EKS - Priloga 1
|
|
- Sandra Kosi
- pred 4 leti
- Pregledov:
Transkripcija
1 Langusova ulica 4, 1535 Ljubljana T: F: E: PROJEKCIJA DOLGOROČNE ENERGETSKE BILANCE Povzetek strokovnih podlag za projekcijo dolgoročnih energetskih bilanc za Energetski koncept Slovenije Ministrstvo za infrastrukturo 2017
2 KAZALO VSEBINE Kazalo slik... 2 Kazalo tabel... 2 PROJEKCIJA DOLGOROČNE ENERGETSKE BILANCE Opis scenarijev Referenčni scenarij (RMa) Osnovni dekarbonizacijski scenarij (EUCO27SNr) Napredni dekarbonizacijski scenarij (EUCO30SNr) Različice osnovnega in naprednega dekarbonizacijskega scenarija... 6 a. Osnovni in napredni samozadostni (EUCO27SN in EUCO30SN)... 6 b. Osnovni in napredni OVE (EUCO27SNhr in EUCO30SNhr)... 6 c. Intenzivni OVE (EUCOGREENSN)... 6 d. Osnovni in napredni toplotne črpalke (EUCO27SNdh in EUCO30SNdh)... 6 e. Osnovni in napredni železnica (EUCO27SN_TR_rail in EUCO30SN_TR_rail) Primerjava bistvenih scenarijev Ekonomska analiza scenarijev Makroekonomski učinki KAZALO SLIK Slika 1: Shema scenarijev in različic... 4 Slika 2: Zmanjšanje emisij TGP glede na leto 1990 v %... 7 Slika 3: Cene električne energije za gospodinjstva, brez davkov, v EUR/MWh, po scenarijih... 8 Slika 4: Uvozna odvisnost v %, po scenarijih... 9 Slika 5: Razlika skupnih letnih stroškov energetskega sistema glede na referenčni scenarij (povprečje obdobja) v mrd EUR Slika 6: Skupni sistemski stroški, vključno s plačili za avkcije, v % BDP Slika 7: Letni stroški energije za gospodinjstva v mrd EUR Slika 8: Neto proizvodnja električne energije v TWh referenčni scenarij Slika 9: Neto proizvodnja električne energije v TWh napredni samozadostni scenarij Slika 10: Neto proizvodnja električne energije v TWh napredni OVE scenarij Slika 11: Neto inštalirana moč v GW referenčni scenarij Slika 12: Neto inštalirana moč v GW napredni samozadostni scenarij Slika 13: Neto inštalirana moč v GW napredni OVE scenarij Slika 14: Skupni neto uvoz v TWh po scenarijih KAZALO TABEL Tabela 2: Zmanjšanje emisij TGP in delež OVE v letu 2030 in Tabela 3: Skupni letni stroški energetskega sistema, v mrd EUR Tabela 4: Skupne investicije (na proizvodni strani in strani porabe), na letni ravni, v povprečju za obdobja , in , v mrd EUR Tabela 5: Učinek scenarijev na BDP leta 2030 in 2050 ter povprečno v celotnem obdobju , v % BDP, razvrščeno po učinku v povprečju obdobja od najvišjega navzdol Tabela 6: Sprememba letne rasti zaposlenosti po scenarijih, glede na referenčni scenarij, v letu 2050 v odstotnih točkah
3 SCENARIJI DOLGOROČNIH ENERGETSKIH BILANC Skladno z Energetskim zakonom je Ministrstvo za infrastrukturo za namen priprave Energetskega koncepta Slovenije pripravilo strokovne podlage (ločen dokument) s projekcijo dolgoročne energetske bilance Slovenije. Bilance so bile izdelane s pomočjo modela Primes, ki v preračun scenarijev za energetsko bilanco Slovenije vključuje v predvidevanja in medsebojne vplive v širšem evropskem prostoru. Ta dokument predstavlja povzetek pomembnih ugotovitev iz pripravljenih strokovnih podlag z naslovom: Priprava dolgoročnih energetskih bilanc do leta 2035 in okvirno do leta 2055, Končno poročilo, april Preučenih je bilo več scenarijev za doseganje dekarbonizacije energetike, ki so predstavljeni v nadaljevanju. Scenariji so modelski izračuni energetskih bilanc ob določenih predpostavkah in kažejo projekcije posameznih statističnih kategorij, ne pa opis dejanskega razvoja, ki ga ni mogoče zanesljivo predvideti. Imena scenarijev iz strokovnih podlag smo zaradi lažje orientacije v tem dokumentu preimenovali, njihova izvirna tehnična imena pa navajamo v oklepajih. 3
4 1. OPIS SCENARIJEV Za primerjavo je bilo pripravljenih več scenarijev, ki vodijo do izpolnjevanja dolgoročnih ciljev Slovenije (dekarbonizacijski scenariji) ter referenčni scenarij, ki omogoča primerjavo in vrednotenje scenarijev glede na stanje, kakršno bi bilo brez sprememb na področju ciljev, politik in ukrepov. Njihova razmerja so predstavljena na spodnji sliki (Slika 1). Vse projekcije temeljijo na istih predpostavkah bruto domačega proizvoda (BDP), števila prebivalstva, aktivnosti po sektorjih in svetovnih cen fosilnih goriv, razlikujejo pa se po predpostavkah za energetsko politiko. Vsi dekarbonizacijski scenariji tudi predvidevajo, da bo Slovenija sodelovala pri izpolnjevanju skupnih zavez in ciljev EU na področju izpustov toplogrednih plinov (80 % do leta 2050), URE in OVE (vsaj 27 % do leta 2030), predvsem z aktivnim sodelovanjem v shemi trgovanja z emisijskimi kuponi (ETS shema). Predpostavke so skladne s scenariji EU, kjer vsi dekarbonizacijski scenariji predvidevajo sodelovanje med državami članicami EU pri doseganju skupnega EU cilja, pri čemer vsaka država članica z uveljavitvijo nacionalnih politik prispeva svoj delež na pravičen in stroškovno učinkovit način. Slika 1: Shema scenarijev in različic 1.1. REFERENČNI SCENARIJ (RMA) Namen referenčnega scenarija je oceniti prihodnji razvoj ob že sprejetih politikah in predpostavki, da ne bodo sprejete nobene nove energetsko / podnebne politike (ukrepi). S to primerjavo se lahko oceni, kaj bi obstoječe politike pomenile glede doseganja zavez glede TGP, stroškov, tehnologij in zanesljivost oskrbe. Referenčni scenarij vključuje politike in ukrepe, ki so bile sprejete na ravni EU in v Sloveniji do 1. septembra 2016, in za katere ni dvoma, da bodo uresničene. 4
