untitled
|
|
- Vesna Kos
- pred 4 leti
- Pregledov:
Transkripcija
1 Geografski vestnik 8-2, 28, Metode METODE METODE DOLO^ANJA EROZIVNOSTI AVTORJA Da{a Gor{ak IBE, d. d., Hajdrihova 4, SI 1 Ljubljana, Slovenija dasa.gorsak@ibe.si dr. Matja` Miko{ Oddelek za gradbeni{tvo Fakultete za gradbeni{tvo in geodezijo Univerze v Ljubljani, Jamova cesta 2, SI 1 Ljubljana, Slovenija matjaz.mikos@fgg.uni-lj.si UDK: : (497.4); COBISS: 1.1 IZVLE^EK Metode dolo~anja erozivnosti de`ja V prispevku je prikazano dolo~anje erozivnosti de`ja s pomo~jo meteorolo{kih podatkov, ki jih merijo v mre`i Agencije Republike Slovenije za okolje. Razpolo`ljive padavinske podatke (5-minutne intenzitete padavin) smo uporabili za izra~un dejavnika erozivnosti padavin in povr{inskega odtoka R. Na ta na~in lahko ocenimo povpre~no letno izgubo tal na enoto povr{ine s pomo~jo ena~be RUSLE (slovensko Popravljena univerzalna ena~ba izgube prsti, angle{ko Revised Universal Soil Loss Equation). Dolo~anje mese~nih, letnih in maksimalnih vrednosti dejavnika R smo prikazali na delu pore~ju Save med vtokoma Savinje in Krke in sicer za postaji Lisca in Sevno. Za postajo Malkovec smo erozivnost de`ja na razli~ne na~ine izra~unali na podlagi podatkov o dnevnih padavinah in povpre~nih mese~nih temperaturah. Erozivnost de`ja bolj sledi srednjim mese~nim temperaturam kakor srednjim mese~nim padavinam. KLJU^NE BESEDE hidrologija, meteorologija, geomorfologija, padavine, erozivnost de`ja, erozivnost povr{inskega odtoka, RUSLE, statisti~na analiza, pore~je Save, Slovenija ABSTRACT Methods for the determination of rainfall-runoff erosivity This paper shows the determination of rainfall erosivity by using meteorological data that are available from the network of the Environmental Agency of the Republic of Slovenia. The available rainfall data (5-minute rainfall intensities) are used for the computation of the rainfall-runoff erosivity factor R. By doing so we can estimate the average annual soil loss per surface if using the Revised Universal Soil Loss Equation (RUSLE). The determination of monthly, annual, and extreme values of the R factor is shown in the part of the Sava River basin between the confluences with the Savinja and Krka Rivers for the Lisca and Sevno stations. Furthermore, for the Malkovec station we showed different ways of computation of the R factor on the basis of daily precipitation and the mean monthly temperatures. The rainfall-runoff erosivity follows the mean monthly temperatures better than it follows the monthly rainfall. KEY WORDS hydrology, meteorology, geomorphology, precipitation, rainfall-runoff erosivity, RUSLE, statistical analysis, Sava River, Slovenia Uredni{tvo je prispevek prejelo 14. aprila
2 Da{a Gor{ak, Matja` Miko{ Metode dolo~anja erozivnosti de`ja 1 Uvod De`na erozija je posebna oblika erozijskega delovanja de`nih kapelj, ki na zemeljski povr{ini povzro~a spiranje in odplavljanje nevezanih delcev prsti in kamnin. De`no erozijo povzro~ajo de`ne kaplje z udarjanjem, zato jo imenujemo tudi pljuskovna erozija, ter z njimi povezan povr{inski vodni odtok. Odvisna je od vrste in koli~ine padavin. De`no erozijo povzro~ajo predvsem kratkotrajni in intenzivni nalivi. Za preu~evanje erozivnosti de`ja in povr{inskega odtoka so pomembni koli~ina padavin, intenziteta padavin in njena ~asovna porazdelitev, vrsta padavin, kineti~na energija ter porazdelitev in hitrost de`nih kapelj. V prispevku so prikazani na~ini dolo~anja erozivnosti de`ja iz osnovnih meteorolo{kih podatkov, ki so na voljo v dr`avni meteorolo{ki mre`i Agencije Republike Slovenije za okolje (ARSO). 2 Metodologija Erozivnost padavin vpliva na njihovo zmogljivost za spro{~anje in odplavljanje preperine in prsti (Diodato 25). Odvisna je od koli~ine, trajanja in intenzitete ter drugih zna~ilnosti padavin, kot so porazdelitev velikosti de`nih kapelj, masa kapelj in hitrost njihovega padanja. Zna~ilnosti lahko fizikalno opi{emo s kineti~no energijo kaplje. Podatki o erozivnosti so eden od pokazateljev ogro`enosti obmo~ja zaradi erozije, torej erozivnost padavin dolo~a de`no erozijo. Seveda erozivnost padavin ni edini dejavnik, ki vpliva na jakost de`ne erozije in njen vpliv na spiranje prsti. Pomembni drugi dejavniki so {e odpornost erozijske podlage, njen nagib in morebitna rastlinska za{~itenost. Razli~ni avtorji so razvili ve~ indeksov za dolo~anje erozivnosti, ki so obi~ajno kombinacija maksimalne intenzitete in koli~ine ali energije padavin. So {tevil~ni pokazatelji sposobnosti de`ja, da erodira podlago. Razlikujemo empiri~ne in fizikalne indekse. Slednji temeljijo na zna~ilnostih padavin in so neodvisni od lastnosti prsti. Dober indeks erozivnosti padavin bi moral zadovoljivo prikazati spremenljivost padavin med letom in spremenljivost padavin med leti (Apaydin in ostali 26). Najpogosteje uporabljamo indeks erozivnosti v obliki dejavnika padavin in odtoka R, ki sta ga razvila Wischmeier in Smith (Renard in ostali 1997) v okviru ena~be USLE (slovensko Univerzalna ena~ba izgube prsti; angle{ko Universal Soil Loss Equation) oziroma njene izbolj{anje razli~ice RUSLE (slovensko Popravljena univerzalna ena~ba izgube prsti; angle{ko Revised Universal Soil Loss Equation). ^eprav so to ena~bo razvili za ocenjevanje vpliva rabe tal na erozijo prsti za obmo~je ZDA, jo povsod po svetu uporabljajo za empiri~no dolo~anje povpre~ne letne erozije prsti. Ena~ba RUSLE je odvisna od hidrolo{kih in topografskih dejavnikov (R, L, S) in ostalih dejavnikov (K, C, P), ki opisujejo erodibilnost, pokrovnost in rabo tal. Ena~bo RUSLE zapi{emo kot zmno`ek omenjenih dejavnikov A = R K L S C P, kjer A ozna~uje povpre~no letno izgubo prsti na enoto povr{ine (kg/ha na leto), R je dejavnik erozivnosti padavin in odtoka (pogosto imenovan na kratko kar le kot dejavnik erozivnosti padavin) in ga izrazimo v MJ mm ha h, K je dejavnik erodibilnosti prsti, z L ozna~imo dol`ino pobo~ja, s S pa njegov naklon. Oznaka C pomeni pokrovnost in vrsto rabe tal, s P pa so ozna~eni kmetijski za{~itni ukrepi. Ker v prispevku obravnavamo metode dolo~anja erozivnosti padavin in ne vrednotenja izgube prsti, se bomo v nadaljevanju omejili na obravnavo dejavnika R kot enega od na{tetih dejavnikov vrednotenja izgube prsti. 2.1 Dejavnik R po metodi RUSLE Pri vrednotenju dejavnika erozivnosti padavin in odtoka R, ki ga uporabljamo v ena~bi RUSLE, moramo upo{tevati vpliv trkov vodnih kapelj in vpliv koli~ine ter stopnje odtoka voda zaradi padavin. Dejavnik erozivnosti padavin R je zmno`ek kineti~ne energije padavin E in njihove intenzitete I ter ga ne smemo enostavno upo{tevati kot energijski parameter. Sama kineti~na energija ni zadosten pokazatelj erozijske mo~i padavin, saj ima lahko zmeren in dolg naliv enako energijo kot mnogo kraj- {i de` z ve~jo intenziteto. Erozivnost de`nih kapelj se pove~uje z intenziteto naliva, ki jo upo{tevamo 118
