIRANE

Prikaži več

CA IZRAČUN KAPITALA IN KAPITALSKE ZAHTEVE Oznaka vrstice Postavka 1 SKUPAJ KAPITAL (za namen kapitalske ustreznosti) = =

CA IZRAČUN KAPITALA IN KAPITALSKE ZAHTEVE Oznaka vrstice Postavka 1 SKUPAJ KAPITAL (za namen kapitalske ustreznosti) = = CA IZRAČUN KAPITALA IN KAPITALSKE ZAHTEVE Oznaka vrstice Postavka 1 SKUPAJ KAPITAL (za namen kapitalske ustreznosti) =1.1+1.2+1.3+1.6 =1.4+1.5+1.6 1.1 TEMELJNI KAPITAL =1.1.1+ 1.1.2+1.1.4+1.1.5 Znesek

Prikaži več

(Microsoft PowerPoint - 5 Depoziti in var\350evanja pptx)

(Microsoft PowerPoint - 5 Depoziti in var\350evanja pptx) DEPOZITI IN VARČEVANJA ŠC PET Višja šola Smer ekonomist (modul bančništvo) Jožica Rihter, univ.dipl.ekon. E.naslov: jorko.rihter@gmail.com oktober 2018 1 Razvrstitev bančnih poslov Z vidika funkcionalnosti:

Prikaži več

31

31 Hram Holding, finančna družba, d.d. Vilharjeva 29, Ljubljana, skladno z Zakonom o trgu finančnih instrumentov ter Sklepom o izvajanju obveznosti razkrivanja nadzorovanih informacij, objavlja podatke iz

Prikaži več

SMERNICA EVROPSKE CENTRALNE BANKE (EU) 2015/ z dne 6. novembra o spremembi Smernice ECB/ 2014/ 15 o denarni in fin

SMERNICA  EVROPSKE  CENTRALNE  BANKE  (EU)  2015/ z  dne  6.  novembra o  spremembi  Smernice  ECB/  2014/  15  o  denarni  in  fin L 93/82 SMERNICE SMERNICA EVROPSKE CENTRALNE BANKE (EU) 2015/571 z dne 6. novembra 2014 o spremembi Smernice ECB/2014/15 o denarni in finančni statistiki (ECB/2014/43) SVET EVROPSKE CENTRALNE BANKE JE

Prikaži več

Priloga_AJPES.xls

Priloga_AJPES.xls 1. IZKAZ PRIHODKOV IN ODHODKOV - DOLOČENIH UPORABNIKOV PODSKUPIN KONTOV NAZIV PODSKUPINE KONTOV Plan Ocena realizacije Plan 2014 2014 2015 Plan 2015 / Plan 2014 Plan 2015 / Ocena realizacije 2014 Razlika

Prikaži več

IZKAZ FINANČNEGA POLOŽAJA DRUŽBE DATALAB D.D. OB KONCU OBDOBJA NA DAN Postavka AOP INDEKS 2013/2012 SREDSTVA (

IZKAZ FINANČNEGA POLOŽAJA DRUŽBE DATALAB D.D. OB KONCU OBDOBJA NA DAN Postavka AOP INDEKS 2013/2012 SREDSTVA ( IZKAZ FINANČNEGA POLOŽAJA DRUŽBE DATALAB D.D. OB KONCU OBDOBJA NA DAN 30.09.2013 Postavka AOP 30.9.2013 30.9.2012 INDEKS 2013/2012 SREDSTVA (002+032+053) 001 7.565.152 6.566.959 115,20 A. DOLGOROČNA SREDSTVA

Prikaži več

(pravna oseba) IZKAZ FINANČNEGA POLOŽAJA NA DAN (kratka shema) v tisoč EUR ZNESEK Zap. Oznaka VSEBINA štev. postavke POSLOVNEGA PREJŠNJEGA LETA LETA 1

(pravna oseba) IZKAZ FINANČNEGA POLOŽAJA NA DAN (kratka shema) v tisoč EUR ZNESEK Zap. Oznaka VSEBINA štev. postavke POSLOVNEGA PREJŠNJEGA LETA LETA 1 IZKAZ FINANČNEGA POLOŽAJA NA DAN (kratka shema) Zap. Oznaka štev. postavke POSLOVNEGA PREJŠNJEGA 1 A. 1. in del A. 5. Denar v blagajni, stanje na računih pri centralnih bankah in vpogledne vloge pri bankah

Prikaži več

BILTEN Maj 2015 Leto 24, štev.: 5

BILTEN Maj 2015 Leto 24, štev.: 5 BILTEN Maj 2015 Leto 24, štev.: 5 Izdajatelj: BANKA SLOVENIJE Slovenska 35, 1000 Ljubljana Slovenija tel.: +386 (1) 4719000 fax.: +386 (1) 2515516 E-mail: bilten@bsi.si http://www.bsi.si/ SWIFT: BSLJ SI

Prikaži več

Microsoft Word - Primer nalog_OF_izredni.doc

Microsoft Word - Primer nalog_OF_izredni.doc 1) Ob koncu leta 2004 je bilo v Sloveniji v obtoku za 195,4 mrd. izdanih bankovcev, neto tuja aktiva je znašala 1.528,8 mrd. SIT, na poravnalnih računih pri BS so imele poslovne banke za 94 mrd. SIT, depoziti

Prikaži več

DELOVNI LIST 2 – TRG

DELOVNI LIST 2 – TRG 3. ŢT GOSPODARSKO POSLOVANJE DELOVNI LIST 2 TRG 1. Na spletni strani http://www.sc-s.si/projekti/vodopivc.html si oglej E-gradivo z naslovom Cena. Nato reši naslednja vprašanja. 2. CENA 2.1 Kaj se pojavi

Prikaži več

Sklep_april_2019

Sklep_april_2019 S K L E P O OBRESTNIH MERAH Sprejela: Uprava hranilnice Renato Založnik, predsednik uprave Jasna Mesić, članica uprave Sprejeto: 15.3.2019 Velja od: 1.4.2019 1. VLOGE FIZIČNIH OSEB 1.1. VLOGE NA VPOGLED

Prikaži več

Nerevidirano polletno poročilo za leto 2006

Nerevidirano polletno poročilo za leto 2006 Nerevidirano polletno poročilo za leto 2006 1 PREDSTAVITEV SKLADA...3 2 OPOZORILO IMETNIKOM INVESTICIJSKIH KUPONOV...4 3 POSLOVANJE SKLADA V OBDOBJU 01.01. DO 30.06.2006...5 4 NEREVIDIRANI RAČUNOVODSKI