5 Referenčni scenarij upošteva naslednje cilje za Slovenijo: delež OVE v končni rabi energije: 25 % do leta 2020; emisije toplogrednih plinov: leta % nad izpusti v letu 2005; delež OVE v prometu: 10 % leta Poleg tega referenčni scenarij vključuje še naslednje predpostavke: obratovanje obstoječe jedrske elektrarne je podaljšano do leta 2043; odločitev glede izgradnje nove jedrske elektrarne ne bo sprejeta, po letu 2045 ne bo jedrskih zmogljivosti; TEŠ 6 bo edina elektrarna na lignit, ki polno obratuje (s predvideno zaustavitvijo leta 2054), TEŠ 5 bo ostala v obratovanju do leta 2020 in zagotavljala predvsem rezervne zmogljivosti, nato bo ustavljena; zgradila se bo nova plinska elektrarna-toplarna, ki bo nadomestila staro elektrarno na premog TETOL; predpostavljena je izgradnja HE Mokrice do OSNOVNI DEKARBONIZACIJSKI SCENARIJ (EUCO27SNR) To je prvi od osnovnih scenarijev, ki vodijo do dekarbonizacije slovenske energetike. Ta scenarij predvideva, da EU ne bo uvedla obveznih nacionalnih ciljev, temveč bodo morale vse države članice do leta 2030 skupaj doseči naslednje cilje: znižanje skupnih emisij toplogrednih plinov za 40 % v primerjavi z letom 1990; zmanjšanje emisij toplogrednih plinov v sektorjih, ki so zajeti v sistem ETS, za 43 % v primerjavi z letom 2005; zmanjšanje emisij toplogrednih plinov v sektorjih, ki niso zajeti v sistem ETS, za 30 % v primerjavi z letom 2005; zmanjšanje rabe primarne energije za 27 % v primerjavi s projekcijo v referenčnem scenariju Evropske komisije PRIMES 2007; doseganje 27 % deleža obnovljivih virov energije (OVE) v bruto rabi končne energije na evropski ravni; Slovenija se je poleg tega zavezala na nacionalni ravni in sprejela cilj, da bo do leta 2030 dosegla 15 % delež električnih vozil v celotnem voznem parku osebnih vozil. 80 % zmanjšanje skupnih emisij toplogrednih plinov v letu 2050 v primerjavi z letom 1990 šteje kot dolgoročni cilj, ki ga je treba doseči na ravni EU, in predpostavlja pravičen prispevek Slovenije k doseganju tega cilja. Pri tem scenariju je predpostavljeno, da po letu 2030 na nacionalni ravni ne bodo sprejete nobene nove politike, razen predpisov in standardov na ravni EU. Na razvoj slovenskega sistema po letu 2030 bodo vplivale predvsem razmere na ETS trgu in pa strožje omejitve izpustov CO 2 za osebna vozila ter drugi podobni predpisi v sektorju prometa. Predpostavka tega scenarija je odločitev, da se na mestu obstoječe jedrske elektrarne, katere obratovanje je podaljšano do leta 2043, ne bo gradila nova jedrska elektrarna. Kot v referenčnem scenariju, bo tudi po tem scenariju potrebno električno energijo delno uvažati Napredni dekarbonizacijski scenarij (EUCO30SNr) Glede na osnovni dekarbonizacjski scenarij ta predvideva doseganje 30 % prihrankov energije do leta 2030 na ravni EU. Večja energetska učinkovitost zmanjšuje rabo končne energije, zato je potrebnih 5
6 manj obnovljivih virov energije in prizadevanj glede čistih tehnologij Različice osnovnega in naprednega dekarbonizacijskega scenarija Poleg zgoraj omenjenih dveh glavnih scenarijev je za analizo občutljivosti modelsko izračunanih še devet scenarijev, ki so: a. Osnovni in napredni samozadostni (EUCO27SN in EUCO30SN) Scenarija sta različici osnovnega in naprednega dekarbonizacijskega scenarija, ki predpostavljata, da bo sprejeta pozitivna odločitev o izgradnji nove jedrske proizvodne enote. Ta bi začela obratovati do leta Po tem scenariju bo potrebno električno energijo izvažati. Vse druge predpostavke, ki se nanašajo na različne politike, sprejete za doseganje opredeljenih ciljev, ostajajo enake kot v osnovnih dekarbonizacijskih scenarijih. b. Osnovni in napredni OVE (EUCO27SNhr in EUCO30SNhr) Scenarija sta različici osnovnega in naprednega dekarbonizacijskega scenarija, pri čemer je predpostavljen nacionalni cilj 100 % proizvodnje električne energije iz OVE do leta V okviru teh scenarijev se izvajajo politike spodbujanja in privlačnejšega okolja za nadaljnje uveljavitve OVE. Posledica teh predpostavk je potreben večji uvoz električne energije kot pri osnovnem in naprednem samozadostnem scenariju. c. Intenzivni OVE (EUCOGREENSN) Scenarij je različica naprednega OVE scenarija, pri čemer je določen najvišji delež OVE v vseh dejavnostih. Edino ta scenarij doseže 80 % zmanjšanje emisij TGP na nacionalni ravni do leta d. Osnovni in napredni toplotne črpalke (EUCO27SNdh in EUCO30SNdh) Scenarija sta različici osnovnega in naprednega dekarbonizacijskega scenarija za ovrednotenje učinkov v primeru, ko se nadomesti ukrepe politike, ki se nanašajo na izolacijo stavb z večjo uveljavitvijo toplotnih črpalk. Ta sprememba se nanaša predvsem na sektor gospodinjstev in sektor ostale rabe. e. Osnovni in napredni železnica (EUCO27SN_TR_rail in EUCO30SN_TR_rail) Scenarija sta različici osnovnega in naprednega dekarbonizacijskega scenarija za ovrednotenje učinkov v primeru, ko se nadomesti tovorni promet s tovornjaki s povečano uporabo železniškega prometa. 6