3 Geografski vestnik 8-2, 28 Metode skomponentoi 3. Izguba prsti na enoto povr{ine v ~asu nevihtnega (erozivnega) dogodka je tako v skladu z ena~bo RUSLE premosorazmerna dejavniku erozivnosti padavin R: celotna kineti~na energija naliva E je mno`ena z maksimalno 3-minutno intenziteto padavin I 3, torej velja R = E I 3 (Renard in ostali 1997). Dolgoletna opazovanja in meritve so pokazali tudi, da za oceno povpre~nih letnih izgub prsti niso pomembni le najintenzivnej{i nalivi. Ocena mora namre~ vsebovati vpliv vseh nalivov, tako zmerne kot mo~ne nalive. V skladu z ena~bo RUSLE pri ra~unu erozivnosti padavin upo{tevamo le nalive oziroma erozivne dogodke z ve~ kot 12 mm padavin. Izjema so nalivi, ko v 15 minutah pade ve~ kot 6 mm padavin, ki jih kljub prej{njemu pogoju prav tako upo{tevamo pri ra~unu erozivnosti. ^e v 6 urah pade manj kot 12 mm padavin, dogodke med seboj lo~imo in obravnavamo vsakega posebej. 2.2 Program za dolo~anje erozivnosti padavin RF Petkov{ek (22) je razvil kratek ra~unalni{ki program za dolo~anje erozivnosti padavin, imenovan RF. V prvotni obliki je slu`il kot orodje za dolo~anje dejavnika R v ena~bi RUSLE. Jo{tova (23) je v diplomski nalogi program izbolj{ala tako, da erozivnost padavin ra~una po metodah, katerih osnovna ena~ba za odvisnost kineti~ne energije de`nih kapljic od intenzitete padavin ima eksponentno obliko. Vhodni podatki programa so podatki o intenzitetah padavin iz avtomatskih de`emerov. Za podane padavine program izpi{e erozivne dogodke in za vsakega izmed njih izra~una koli~ino padavin, energijo padavin, maksimalne 3-minutne intenzitete padavin in dejavnik R. Podatke, ki jih potrebujemo za ra~un dejavnika erozivnosti padavin R z uporabo programa RF, meri ARSO na 37 merilnih mestih v Sloveniji, medtem ko podatke o dnevnih padavinah in temperature merijo kar na 188 merilnih mesti. Za podrobnej{o dolo~itev prostorske spremenljivosti in ~asovnih trendov erozivnosti padavin v Sloveniji potrebujemo podatke tudi drugje, ne le v 37 avtomatskih merilnih mestih v Sloveniji. Zato je smiselno poiskati povezavo med dnevnimi padavinami (podatki iz 188 merilnih mest), povpre~no mese~no temperaturo T ter dejavnikom erozivnosti padavin R in tako pove~ati prostorsko gostoto podatkov o erozivnosti padavin. Veliko je `e bilo poizkusov ocen erozivnosti padavin R na podlagi dnevnih ali mese~nih podatkov o padavinah (npr. Auerswald in Schmidt 1986), za oceno letnih vrednosti dejavnika R pa nekateri avtorji uporabijo Fournierjev podnebni indeks in njegove izbolj{ave (Lal in Elliot 1994, 181; Nearing 21). Mese~ni dejavnik erozivnosti padavin R se pogosto oceni z ena~bo R=a Pd b, pri ~emer sta koeficient a in eksponent b parametra ena~be in P d mese~na vsota dnevnih padavin (na primer Petkov{ek in Miko{ 24). Omenjene metode ne dajejo neposrednega vpogleda v spreminjanje erozivnosti padavin preko leta. ^e `elimo prikazati spreminjanje erozivnosti padavin preko leta, analiziramo mese~ne erozivnosti R v odvisnosti od srednjih mese~nih temperatur T. To lahko izvedemo na dva razli~na na~ina. Ena mo`nost je upo{tevanje linearne odvisnosti pri dolo~itvi faktorja a vena~bi R=a Pd b, pri ~emer je torej a=a +a t T. Faktor a je koeficient korelacije med vsoto kvadratov dnevnih padavin P d in erozivnostjo R. Faktor a je odvisen od povpre~ne mese~ne temperature T, ker se temperatura pogosto kar dobro ujema s povpre~nimi mese~nimi vrednostmi erozivnosti R. ^lena a in a t sta za dolo~eno lokacijo v tem modelu enaka za vse mesece. Druga mo`nost za izra~un faktorja a pa je, da upo{tevamo kvadratno odvisnost od temperature T: a=a +a t T 2. Na izbranih merilnih mestih v delu pore~ja reke Save med soto~jem s Savinjo in Krko, smo za dolo~itev mese~ne erozivnosti padavin R uporabili tako linearno kot kvadratno odvisnost od srednjih mese~nih temperatur T in oba modela primerjali z izra~unano mese~no erozivnostjo R ob uporabi merjenih 5-minutnih intenzitet padavin. 3 Rezultati Na~ine dolo~anja erozivnosti padavin za merilna mesta, na katerih razpolagamo z razli~nimi meteorolo{kimi podatki, bomo pokazali na primeru izbranega dela pore~ja Save, kjer je v gradnji veriga 119
4 Da{a Gor{ak, Matja` Miko{ Metode dolo~anja erozivnosti de`ja R (MJ mm ha h ) januar februar marec april maj junij julij meseci avgust september oktober november december T ( C) R Sevno R Lisca T Sevno T Lisca Slika 1: Povpre~ne mese~ne vrednosti temperature T in erozivnosti de`ja R za merilni mesti Lisca in Sevno. R (MJ mm ha h ) leta P Sevno P Lisca R Sevno R Lisca n Sevno n Lisca erozivni dogodki n Slika 2: Letne vrednosti padavin P, erozivnosti de`ja R in {tevila erozivnih dogodkov n za merilni mesti Lisca in Sevno. 12
5 Geografski vestnik 8-2, 28 Metode 35 3 Lisca: 2 R =,1139Pd 2 d =,8617 R (MJ mm ha h ) Sevno: R =,578P 2 d 2 d =, Σ (mm 2 ) merilna postaja Lisca Linear (merilna postaja Lisca) P 2 d merilna postaja Sevno Linear (merilna postaja Sevno) Slika 3: Prikaz razmerja med vsoto kvadratov dnevnih padavin Pd 2 in erozivnostjo de`ja R za merilni mesti Lisca in Sevno. R (MJ mm ha h ) januar februar marec april maj junij julij avgust september oktober november december meseci R (RF) Lisca R (a(t)) Lisca R (RF) Sevno R (a(t)) Sevno T Lisca T Sevno Slika 4: Primerjava erozivnosti de`ja R, izra~unane s programom RF in s pomo~jo linearne ena~be a=a +a t T, ter povpre~ne mese~ne temperature T za merilni mesti Lisca in Sevno povpre~na mese~na T ( C) 121
6 Da{a Gor{ak, Matja` Miko{ Metode dolo~anja erozivnosti de`ja 5 4 R (MJ mm ha h ) kvadrat povpre~ne mese~ne T ( C ) 2 januar februar marec april maj junij julij meseci avgust september oktober november december R (RF) Sevno R (a(t2)) Sevno R (RF) Lisca R (a(t2)) Lisca T2 Lisca T2 Sevno Slika 5: Primerjava erozivnosti de`ja R, izra~unane s programom RF in s pomo~jo kvadratne ena~be a=a +a t T 2, ter kvadrata povpre~nih mese~nih temperatur T za merilni mesti Lisca in Sevno povpre~ne mese~ne padavine (mm) povpre~ne mese~ne temperature ( C) januar februar marec april maj junij julij meseci avgust september oktober november december 5 P Malkovec P Lica P Sevno T Malkovec T Lisca T Sevno Slika 6: Primerjava povpre~nih mese~nih padavin P in temperatur T za merilna mesta Malkovec, Lisca in Sevno. Opomba k vrednostim povpre~nih mese~nih padavin za merilno postajo Malkovec: podatki za to merilno postajo ne zajemajo podatkov o dneh s sne`nimi padavinami, medtem ko so za drugi dve merilni mesti sne`ne padavine izvzete iz obravnave. Tako so prikazane vrednosti za merilno mesto Malkovec v zimskih mesecih vi{je v primerjavi s podatki iz postaje Lisca in Sevno. 122
7 Geografski vestnik 8-2, 28 Metode 6 5 R (MJ mm ha h ) januar februar marec april maj junij julij avgust september oktober november december meseci R (a(pd) Lisca) R (a(pd) Sevno) R (a(t) Lisca) R (a(t) Sevno) R (a(t2) Lisca) R (a(t2) Sevno) Slika 7: Primerjava izra~unanih vrednosti erozivnosti de`ja R po treh razli~nih metodah za merilno mesto Malkovec, vsaki~ z uporabo modela iz merilnih mest Sevno in Lisca. preto~nih vodnih elektrarn. Za tak poseg v prostor bomo nujno morali opraviti tudi prostorsko analizo spro{~anja in dotoka zemljin v akumulacijske prostore vodnih elektrarn. Za tak{no analizo imamo na tem obmo~ju na voljo le dve merilni mesti ARSO, in sicer postaji Lisca in Sevno, ki ju dopolnjuje postaja Malkovec, kjer pa merijo le dnevne padavine. Na merilnih mestih Lisca in Sevno merijo tudi sne`ne padavine, ki pa smo jih iz tukaj opisane obravnave izlo~ili, tako da smo dejavnik erozivnosti padavin dejansko dolo~ili kot dejavnik erozivnosti de`ja. Na merilni postaji Malkovec ne razpolagamo s podatki o dnevih s sne`nimi padavinami. Najprej na osnovi razpolo`ljivih podatkov za merilni postaji Lisca in Sevno prikazujemo primerjave mese~nih, letnih in maksimalnih vrednosti padavin P in izra~unanih erozivnosti R. 3.1 Mese~ne vrednosti Po podatkih za merilno postajo Lisca (slika 6) pade na obmo~ju postaje v obravnavanem obdobju ( ) povpre~no najve~ padavin (v teko~em stanju) v mesecu avgustu (15,2 % letne koli~ine padavin), ko je tudi erozivnost padavin (slika 1) najve~ja (28,56 % letne vrednosti). Najmanj- {a povpre~na vrednost koli~ine padavin pa je v mesecu januarju (1,37 % letne vrednosti). Takrat je tudi erozivnost padavin v teko~em stanju najmanj{a (,22 % letne vrednosti). Na obmo~ju merilne postaje Sevno (slika 6) je v obravnavanem obdobju ( ) povpre~no najve~ padavin (v teko~em stanju) padlo v mesecu septembru (15,26 % letne koli~ine padavin), najve~ja erozivnost padavin (slika 1) pa je v mesecu juliju (21,62 % letne vrednosti). Najmanj{a povpre~na vrednost koli~ine padavin je v mesecu januarju (,55 % letne vrednosti). Takrat je tudi erozivnost padavin v teko~em stanju najmanj{a (,9 % letne vrednosti). 123