Prikaži več

DELAVSKA HRANILNICA d

DELAVSKA HRANILNICA d S K L E P O VIŠINI OBRESTNIH MER ZA POSAMEZNE VRSTE VLOG, DEPOZITOV IN KREDITOV Sprejela:Uprava hranilnice Renato Založnik, predsednik uprave Jasna Mesić, članica uprave Sprejeto: 15.12.2017 Velja od:

Prikaži več

Microsoft Word - odlok 2005.doc

Microsoft Word - odlok 2005.doc Na podlagi Zakona o javnih financah (Uradni list RS, št. 79/99, 124/00, 79/01 in 30/02, 56/02-ZJU in 110/02-ZDT-B) ter 27. člena Statuta Mestne občine Ljubljana (Uradni list RS, št. 26/01 in 28/01) je

Prikaži več

BANKA SLOVENIJE BANK OF SLOVENIA EVROSISTEM / EUROSYSTEM FINANÈNI RAÈUNI SLOVENIJE FINANCIAL ACCOUNTS OF SLOVENIA NOVEMBER/NOVEMBE

BANKA SLOVENIJE BANK OF SLOVENIA EVROSISTEM / EUROSYSTEM FINANÈNI RAÈUNI SLOVENIJE FINANCIAL ACCOUNTS OF SLOVENIA NOVEMBER/NOVEMBE BANKA SLOVENIJE EVROSISTEM / FINANÈNI RAÈUNI SLOVENIJE 2004-2009 FINANCIAL ACCOUNTS OF SLOVENIA 2004-2009 NOVEMBER/NOVEMBER 2010 2 Finančni računi Slovenije/Financial Accounts of Slovenia 2004-2009, november/november

Prikaži več

15. junij 2019 Cenik SKB za poslovanje s finančnimi instrumenti in investicijskimi skladi za pravne osebe (izvleček Cenika storitev SKB) vrsta storitv

15. junij 2019 Cenik SKB za poslovanje s finančnimi instrumenti in investicijskimi skladi za pravne osebe (izvleček Cenika storitev SKB) vrsta storitv Cenik SKB za poslovanje s finančnimi instrumenti in investicijskimi skladi za pravne osebe (izvleček Cenika storitev SKB) 1. Trgovanje s finančnimi instrumenti 1.1 Opravljanje investicijskih storitev in

Prikaži več

COM(2010)774/F1 - SL

COM(2010)774/F1 - SL SL SL SL EVROPSKA KOMISIJA Bruselj, 20.12.2010 COM(2010) 774 konč. Priloga A/Poglavje 18 PRILOGA A k predlogu UREDBA EVROPSKEGA PARLAMENTA IN SVETA o Evropskem sistemu nacionalnih in regionalnih računov

Prikaži več

Microsoft Word - Predgovor.doc

Microsoft Word - Predgovor.doc SEDMO POGLAVJE 7.01 Definicija: Bilanca stanja je evidenca vrednosti sredstev v lasti in evidenca neporavnanih obveznosti v določeni časovni točki. Izravnalna postavka se imenuje neto vrednost (B.90).

Prikaži več

SPLOŠNI PODATKI O GOSPODARSKI DRUŽBI 1. Ime PIPISTREL Podjetje za alternativno letalstvo d.o.o. Ajdovščina 2. Naslov Goriška cesta 50A, 5270 Ajdovščin

SPLOŠNI PODATKI O GOSPODARSKI DRUŽBI 1. Ime PIPISTREL Podjetje za alternativno letalstvo d.o.o. Ajdovščina 2. Naslov Goriška cesta 50A, 5270 Ajdovščin SPLOŠNI PODATKI O GOSPODARSKI DRUŽBI 1. Ime PIPISTREL Podjetje za alternativno letalstvo d.o.o. Ajdovščina 2. Naslov Goriška cesta 50A, 5270 Ajdovščina 3. ID za DDV/Davčna številka SI68911564 4. Datum

Prikaži več

SPLOŠNI PODATKI O GOSPODARSKI DRUŽBI 1. Ime PIPISTREL Podjetje za alternativno letalstvo d.o.o. Ajdovščina 2. Naslov Goriška cesta 50A, 5270 Ajdovščin

SPLOŠNI PODATKI O GOSPODARSKI DRUŽBI 1. Ime PIPISTREL Podjetje za alternativno letalstvo d.o.o. Ajdovščina 2. Naslov Goriška cesta 50A, 5270 Ajdovščin SPLOŠNI PODATKI O GOSPODARSKI DRUŽBI 1. Ime PIPISTREL Podjetje za alternativno letalstvo d.o.o. Ajdovščina 2. Naslov Goriška cesta 50A, 5270 Ajdovščina 3. ID za DDV/Davčna številka SI68911564 4. Datum

Prikaži več

Microsoft Word - Povzetek revidiranega letnega porocila 2006.doc

Microsoft Word - Povzetek revidiranega letnega porocila 2006.doc CINKARNA Metalurško kemična industrija Celje, d.d. Kidričeva 26, 3001 Celje OBJAVA POVZETKA REVIDIRANEGA LETNEGA POROČILA ZA LETO 2006 V skladu z ZTVP-1 ter Sklepom o podrobnejši vsebini in načinu objave

Prikaži več

Microsoft Word - SRS A.doc

Microsoft Word - SRS A.doc Slovenski računovodski standard 23 (2016) OBLIKE IZKAZA GIBANJA KAPITALA ZA ZUNANJE POSLOVNO POROČANJE A. Uvod Ta standard se uporablja pri sestavljanju predračunskih in obračunskih izkazov, v katerih

Prikaži več

Slide 1

Slide 1 SKUPINA SAVA RE NEREVIDIRANI REZULTATI 2017 23. MAREC 2018 a 2017 KLJUČNI POUDARKI LETA Kosmata premija skupine Sava Re je v letu 2017 prvič presegla 500 milijonov EUR. Čisti poslovni izid in donosnost

Prikaži več

SKLEP O OBRESTNIH MERAH V PRIMORSKIH HRANILNICI VIPAVA D.D. Veljavnost od: Vipava,