7 1.3. PRIMERJAVA BISTVENIH SCENARIJEV Ker različice scenarijev s povečanjem prometa na železnici in z ukrepi večje uporabe toplotnih črpalk v stavbah ne kažejo večjih odstopanj od ostalih, jih v analizi scenarijev ne obravnavamo. Analiza tako primerja osnovni in napredni dekarbonizacijski scenarij ter različice samozadostni, OVE in intenzivni OVE. Kot je prikazano v spodnji tabeli (Tabela 1), zmanjšanje emisij TGP za 80 % do leta 2050 dosežemo s scenarijem intenzivni OVE (82 %). Pri ostalih scenarijih je zmanjšanje TGP do leta 2050 okrog 70 %, delež OVE pa med 50 % in 60 %. Tabela 1: Zmanjšanje emisij TGP in delež OVE v letu 2030 in 2050 Scenarij Zmanjšanje emisij TGP glede na 1990 (v %) Delež OVE (v %) Referenčni (RMa) -13,0% -19,9% 26,1% 31,4% Osnovni dekarbonizacijski (EUCO27SNr) -23,1% -70,5% 30,3% 60,6% Osnovni samozadostni (EUCO27SN) -23,2% -71,7% 30,2% 51,6% Osnovni OVE (EUCO27SNhr) -30,8% -71,9% 33,2% 62,7% Napredni dekarbonizacijski (EUCO30SNr) -20,6% -69,0% 26,8% 58,7% Napredni samozadostni (EUCO30SN) -20,2% -71,7% 26,8% 51,5% Napredni OVE (EUCO30SNhr) -30,3% -72,0% 31,4% 62,7% Intenzivni OVE (EUCOGREENSN) -39,5% -82,1% 40,0% 77,4% Na spodnji sliki (Slika 2) je prikazano gibanje zmanjševanja emisij TGP glede na leto 1990 v % po posameznih scenarijih. Slika 2: Zmanjšanje emisij TGP glede na leto 1990 v % 7
8 Vsi scenariji kažejo, da je možno do 2030 doseči vsaj 26 % prihrankov na primarni energiji, medtem ko na delež prihrankov primarne energije v 2050 vpliva odločitev o dolgoročni rabi jedrske energije. Tabela 2: Prihranki primarne energije glede na PRIMES 2007 projekcije in delež OVE v bruto končni energiji po scenarijih v letih 2030 in 2050 Scenarij URE prihranki primarne energije glede na PRIMES 2007 projekcije (v %) Delež OVE v bruto končni rabi energije (v %) Referenčni (RMa) -21,4% -31,8% 26,1% 31,4% Osnovni dekarbonizacijski (EUCO27SNr) -25,9% -50,1% 30,3% 60,6% Osnovni samozadostni (EUCO27SN) -25,9% -37,4% 30,2% 51,6% Osnovni OVE (EUCO27SNhr) -28, 5% -51,4% 33,2% 62,7% Napredni dekarbonizacijski (EUCO30SNr) -27,3% -50,2% 26,8% 58,7% Napredni samozadostni (EUCO30SN) -27,3% -37,7% 26,8% 51,5% Napredni OVE (EUCO30SNhr) -30,5% -51,6% 31,4% 62,7% Intenzivni OVE (EUCOGREENSN) -34,6% -48,4% 40,0% 77,4% Cena električne energije je odvisna od intenzivnosti dviga energetske učinkovitosti, in sicer večja energetska učinkovitost med drugim pomeni tudi manjše povpraševanje in s tem manj potreb po novih proizvodnih zmogljivostih in novih vlaganjih, zato je lahko cena nižja. Naslednji dejavnik cene električne energije je tudi stopnja uvajanja OVE; več OVE povečuje ceno zaradi potrebe po novih investicijah (v proizvodnjo in distribucijo) in stroškov izravnavanja zaradi večjih nihanj proizvodnje v elektroenergetskem sistemu. Slika 3: Cene električne energije za gospodinjstva, brez davkov, v EUR/MWh, po scenarijih 8
9 Ekonomska analiza scenarijev Glavni dejavniki, ki vplivajo na analizo stroškov scenarijev so: cene CO 2 kuponov (emisijski kuponi ETS); večja energetska učinkovitost pomeni manjše potrebe po novih kapacitetah (pri proizvodnji električne energije, dobavi goriv) in s tem manjše povpraševanje po ETS kuponih. Primerjava med osnovnim in naprednim dekarbonizacijskim scenarijem pokaže, da na dolgi rok, ko pridejo do izraza učinki politike energetske učinkovitosti (investicije se izplačajo in so samo prihranki energije), je napredni dekarbonizacijski scenarij cenejši, čeprav je do leta 2030 dražji, ker zaradi višjih cen ETS v osnovnem scenariju pride do večjega uvajanja OVE. Nižje cene ETS kuponov imajo za posledico tudi večjo konkurenčnost plina v primerjavi z OVE in s tem večjo uvozno odvisnost (Slika 4). V referenčnem scenariju je cena kuponov v letu EUR/t CO 2, v ostalih scenarijih pa med 320 in 550 EUR/t CO 2. Mejni stroški OVE; predpostavka v modelskih izračunih je, da so prve enote OVE cenejše kot kasnejše, saj je umestitev OVE lažja na začetku, ko so razpoložljive še vse donosne lokacije, kot kasneje, ko je teh lokacij manj. Iz tega razloga je v intenzivnem OVE scenariju povprečna cena OVE nižja, čeprav je obseg OVE večji. Zato je tudi razlika v stroških med osnovnimi in naprednimi dekarbonizacijskimi scenariji pri scenarijih z več OVE nižja kot pri samozadostnem scenariju, kjer je manj OVE. Na dolgi rok pa scenariji z veliko OVE pomenijo višje stroške, saj ob masovnem izkoriščanju OVE se poleg potrebne omrežne integracije v elektrodistribucijski sistem, vse bolj izkoriščajo tudi kapacitete z višjimi mejnimi stroški izrabe. Slika 4: Uvozna odvisnost v %, po scenarijih Pri upoštevanju izgradnje nove jedrske enote je predpostavljena lokacija obstoječe JEK in so zato predvideni stroški izgradnje nekoliko nižji (predpostavlja strošek 4500 EUR/kW) kot bi bili za novogradnjo na novi lokaciji. Upoštevani so tudi stroški razgradnje ter stroški ravnanja z radioaktivnimi odpadki, ne pa stroški drugih zunanjih učinkov. Stroški energetskega sistema vključujejo stroške proizvodnje energije in stroške energentov, 9
10 investicije v nakup naprav in opreme, strojev, transportnih sredstev, kapitalske stroške potrošnikov, investicije v energetsko učinkovitost in stroške CO 2 kuponov. Tabela 3: Skupni letni stroški energetskega sistema, v mrd EUR Scenarij Referenčni (RMa) 8,104 9,645 Osnovni dekarbonizacijski (EUCO27SNr) 8,635 11,646 Osnovni samozadostni (EUCO27SN) 8,637 10,601 Osnovni OVE (EUCO27SNhr) 8,676 11,877 Napredni dekarbonizacijski (EUCO30SNr) 8,717 11,419 Napredni samozadostni (EUCO30SN) 8,718 10,553 Napredni OVE (EUCO30SNhr) 8,822 11,805 Intenzivni OVE (EUCOGREENSN) 8,971 12,678 Ta razlika je prikazana še grafično na spodnji sliki (Slika 5), medtem ko Slika 6 prikazuje celotne sistemske stroške po scenarijih v deležu BDP. Slika 5: Razlika skupnih letnih stroškov energetskega sistema glede na referenčni scenarij (povprečje obdobja) v mrd EUR 10