8 Da{a Gor{ak, Matja` Miko{ Metode dolo~anja erozivnosti de`ja 3.2 Letne vrednosti Iz rezultatov na sliki 2 je razvidno, da se leta, ko je bila dose`ena najve~ja koli~ina padavin P (v teko- ~em stanju) ne ujemajo z leti, ko je nastopilo najve~je {tevilo erozivnih dogodkov n, ali pa, ko je nastopilo najbolj erozivno leto. Enako velja tudi za leta z najmanj{o koli~ino padavin, erozivnostjo ali pa z najmanj{im {tevilom erozivnih dogodkov; tudi v tem primeru velja, da ni nujno, da ta leta sovpadajo. 3.3 Maksimalne vrednosti Primerjava maksimalnih dogodkov v obdobju za merilni mesti Lisca (preglednica 1) in Sevno (preglednica 2) ka`e, da ti dogodki na obravnavanih merilnih postajah ne sovpadajo, saj se maksimalne vrednosti v obravnavanem obdobju niso pojavile so~asno niti se letne maksimalne vrednosti ne pojavijo v istem mesecu. Preglednica 1: Maksimalni letni dogodki in njihov dele` v letni vrednosti ter povpre~ne letne vrednosti za merilno mesto Lisca. datum R P E dele` R v letu dele` R v povpre~nem (MJ mm ha h ) (mm) (1 MJ/ha) (%) letu (%) ,21 59,4 13, ,76 31,4 8, ,54 65,9 1, ,83 29,6 6, ,91 43, 9, ,29 61,8 13, ,6 28,7 6, ,5 28,4 7, ,9 99, 2, ,96 46,1 6, Preglednica 2: Maksimalni letni dogodki in njihov dele` v letni vrednosti ter povpre~ne letne vrednosti za merilno mesto Sevno. datum R P E dele` R v letu dele` R v povpre~nem (MJ mm ha h ) (mm) (1 MJ/ha) (%) letu (%) ,36 54,9 1, ,19 59,7 1, ,12 27, 6, ,6 62,7 16, ,27 48, 8, ,65 41,3 11, ,4 43,5 7, ,54 79,7 13, ,9 46,9 9, ,15 47,9 12,
9 Geografski vestnik 8-2, 28 Metode 3.4 Ocena dejavnika erozivnosti R na podlagi dnevnih padavin P d in povpre~nih mese~nih temperatur T Tudi merilne postaje na izbranem obmo~ju pore~ja Save, to so merilne postaje Lisca, Malkovec in Sevno, predstavljajo zna~ilne razmere glede razpolo`ljivosti padavinskih podatkov nujnih za oceno dejavnika erozivnosti R na podobno velikem delu slovenskega ozemlja (drugje gostota merilnih mest ni bistveno druga~na). Edino merilna postaja Lisca razpolaga s podatki o srednji mese~ni temperaturi T, dnevnih padavinah P d in 5-minutno intenziteto padavin i. Na postaji Malkovec so na razpolago podatki o srednji mese~ni temperaturi T in o dnevnih padavinah P d, postaja Sevno pa omogo~a merjenje 5-minutnih intenzitet padavin i ter srednjo mese~no temperaturo T. Zato je na~in primerjave med temi tremi postajami metodolo{ko uporaben povsod drugod po Sloveniji, kjer moramo za dolo~itev dejavnika erozivnosti R uporabljati tako padavinske postaje s podatki o dnevnih padavinah, kakor tudi druge postaje s podatki o 5-minutnih intenzitetah padavin. Na sliki 4 prikazujemo rezultate izra~una erozivnosti R s programom RF in z uporabo linearne odvisnosti od srednjih mese~nih temperatur T. Na sliki 3 prikazujemo vrednosti erozivnosti R (letne vrednosti za obravnavano obdobje ) in vrednosti vsote kvadratov dnevnih padavin (letne vrednosti za obravnavano obdobje ). Iz prikaza vidimo, da je v obravnavanem 1-letnem obdobju ujemanje bolj{e za merilno mesto Lisca (d 2 =,86), precej slab{e pa za merilno mesto Sevno (d 2 =,56). V preglednici 3 podajamo izra~une za obdobje za mese~ne vrednosti erozivnosti R, in sicer erozivnost, izra~unano na podlagi podatkov o 5-minutnih intenzitetah (program RF), ter erozivnost, izra~unano s pomo~jo koeficienta a odvisnega od erozivnosti R in vsote kvadratov dnevnih padavin Pd 2. Ujemanje mese~nih vrednosti na Lisci je slab{e maja, julija in septembra, ko se prepletajo spomladansko-poletni oziroma poletno-jesenski padavinski re`imi. Podobno je tudi v Sevnem (maja in septembra). U~inkovitost regresijske ena~be e podobno kot korelacijski koeficient meri linearno povezanost med dvema spremenljivkama, v idealnem primeru je enaka 1, ko je uporabljeni model brez napake ocene. Razlika med vrednostmi e za obe merilni mesti ka`e na to, da uporabljeni model R=a Pd 2 nekoliko bolje opi{e dejansko mese~no erozivnost padavin za postajo Sevno (e =,89) kakor za postajo Lisca (e =,84). Nadalje nas je zanimalo, kako se spreminjajo preko leta vrednosti parametra a iz regresijske ena~be R=a Pd 2 in ali lahko modeliramo njegovo spreminjanje preko leta v odvisnosti od srednjih mese~nih temperatur z uporabo linearnega in kvadratnega modela. Najprej smo uporabili linearni model. Z linearno interpolacijo med poznanimi vrednostmi povpre~nih mese~nih temperatur T in mese~nega koeficienta a (iz preglednice 3) lahko iz ena~be a=a +a t Tza obe merilni mesti dolo~imo vrednosti koeficientov a in a t : a =,311 in a t =,39 za merilno mesto Lisca ter a =,117 in a t =,52 za merilno mesto Sevno (obdobje meritev ). Nato po ena~bi a=a +a t Tizra- ~unamo vrednosti koeficienta a po mesecih in nato {e mese~ne vrednosti za u~inkovitost uporabljene regresijske ena~be e. Vrednosti e za celotno obravnavano obdobje za obe obravnavani merilni postaji ka`ejo na dobro ujemanje rezultatov, to je ko se vrednost e pribli`uje vrednosti 1. Tako kot pri ra~unu koeficienta a v odvisnosti od erozivnosti R in vsote kvadratov dnevnih padavin Pd 2, je tudi v primeru uporabe linearnega modela a =a +a t T ujemanje nekoliko bolj{e za merilno postajo Sevno (e =,8672) kot za postajo Lisca (e =,8447). Bolj bistveno je opa`anje, da ~e uporabimo linearni model za spreminjanje parametra a preko leta v odvisnosti od mese~nih temperatur a=a +a t Tne izbolj- {amo u~inkovitosti modela za napoved mese~ne erozivnosti R=a Pd 2, ~eprav se povpre~na mese~na temperatura in mese~na erozivnost dobro ujemata, kakor vidimo na sliki 4, ki prikazuje tudi primerjavo vrednosti erozivnosti R, dobljenih po razli~nih metodah. Z uporabo kvadratne odvisnosti od srednjih mese~nih temperatur T dobimo za obravnavani merilni mesti Sevno in Lisca naslednje vrednosti faktorja a in a t : a =,329 in a t =,3 za merilno mesto Lisca ter a =,28 in a t =,3 za merilno mesto Sevno (obdobje meritev ). Primerjava vrednosti R izra~unanih iz podatkov o 5-minutnih intenzitetah padavin (program RF) in s kvadratno ena~bo a =a +a t T 2 ka`e na zelo dobro ujemanje rezultatov, saj vrednost u~inkovitosti regresijske 125
10 126 Preglednica 3: Mese~ne vrednosti erozivnosti de`ja R, koeficienta a in u~inkovitosti e za merilni mesti Lisca in Sevno. Lisca mesec R (model RF) R (model RF) R (ra~unski) a e R(model RF) R (model RF) R (ra~unski) a e (MJ mm ha h ) (%) (MJ mm ha h ) (MJ mm ha h ) (%) (MJ mm ha h ) januar 3,78,22 3,98,31,99 1,54,9 1,57,25,98 februar 5,75,33 5,69,41,99 6,,37 6,7,497,92 marec 1,72,62 1,32,349,86 11,48,7 5,64,167,26 april 48,31 2,78 49,62,42,86 53,7 3,24 48,83,418,85 maj 188,3 1,85 41,87,171 2,12 118,61 7,23 33,99,16,96 junij 292,56 16,86 294,2,1546,77 331,54 2,22 48,13,2124,83 julij 36,4 17,64 244,26,182,4 354,62 21,62 344,51,1286,81 avgust 495,4 28,56 49,45,112,85 228,5 13,93 26,4,14,83 september 18,57 1,41 79,88,318,39 227,5 13,87 155,3,521,41 oktober 145,13 8,37 169,71,698,83 235,96 14,39 186,92,528,65 november 4,44 2,33 44,53,473,68 61,64 3,76 52,97,39,9 december 17,77 1,2 2,96,452,97 9,46,58 9,25,286,94 skupaj 1734,76 1, 1374,28, ,91 1, 1459,31,89 Sevno Da{a Gor{ak, Matja` Miko{ Metode dolo~anja erozivnosti de`ja