SKLEP O OBRESTNIH MERAH V PRIMORSKIH HRANILNICI VIPAVA D.D. Veljavnost od: Vipava, SKLEP O OBRESTNIH MERAH V PRIMORSKIH HRANILNICI VIPAVA D.D. Veljavnost od: 01.05.2019 Vipava, 01.05.2019 S Sklepom o višini obrestnih mer za posamezne vrste vlog, depozitov in kreditov (v nadaljevanju:

Prikaži več

Predloga za MF

Predloga za MF Agencija za zavarovalni nadzor Opozorilo: Gre za neuradno prečiščeno besedilo, ki ga je pripravila Agencija za zavarovalni nadzor kot informativni pripomoček, glede katerega Agencija za zavarovalni nadzor

Prikaži več

Sklep Evropske centralne banke z dne 26. septembra 2013 o dodatnih ukrepih v zvezi z Eurosistemovimi operacijami refinanciranja in primernostjo zavaro

Sklep Evropske centralne banke z dne 26. septembra 2013 o dodatnih ukrepih v zvezi z Eurosistemovimi operacijami refinanciranja in primernostjo zavaro L 301/6 Uradni list Evropske unije 12.11.2013 SKLEP EVROPSKE CENTRALNE BANKE z dne 26. septembra 2013 o dodatnih ukrepih v zvezi z Eurosistemovimi operacijami refinanciranja in primernostjo zavarovanja

Prikaži več

RAZLIKE MED MSRP 16 IN MRS 17 Izobraževalna hiša Cilj

RAZLIKE MED MSRP 16 IN MRS 17 Izobraževalna hiša Cilj 15. 10. 2018 RAZLIKE MED MSRP 16 IN MRS 17 Izobraževalna hiša Cilj MSRP 16 MRS 17 OPREDELITEV POJMA 'NAJEM' V skladu z MSRP 16 je najem pogodba ali del pogodbe, ki prenaša pravico do uporabe identificiranega

Prikaži več

STRUKTURA STANDARDNIH ZOŽENIH IZBOROV PODATKOV IZ LETNIH POROČIL GOSPODARSKIH DRUŽB, ZADRUG IN SAMOSTOJNIH PODJETNIKOV ZA LETO 2013 ZA JAVNO OBJAVO 1.

STRUKTURA STANDARDNIH ZOŽENIH IZBOROV PODATKOV IZ LETNIH POROČIL GOSPODARSKIH DRUŽB, ZADRUG IN SAMOSTOJNIH PODJETNIKOV ZA LETO 2013 ZA JAVNO OBJAVO 1. STRUKTURA STANDARDNIH ZOŽENIH IZBOROV PODATKOV IZ LETNIH POROČIL GOSPODARSKIH DRUŽB, ZADRUG IN SAMOSTOJNIH PODJETNIKOV ZA LETO 2013 ZA JAVNO OBJAVO 1. Struktura standardnega zoženega izbora podatkov iz

Prikaži več

v sodelovanju z S.BON-1 [-] S.BON AJPES za podjetje: Podjetje d.o.o. Ulica 1, 1000 Ljubljana Matična številka: ID za DDV / davčna številka:

v sodelovanju z S.BON-1 [-] S.BON AJPES za podjetje: Podjetje d.o.o. Ulica 1, 1000 Ljubljana Matična številka: ID za DDV / davčna številka: v sodelovanju z S.BON AJPES za podjetje: Ulica 1, 1000 Ljubljana Matična številka: 1234567000 ID za DDV / davčna številka: SI12345678 BONITETNA OCENA PO PRAVILIH BASEL II BONITETNA OCENA PODJETJA NA DAN

Prikaži več

SMERNICA EVROPSKE CENTRALNE BANKE (EU) 2016/ z dne novembra o spremembi Smernice ECB/ 2013/ 24 o zahtevah Evrops

SMERNICA  EVROPSKE  CENTRALNE  BANKE  (EU)  2016/ z  dne novembra o  spremembi  Smernice  ECB/  2013/  24  o  zahtevah  Evrops L 14/36 SL SMERNICA EVROPSKE CENTRALNE BANKE (EU) 2016/66 z dne 26. novembra 2015 o spremembi Smernice ECB/2013/24 o zahtevah Evropske centralne banke za statistično poročanje na področju četrtletnih finančnih

Prikaži več

1/18 SI BONITETNO POROČILO (c) Coface Slovenia d.o.o. office-sl

1/18 SI BONITETNO POROČILO (c) Coface Slovenia d.o.o.   office-sl 1/18 SI BONITETNO POROČILO (c) Coface Slovenia d.o.o. email: office-slovenia@coface.com 14.12.2016 22:11(+1) POROČILO O PODJETJU IZMIŠLJENO PODJETJE D.O.O. Druga imena: IZMIŠLJENO d.o.o. Sedez podjetja:

Prikaži več

(Microsoft Word - Razvoj konkuren\350nega gospodarstva in internacionalizacija.docx)

(Microsoft Word - Razvoj konkuren\350nega gospodarstva in internacionalizacija.docx) Razvoj konkurenčnega gospodarstva in internacionalizacija Posredno financiranje NAZIV PRODUKTA: Razvoj konkurenčnega gospodarstva in internacionalizacija NAČIN FINANCIRANJA posredno financiranje preko

Prikaži več

PREDLOG

PREDLOG DOPOLNJEN PREDLOG MAREC 2019 Na podlagi 29. člena Zakona o lokalni samoupravi (Uradni list RS, št. 94/07 - uradno prečiščeno besedilo, 27/08 - odl. US, 76/08, 79/09, 51/10, 84/10 - odl. US, 40/12 ZUJF,

Prikaži več

POLLETNO POROČILO O POSLOVANJU

POLLETNO POROČILO O POSLOVANJU ALTA Skladi, družba za upravljanje, d.d. Železna cesta 18 SI - 1000 Ljubljana T:+386 080 10 60 +386 (0)1 3 200 400 F:+386 (0)1 3 200 401 skladi@alta.si www.alta.si POVZETEK NEREVIDIRANEGA POLLETNEGA POROČILA

Prikaži več

SRS24-S

SRS24-S Slovenski računovodski standard 24 (2006) OBLIKE BILANCE STANJA ZA ZUNANJE POSLOVNO POROČANJE A. Uvod Ta standard se uporablja pri sestavljanju obračunskih izkazov, v katerih so predstavljeni sredstva