11 Slika 6: Skupni sistemski stroški, vključno s plačili za avkcije, v % BDP Tabela 4 pokaže, da bo za prehod v nizkoogljično družbo do leta 2050 potrebnih v povprečju dobrih 600 milijonov letno več investicij v celoten energetski sistem. Tabela 4: Skupne investicije (na proizvodni strani in strani porabe), na letni ravni, v povprečju za obdobja , in , v mrd EUR Povprečje za obdobje Razlika Razlika Razlika 2030 glede na 2050 glede na 2050 glede na referenčni referenčni referenčni Referenčni (RMa) Osnovni dekarbonizacijski Osnovni samozadostni Osnovni OVE Napredni dekarbonizacijski Napredni samozadostni Napredni OVE Intenzivni OVE Makroekonomski učinki Učinki na gospodarstvo zaradi dodatnih investicij so pozitivni v času investicij, v obdobju vračila kreditov pa so negativni učinki zaradi manjšega razpoložljivega dohodka. Vključeni so dolgorčni učinki nižjih stroškov kot posledica investicij v energetsko učinkovitost, in učinki teh investicij na povpraševanje po proizvodih in storitvah, ki so kratkoročni. Zunanji stroški, na zdravje ljudi zaradi večje kakovosti bivanja, manj onesnaženega zraka in na blaženje podnebnih sprememb in s tem manjše škode iz naslova naravnih nesreč, ipd. v modelskih izračunih niso upoštevani. Prav tako niso 11
12 upoštevani negativni učinki zaradi tveganja nesreč pri jedrski energiji in pa učinki ravnanja z nevarnimi odpadki, tudi iz fotonapetostnih modulov, so pa pri jedrski energiji vključeni stroški razgradnje ter ravnanja z radioaktivnimi odpadki. Makroekonomski učinki oziroma učinki na gospodarsko aktivnost scenarijev so: pozitivni učinki zaradi manjšega uvoza fosilnih goriv oz. nadomeščanja uvoza fosilnih goriv, pozitivni učinki zaradi višjega povpraševanja po proizvodih in storitvah za investicije v OVE, URE in zniževanje emisij CO 2, zniževanje stroškov opreme in naprav zaradi razvoja tehnologij, zaradi višjih cen električne energije in stroškov energetskih storitev se zniža konkurenčnost industrije in razpoložljivi dohodek gospodinjstev. Do leta 2030 so makroekonomski učinki dekarbonizacije gospodarstva v vseh scenarijih pozitivni, predvsem zaradi učinkov politike energetske učinkovitosti, ki prinaša na eni strani povpraševanje po proizvodih in storitvah in na drugi strani prihranke pri energiji. BDP se poveča predvsem zaradi več investicij, pozitiven pa je tudi učinek nižjega uvoza in večje zasebne potrošnje. Slika 7: Letni stroški energije za gospodinjstva v mrd EUR Na dolgi rok, do leta 2050, prevladujejo negativni učinki na gospodarstvo zaradi nižjega izvoza in nižje zasebne potrošnje. To je posledica večjega povpraševanja po finančnih sredstvih, kar ima za posledico višjo obrestno mero finančnih virov. Zaradi visoke uvozne odvisnosti slovenskega gospodarstva v segmentu električne opreme, naprav in strojev ter elektronskih proizvodov je v scenarijih z več OVE še večji negativni učinek na BDP zaradi še višjega uvoza opreme za OVE. Manjša je tudi mejna korist investicij, torej je cenejših potencialov dekarbonizacije vse manj. Zaradi višje cene energentov in energije se zmanjša konkurenčnost predvsem energetsko intenzivne industrije in potrošnja gospodinjstev za ne-energetske namene. To se kaže v nižjem izvozu in višjem uvozu, kot bi bila sicer. Na zgornji sliki (Slika 7) je predstavljeno predvideno gibanje cen za energijo za gospodinjstva po scenarijih do leta V vseh dekarbonizacijskih scenarijih razen v obeh samozadostnih scenarijih negativni učinki pretehtajo pozitivne učinke. V samozadostnih scenarijih je učinek na BDP do leta 2050 pozitiven 12
13 zaradi nižje cene električne energije (za 8 % glede na referenčni scenarij) in večjega izvoza. V naslednji tabeli (Tabela 5) je prikazan učinek scenarijev na rast BDP. Tabela 5: Učinek scenarijev na BDP leta 2030 in 2050 ter povprečno v celotnem obdobju , v % BDP, Napredni samozadostni (EUCO30SN) 0,89 0,10 0,16 Napredni dekarbonizacijski (EUCO30SNr) 0,88-0,91-0,19 Napredni OVE (EUCO30SNhr) 0,57-1,72-0,67 Osnovni dekarbonizacijski (EUCO27SNr) 0,46-0,97-0,12 Osnovni samozadostni (EUCO27SN) 0,45 0,08 0,24 Osnovni OVE (EUCO27SNhr) 0,15-1,71-0,58 Intenzivni OVE (EUCOGREENSN) 0,01-2,53-1,11 Tabela 5 kaže učinek na BDP in sicer bo raven BDP v scenariju Intenzivni OVE leta 2050 za 2,5 % nižja, v osnovnem samozadostnem scenariju pa za 0,08 % višja, kot bi bila sicer (v referenčnem scenariju). Učinki do leta 2030 so nižji, vsi so pozitivni in razlike med scenariji so manjše: največji učinek na BDP ima scenarij Napredni samozadostni, kjer bo v letu 2030 raven BDP za 0,9 % višja kot bi bila sicer (v referenčnem scenariju), v scenariju Intenzivni OVE pa učineka na BDP praktično ni. V zadnjem stolpcu so navedeni učinki scenarijev na kumulativni BDP v obdobju Skupni (kumulativni) BDP bo v obdobju v scenariju Intenzivni OVE za 1,1 % nižji kot bi bil sicer, scenariju Osnovni samozadostni pa za 0,24 % višji. To pomeni, da bo v celotnem obdobju skupaj dosežen BDP v prvem primeru nižji za okrog 600 mio EUR letno, v samozadostnem scenariju pa višji letno za 132 mio EUR. Učinek po sektorjih gospodarstva je pozitiven na dejavnosti, ki proizvajajo opremo in storitve za nizkoogljično gospodarstvo, kot so gradbeništvo, električni avtomobili in