11 Geografski vestnik 8-2, 28 Metode ena~be za merilno mesto Lisca zna{a e =,9497, za Sevno pa e =,91 in sta obe vrednosti precej vi{- ji kakor v primeru uporabe linearnega modela. Zelo dobro ujemanje vrednosti vidimo tudi na sliki 5. Bistveno je torej opa`anje, da ~e uporabimo kvadratni model za spreminjanje parametra a preko leta v odvisnosti od mese~nih temperatur a =a +a t T 2, s tem precej izbolj{amo u~inkovitost modela za napoved mese~ne erozivnosti R=a P 2 d. Ker za merilno postajo Malkovec nismo razpolagali s podatki o 5-minutnih intenzitetah padavin, smo erozivnost R izra~unali s pomo~jo koeficientov a, dobljenih za merilni mesti Lisca in Sevno. Merilno mesto Malkovec se nahaja v istem geografskem obmo~ju kot merilni mesti Lisca in Sevno, zato smo predpostavili, da je vpliv koli~ine dnevnih padavin ter povpre~nih dnevnih temperatur na erozivnost za vsa merilna mesta podoben. Iz slike 6 vidimo, da se trendi povpre~nih mese~nih temperatur v obravnavanem obdobju za vse tri postaje dobro ujemajo, po vrednostih pa sta si povsem blizu merilni mesti Malkovec in Sevno. Tudi trend padavin je za primerjane postaje podoben. Meseci z najve~ padavinami nastopajo poleti (za Sevno tudi v za~etku jeseni), vrednosti v teh mesecih pa dosegajo podobne maksimume, in sicer pribl. 13 mm padavin v mesecu dni. Za oceno porazdelitve mese~ne erozivnosti na merilnem mestu Malkovec (slika 7), kjer nimamo na voljo merjenih podatkov o 5-minutnih intenzitetah padavin in tako ne moremo neposredno izra~unati mese~ne erozivnosti, priporo~amo uporabo modela z dnevnimi padavinami R=a P 2 d in kvadratnega modela a=a +a t T 2, razvitega za merilno mesto Lisca. Prednost merilnega mesta Lisca je v tem, da imamo na njem na voljo tako podatke o dnevnih padavinah P d kakor tudi o 5-minutnih intenzitetah padavin ter je na tem merilnem mestu dobljena zveza med mese~no erozivnostjo in dnevnimi padavinami preverjena s podatki o dejanski mese~ni erozivnosti, izra~unani iz podatkov o nalivih in 5-minutnih intenzitetah padavin. Take kontrole na merilnem mestu Sevno ne moremo izvesti, ker imamo tam na voljo le podatke o dnevnih padavinah. Ra~un spreminjanja mese~nih erozivnosti padavin preko leta pa je na vseh treh merilnih mestih mo`no, ker imamo podatke o srednjih mese~nih temperaturah T, ki nastopijo v linearnem modelu a=a +a t Tali kvadratnem modelu a=a +a t T 2. Maksimalna vrednost povpre~ne mese~ne erozivnosti v vseh primerih izra~una nastopi v mesecu juliju, ko sta na merilni postaji zabele`ena tudi maksimuma povpre~nih vrednosti padavin in temperature. Enako velja za merilno postajo Lisca, kjer je erozivnost najve~ja v mesecu avgustu, prav tako so takrat zabele`ene najve~je koli~ine povpre~nih mese~nih padavin in temperatur. Na merilni postaji Sevno sovpadata meseca maksimalne erozivnosti in maksimalne temperature (julij), medtem ko je mesec z najve~ padavinami september. 4 Sklep Leta z najve~jimi padavinskimi dogodki se ne ujemajo nujno z leti z najve~jimi erozivnostmi padavin ali pa z najve~jim {tevilom erozivnih dogodkov. To dokazuje, da erozivnost padavin ni odvisna le od koli~ine padavin, temve~ tudi njihovega od trajanja, intenzitete in drugih zna~ilnosti. Modela linearne ter kvadratne ena~be za odvisnost od mese~ne temperature za obravnavana merilna mesta sta dobra, saj se rezultati, dobljeni s tema metodama, zelo dobro ujemajo z dejanskimi vrednostmi erozivnosti, ki smo jih dobili z uporabo RF programa. Vrednosti namre~ zna{ajo v primeru uporabe linearne ena~be e=,8672 za merilno mesto Sevno in e =,8447 za merilno mesto Lisca; pri uporabi kvadratne ena~be pa e =,91 za Sevno in e =,9497 za Lisco. Primerjava obeh modelov poka`e, da daje kvadratni model bolj{o napoved z manj{o napako. Tovrstno primerjavo med modeloma moramo opraviti {e na drugih merilnih mestih v Sloveniji, predno dokon~no priporo~imo uporabo kvadratnega modela. Uporaba kvadratnega modela za merilno postajo Sol~ava je dala zadovoljive rezultate (Miko{ in ostali 26) in govori v prid uporabe kvadratnega modela. Glede na te zaklju~ke smo v nadaljevanju dolo~ili erozivnost padavin {e za obmo~je merilne postaje Malkovec (slika 7), na kateri se ne izvajajo meritve 5-minutnih intenzitet padavin. ^e upo{tevamo, 127
12 Da{a Gor{ak, Matja` Miko{ Metode dolo~anja erozivnosti de`ja da Malkovec le`i blizu Lisce in Sevnega, za katera smo pokazali, da linearna ena~ba in predvsem kvadratna ena~ba dajeta dobre rezultate, lahko sklenemo, da je ocena erozivnosti padavin z uporabo modela kvadratne odvisnosti od mese~nih temperatur dovolj dobra ocena tudi za merilno postajo Malkovec. V prispevku smo za tri merilna mesta meteorolo{ke mre`e Agencije Republike Slovenije za okolje pokazali, kako lahko za njih dolo~imo letne in mese~ne vrednosti dejavnika erozivnosti padavin in povr- {inskega odtoka R, ki je osnova vrednotenja povr{inskega spiranja in odplavljanja prsti oziroma povr{inske izgube tal z uporabo metode RUSLE. 5 Viri in literatura Apaydin, H., Erpul, G., Bayramin, I., Gabriels, D. 26: Evaluation of indices for characterizing the distibution and concentration of precipitation: A case for the region of Southeastern Anatolia Project, Turkey. Journal of Hydrology 328. Amsterdam. Auerswald K., Schmidt, F. 1986: Atlas der Erosionsgefährdung in Bayern. Bayerisches Geologisches Landesamt. München. Brown, L. C., Foster, G. R. 1987: Storm erosivity using idealised intensity distributions. Transactions of the American Society of Agricultural Engineers 3. St. Joseph. Diodato, N. 25: Predicting RUSLE monthly erosivity index from readily available rainfall data in Mediterranean area. The Environmentalist 25. Dordrecht. Jo{t, D. 23: Analiza merjenih padavin v Sol~avi za dolo~anje erozivnosti padavin. Diplomska naloga, Oddelek za gradbeni{tvo Fakultete za gradbeni{tvo in geodezijo Univerze v Ljubljani. Ljubljana. Lakota Jeri~ek, [. 27: Analiza agresivnosti in erozivnosti padavin v Sloveniji. Diplomska naloga, Oddelek za gradbeni{tvo Fakultete za gradbeni{tvo in geodezijo Univerze v Ljubljani. Ljubljana. Lal, R., Elliot, W. 1994: Erodibility and erosivity. Soil erosion research methods. St. Lucy Press. Florida. Ma~ek, J. 26: Analize erozivnosti padavin na obmo~ju Kamni{ko-Savinjskih Alp. Diplomska naloga, Oddelek za gradbeni{tvo Fakultete za gradbeni{tvo in geodezijo Univerze v Ljubljani. Ljubljana. Miko{, M., Jo{t, D., Petkov{ek, G. 26: Rainfall and runoff erosivity in the alpine climate of north Slovenia: a comparison of different estimation methods. Hydrological Sciences Journal Wallingford. Petkov{ek, G. 22: Kvantifikacija in modeliranje erozije tal z aplikacijo na povodju Dragonje. Doktorsko delo, Oddelek za gradbeni{tvo Fakultete za gradbeni{tvo in geodezijo Univerze v Ljubljani. Ljubljana. Petkov{ek, G., Miko{, M. 24: Estimating the R factor from daily rainfall data in the sub-mediterranean climate of southwest Slovenia. Hydrological Sciences Journal Wallingford. Renard, K. G., Foster, G. A., Weesies, G. A., McCool, D. K., Yoder, D. C. 1997: Predicting soil erosion by water: A guide to conservation planning with the revised universal soil loss equation (RUSLE). Agriculture Handbook Number 73. Washington. Skube, G. 26: Analiza merjenih padavin v Zgornjesavski dolini. Diplomska naloga, Oddelek za gradbeni{tvo Fakultete za gradbeni{tvo in geodezijo Univerze v Ljubljani. Ljubljana. 6 Summary: Methods for the determination of rainfall-runoff erosivity (translated by Mojca Vilfan) Rainfall-runoff erosivity determines the capacity or rainfall and surface runoff for soil detachment and soil washing away. To a large extent, it is a function of rainfall amount, duration and intensity, as well as of rainfall characteristics: rainfall drop size distribution, drop mass, and fall velocity. The most frequently used erosivity index is the rainfall-runoff erosivity factor R, developed by Wischmeir and 128