Prikaži več

Uradni list RS - 102/2015, Uredbeni del

Uradni list RS - 102/2015, Uredbeni del PRILOGA 6 NAPOVED ZA ODMERO DOHODNINE OD OBRESTI ZA LETO (razen od obresti na denarne depozite pri bankah in hranilnicah, ustanovljenih v Republiki Sloveniji ter v drugih državah članicah EU) OZNAKA STATUSA

Prikaži več

BONITETNO POROČILO ECUM RRF d.o.o. Izdano dne Izdano za: Darja Erhatič Bisnode d.o.o. Član skupine BISNODE, Stockholm, Švedska BONITETNO POR

BONITETNO POROČILO ECUM RRF d.o.o. Izdano dne Izdano za: Darja Erhatič Bisnode d.o.o. Član skupine BISNODE, Stockholm, Švedska BONITETNO POR BONITETNO POROČILO Izdano za: Darja Erhatič Bisnode d.o.o. Član skupine BISNODE, Stockholm, Švedska www.bisnode.si, tel: +386 (0)1 620 2 866, fax: +386 (0)1 620 2 708 Bonitetno poročilo PROFIL PODJETJA

Prikaži več

AJPES Agencija Republike Slovenije za javnopravne evidence in storitve INFORMACIJA O POSLOVANJU SAMOSTOJNIH PODJETNIKOV POSAMEZNIKOV V REPUBLIKI SLOVE

AJPES Agencija Republike Slovenije za javnopravne evidence in storitve INFORMACIJA O POSLOVANJU SAMOSTOJNIH PODJETNIKOV POSAMEZNIKOV V REPUBLIKI SLOVE AJPES Agencija Republike Slovenije za javnopravne evidence in storitve INFORMACIJA O POSLOVANJU SAMOSTOJNIH PODJETNIKOV POSAMEZNIKOV V REPUBLIKI SLOVENIJI V LETU 2005 Ljubljana, maj 2006 K A Z A L O Stran

Prikaži več

RAZKRITJA INFORMACIJ 2018

RAZKRITJA INFORMACIJ 2018 RAZKRITJA INFORMACIJ 2018 KAZALO - RAZKRITJA INFORMACIJ LETNO POROČILO CRR Stran 1 UVOD 156 2 CILJI IN POLITIKE UPRAVLJANJA TVEGANJ 156 2.1 Pristop institucije k upravljanju tveganj Člen 435 156 2.2 Informacije

Prikaži več

Izvedbena uredba Komisije (EU) št. 1249/2012 z dne 19. decembra 2012 o določitvi izvedbenih tehničnih standardov glede oblike evidenc, ki jih morajo v

Izvedbena uredba Komisije (EU) št. 1249/2012 z dne 19. decembra 2012 o določitvi izvedbenih tehničnih standardov glede oblike evidenc, ki jih morajo v L 352/32 Uradni list Evropske unije 21.12.2012 IZVEDBENA UREDBA KOMISIJE (EU) št. 1249/2012 z dne 19. decembra 2012 o določitvi izvedbenih tehničnih standardov glede oblike evidenc, ki jih morajo v skladu

Prikaži več

C(2016)3544/F1 - SL

C(2016)3544/F1 - SL EVROPSKA KOMISIJA Bruselj, 13.6.2016 C(2016) 3544 final DELEGIRANA UREDBA KOMISIJE (EU) / z dne 13.6.2016 o dopolnitvi Uredbe (EU) št. 600/2014 Evropskega parlamenta in Sveta o trgih finančnih instrumentov

Prikaži več

Nerevidirano poročilo o poslovanju Skupine KD in KD, finančne družbe, d. d. za obdobje od 1. januarja do 31. marca 2017

Nerevidirano poročilo o poslovanju Skupine KD in KD, finančne družbe, d. d. za obdobje od 1. januarja do 31. marca 2017 Nerevidirano poročilo o poslovanju Skupine KD in KD, finančne družbe, d. d. za obdobje od 1. januarja do 31. marca 217 Vsebina Sestava Skupine KD... 3 Analiza poslovanja Skupine KD v obdobju 1-3 217...

Prikaži več

Predloga za oblikovanje navadnih dokumentov

Predloga za oblikovanje navadnih dokumentov Politika izvrševanja naročil strank NLB d.d. 1. Namen 1.1 Zakon o trgu finančnih instrumentov (v nadaljevanju: ZTFI-1) od Nove Ljubljanske banke d.d., Ljubljana (v nadaljevanju: Banka), zahteva, da vzpostavi

Prikaži več

Priporočilo Evropskega odbora za sistemska tveganja z dne 15. januarja 2019 o spremembi Priporočila ESRB/2015/2 o ocenjevanju čezmejnih učinkov ukrepo

Priporočilo Evropskega odbora za sistemska tveganja z dne 15. januarja 2019 o spremembi Priporočila ESRB/2015/2 o ocenjevanju čezmejnih učinkov ukrepo 20.3.2019 SL Uradni list Evropske unije C 106/1 I (Resolucije, priporočila in mnenja) PRIPOROČILA EVROPSKI ODBOR ZA SISTEMSKA TVEGANJA PRIPOROČILO EVROPSKEGA ODBORA ZA SISTEMSKA TVEGANJA z dne 15. januarja

Prikaži več

MESEČNI PREGLED GIBANJ NA TRGU FINANČNIH INSTRUMENTOV April 2019

MESEČNI PREGLED GIBANJ NA TRGU FINANČNIH INSTRUMENTOV April 2019 MESEČNI PREGLED GIBANJ NA TRGU FINANČNIH INSTRUMENTOV April 1 TRG FINANČNIH INSTRUMENTOV Tabela 1: Splošni kazalci Splošni kazalci 30. 9. 2018/ sep. 2018 31. 10. 2018/ okt. 2018 30. 11. 2018/ nov. 2018

Prikaži več

BONITETNO POROCILO Izdano dne Izdano za: Bisnode d.o.o. Član skupine BISNODE, Stockholm, Švedska BONITETNO POROČILO, vse pravice pridržane

BONITETNO POROCILO Izdano dne Izdano za: Bisnode d.o.o. Član skupine BISNODE, Stockholm, Švedska BONITETNO POROČILO, vse pravice pridržane BONITETNO POROCILO Izdano za: Bisnode d.o.o. Član skupine BISNODE, Stockholm, Švedska Bonitetno poročilo PROFIL PODJETJA Poglavje 1 Podjetje: Naslov: Dejavnost: J 58.190 DRUGO ZALOŽNIŠTVO Matična številka:

Prikaži več

Finančni načrt 2011 Ljubljana, september, 2010

Finančni načrt 2011 Ljubljana, september, 2010 Finančni načrt 2011 Ljubljana, september, 2010 Vsebina 1 UVOD 3 2 ANALIZA KONCESIJSKIH DAJATEV 4 2.1 IGRE NA SREČO, OD KATERIH DOBIVA SREDSTVA FUNDACIJA 5 2.2 KONCESIJSKI VIRI 6 2.3 KONCESIJSKE DAJATVE

Prikaži več

(I. Splo\232ni del prora\350una)

(I. Splo\232ni del prora\350una) DOPOLNJEN PRORAČUNA OBČINE LJUTOMER ZA LETO I. SPLOŠNI DEL I. SKUPAJ PRIHODKI (7+71+72+73+74+78) 11.817.73 11.817.73 11.389.216 11.585.789 196.573 98, 98, TEKOČI PRIHODKI (7+71) 9.772.584 9.772.584 9.78.4

Prikaži več

Na podlagi prvega odstavka 157. člena in 2. točke prvega odstavka 501. člena Zakona o zavarovalništvu (Uradni list RS, št. 93/15) Agencija za zavarova

Na podlagi prvega odstavka 157. člena in 2. točke prvega odstavka 501. člena Zakona o zavarovalništvu (Uradni list RS, št. 93/15) Agencija za zavarova Na podlagi prvega odstavka 157. člena in 2. točke prvega odstavka 501. člena Zakona o zavarovalništvu (Uradni list RS, št. 93/15) Agencija za zavarovalni nadzor izdaja SKLEP o omejitvah glede sredstev

Prikaži več

Letno poročilo Skupine Triglav in Zavarovalnice Triglav, d.d., 2016 Finančni rezultat Skupine Triglav in Zavarovalnice Triglav Poslovno poročilo Uprav

Letno poročilo Skupine Triglav in Zavarovalnice Triglav, d.d., 2016 Finančni rezultat Skupine Triglav in Zavarovalnice Triglav Poslovno poročilo Uprav Kazalo > 8 Finančni rezultat Skupine Triglav in Skupina Triglav je ustvarila 82,3 milijona evrov čistega dobička in dosegla 11,4-odstotno dobičkonosnost kapitala. Čisti poslovni izid je za 29 odstotkov

Prikaži več

Microsoft Word - Zadolžitev CČN.doc

Microsoft Word - Zadolžitev CČN.doc Datum: 20.05.2012 OBČINSKEMU SVETU MESTNE OBČINE NOVO MESTO ZADEVA: DOLGOROČNO ZADOLŽEVANJE MESTNE OBČINE NOVO MESTO V LETU 2012 ZA PROJEKT»HIDRAVLIČNE IZBOLJŠAVE KANALIZACIJSKEGA SISTEMA IN CENTRALNA

Prikaži več

I. Splošni del proračuna

I. Splošni del proračuna ZAKLJUČNI RAČUN PRORAČUNA OBČINE SEŽANA ZA LETO I. SPLOŠNI DEL I. SKUPAJ PRIHODKI (7+71+72+73+74+78) 14.793.384 14.87.659 12.723.11-2.84.558 86, 85,9 TEKOČI PRIHODKI (7+71) 12.62.638 12.624.686 11.62.72-1.22.614

Prikaži več

Pomurska družba za upravljanje d

Pomurska družba za upravljanje d PUBLIKUM PDU, družba za upravljanje, d. d. PROSPEKT MEŠANEGA VZAJEMNEGA SKLADA PRIMUS Z VKLJUČENIMI PRAVILI UPRAVLJANJA Datum izdaje dovoljenja Agencije za trg vrednostnih papirjev: 24.12.2003 11.08.2008

Prikaži več

SMERNICE O DOLOČITVI POGOJEV ZA FINANČNO PODPORO V SKUPINI EBA/GL/2015/ Smernice o določitvi pogojev za finančno podporo v skupini iz čle

SMERNICE O DOLOČITVI POGOJEV ZA FINANČNO PODPORO V SKUPINI EBA/GL/2015/ Smernice o določitvi pogojev za finančno podporo v skupini iz čle SMERNICE O DOLOČITVI POGOJEV ZA FINANČNO PODPORO V SKUPINI EBA/GL/2015/17 08.12.2015 Smernice o določitvi pogojev za finančno podporo v skupini iz člena 23 Direktive 2014/59/EU Smernice organa EBA o določitvi

Prikaži več

MAJ 2017

MAJ 2017 MAJ 217 Plačilna bilanca 1 Konec junija 217 je bila izvedena revizija podatkov plačilne bilance in stanja mednarodnih naložb od leta 212 do leta 216. Opravljene spremembe so večinoma vplivale na nižji

Prikaži več

STRUKTURA STANDARDNIH IZPISOV PODATKOV IZ LETNIH POROČIL GOSPODARSKIH DRUŽB, ZADRUG IN SAMOSTOJNIH PODJETNIKOV ZA LETO 2006 ZA JAVNO OBJAVO 1. Struktu

STRUKTURA STANDARDNIH IZPISOV PODATKOV IZ LETNIH POROČIL GOSPODARSKIH DRUŽB, ZADRUG IN SAMOSTOJNIH PODJETNIKOV ZA LETO 2006 ZA JAVNO OBJAVO 1. Struktu STRUKTURA STADARDIH IZPISOV PODATKOV IZ LETIH POROČIL GOSPODARSKIH DRUŽB, ZADRUG I SAMOSTOJIH PODJETIKOV ZA LETO 2006 ZA JAVO OBJAVO 1. Struktura standardnega izpisa podatkov iz letnih poročil gospodarskih

Prikaži več

Razkritja Skupine UniCredit Slovenija za 1Q 2018

Razkritja Skupine UniCredit Slovenija za 1Q 2018 Razkritja Skupine UniCredit Slovenija za 1Q 2018 Razkritja Skupine UniCredit Slovenija za 1Q 2018 Banke so zavezane k razkrivanju določenih informacij, kar naj bi omogočilo zadostno informiranje potencialnih

Prikaži več

I. Splošni del proračuna

I. Splošni del proračuna ZAKLJUČNI RAČUN PRORAČUNA OBČINE IZOLA ZA LETO 212 I. SPLOŠNI DEL 143 - ZR211 142 - P212_1 156 - VP212 161 - ZR212 I. SKUPAJ PRIHODKI (7+71+72+73+74+78) 16.5.364 22.982.33 22.982.33 15.519.495 96,7 67,5