kmetijstvo (zaradi proizvodnje biogoriv). Zaradi višjih cen energije pa se pokažejo negativni učinki na energetsko intenzivno industrijo, kot sta kovinska in papirna industrija. Ocenjeno je, da večje povpraševanje po električnih avtomobilih v kovinski industriji ne preseže negativnih učinkov zaradi višjih stroškov in da se zaradi tega njihov tržni delež na mednarodnem trgu zmanjša. Podoben učinek kot na BDP je tudi na zaposlenost; do leta 2030 so učinki pozitivni, zaposlenost se v primerjavi z referenčnim scenarijem poveča, na dolgi rok pa je zaposlenost v vseh scenarijih, razen v samozadostnem, nekoliko nižja. Sprememba letne rasti zaposlenosti je prikazana v spodnji tabeli (Tabela 6). Tabela 6: Sprememba letne rasti zaposlenosti po scenarijih, glede na referenčni scenarij, v odstotnih točkah Napredni dekarbonizacijski (EUCO30SNr) 0,61-0,82 Napredni samozadostni (EUCO30SN) 0,61 0,11 Napredni OVE (EUCO30SNhr) 0,33-1,33 Osnovni dekarbonizacijski (EUCO27SNr) 0,26-0,95 Osnovni samozadostni (EUCO27SN) 0,25-0,06 Osnovni OVE (EUCO27SNhr) -0,04-1,49 Ker intenzivni OVE scenarij (EUCOGREENSN) predstavlja prevelike stroške za gospodarstvo, kar je razvidno iz zgornjih tabel (Tabela 4 in Tabela 5), je v nadaljnji obravnavi scenarijev izločen. 13
14 Z vidika stroška BDP, uvozne odvisnosti, povprečne cene električne energije in skupnega sistemskega stroška sta v nadaljevanju prikazani dve različici, to sta napredni samozadostni scenarij in napredni OVE scenarij, ki predstavljata razpon smiselnih scenarijev. Na slikah od Slika 8 do Slika 14 je predstavljen razvoj proizvodnje električne energije, inštalirane moči in skupni neto uvoz in sicer po referenčnem scenariju, po naprednem samozadostnem scenariju in naprednem OVE scenariju, ki predstavljata realno in smiselno možnost razvoja. Iz teh prikazov je vidno, da razen v referenčnem scenariju proizvodnja električne energije na osnovi trdih goriv do leta 2040, ko te proizvodnje ni več, upada, medtem ko se proizvodnja iz OVE občutno poveča, predvsem na račun proizvodnje iz sončne energije in vetra. Izrazita je razlika v predvideni potrebni inštalirani moči sončnih elektrarn med naprednim OVE in naprednim samozadostnim scenarijem. V predstavljenih dekarbonizacijskih scenarijih je tudi očiten upad uvozne odvisnosti, predvsem na račun zmanjšane rabe naftnih derivatov v prometu. Slika 8: Neto proizvodnja električne energije v TWh referenčni scenarij 14
15 Slika 9: Neto proizvodnja električne energije v TWh napredni samozadostni scenarij Slika 10: Neto proizvodnja električne energije v TWh napredni OVE scenarij 15
16 Slika 11: Neto inštalirana moč v GW referenčni scenarij Slika 12: Neto inštalirana moč v GW napredni samozadostni scenarij 16
17 Slika 13: Neto inštalirana moč v GW napredni OVE scenarij Slika 14: Skupni neto uvoz v TWh po scenarijih 17
Predstavitev projekta
Delavnica Projekcije cen energije Primerjava mednarodnih projekcij cen energije mag. Andreja Urbančič, IJS Ljubljana, 21. 6. 2018 2 Cene na mednarodnih trgih svetovne cene nafte na mednarodnih trgih zemeljskega
Prikaži večPowerPoint Presentation
Podnebni in energetski občine Simona Pestotnik Predstavitev za javnost: Koliko nas stane ogrevanje z Zemljino toploto? Kakšne so perspektive za občino Cerkno? Cilji občine in razumevanje aktivnosti na
Prikaži večInstitut Jožef Stefan CENTER ZA ENERGETSKO UČINKOVITOST TRAJNOSTNA ENERGETIKA DO LETA 2050 Andreja Urbančič, CENTER ZA ENERGETSKO UČINKOVITOST Program
TRAJNOSTNA ENERGETIKA DO LETA 2050 Andreja Urbančič, Program strokovnih izobraževanj»kakovostna energetska obnova zgradb«mednarodni OBRTNI SEJEM, Celje 17.09.2012 VSEBINA PREDSTAVITVE Vizija trajnostne
Prikaži večPowerPoint Presentation
1»Projekcije prometnega dela«uporaba projekcij prometnega dela v analizi scenarijev za Dolgoročno strategijo za nizke emisije Matjaž Česen, IJS-CEU Reaktorski center Podgorica, Ljubljana, 21.11.2018 2
Prikaži večDiapositiva 1
Različni pogledi na proizvodnjo in rabo energije v prometu, stavbah in v industriji Andrej Kitanovski, Univerza v Ljubljani, Fakulteta za strojništvo EPC - Energy Policy Consideration, GZS, Ljubljana 2019
Prikaži večPREGLED FOTOVOLTAIČNEGA TRGA V SLOVENIJI preliminarno poročilo za leto 2014 Podatki o fotovoltaičnem trgu v Sloveniji so zbrani iz javno dostopnih pod
PREGLED FOTOVOLTAIČNEGA TRGA V SLOVENIJI preliminarno poročilo za leto 214 Podatki o fotovoltaičnem trgu v Sloveniji so zbrani iz javno dostopnih podatkovnih baz, med katerimi so najpomembnejše: Javna
Prikaži večMicrosoft PowerPoint - GenEnergija
GEN energija Oktober, 2009 Jedrska Elektrarna Krško 2 priložnost za Slovenijo Predstavitev projekta Mnenje javnosti in legitimnost jedrske energije v Sloveniji, Prednosti projekta Krško2, Predlog najpomembnejših
Prikaži večPowerPoint Presentation
Matjaž Česen Fouad Al Mansour Koliko je Slovenija do sedaj izboljšala energetsko učinkovitost in kam jo to uvršča v EU? Seminar:»Ali je Slovenija uspešna pri izvajanju ukrepov energetske učinkovitosti?«rcp-ijs,
Prikaži večMicrosoft PowerPoint - Umanotera ppt [Read-Only] [Compatibility Mode]
Blaženje podnebnih sprememb: strošek ali razvojna priložnost? mag. Mojca Vendramin Okoljska Kuznetsova krivulja Pritiski na okolje na prebiv. Dohodek na prebivalca Neposredni vpliv različnih cen CO 2