13 Geografski vestnik 8-2, 28 Metode Smith as the Universal Soil Loss Equation (USLE), and its improved version: the Revised Universal Soil Loss Equation (RUSLE). In the case when all other factors, beside rainfall, are constant, after this equation the soil loss during a storm (erosive) event is directly proportional to the storm factor: the total kinetic energy of the storm E times its maximum 3-minute intensity I 3. For computing rainfall-runoff erosivity only those storms or erosive events with more than 12 mm rainfall are taken into account. The only exceptions to this rule are storms when in 15 minutes more than 6 mm rainfall was registered. If in 6 h less than 12 mm rainfall was registered, the single storm events were separated from each other. In the paper, we showed the possible ways of determining rainfall-runoff erosivity using basic meteorological data that are available in the public (state) network of the Environmental Agency of the Republic of Slovenia (ARSO). The data needed for the computation of the rainfall-runoff factor R are measured by ARSO in 37 measuring stations in Slovenia, while the daily rainfall data are measured in 188 measuring stations. For an analysis of spatial variability and temporal trends in rainfall erosivity in Slovenia we need the data from a large number of rainfall gauges, therefore it makes sense to look for a relation between daily rainfall P d (188 stations), mean monthly temperature T, and rainfall-runoff erosivity factor R (37 stations). The possibilities for the determination of rainfall-runoff erosivity factor R for sites, where different meteorological data are available, are shown for the case of the area of the Middle Sava River. In this river reach, a chain of run-of-river hydro power plants is planned. For such a spatial intervention, an analysis of sediment supply to accumulation basins should be performed. The meteorological gauging stations in the selected area of the Middle Sava River show the typical conditions in Slovenia with regard to the data availability. In this area only three meteorological stations are present: Lisca, Malkovec, and Sevno. Only the Lisca station has all three data types available, i. e. mean air temperature T, daily rainfall P d and 5-minute rainfall intensities i. At the Malkovec station the data on air temperature T and on daily rainfall P d, are available, and at the Sevno station the data on air temperature T and 5-minute rainfall intensities i are available. Therefore, a comparison between these three meteorological stations is methodologically a very interesting one. On the basis of the data available for the Lisca and Sevno stations we showed the comparison between monthly, annual, and extreme values of rainfall and computed rainfall-runoff erosivity. Using the rainfall data from the Lisca station for the period from 1997 to 26, on average the highest monthly rainfall is measured in August (15.2% of annual rainfall), when also the rainfall-runoff erosivity is highest (28.56% of the total annual erosivity). The lowest average rainfall was measured in January (1.37% of annual rainfall). In this month also the erosivity of liquid precipitation is the lowest (.22% of the total annual erosivity). Using the rainfall data from the Sevno station for the same period from 1997 to 26, on average the highest monthly rainfall is measured in September (15.26% of annual rainfall), but the highest rainfall-runoff erosivity was measured in July (21.62% the total annual erosivity). The lowest average rainfall was measured in January (.55% of annual rainfall). In this month also the erosivity of liquid precipitation is the lowest (.9% of the total annual erosivity). The analysis shows that the years with the highest annual rainfall not necessarily correspond to those with the highest annual erosivity or highest number of erosive events. This proves that erosivity is not only a simple function of rainfall amount but also of its duration, intensity and kinetic characteristics. Since for the Malkovec station there are no data available on rainfall intensities, the rainfall-runoff erosivity R was computed using daily rainfall data and the empirical factors determined in the stations of Lisca and Sevno. From a comparison between the resulting erosivities one may conclude that the linear and the quadratic model for the functional relationship to air temperature for the stations under investigation is relatively good, since the results obtained by these two models are correlated well with the erosivities computed directly from the measured rainfall intensities. In this paper we showed for three measuring stations of the meteorological network of the Environmental Agency of the Republic of Slovenia, how, using these data, we can determine the annual and monthly values of factor R (rainfall-runoff erosivity factor) that is the basis for assessing soil detachment and washing away or soil loss as determined by the widely used Revised Universal Soil Loss Equation. 129
14 13
SZGG_2012_Dolsak_Sraj
Izdelava Huffovih krivulj in njihova analiza za izbrane padavinske postaje v Sloveniji Domen Dolšak, Mojca Šraj * Povzetek Prispevek predstavlja izdelavo, rezultate in analizo Huffovih krivulj za izbrane
Prikaži večMicrosoft Word - SevnoIII.doc
Naše okolje, april 8 METEOROLOŠKA POSTAJA SEVNO Meteorological station Sevno Mateja Nadbath V Sevnem je klimatološka meteorološka postaja Agencije RS za okolje. Sevno leži na prisojnem pobočju Sevniškega
Prikaži večMicrosoft Word - Met_postaja_Jelendol1.doc
Naše okolje, junij 212 METEOROLOŠKA POSTAJA JELENDOL Meteorological station Jelendol Mateja Nadbath V Jelendolu je padavinska meteorološka postaja; Agencija RS za okolje ima v občini Tržič še padavinsko
Prikaži večUniverza v Ljubljani Fakulteta za gradbeništvo in geodezijo Jamova Ljubljana, Slovenija telefon (01) faks (01)
Univerza v Ljubljani Fakulteta za gradbeništvo in geodezijo Jamova 2 1000 Ljubljana, Slovenija telefon (01) 47 68 500 faks (01) 42 50 681 fgg@fgg.uni-lj.si Univerzitetni program Vodarstvo in komunalno
Prikaži večMicrosoft Word - Meteoroloıka postaja Kobarid3.doc
Naše okolje, avgust 28 METEOROLOŠKA POSTAJA KOBARID Meteorological station Kobarid Mateja Nadbath V zahodni polovici Slovenije je ena izmed meteoroloških padavinskih postaj v Kobaridu. To je kraj v Srednji
Prikaži večMicrosoft Word - Meteoroloıka postaja Kanèevci1.doc
Naše okolje, april 21 METEOROLOŠKA POSTAJA KANČEVCI/IVANOVCI Meteorological station Kančevci/Ivanovci Mateja Nadbath N a vzhodnem delu Goričkega, na stiku vasi Kančevci in Ivanovci, je padavinska postaja.
Prikaži večKLIMATSKE ZNAČILNOSTI LETA 1993 Aleška Bernot-lvančič* Leto 1993 je bilo glede na podatke 30-letnega klimatološkega niza nadpovprečno toplo, s
KLIMATSKE ZNAČILNOSTI LETA 1993 Aleška Bernot-lvančič* Leto 1993 je bilo glede na podatke 30-letnega klimatološkega niza 1961-90 nadpovprečno toplo, sončno in suho. Po vremenu bi ga lahko razdelili na
Prikaži večMicrosoft Word - Met postajaLig.docx
Naše okolje, december 215 METEOROLOŠKA POSTAJA LIG Meteorological station Lig Mateja Nadbath VLigu je meteorološka postaja. Postaja je padavinska. Lig je razložen kraj na slemenu Kanalskega Kolovrata,
Prikaži večAvtomatizirano modeliranje pri celostnem upravljanju z vodnimi viri
Univerza v Ljubljani Fakulteta za gradbeništvo in geodezijo 36. Goljevščkov spominski dan Modeliranje kroženja vode in spiranja hranil v porečju reke Pesnice Mateja Škerjanec 1 Tjaša Kanduč 2 David Kocman
Prikaži več60-77.qxd
Tehnolo{ki napredek v naj{ir{em pomenu je pogosto povezan z razli~nimi oblikami nevarnosti in tveganj tako nami{ljenih kot dejanskih. Industrijska, komercialna in doma~a uporaba izdelkov, ki povzro~ajo
Prikaži večPRESENT SIMPLE TENSE The sun gives us light. The sun does not give us light. Does It give us light? Raba: Za splošno znane resnice. I watch TV sometim
PRESENT SIMPLE TENSE The sun gives us light. The sun does not give us light. Does It give us light? Za splošno znane resnice. I watch TV sometimes. I do not watch TV somtimes. Do I watch TV sometimes?
Prikaži večMicrosoft Word - OBILNE_PADAVINE_20-22_avgust.doc
REPUBLIKA SLOVENIJA MINISTRSTVO ZA OKOLJE IN PROSTOR Vojkova 1b, 1001 Ljubljana p.p. 2608 tel.: 01 478 40 00 faks.: 01 478 40 52 OBILNE PADAVINE MED 20. IN 22. AVGUSTOM 2005 Ob Sredozemskem ciklonu običajno
Prikaži večMicrosoft Word - ARRS-MS-BR-07-A-2009.doc
RAZPIS: Javni razpis za sofinanciranje znanstvenoraziskovalnega sodelovanja med Republiko Slovenijo in Federativno Republiko Brazilijo v letih 2010 2012 (Uradni list RS št. 53/2009) Splošna opomba: Vnosna
Prikaži več(Microsoft Word - Met_postaja_Ko\350evje.doc)
Naše okolje, februar 215 METEOROLOŠKA POSTAJA KOČEVJE Meteorological station Kočevje Mateja Nadbath M eteorološka postaja Kočevje je v istoimenski občini Poleg omenjene, ki je podnebna ali klimatološka,