Prikaži več

Javna objava podatkov poslovanja Abanke d.d. v prvem trimesečju leta 2018 s priloženimi konsolidiranimi računovodskimi izkazi

Javna objava podatkov poslovanja Abanke d.d. v prvem trimesečju leta 2018 s priloženimi konsolidiranimi računovodskimi izkazi ABANKA d.d. Slovenska 58, 1517 Ljubljana T 01 47 18 100 F 01 43 25 165 www.abanka.si JAVNA OBJAVA PODATKOV POSLOVANJA ABANKE D.D. V PRVEM TRIMESEČJU LETA 2018 S PRILOŽENIMI KONSOLIDIRANIMI RAČUNOVODSKIMI

Prikaži več

LETNO POROČILO SID BANKE IN SKUPINE SID BANKA 2016

LETNO POROČILO SID BANKE IN SKUPINE SID BANKA 2016 Ljubljana, 31. 8. 2017 Vsebina IZJAVA O ODGOVORNOSTI POSLOVODSTVA... 2 1 OSNOVNI PODATKI... 3 2 POMEMBNEJŠI PODATKI IN KAZALNIKI POSLOVANJA... 4 3 POMEMBNEJŠI DOGODKI... 6 4 POJASNILA K LOČENIM IN KONSOLIDIRANIM

Prikaži več

Untitled Document

Untitled Document BONITETNO POROČILO Izdano za: Mateja Roglič Bisnode d.o.o. Član skupine BISNODE, Stockholm, Švedska www.bisnode.si, tel: +386 ()8 39 3, fax: +386 ()1 62 2 78 Bonitetno poročilo PROFIL PODJETJA Poglavje

Prikaži več

21. DRŽAVNO TEKMOVANJE IZ ZNANJA RAČUNOVODSTVA 9. april 2019 (osnovni nivo) Čas reševanja: 60 minut Šifra dijaka: REŠITEV Odstotek: Točke / Sklop 1. 2

21. DRŽAVNO TEKMOVANJE IZ ZNANJA RAČUNOVODSTVA 9. april 2019 (osnovni nivo) Čas reševanja: 60 minut Šifra dijaka: REŠITEV Odstotek: Točke / Sklop 1. 2 1. DRŽAVNO TEKMOVANJE IZ ZNANJA RAČUNOVODSTVA 9. april 019 (osnovni nivo) Čas reševanja: 60 minut Šifra dijaka: REŠITEV Odstotek: Točke / Sklop 1.. SKUPAJ Možne točke: 55 36 91 Dosežene točke: Pišite s

Prikaži več

SI057 OK KAPITAL Period SI057 NOVA LJUBLJANSKA BANKA D.D. (NLB d.d.) Kapitalska pozicija upoštevaje pravila CRD 3 A) Navadni lastnišk

SI057 OK KAPITAL Period SI057 NOVA LJUBLJANSKA BANKA D.D. (NLB d.d.) Kapitalska pozicija upoštevaje pravila CRD 3 A) Navadni lastnišk SI57 OK 1. KAPITAL Period SI57 Kapitalska pozicija upoštevaje pravila CRD 3 A) Navadni lastniški kapital pred odbitnimi postavkami (Temeljni kapital brez hibridnih instrumentov in državnih ukrepov pomoči,

Prikaži več

PROSPEKT Z VKLJUČENIMI PRAVILI UPRAVLJANJA Krovni sklad Infond oktober 2017 Agencija za trg vrednostnih papirjev je dne izdala dovoljenje z

PROSPEKT Z VKLJUČENIMI PRAVILI UPRAVLJANJA Krovni sklad Infond oktober 2017 Agencija za trg vrednostnih papirjev je dne izdala dovoljenje z PROSPEKT Z VKLJUČENIMI PRAVILI UPRAVLJANJA Krovni sklad Infond oktober 2017 Agencija za trg vrednostnih papirjev je dne 28.08.2017 izdala dovoljenje za objavo prospekta z vključenimi pravili upravljanja.

Prikaži več

SRS32-S

SRS32-S Slovenski računovodski standard 32 (2006) RAČUNOVODSKE REŠITVE V ZAVAROVALNICAH A. Uvod Ta standard je povezan s splošnimi slovenskimi računovodskimi standardi (SRS) od 1 do 30. Ureja le tiste posebnosti

Prikaži več

NUMERICA PARTNERJI družba za upravljanje d.o.o. Dalmatinova 7 Ljubljana PROSPEKT vzajemnega sklada Organic High Yield, mešani fleksibilni globalni skl

NUMERICA PARTNERJI družba za upravljanje d.o.o. Dalmatinova 7 Ljubljana PROSPEKT vzajemnega sklada Organic High Yield, mešani fleksibilni globalni skl NUMERICA PARTNERJI družba za upravljanje d.o.o. Dalmatinova 7 Ljubljana PROSPEKT vzajemnega sklada Organic High Yield, Z VKLJUČENIMI PRAVILI UPRAVLJANJA Agencija je izdala dovoljenje za objavo prospekta

Prikaži več

Mesečna informacija_marec_2016.pub

Mesečna informacija_marec_2016.pub MAREC KRATEK KOMENTAR K DOGAJANJU V BANČNEM SEKTORJU Upočasnjevanje krčenja bilančne vsote slovenskega bančnega sistema se je v začetku leta nadaljevalo, konec januarja je bila medletno nižja za,%. Medletno

Prikaži več

19. junij 2014 EBA/GL/2014/04 Smernice o usklajenih opredelitvah in predlogah za načrte financiranja kreditnih institucij na podlagi priporočila A4 ES

19. junij 2014 EBA/GL/2014/04 Smernice o usklajenih opredelitvah in predlogah za načrte financiranja kreditnih institucij na podlagi priporočila A4 ES 19. junij 2014 EBA/GL/2014/04 Smernice o usklajenih opredelitvah in predlogah za načrte financiranja kreditnih institucij na podlagi priporočila A4 ESRB/2012/2 1 Smernice organa EBA o usklajenih opredelitvah

Prikaži več

Microsoft Word - SL Opinion CON_2014_39 on public access to specific information related to bad loans of certain banks.doc

Microsoft Word - SL Opinion CON_2014_39 on public access to specific information related to bad loans of certain banks.doc SL MNENJE EVROPSKE CENTRALNE BANKE z dne 27. maja 2014 o javnem dostopu do določenih informacij o slabih posojilih nekaterih bank (CON/2014/39) Uvod in pravna podlaga Evropska centralna banka (ECB) je