Prikaži večUredba o pravilih za pripravo napovedi položaja proizvodnih naprav na obnovljive vire energije in s soproizvodnjo toplote in električne energije z vis
Predlog za javno obravnavo 22.1.2019 PREDLOG (EVA 2014-2430-0044) Na podlagi šestnajstega odstavka 372. člena Energetskega zakona (Uradni list RS, št. 17/14 in 81/15) izdaja Vlada Republike Slovenije U
Prikaži večPRIROČNIK O VARČNI PORABI GORIVA IN EMISIJAH CO2
PRIROČNIK O VARČNI PORAI GORIVA IN EMISIJAH CO2 Seznam novih modelov Suzuki v Sloveniji Nasveti voznikom za varčno vožnjo Seznam vseh novih modelov osebnih vozil znamke Suzuki, ki so v tekočem letu naprodaj
Prikaži večDiapozitiv 1
Trajnostni razvoj družbe BTC Tomaž Damjan Ljubljana, 23.10.2013 BTC v številkah Družba BTC je uspešno izvedla premik na trajnostno in zeleno področje z željo ustvariti boljšo prihodnost za obiskovalce,
Prikaži večENERGETSKA PRENOVA STAVB JAVNEGA SEKTORJA v OP-EKP
PODNEBNO OGLEDALO Uroš Habjan mag. Sektor za nizkoogljično družbo 17.4.2018 Razpisi za področje OVE DO OVE 2016-7,9 mio EUR (8-1) DO OVE 2017 3 mio EUR (11-1) JR EE OVE 2017 2 odpiranja (1-1) Seminar za
Prikaži več1
1 KAZALO Kazalo 2 Ogled Toplarne Moste 3 Zgodovina 3 Splošno 4 O tovarni 5 Okolje 6 2 Ogled Toplarne Moste V ponedeljek ob 9.20 uri smo se dijaki in profesorji zbrali pred šolo ter se nato odpeljali do
Prikaži večDiapozitiv 1
VRANSKO URE IN OVE Franc Sušnik Piran, oktober 2012 Lokacija Občina Vransko Prebivalcev 2.614 Površina 53,3 km 2 Zelo aktivni pri osveščanju varovanja okolja, Osnovna šola Vransko vključena v sistem Eko
Prikaži večPowerPoint Presentation
SISTEMI PODPOR ZA GRADNJO MALIH ENERGETSKIH PROIZVODNIH NAPRAV Vinarska 14, 2000 Maribor Tel.: +386 2 228 49 16 E-mail: veronika.valentar@kmetijski-zavod.si www.interreg-med.eu/compose FINANCIRANJE UKREPOV
Prikaži več18.SMK Tomaž Berločnik - za objavo
18. Slovenska marketinška konferenca Energija za prihodnost PETROL Mag. Tomaž Berločnik Portorož, 21.5.2013 1. POSLOVANJE SKUPINE PETROL Predstavitev skupine Petrol Vodilna slovenska energetska družba
Prikaži večPRILOGA II Obrazec II-A Vloga za pridobitev statusa kvalificiranega proizvajalca elektri ne energije iz obnovljivih virov energije 1.0 Splošni podatki
PRILOGA II Obrazec II-A Vloga za pridobitev statusa kvalificiranega proizvajalca elektri ne energije iz obnovljivih virov energije 1.0 Splošni podatki o prosilcu 1.1 Identifikacijska številka v registru
Prikaži večPowerPointova predstavitev
Nizkoogljične tehnologije tudi v industriji Marko KOVAČ Institut Jožef Stefan Center za energetsko učinkovitost Portorož, Slovenija 16. april 2019 Večjega znižanja emisij v industriji ne bo mogoče doseči
Prikaži večPowerPointova predstavitev
Slovenija znižuje CO 2 : dobre prakse INTEGRACIJA SPREJEMNIKOV SONČNE ENERGIJE V SISTEM DOLB VRANSKO Marko Krajnc Energetika Vransko d.o.o. Vransko, 12.4.2012 Projekt»Slovenija znižuje CO 2 : dobre prakse«izvaja
Prikaži večPetrol
PETROLOV Program za zagotavljanje prihrankov energije pri končnih odjemalcih 2 Zakonski okvir Sredstva iz Petrolovega programa se podeljujejo v skladu s pravili za podeljevanje Državne pomoči (javni pozivi)
Prikaži večPriročnik o varčnosti porabe goriva, emisijah CO in emisijah onesnaževal 2 zunanjega zraka s podatki za vse modele novih osebnih avtomobilov
Priročnik o varčnosti porabe goriva, emisijah CO in emisijah onesnaževal 2 zunanjega zraka s podatki za vse modele novih osebnih avtomobilov Seznam novih modelov Suzuki v Sloveniji Nasveti voznikom za
Prikaži več2
Povzetek makroekonomskih gibanj, maj 19 Gospodarska rast v evrskem območju je nizka, a precej stabilna, saj se ob naraščajoči negotovosti v svetovni trgovini ohranja solidna rast domačega povpraševanja.
Prikaži večDiapozitiv 1
PRIROČNIK O VARČNI PORABI GORIVA IN EMISIJAH CO 2 ZA VOZILA MITSUBSIHI Nasveti voznikom Pravilna uporaba vozila, redno vzdrževanje in način vožnje (izogibanje agresivni vožnji, vožnja pri nižjih hitrostih,
Prikaži večDiapozitiv 1
PRIROČNIK O VARČNI PORABI GORIVA IN EMISIJAH CO 2 ZA VOZILA HONDA Nasveti voznikom Pravilna uporaba vozila, redno vzdrževanje in način vožnje (izogibanje agresivni vožnji, vožnja pri nižjih hitrostih,
Prikaži večZbirni center
OGREVANJE IN HLAJENJE Z ZEMELJSKIMI SONDAMI IN TOPLOTNO ČRPALKO Željko HORVAT GEOTERMALNA ENERGIJA Geotermalna energija je toplota notranjosti Zemlje. V globini je temperatura stalna in z globino narašča.
Prikaži večPREGLED FOTOVOLTAIČNEGA TRGA V SLOVENIJI preliminarno poročilo za leto 2013 Podatki o fotovoltaičnem trgu v Sloveniji so zbrani iz javno dostopnih pod
PREGLED FOTOVOLTAIČNEGA TRGA V SLOVENIJI preliminarno poročilo za leto 213 Podatki o fotovoltaičnem trgu v Sloveniji so zbrani iz javno dostopnih podatkovnih baz, med katerimi so najpomembnejše: Javna
Prikaži večAJPES Agencija Republike Slovenije za javnopravne evidence in storitve INFORMACIJA O POSLOVANJU SAMOSTOJNIH PODJETNIKOV POSAMEZNIKOV V REPUBLIKI SLOVE
AJPES Agencija Republike Slovenije za javnopravne evidence in storitve INFORMACIJA O POSLOVANJU SAMOSTOJNIH PODJETNIKOV POSAMEZNIKOV V REPUBLIKI SLOVENIJI V LETU 2005 Ljubljana, maj 2006 K A Z A L O Stran
Prikaži večMicrosoft Word - WP5 D15b infopackage supplement public buildings Slovenia.doc
ENERGETSKA IZKAZNICA KAKO SE NANJO PRIPRAVIMO Izkaznica na podlagi izmerjene rabe energije Energetske izkaznice za javne stavbe bodo predvidoma temeljile na izmerjeni rabi energije za delovanje stavbe.