Prikaži večOsnove statistike v fizični geografiji 2
Osnove statistike v geografiji - Metodologija geografskega raziskovanja - dr. Gregor Kovačič, doc. Bivariantna analiza Lastnosti so med sabo odvisne (vzročnoposledično povezane), kadar ena lastnost (spremenljivka
Prikaži večMicrosoft Word - MD_1_IJS_Mrovlje.doc
Aplikacija za merjenje razdalj s pomojo stereoskopskih posnetkov Jernej Mrovlje 1, amir Vrani 1 Institut»Jožef Stefan«1 Jamova cesta 39, 1 Ljubljana, Slovenija jernej.mrovlje@ijs.si, damir.vrancic@ijs.si
Prikaži večMicrosoft Word - A-3-Dezelak-SLO.doc
20. posvetovanje "KOMUNALNA ENERGETIKA / POWER ENGINEERING", Maribor, 2011 1 ANALIZA OBRATOVANJA HIDROELEKTRARNE S ŠKOLJČNIM DIAGRAMOM Klemen DEŽELAK POVZETEK V prispevku je predstavljena možnost izvedbe
Prikaži večMicrosoft Word - padavine med1506in i.doc
Ljubljana, 10. oktober 2014 Padavine med 15. junijem in 15. septembrom 2014 Poletje 2014 je izstopalo po nadpovprečni višini padavin, še posebej po 15. juniju; pogoste in občasno tudi zelo obilne padavine
Prikaži večMicrosoft Word - ARRS-MS-CEA-03-A-2009.doc
RAZPIS: Javni razpis za sofinanciranje znanstvenoraziskovalnega sodelovanja med Republiko Slovenijo in Komisariatom za atomsko energijo (CEA) Francoske republike v letih 2009-2011 Splošna opomba: Vnosna
Prikaži večMicrosoft Word - meritve-portal1.doc
MERITVE ONESNAŽENOSTI ZRAKA V KOPRU IN IZOLI OD JULIJA DO SEPTEMBRA 2002 Povzetek Avtomatska mobilna ekološka-meteorološka postaja je bila postavljena v Izoli in Kopru, na treh razlinih tipih lokacij od
Prikaži večVODNATOST POVRŠINSKIH VODA V LETU 2017 THE COVERAGE OF SURFACE WATERS IN 2017 Igor Strojan Ministrstvo za okolje in prostor, Agencija RS za okolje, Vo
VODNATOST POVRŠINSKIH VODA V LETU 217 THE COVERAGE OF SURFACE WATERS IN 217 Igor Strojan Ministrstvo za okolje in prostor, Agencija RS za okolje, Vojkova 1b, Ljubljana, igor.strojan@gov.si Povzetek V prispevku
Prikaži večMicrosoft Word - zelo-milo-vreme_dec-jan2014.doc
ARSO Državna meteorološka služba Ljubljana,. 1. 1 Zelo milo vreme od. decembra 13 do 3. januarja 1 Splošna vremenska slika Od konca decembra do sredine januarja je nad našimi kraji prevladoval južni do
Prikaži večMicrosoft Word - veter&nalivi_11maj2014.doc
ARSO Državna meteorološka služba Ljubljana, 3. 6. 1 Močan veter in nalivi med prehodom hladne fronte 11. maja 1 Splošna vremenska slika Dne 11. maja se je nad severozahodnim in deloma osrednjim, severnim
Prikaži večZALOGE PODZEMNIH VODA V SEPTEMBRU 2011 Groundwater reserves in September 2011 Urška Pavlič V septembru se je nadaljevalo sušno in vroče vreme, zaradi
ZALOGE PODZEMNIH VODA V SEPTEMBRU 11 Groundwater reserves in September 11 Urška Pavlič V septembru se je nadaljevalo sušno in vroče vreme, zaradi česar so se gladine podzemnih voda že drugi mesec zapored
Prikaži večARRS-BI-FR-PROTEUS-JR-Prijava/2011 Stran 1 od 7 Oznaka prijave: Javni razpis za sofinanciranje znanstvenoraziskovalnega sodelovanja med Republiko Slov
Stran 1 od 7 Oznaka prijave: Javni razpis za sofinanciranje znanstvenoraziskovalnega sodelovanja med Republiko Slovenijo in Francosko republiko Program PROTEUS v letih 2012-2013 (Uradni list RS, št. 10/2011,
Prikaži večMicrosoft Word - PR18-HoceZrak-letno2018.docx
DAT: DANTE/NL/COZ/MB/212A/PR18-HoceZrak-letno2018.docx POROČILO O MERITVAH DELCEV PM10 V OBČINI HOČE-SLIVNICA V LETU 2018 Maribor, marec 2019 Naslov: Izvajalec: Nacionalni laboratorij za zdravje, okolje
Prikaži večIzvozna in uvozna funkcija slovenskega gospodarstva
UNIVERZA V LJUBLJANI EKONOMSKA FAKULTETA DIPLOMSKO DELO IZVOZNA IN UVOZNA FUNKCIJA SLOVENSKEGA GOSPODARSTVA Ljubljana, junij 005 PRIMOŽ ZAPLOTNIK IZJAVA Študent Primož Zaplotnik izjavljam, da sem avtor
Prikaži večMicrosoft Word - M docx
Š i f r a k a n d i d a t a : Državni izpitni center *M12224223* Višja raven JESENSKI IZPITNI ROK Izpitna pola 3 Pisno sporočanje A) Pisni sestavek (v eni od stalnih sporočanjskih oblik) (150 180 besed)
Prikaži večujma_ xp
398 IZKU[NJE S SVETOVNIM SPLETOM PO POTRESIH LETA 1998 Experiences with the WWW after the 1998 Earthquakes Bojan Uran* UDK 681.324:55.34(497.4) Povzetek Po potresih leta 1998 sem preu~il zna~ilnosti dostopov
Prikaži večMicrosoft Word - podnebne razmere slovenije71_00_internet.doc
PODNEBNE RAZMERE V SLOVENIJI (OBDOBJE -2) 2 1 21 3 2 1 - -1 Ljubljana, november 26 1 PODNEBJE SLOVENIJE Podnebje v Sloveniji določajo številni dejavniki, najpomembnejši so njena geografska lega, razgiban
Prikaži večPoročilo
Močan veter od 16. do 19. januarja 17 Splošna vremenska slika Že v petek, 13. januarja, je hladen in vlažen polarni zrak iznad severnega Atlantika preplavil zahodno Evropo, hladna fronta pa je popoldne
Prikaži večMicrosoft Word - MESECNI BILTEN ARSO.doc
VSEBINA METEOROLOGIJA 3 Podnebne razmere v juliju 27... 3 Razvoj vremena v juliju 27... 24 UV indeks in toplotna obremenitev... 31 Meteorološka postaja Lučine... 3 AGROMETEOROLOGIJA 38 HIDROLOGIJA 44 Pretoki
Prikaži večuntitled
GEOLOGIJA 48/2, 281 294, Ljubljana 2005 doi:10.5474/geologija.2005.023 Ocena mo nosti zajema podzemne vode z uporabo MIKE SHE programskega orodja za hidrogeolo{ko modeliranje primer Selni{ka Dobrava Evaluation
Prikaži večVODNATOST POVRŠINSKIH VODA LETA 2016 THE COVERAGE OF SURFACE WATERS IN 2016 Igor Strojan Ministrstvo za okolje in prostor, Agencija RS za okolje, Vojk
VODNATOST POVRŠINSKIH VODA LETA 216 THE COVERAGE OF SURFACE WATERS IN 216 Igor Strojan Ministrstvo za okolje in prostor, Agencija RS za okolje, Vojkova 1b, Ljubljana, igor.strojan@gov.si Povzetek V prispevku
Prikaži večPRESTOR-1_Analiza obremenitev
Analiza obremenitev in vplivov iz točkovnih in razpršenih virov onesnaževanja mag. Joerg Prestor, univ.dipl.inž.geol. GeoZS, Oddelek za hidrogeologijo Ljubljana, 6. oktober 2009 Kdo je najbolj odgovoren
Prikaži večMicrosoft Word - MESECNI BILTEN ARSO.doc
VSEBINA METEOROLOGIJA 3 Podnebne razmere v maju 27... 3 Razvoj vremena v maju 27... 24 Podnebne razmere v pomladi 27... 31 Meteorološka postaja Rovte... 43 AGROMETEOROLOGIJA 47 HIDROLOGIJA 53 Pretoki rek
Prikaži večDruštvo za elektronske športe - spid.si Vaneča 69a 9201 Puconci Pravila tekmovanja na EPICENTER LAN 12 Hearthstone Na dogodku izvaja: Blaž Oršoš Datum
Pravila tekmovanja na EPICENTER LAN 12 Hearthstone Na dogodku izvaja: Blaž Oršoš Datum: 5. januar 2016 Društvo za elektronske športe [1/5] spid.si Slovenska pravila 1 OSNOVNE INFORMACIJE 1.1 Format tekmovanja
Prikaži večMicrosoft Word - P072-A doc
[ifra kandidata: Dr`avni izpitni center *P072A22112* JESENSKI ROK ANGLE[^INA Izpitna pola 2 Pisno sporo~anje A: Kraj{i pisni sestavek B: Vodeni spis ^etrtek, 30. avgust 2007 / 60 minut (20 + 40) Dovoljeno
Prikaži večNACIONALNI LABORATORIJ ZA ZDRAVJE, OKOLJE IN HRANO CENTER ZA OKOLJE IN ZDRAVJE DAT: DANTE/NL/COZ/MB/212a/PR18-PTUJzrak-december.doc MESEČNO POROČILO O
NACIONALNI LABORATORIJ ZA ZDRAVJ, OKOLJ IN HRANO CNTR ZA OKOLJ IN ZDRAVJ DAT: DANTNLCOZMB22aPR8-PTUJzrak-december.doc MSČNO POROČILO O MRITVAH DLCV PM0 NA PTUJU DCMBR 208 Maribor, februar 209 Oddelek za
Prikaži večMicrosoft Word - agrobilten_ doc
Dekadni bilten vodnobilančnega stanja v Sloveniji 1. april 3. april 9 OBVESTILO Ob prehodu v drugo polovico aprila so se tla že zelo izsušila. A visoke temperature zraka so popustile in po večini Slovenije
Prikaži večMicrosoft Word - NASE OKOLJE.doc
Marca obeležujemo svetovni dan voda in svetovni dan meteorologije Marca bomo na Agenciji RS za okolje obeležili dva pomembna mednarodna dogodka, ki sta tesno povezana z delovnim področjem agencije: svetovni
Prikaži več4. konferenca z mednarodno udeležbo Konferenca VIVUS s področja kmetijstva, naravovarstva, hortikulture in floristike ter živilstva in prehrane»z znan
4. konferenca z mednarodno udeležbo Konferenca VIVUS s področja kmetijstva, naravovarstva, hortikulture in floristike ter živilstva in prehrane»z znanjem in izkušnjami v nove podjetniške priložnosti«20.