Prikaži več

Predstavitev IPro07

Predstavitev IPro07 REVIZIJSKO POROČILO O PREDLOGU ZAKLJUČNEGA RAČUNA PRORAČUNA REPUBLIKE SLOVENIJE ZA LETO 2007 IZREČENI MNENJI Za izkaze (bilance) državnega proračuna smo izrekli mnenje s pridržkom. Za pravilnost izvršitve

Prikaži več

KDD NAVODILA

KDD NAVODILA CENIK KDD KDD - CENTRALNA KLIRINŠKO DEPOTNA DRUŽA D.D. LJULJANA Datum veljavnosti: 1.1.2019 Verzija: 1.1 KAZALO 1 POJASNILA K CENIKU 3 2 ZAGOTAVLJANJE STRUKTURE REGISTRA 5 3 OMOGOČANJE VPISOV GLEDE VREDNOSTNIH

Prikaži več

AJPES Agencija Republike Slovenije za javnopravne evidence in storitve INFORMACIJA O POSLOVANJU SAMOSTOJNIH PODJETNIKOV POSAMEZNIKOV V NOTRANJSKO-KRAŠ

AJPES Agencija Republike Slovenije za javnopravne evidence in storitve INFORMACIJA O POSLOVANJU SAMOSTOJNIH PODJETNIKOV POSAMEZNIKOV V NOTRANJSKO-KRAŠ AJPES Agencija Republike Slovenije za javnopravne evidence in storitve INFORMACIJA O POSLOVANJU SAMOSTOJNIH PODJETNIKOV POSAMEZNIKOV V NOTRANJSKO-KRAŠKI REGIJI V LETU 2010 Postojna, maj 2011 KAZALO I.

Prikaži več

ogaške novice Glasilo občine Logatec, 30. marec 2007, letnik XXXVIII, št. 3/1 c Uradne objave ~ Odlok o proračunu Občine Logatec za leto 2007 (' ~ Pop

ogaške novice Glasilo občine Logatec, 30. marec 2007, letnik XXXVIII, št. 3/1 c Uradne objave ~ Odlok o proračunu Občine Logatec za leto 2007 (' ~ Pop ogaške novice Glasilo občine Logatec, 30. marec 2007, letnik XXXVIII, št. 3/1 c Uradne objave ~ Odlok o proračunu Občine Logatec za leto 2007 (' ~ Popravek Na podlagi 29. člena zakona o lokalni samoupravi

Prikaži več

Šestnajsta redna letna skupščina delničarjev Sklepi 16. redne skupščine delničarjev z dne, 13. julija 2010 Na podlagi določil Pravil Ljubl

Šestnajsta redna letna skupščina delničarjev Sklepi 16. redne skupščine delničarjev z dne, 13. julija 2010 Na podlagi določil Pravil Ljubl Šestnajsta redna letna skupščina delničarjev - 13.7.2010 Sklepi 16. redne skupščine delničarjev z dne, 13. julija 2010 Na podlagi določil Pravil Ljubljanske borze, d.d., Ljubljana in veljavne zakonodaje

Prikaži več

3

3 SIVENT, d.d., Ljubljana NEREVIDIRANO POLLETNO POROČILO družbe SIVENT, d.d., Ljubljana in NEREVIDIRANO KONSOLIDIRANO POLLETNO POROČILO Skupine SIVENT za obdobje 1.1. 30.6.2014 Ljubljana, avgust 2014 Pregled

Prikaži več

2019 QA_Final SL

2019 QA_Final SL Predhodni prispevki v enotni sklad za reševanje za leto 2019 Vprašanja in odgovori Splošne informacije o metodologiji izračuna 1. Zakaj se je metoda izračuna, ki je za mojo institucijo veljala v prispevnem

Prikaži več

Firma: SID Slovenska izvozna in razvojna banka, d.d., Ljubljana Naslov: Ulica Josipine Turnograjske 6, 1000 Ljubljana Matična številka: Davčna

Firma: SID Slovenska izvozna in razvojna banka, d.d., Ljubljana Naslov: Ulica Josipine Turnograjske 6, 1000 Ljubljana Matična številka: Davčna Firma: SID Slovenska izvozna in razvojna banka, d.d., Ljubljana Naslov: Ulica Josipine Turnograjske 6, 1000 Ljubljana Matična številka: 5665493 Davčna številka: SI 82155135 Telefon (h.c.): 01/ 200 75 00

Prikaži več

Stran / Št. 86 / Uradni list Republike Slovenije Priloga 6 OPREDELITEV DRUŽBE, ZADRUGE Na podlagi Zakona o gospodarskih družbah (Ur

Stran / Št. 86 / Uradni list Republike Slovenije Priloga 6 OPREDELITEV DRUŽBE, ZADRUGE Na podlagi Zakona o gospodarskih družbah (Ur Stran 13006 / Št. 86 / 29. 12. 2016 Priloga 6 OPREDELITEV DRUŽBE, ZADRUGE Na podlagi Zakona o gospodarskih družbah (Uradni list RS, št. 65/09 UPB, 33/11, 91/11, 32/12, 57/12, 44/13 odl. US, 82/13 in 55/15:

Prikaži več

SKLEP O OBRESTNIH MERAH BANKE št. 12/2019 V Ljubljani, dne

SKLEP O OBRESTNIH MERAH BANKE št. 12/2019 V Ljubljani, dne SKLEP O OBRESTNIH MERAH BANKE št. 12/2019 V Ljubljani, dne 28.06.2019 V S E B I N A Stran 1 SPLOŠNE DOLOČBE... 3 2 AKTIVNE OBRESTNE MERE... 5 2.1 KREDITI FIZIČNIM OSEBAM... 5 2.1.1 POTROŠNIŠKI KREDITI...

Prikaži več

RAČUNOVODSKE USMERITVE SKUPINE PETROL

RAČUNOVODSKE USMERITVE SKUPINE PETROL ČETRTLETNO POROČILO POSLOVODSTVA DRUŽBE DATALAB TEHNOLOGIJE, d. d. in njenih odvisnih družb za obdobje od 01.07.2016 do 31.3.2017 1. PREDSTAVITEV DRUŽBE 1.1 Osnovni podatki Kratki naziv: DATALAB d. d.