Prikaži večDIREKTIVA (EU) 2018/ EVROPSKEGA PARLAMENTA IN SVETA - z dne 11. decembra o spremembi Direktive 2012/ 27/ EU o energetski
L 328/210 DIREKTIVA (EU) 2018/2002 EVROPSKEGA PARLAMENTA IN SVETA z dne 11. decembra 2018 o spremembi Direktive 2012/27/EU o energetski učinkovitosti (Besedilo velja za EGP) EVROPSKI PARLAMENT IN SVET
Prikaži večSpodbude za omilitev podnebnih sprememb
mag. Karin Žvokelj Služba za razvojna sredstva Kohezijska sredstva in omilitev podnebnih sprememb cca. 160 mio EUR (cca 85 mio nepovratnih sredstev) prednostna naložba 1.2: 53,3 mio EUR (nepovratna sredstva:
Prikaži večPriročnik o varčnosti porabe goriva, emisijah CO2 in emisijah onesnaževal zunanjega zraka osebnih vozil smart
Priročnik o varčnosti porabe goriva, emisijah CO 2 in emisijah onesnaževal zunanjega zraka osebnih vozil smart. Izdaja: oktober 2018 www.smart.com smart znamka Daimlerja Poraba goriva, emisije CO 2 in
Prikaži večPlan 2019 in ocena 2018
01 Povzetek poslovnega načrta družbe Luka Koper, d. d., in Skupine Luka Koper za leto 2019 in ocena poslovanja za leto POVZETEK POSLOVNEGA A DRUŽBE, IN SKUPINE LUKA KOPER ZA LETO 2019 IN POSLOVANJA ZA
Prikaži večDružba Butan plin Družba Butan plin na slovenskem trgu nastopa kot eden vodilnih ponudnikov energije, strateško pa smo povezani tudi z največjim distr
Družba Butan plin Družba Butan plin na slovenskem trgu nastopa kot eden vodilnih ponudnikov energije, strateško pa smo povezani tudi z največjim distributerjem utekočinjenega naftnega plina, koncernom
Prikaži večPowerPointova predstavitev
Distribucijsko omrežje - hrbtenica energetske tranzicije mag. Boris Sovič Predsednik skupščine GIZ distribucije in predsednik uprave Elektro Maribor d.d. Pomembne teme Slovenija je pred pomembnimi izzivi
Prikaži večBILTEN JUNIJ 2019
BILTEN JUNIJ 2019 Izdajatelj: BANKA SLOVENIJE Slovenska 35, 1000 Ljubljana Slovenija tel.: +386 (1) 4719000 fax.: +386 (1) 2515516 E-mail: bilten@bsi.si http://www.bsi.si/ SWIFT: BSLJ SI 2X Razmnoževanje
Prikaži večMicrosoft Word - PorociloENERGETIKA doc
2005 POROČ ILO P O R O Č I L O O STANJU NA PODROČJU ENERGETIKE V SLOVENIJI V LETU 2005 Svet Javne agencije Republike Slovenije za energijo je poročilo sprejel na izredni seji 21. julija 2006. Vlada Republike
Prikaži večMakroekonomske projekcije strokovnjakov ECB za euroobmočje, marec 2013
Okvir MAKROEKONOMSKE PROJEKCIJE STROKOVNJAKOV ZA EUROOBMOČJE Strokovnjaki so na podlagi podatkov, ki so bili na voljo do 22. februarja 2013, pripravili projekcije makroekonomskih gibanj v euroobmočju.
Prikaži večgg_07_v3_lores
GG energija glas gospodarstva plus, julij-avgust 2019 39 ANALIZA: ENERGIJA 2018 Bojan Ivanc in Darja Močnik, Analitika GZS Tiskano na papirju Viprint, 80 g, papirnice VIPAP VIDEM KRŠKO, d. d. V 2018 rast
Prikaži večPR_INI
Evropski parlament 2014-2019 Dokument zasedanja A8-0232/2016 15.7.2016 POROČILO o strategiji EU za ogrevanje in hlajenje (2016/2058(INI)) Odbor za industrijo, raziskave in energetiko Poročevalec: Adam
Prikaži večAJPES Agencija Republike Slovenije za javnopravne evidence in storitve INFORMACIJA O POSLOVANJU SAMOSTOJNIH PODJETNIKOV POSAMEZNIKOV V NOTRANJSKO-KRAŠ
AJPES Agencija Republike Slovenije za javnopravne evidence in storitve INFORMACIJA O POSLOVANJU SAMOSTOJNIH PODJETNIKOV POSAMEZNIKOV V NOTRANJSKO-KRAŠKI REGIJI V LETU 2010 Postojna, maj 2011 KAZALO I.
Prikaži večPowerPointova predstavitev
»ŠTUDIJA O IZVEDLJIVOSTI PROJEKTA PRIDELAVE IN PREDELAVE SLADKORNE PESE«Državni svet. 14.11. 2013 Prof. dr. Črtomir Rozman Svetovna proizvodnja sladkorja 123 držav: 80% sladk. Trs, 20 % sladk. Pesa 43
Prikaži večPoročilo o stanju na področju energetike v Sloveniji v letu 2016
Poročilo o stanju na področju energetike v Sloveniji v letu 2016 Ovitek Poročilo o stanju na področju energetike v Sloveniji v letu 2016 Uvod 6 2 Napredek pri razvoju energetskih trgov 9 2.1 Napredek trga
Prikaži večPrésentation PowerPoint
Evropski projekt Achieve Dejavnosti za izboljšanje energetske učinkovitosti v gospodinjstvih z nizkimi prihodki skozi obiske in energetsko svetovanje 21/04/2011-21/04/2014 Ljubljana, 14.5.2013 Tomislav
Prikaži večMicrosoft Word - Implikacije soncnih elektrarn na javne ustanove _Papler Drago _ doc
Implikacije sončnih elektrarn na javne ustanove Drago Papler, mag. gosp. inž., GORENJSKE ELEKTRARNE, d.o.o. Stara cesta 3, 4 Kranj E-pošta: drago.papler@gorenjske-elektrarne.si, tel. 4 283 232 Postavitev
Prikaži večOPERATIVNI PROGRAM RAVNANJA S KOMUNALNIMI ODPADKI s poudarkom na doseganju okoljskih ciljev iz Direktive 2008/98/ES, Direktive 94/62/ES in Direktive 1
OPERATIVNI PROGRAM RAVNANJA S KOMUNALNIMI ODPADKI s poudarkom na doseganju okoljskih ciljev iz Direktive 2008/98/ES, Direktive 94/62/ES in Direktive 1999/31/ES (Marec 2013) Operativni načrt v skladu z
Prikaži večSMERNICA EVROPSKE CENTRALNE BANKE (EU) 2018/ z dne 24. aprila o spremembi Smernice ECB/ 2013/ 23 o statistiki državnih
15.6.2018 L 153/161 SMERNICE SMERNICA EVROPSKE CENTRALNE BANKE (EU) 2018/861 z dne 24. aprila 2018 o spremembi Smernice ECB/2013/23 o statistiki državnih financ (ECB/2018/13) IZVRŠILNI ODBOR EVROPSKE CENTRALNE
Prikaži večFOTOVOLTAIKA
PRIMERJALNA ANALIZA TEHNOLOGIJ KONČNO POROČILO 1 Vsebina 1. Uvod... 3 1.1. Prva leta fotovoltaike v Italiji, Evropi in svetu... 4 1.1.1. Italija... 4 1.1.2. Svet... 8 1.1.3. Evropa... 10 2 1. Uvod Fotovoltaična
Prikaži večPowerPoint-Präsentation