Prikaži večujma_ xp
POLETNA VRO^INA LETA 1998 Heat Load in the Summer of 1998 19 Tanja Cegnar* UDK 551.58 1998 Povzetek Po dveh zaporednih poletjih, ki sta minili brez izrazite vro~ine, je bilo poletje 1998 spet vro~e. Prvo
Prikaži večSrednja poklicna in strokovna šola Bežigrad - Ljubljana Ptujska ulica 6, 1000 Ljubljana STATISTIKA REGISTRIRANIH VOZIL V REPUBLIKI SLOVENIJI PROJEKTNA
Srednja poklicna in strokovna šola Bežigrad - Ljubljana Ptujska ulica 6, 1000 Ljubljana STATISTIKA REGISTRIRANIH VOZIL V REPUBLIKI SLOVENIJI PROJEKTNA NALOGA Mentor: Andrej Prašnikar (tehnično komuniciranje)
Prikaži več(Microsoft Word - 3. Pogre\232ki in negotovost-c.doc)
3.4 Merilna negotovost Merilna negotovost je parameter, ki pripada merilnem rezltat. Označje razpršenost vrednosti, ki jih je mogoče z določeno verjetnostjo pripisati merjeni veličini. Navaja kakovost
Prikaži večKLIMATOLOŠKI OPIS IZJEMNEGA PADAVINSKEGA DOGODKA 18. SEPTEMBRA 2007 Climatological description of the exceptional precipitation event of 18 September
KLIMATOLOŠKI OPIS IZJEMNEGA PADAVINSKEGA DOGODKA 18. SEPTEMBRA 7 Climatological description of the exceptional precipitation event of 18 September 7 Gregor Vertačnik* UDK 551.577.37(497.4) 7 Povzetek Septembra
Prikaži več(Microsoft Word - EV_Ga\232peri\350_1.doc)
Elektrotehniški vestnik 7(4): 203-208, 2004 Electrotechnical Review; Ljubljana, Slovenija Nova zasnova regulacije napetosti v distribucijskem omrežju Samo Gašperi, Curk Jurij 2, Ferdinand Gubina Fakulteta
Prikaži več2. Model multiple regresije
2. Model multiple regresije doc. dr. Miroslav Verbič miroslav.verbic@ef.uni-lj.si www.miroslav-verbic.si Ljubljana, februar 2014 2.1 Populacijski regresijski model in regresijski model vzorčnih podatkov
Prikaži večUNIVERZA V LJUBLJANI FAKULTETA ZA MATEMATIKO IN FIZIKO Katja Ciglar Analiza občutljivosti v Excel-u Seminarska naloga pri predmetu Optimizacija v fina
UNIVERZA V LJUBLJANI FAKULTETA ZA MATEMATIKO IN FIZIKO Katja Ciglar Analiza občutljivosti v Excel-u Seminarska naloga pri predmetu Optimizacija v financah Ljubljana, 2010 1. Klasični pristop k analizi
Prikaži večMatematika II (UN) 2. kolokvij (7. junij 2013) RE ITVE Naloga 1 (25 to k) ƒasovna funkcija f je denirana za t [0, 2] in podana s spodnjim grafom. f t
Matematika II (UN) 2. kolokvij (7. junij 2013) RE ITVE Naloga 1 (25 to k) ƒasovna funkcija f je denirana za t [0, 2] in podana s spodnjim grafom. f t 0.5 1.5 2.0 t a.) Nari²ite tri grafe: graf (klasi ne)
Prikaži večLaTeX slides
Linearni in nelinearni modeli Milena Kovač 22. december 2006 Biometrija 2006/2007 1 Linearni, pogojno linearni in nelinearni modeli Kriteriji za razdelitev: prvi parcialni odvodi po parametrih Linearni
Prikaži večMicrosoft Word - MESECNI BILTEN ARSO.doc
VSEBINA METEOROLOGIJA 3 Podnebne razmere v juniju 27... 3 Razvoj vremena v juniju 27... 24 UV indeks in toplotna obremenitev... 3 Meteorološka postaja Poljane nad Škofjo Loko... 35 NA KAJ MORAMO PAZITI
Prikaži večIme in priimek: Vpisna št: FAKULTETA ZA MATEMATIKO IN FIZIKO Oddelek za matematiko Verjetnost Pisni izpit 5. februar 2018 Navodila Pazljivo preberite
Ime in priimek: Vpisna št: FAKULTETA ZA MATEMATIKO IN FIZIKO Oddelek za matematiko Verjetnost Pisni izpit 5 februar 018 Navodila Pazljivo preberite besedilo naloge, preden se lotite reševanja Nalog je
Prikaži večMicrosoft Word - MESECNI BILTEN ARSO.doc
VSEBINA METEOROLOGIJA 3 Klimatske razmere v decembru 25... 3 Razvoj vremena v decembru 25... 22 Klimatske značilnosti leta 25... 29 Meteorološka postaja Senovica... 45 AGROMETEOROLOGIJA 47 HIDROLOGIJA
Prikaži večIKT-ovitek-publikacije.cdr
NEKATERI KAZALNIKI IKT ZA PODPORO STRATEGIJI i2010 1 Uvodna beseda Evropska komisija je sprejela 1. junija 2005 strategijo i2010 z namenom podpreti cilje prenovljene lizbonske strategije. Predstavlja strate{ki
Prikaži večUntitled-7
GEOLOGIJA 45/2, 299 304, Ljubljana 2002 doi:10.5474/geologija.2002.023 Izra~un stabilnosti nekaterih objektov rudnika urana @irovski vrh Probability of failure of waste disposals sites in @irovski vrh
Prikaži večM-Tel
Poročilo o meritvah / Test report Št. / No. 16-159-M-Tel Datum / Date 16.03.2016 Zadeva / Subject Pooblastilo / Authorization Meritve visokofrekvenčnih elektromagnetnih sevanj (EMS) Ministrstvo za okolje
Prikaži večMočan veter in obilne padavine nov. 2013
Obilne padavine in močan veter od 5. do 7. novembra 216 Splošna vremenska slika V petek, 4. novembra, je iznad Britanskega otočja začela vdirati višinska dolina s hladnim zrakom proti Pirenejskemu polotoku
Prikaži večMicrosoft Word - STA_spremindop_Dolge_njive_2010.doc
ŽUPAN IL SINDACO Številka: 3505-15/2009 Datum: 08.07.2010 STALIŠA DO PRIPOMB IN PREDLOGOV PODANIH NA JAVNI RAZGRNITVI IN OBRAVNAVI DOPOLNJENEGA OSNUTKA SPREMEMB IN DOPOLNITEV ODLOKA O ZAZIDALNEM NARTU
Prikaži več(Microsoft Word - Kanalizacija MUHABER-OBRAZLO\216ITEVzaOSMONM.docx)
Številka: 354-20/2011(2010) Datum: 21.2.2011 OBINSKI SVET MESTNE OBINE NOVO MESTO ZADEVA: NAMEN: Predlog sprememb in dopolnitev programa opremljanja stavbnih zemljiš za obmoje opremljanja»kanalizacija
Prikaži večMicrosoft Word - NASE OKOLJE.doc
VSEBINA METEOROLOGIJA 3 Podnebne razmere v aprilu 212... 3 Razvoj vremena v aprilu 212... 24 Meteorološka postaja Žusem... 3 ZAKLJUČNA KONFERENCA PROJEKTA»CENTER ZA UPRAVLJANJE SUŠE V JUGOVZHODNI EVROPI«35
Prikaži večMicrosoft Word - ARRS-MS-FI-06-A-2010.doc
RAZPIS: Javni razpis za sofinanciranje znanstvenoraziskovalnega sodelovanja med Republiko Slovenijo in Republiko Finsko v letih 2011-2012 (Uradni list RS, št. 49/2010) Splošne opombe: Obrazec izpolnjujte
Prikaži večMicrosoft PowerPoint - cigre_c2_15.ppt [Compatibility Mode]
Univerza v Mariboru Fakulteta za elektrotehniko, računalništvo in informatiko Boštjan Polajžer, Drago Dolinar, Jožef Ritonja (FERI) bostjan.polajzer@um.si Andrej Semprimožnik (ELES) KAZALNIKI KAKOVOSTI
Prikaži več(Microsoft Word - Hidrolo\232ko porocilo.docx)
Ljubljana, 23. 10. 2015 Hidrološko poročilo o visokih vodah v dneh med 11. in 18. oktobrom 2015 Predhodna velika vodnatost rek, nasičenost tal z vodo in pogoste padavine od 10. do 15. oktobra so povzročile
Prikaži večMicrosoft PowerPoint - poletna-sola_klima.ppt
Analiza podatkov za potrebe proučevanja podnebja Predavanje na Poletni meteorološki šoli za ljubitelje spremljanja in opazovanja vremena Gregor Vertačnik Ljubljana, 12. junij 2010 1 Kazalo Metapodatki
Prikaži večMicrosoft Word - Predavanje_7del.doc
5.6 Ostale lastnosti feromagnetnih materialov Pri izdelavi magnetnih materialov imajo pomembno vlogo tudi nepravilnosti v njihovi strukturi. e je material izdelan brez nepravilnosti, premikanje Blochovih
Prikaži večŠportno društvo Jesenice, Ledarska 4, 4270 Jesenice, Tel.: (04) , Fax: (04) , Drsalni klub Jesenice in Zv
Drsalni klub Jesenice in Zveza drsalnih športov Slovenije RAZPISUJETA TEKMOVANJE V UMETNOSTNEM DRSANJU Biellman Cup 1. Organizator: Drsalni klub Jesenice, Ledarska ulica 4, 4270 JESENICE www.dkjesenice.si
Prikaži večMicrosoft Word - PR17-PtujZrak-letno_vmesno.docx
DAT: DANTE/NL/COZ/MB/212A/PR17-PtujZrak-letno_vmesno.docx POROČILO O MERITVAH DELCEV PM10 TER BENZO(A)PIRENA V DELCIH PM10 V OBČINI PTUJ V LETU 2017 Maribor, februar 2018 Naslov: Poročilo o meritvah delcev
Prikaži večRIGIPS-Podpore in nosilci 2
Posebni sistemi / ognjevarnost 1. del Stebri in nosilci 6 Ognjevarne obloge - Ridurit ognjevarne plo{~e - ognjevarne plo{~e RF Jekleni gradbeni elementi Leseni gradbeni elementi izdaja 2001. Prevod v sloven{~ino
Prikaži večMicrosoft Word - neurja_22okt2014.doc
ARSO Državna meteorološka služba Ljubljana, 24.. 14 Neurja v noči z 21. na 22. oktober 14 Splošna vremenska slika V dneh med 9. in 21. oktobrom 14 smo v Sloveniji beležili eno najtoplejših obdobij za sredino
Prikaži večPoskusi s kondenzatorji
Poskusi s kondenzatorji Samo Lasič, Fakulteta za Matematiko in Fiziko, Oddelek za fiziko, Ljubljana Povzetek Opisani so nekateri poskusi s kondenzatorji, ki smo jih izvedli z merilnim vmesnikom LabPro.