Prikaži več

ŠIFRANT PLAČIL IZ TUJINE IN PLAČIL V TUJINO TRANSAKCIJE MED REZIDENTI IN NEREZIDENTI Opis Plačilo Plačilo nerezident a rezidentu rezidenta nerezidentu

ŠIFRANT PLAČIL IZ TUJINE IN PLAČIL V TUJINO TRANSAKCIJE MED REZIDENTI IN NEREZIDENTI Opis Plačilo Plačilo nerezident a rezidentu rezidenta nerezidentu ŠIFRANT PLAČIL IZ TUJINE IN PLAČIL V TUJINO TRANSAKCIJE MED REZIDENTI IN NEREZIDENTI Opis Plačilo Plačilo nerezident a rezidentu rezidenta nerezidentu TEKOČI RAČUN BLAGO Plačila izvoza blaga in uvoza blaga:

Prikaži več

Bonitetno poročilo Izdano dne Izdajatelj: TSmedia, d.o.o. 056NKP Davčna: Po razpolož ljivih podatkih poslovni subjekt nima tež av s tekočim

Bonitetno poročilo Izdano dne Izdajatelj: TSmedia, d.o.o. 056NKP Davčna: Po razpolož ljivih podatkih poslovni subjekt nima tež av s tekočim Bonitetno poročilo Izdano dne 23.9.214 Izdajatelj: TSmedia, d.o.o. 56NKP Davčna: Po razpolož ljivih podatkih poslovni subjekt nima tež av s tekočim poslovanjem in slabš e posluje. Finančna ocena 213 17

Prikaži več

(Microsoft Word - Diploma-KON\310NA doc)

(Microsoft Word - Diploma-KON\310NA doc) UNIVERZA V MARIBORU FAKULTETA ZA ORGANIZACIJSKE VEDE DIPLOMSKO DELO BRANKO ZALOKAR UNIVERZA V MARIBORU FAKULTETA ZA ORGANIZACIJSKE VEDE Smer: Organizacija dela DELOVANJE SLOVENSKEGA TRGA DENARJA IN KAPITALA

Prikaži več

KRATEK KOMENTAR K DOGAJANJU V BANČNEM SEKTORJU Bilančna vsota se je februarja povečala bolj kot v predhodnih mesecih. Na strani virov se še vedno pove

KRATEK KOMENTAR K DOGAJANJU V BANČNEM SEKTORJU Bilančna vsota se je februarja povečala bolj kot v predhodnih mesecih. Na strani virov se še vedno pove KRATEK KOMENTAR K DOGAJANJU V BANČNEM SEKTORJU Bilančna vsota se je februarja povečala bolj kot v predhodnih mesecih. Na strani virov se še vedno povečujejo predvsem vloge gospodinjstev in predstavljajo

Prikaži več

DELEGIRANA UREDBA KOMISIJE (EU) 2016/ z dne 2. junija o dopolnitvi Uredbe (EU) št. 600/ Evropskega parlamenta i

DELEGIRANA  UREDBA  KOMISIJE  (EU)  2016/ z dne  2.  junija o dopolnitvi  Uredbe  (EU)  št.  600/ Evropskega  parlamenta  i L 313/6 DELEGIRANA UREDBA KOMISIJE (EU) 2016/2021 z dne 2. junija 2016 o dopolnitvi Uredbe (EU) št. 600/2014 Evropskega parlamenta in Sveta o trgih finančnih instrumentov v zvezi z regulativnimi tehničnimi

Prikaži več

SKLEP O OBRESTNIH MERAH BANKE

SKLEP O OBRESTNIH MERAH BANKE SKLEP O OBRESTNIH MERAH BANKE št. 13/2019 V Ljubljani, dne 31.07.2019 V S E B I N A Stran 1 SPLOŠNE DOLOČBE... 3 2 AKTIVNE OBRESTNE MERE... 5 2.1 KREDITI FIZIČNIM OSEBAM... 5 2.1.1 POTROŠNIŠKI KREDITI...

Prikaži več

PARTNER PROGRAM POSLOVANJE 2.0

PARTNER PROGRAM POSLOVANJE 2.0 PARTNER PROGRAM POSLOVANJE 2.0 O PROGRAMU Partner program Poslovanje 2.0 deluje pod okriljem Ljubljanske borze d. d. in je namenjen vsem ambicioznim podjetnikom, managerjem in lastnikom, ki stremijo k

Prikaži več

Review of the Framework on State Aid to Shipbuilding

Review of the Framework on State Aid to Shipbuilding Pregled Sporočila o kratkoročnem zavarovanju izvoznih kreditov 1. Uvod Posvetovalni dokument V nekaterih državah članicah uradne izvoznokreditne agencije zavarujejo kratkoročna izvozna tveganja za račun

Prikaži več

Bonitetno poročilo Izdano dne Izdajatelj: TSmedia, d.o.o. 036NKP Po razpolož ljivih podatkih poslovni subjekt nima tež av s tekočim poslovan

Bonitetno poročilo Izdano dne Izdajatelj: TSmedia, d.o.o. 036NKP Po razpolož ljivih podatkih poslovni subjekt nima tež av s tekočim poslovan Bonitetno poročilo Izdano dne 14.4.214 Izdajatelj: TSmedia, d.o.o. 36NKP Po razpolož ljivih podatkih poslovni subjekt nima tež av s tekočim poslovanjem in slabš e posluje. Finančna ocena 212 8 Finančna

Prikaži več

SAVA, družba za upravljanje in financiranje, d.d. Dunajska cesta Ljubljana Na podlagi 298. člena Zakona o gospodarskih družbah (ZGD-1) upravn

SAVA, družba za upravljanje in financiranje, d.d. Dunajska cesta Ljubljana Na podlagi 298. člena Zakona o gospodarskih družbah (ZGD-1) upravn SAVA, družba za upravljanje in financiranje, d.d. Dunajska cesta 152 1000 Ljubljana Na podlagi 298. člena Zakona o gospodarskih družbah (ZGD-1) upravni odbor družbe objavlja DOPOLNITEV DNEVNEGA REDA 26.

Prikaži več

MergedFile

MergedFile CENIK TRGOVALNE PLATFORME OPTIMTRADER PREMIUM PAKET PREMIUM paket je določen glede na mesečni obseg trgovanja.. Pri trgovanju preko platforme OptimTrader veljajo splošni pogoji poslovanja podjetja CM-Equity.

Prikaži več