Prikaži večMicrosoft Word - bilten doc
Dekadni bilten stanja vodne bilance kmetijskih tal v Sloveniji 11. do 20. avgusta 2011 OBVESTILO Spet je nastopila vročina. Vremenske razmere so idealne za dozorevanje zgodnjih sort hrušk in jablan, ki
Prikaži večUniverza v Mariboru Fakulteta za naravoslovje in matematiko Oddelek za matematiko in računalništvo Enopredmetna matematika IZPIT IZ VERJETNOSTI IN STA
Enopredmetna matematika IN STATISTIKE Maribor, 31. 01. 2012 1. Na voljo imamo kovanca tipa K 1 in K 2, katerih verjetnost, da pade grb, je p 1 in p 2. (a) Istočasno vržemo oba kovanca. Verjetnost, da je
Prikaži večMicrosoft Word - M doc
Š i f r a k a n d i d a t a : Državni izpitni center *M07250122* JESENSKI ROK GEOGRAFIJA Izpitna pola 2 Petek, 31. avgust 2007 / 80 minut Dovoljeno dodatno gradivo in pripomočki: Kandidat prinese s seboj
Prikaži večMicrosoft Word - Salamon.doc
Elektrotehniški vestnik 74(1-2): 49-54, 2007 Electrotechnical Review: Ljubljana, Slovenija Neponovljivo obnašanje programov na razlinih procesorjih Matej Šalamon, Tomaž Dogša Univerza v Mariboru, Fakulteta
Prikaži večnaslov 73_1.qxd
Geografski vestnik 73-1, 2001, 73 87 Metode METODE METODA IZDELAVE RAZVOJNEGA PROGRAMA AVTOR Lojze Gosar Naziv: dr., univerzitetni diplomirani geograf Naslov: Pod gradom 21, Lukovica pri Brezovici, SI
Prikaži večPožarna odpornost konstrukcij
Požarna obtežba in razvoj požara v požarnem sektorju Tomaž Hozjan e-mail: tomaz.hozjan@fgg.uni-lj.si soba: 503 Postopek požarnega projektiranja konstrukcij (SIST EN 1992-1-2 Izbira za projektiranje merodajnih
Prikaži več(Microsoft Word - Kisovec meritve PM10 in te\236kih kovin-februar 13.doc)
REPUBLIKA SLOVENIJA MINISTRSTVO ZA KMETIJSTVO IN OKOLJE AGENCIJA REPUBLIKE SLOVENIJE ZA OKOLJE KISOVEC-MERITVE DELCEV PM 10 IN TEŽKIH KOVIN Kisovecmeritve delcev PM 10 in težkih kovin AGENCIJA REPUBLIKE
Prikaži večI.5 ANALIZA UPORABE ZDRAVSTVENIH STORITEV PRI STAREJ IH SLOVENCIH: PRVI REZULTATI 4. VALA RAZISKAVE SHARE Rok Hren, Inštitut za matematiko, fiziko in
I.5 ANALIZA UPORABE ZDRAVSTVENIH STORITEV PRI STAREJ IH SLOVENCIH: PRVI REZULTATI 4. VALA RAZISKAVE SHARE Rok Hren, Inštitut za matematiko, fiziko in mehaniko, Univerza v Ljubljani Valentina Prevolnik
Prikaži večREPUBLIKA SLOVENIJA MINISTRSTVO ZA OKOLJE IN PROSTOR AGENCIJA REPUBLIKE SLOVENIJE ZA OKOLJE SPREMLJANJE HIDROLOŠKIH RAZMER Pot do hidroloških opozoril
SPREMLJANJE HIDROLOŠKIH RAZMER Pot do hidroloških opozoril ARSO Oddelek za hidrološke prognoze Dravograd, 3. december 2015 Vsebina Kako lahko sami spremljate meteorološke in hidrološke razmere ter kako
Prikaži večp65
odnosi (Kladnik & Gabrovec, 1998). Raba tal je zato dinami~en proces, kar se ka`e v stalnem spreminjanju povr{ine posameznih kategorij oziroma njihovih medsebojnih razmerij (Gabrovec & Kladnik, 1997).
Prikaži večPreštudirati je potrebno: Floyd, Principles of Electric Circuits Pri posameznih poglavjih so označene naloge, ki bi jih bilo smiselno rešiti. Bolj pom
Preštudirati je potrebno: Floyd, Principles of Electric Circuits Pri posameznih poglavjih so označene naloge, ki bi jih bilo smiselno rešiti. Bolj pomembne, oziroma osnovne naloge so poudarjene v rumenem.
Prikaži večMicrosoft Word - tehnicna_navodila_kmetija_popravek_kk.doc
Tehnina navodila za popis tipinih gospodarskih objektov, ki pripadajo kmetiji Popis nepreminin je namenjen pridobitvi dejanskih podatkov o stavbah in njenih delih. Podatki o stavbah se vodijo v javni evidenci
Prikaži večMicrosoft Word - DIPLOMSKA NALOGA TA ZADNJA!!!!
B&B VIŠJA STROKOVNA ŠOLA Program: Ekonomist Modul: Raunovodja raunovodstvo za gospodarstvo ANALIZA POSLOVANJA PODJETJA VCT, D. O. O. Mentorica: mag. Erna Štefe, univ. dipl. ekon. Lektorica: mag. Nataša
Prikaži večPrilagajanje kmetijstva na podnebne spremembe – pomoč AGROMETEOROLOGIJE pri izboljšanju upravljanja z vodo
MINISTRSTVO ZA OKOLJE IN PROSTOR AGENCIJA REPUBLIKE SLOVENIJE ZA OKOLJE REPUBLIKA SLOVENIJA Vojkova 1b, 1000 Ljubljana p.p. 2608, tel.: +386(0)1 478 40 00 fax.: +386(0)1 478 40 52 Prilagajanje kmetijstva
Prikaži večUntitled
GRADBENI VESTNIK GLASILO ZVEZE DRUŠTEV GRADBENIH INŽENIRJEV IN TEHNIKOV SLOVENIJE IN MATIČNE SEKCIJE GRADBENIH INŽENIRJEV INŽENIRSKE ZBORNICE SLOVENIJE oktober 2017 Poštnina plačana pri pošti 1102 Ljubljana
Prikaži večIZVEDBENA UREDBA KOMISIJE (EU) 2018/ z dne 16. julija o spremembi Izvedbene uredbe (EU) 2017/ za razjasnitev in
L 180/10 17.7.2018 IZVEDBENA UREDBA KOMISIJE (EU) 2018/1002 z dne 16. julija 2018 o spremembi Izvedbene uredbe (EU) 2017/1153 za razjasnitev in poenostavitev postopka korelacije ter njegovo prilagoditev
Prikaži večvestnik 77_1.qxd
Geografski vestnik 77-1, 2005, 79 88 Razgledi RAZGLEDI SPREMINJANJE PODNEBJA TER ^LOVEKOVO ZDRAVJE IN PO^UTJE AVTORICA Naziv: mag., univerzitetna diplomirana meteorologinja Naslov: Oddelek za klimatologijo,
Prikaži več1 EKSPERIMENTALNI DEL 1.1 Tkanina Pri pranju smo uporabili pet tkanin, od katerih je bila ena bela bombažna tkanina (B), preostale tkanine (E101, E111
1 EKSPERIMENTALNI DEL 1.1 Tkanina Pri pranju smo uporabili pet tkanin, od katerih je bila ena bela bombažna tkanina (B), preostale (E101, E111, E114 in E160) pa so bile zamazane z različnimi umazanijami
Prikaži večVoda za zdravje in ivljenje 1. POGLAVJE ZMOTA SODOBNE MEDICINE Najve~ja tragedija sodobne medicine je po mojem mnenju predpostavka, da naj bi bila suh
1. POGLAVJE ZMOTA SODOBNE MEDICINE Najve~ja tragedija sodobne medicine je po mojem mnenju predpostavka, da naj bi bila suha usta edini znak, da telo potrebuje vodo. Slone~ na tej predpostavki, je sodobna
Prikaži večMicrosoft PowerPoint - OVT_4_IzolacijskiMat_v1.pptx
Osnove visokonapetostne tehnike Izolacijski materiali Boštjan Blažič bostjan.blazic@fe.uni lj.si leon.fe.uni lj.si 01 4768 414 013/14 Izolacijski materiali Delitev: plinasti, tekoči, trdni Plinasti dielektriki
Prikaži večMicrosoft Word - UNI_Tomc_Edi_1968.doc
UNIVERZA V MARIBORU FAKULTETA ZA ORGANIZACIJSKE VEDE DIPLOMSKO DELO Edi Tomc UNIVERZA V MARIBORU FAKULTETA ZA ORGANIZACIJSKE VEDE Smer: Organizacijska informatika NARTOVANJE PREVENTIVNEGA VZDRŽEVANJA S
Prikaži večuntitled
Geografski vestnik 79-1, 2007, 107 122 Metode METODE UPORABA INTEGRALNEGA GEOGRAFSKEGA MODELA RAZISKOVANJA OKOLJA IN OKOLJSKIH SESTAVIN ZA VAROVANJE VODNIH VIROV AVTOR mag. Klemen Prah Oddelek za geografijo
Prikaži večVerjetnost in vzorčenje: teoretske porazdelitve standardne napake ocenjevanje parametrov as. dr. Nino RODE prof. dr. Blaž MESEC
Verjetnost in vzorčenje: teoretske porazdelitve standardne napake ocenjevanje parametrov as. dr. Nino RODE prof. dr. Blaž MESEC VERJETNOST osnovni pojmi Poskus: dejanje pri katerem je izid negotov met
Prikaži večMicrosoft Word - bilten doc
Dekadni bilten vodnobilančnega stanja kmetijskih tal v Sloveniji 11. 20. avgust 2010 OBVESTILO Drugo dekado avgusta so zaznamovali pogosti intenzivni nalivi. Skupno je v teh dneh padlo največ dežja v zahodni
Prikaži večMicrosoft Word - grgeta251
UNIVERZA V LJUBLJANI EKONOMSKA FAKULTETA DIPLOMSKO DELO SEBASTJAN GERGETA UNIVERZA V LJUBLJANI EKONOMSKA FAKULTETA DIPLOMSKO DELO MEDTRŽNA TEHNINA ANALIZA Ljubljana, maj 2002 SEBASTJAN GERGETA IZJAVA
Prikaži večMrežni modeli polimernih verig Boštjan Jenčič 22. maj 2013 Eden preprostejših opisov polimerne verige je mrežni model, kjer lahko posamezni segmenti p
Mrežni modeli polimernih verig Boštjan Jenčič. maj 013 Eden preprostejših opisov polimerne verige je mrežni model, kjer lahko posameni segmenti polimera asedejo golj ogljišča v kvadratni (ali kubični v
Prikaži več