ENERGETSKO POGODBENIŠTVO (EPC) V JAVNIH STAVBAH Podpora pri izvajanju energetske prenove stavb na lokalni ravni z mehanizmom energetskega pogodbeništva 12.10.2016, LJUBLJANA NIKO NATEK, KSSENA Projekt
Prikaži večDiapozitiv 1
Z uporabo energetsko učinkovitih naprav zmanjšujemo vplive na okolje mag. Vilma FECE Ljubljana, 19.9.2012 Osebna izkaznica Temeljna dejavnost Izdelki in storitve za dom: VGA, MGA, HVAC, kuhinje Skupina
Prikaži večPowerPoint-Präsentation
1 Modul III: Glavne stopnje projektov EPC: Razpisni postopki in sklepanje pogodb za EPC Razpisni postopki in sklepanje pogodb EPC. Odločitev za implementacijo EPC Podpis pogodbe Izvedba dodatnih ukrepov
Prikaži večUrbanistično-planerska delavnica Sevnica 2011/12
Energetska sanacija večstanovanjskih stavb - PRIMERI DOBRIH PRAKS - Roman Perčič, Občina Sevnica En.občina 016 12. oktober 2016 Sevnica v 80. letih Foto: Ljubo Motore Sevnica v 80. letih Foto: Ljubo Motore
Prikaži večBodi moder zgled
www.modra-energija.si Bodi moder zgled Moč je v vaših rokah Naredite kaj za bolj zdravo okolje.naredite nekaj koristnega. Prevzemite del skrbi in odgovornosti za naravo. Kar storimo dobrega za naravo,
Prikaži večPowerPoint Presentation
Tehnološki izzivi proizvodnja biometana in njegovo injiciranje v plinovodno omrežje prof. dr. Iztok Golobič Predstojnik Katedre za toplotno in procesno tehniko Vodja Laboratorija za toplotno tehniko Fakulteta
Prikaži večBrexit_Delakorda_UMAR
MAKROEKONOMSKI IZGLEDI ZA EU IN SLOVENIJO KAKŠNA JE / BO VLOGA BREXITA? Aleš Delakorda, UMAR C F A S l o v e n i j a, 1 7. 1 0. 2 0 1 6 M A K R O E K O N O M S K I P O L O Ž A J I N I Z G L E D I Z A E
Prikaži večLETNI NAČRT IZVAJANJA AKTIVNOSTI AKCIJSKEGA NAČRTA LOKALNEGA ENERGETSKEGA KONCEPTA MO NOVA GORICA ZA LETO 2009
PLAN AKTIVNOSTI PO AKCIJSKEM NAČRTU LEK MONG ZA LETO 2010 Vrtojba, marec 2010 Pripravila: Ivana Kacafura in Boštjan Mljač Odgovoren: direktor Rajko Leban TRR št. : 04750 0001242330 Nova KBM, 10100 0039511005
Prikaži večUporaba OVE v stavbah
Sončna energija in stavbe Ogrevanje in hlajenje stavb s soncem Dr. Sašo Medved, Univerza v Ljubljani, Fakulteta za strojništvo Vrste SOS pasivni sistemi ; integrirani v stavbe aktivni sistemi ; ogrevalni
Prikaži večMicrosoft PowerPoint - lj_obroc_predstavitev_tiskovna_mar_2019_02AM.pptx
IZHODIŠČA UREJANJA LJUBLJANSKEGA AVTOCESTNEGA OBROČA IN VPADNIH AVTOCEST Predstavitev pobude za državno prostorsko načrtovanje za ureditev ljubljanskega avtocestnega obroča in vpadnih cest ter predloga
Prikaži večMale vetrne elektrarne
Možnosti izgradnje malih vetrnih elektrarn ENERGO MAKS, energija d.o.o. dr. Ksenija Golob Predstavitev Ksenija Golob Naziv, ime in priimek: dr. Ksenija Golob, univ. dipl. gosp. inž. Delovna področja: 1.
Prikaži večMesečno POROČILO O OBRATOVANJU EES 1/5 1. februar februar II F E B R U A R I. ELEKTROENERGETSKA SITUACIJA ZA MESEC FEBRUAR 2009 Realizacija pora
15 1. februar - 28. februar F E B R U A R I. ELEKTROENERGETSKA SITUACIJA ZA MESEC FEBRUAR 2009 Realizacija porabe, proizvodnje in izmenjave električne energije v mesecu februarju 2009 je razvidna iz priložene
Prikaži večMasarykova cesta Ljubljana Slovenija e-naslov: Številka: /2018/ 6 Ljubljana, GENERALNI SEKRETARIAT VLADE REPU
Masarykova cesta 16 1000 Ljubljana Slovenija e-naslov: gp.mizs@gov.si Številka: 478-922018 6 Ljubljana, 4. 10. 2018 GERALNI SEKRETARIAT VLADE REPUBLIKE SLOVENIJE Gp.gs@gov.si ZADEVA: Uvrstitev novega projekta
Prikaži večOpozorilo: Neuradno prečiščeno besedilo predpisa predstavlja zgolj informativni delovni pripomoček, glede katerega organ ne jamči odškodninsko ali kak
Opozorilo: Neuradno prečiščeno besedilo predpisa predstavlja zgolj informativni delovni pripomoček, glede katerega organ ne jamči odškodninsko ali kako drugače. Neuradno prečiščeno besedilo Uredbe o podporah
Prikaži več21. usposabljanje tehničnega asfalterskega kadra 2017
Organizator Pokrovitelj 21. USPOSABLJANJE TEHNIČNEGA ASFALTERSKEGA KADRA mag. Slovenko Henigman predsednik ZAS ZAG, 15. in 16. marec 2017 Vsebina predstavitve Asfalterska industrija v Evropi kje so poudarki?
Prikaži večRegionalni razvoj: včeraj danes jutri dr. Damjan Kavaš, Inštitut za ekonomska raziskovanja, Ljubljana
Regionalni razvoj: včeraj danes jutri dr. Damjan Kavaš, Inštitut za ekonomska raziskovanja, Ljubljana Ali je zemlja ploščata? Vir: http://www.publishwall.si/stoychi./post/149158/planet-zemlja-ni-to-kar-so-nas-ucili-v-soli.
Prikaži večMicrosoft Word - SOLARGE_building_assessment_report_sezana-elderly-house_slo.doc
Študija izvedljivosti solarnega sistema Doma upokojencev Sežana Univerza v Ljubljani Fakulteta za strojništvo Aškerčeva 6, Ljubljana T: 01/4771234 F: 01/2518567 E: ciril.arkar@fs.uni-lj.si November 2007
Prikaži večEvidenca_prejetih_vlog
Evidenca prejetih vlog za projekte prijavljene na Javni poziv objavljen dne 12. 12. 2018 Agencija za energijo v skladu s prvim odstavkom 373. člena Energetskega zakona (Uradni list RS, št. 17/14 in 81/15)
Prikaži večPotenciali lesne biomase v Sloveniji ter pomen kakovosti lesnih goriv
Dr. Nike KRAJNC Potenciali lesne biomase v Sloveniji ter pomen kakovosti lesnih goriv Dejanski tržni potenciali lesa slabše kakovosti Podatki na nivoju občin so dostopni na: http://wcm.gozdis.si/ocene-potencialov-okroglega-lesa
Prikaži večCOM(2008)192/F1 - SL
SL SL SL KOMISIJA EVROPSKIH SKUPNOSTI Bruselj, 15.4.2008 COM(2008) 192 konč. POROČILO KOMISIJE SVETU IN EVROPSKEMU PARLAMENTU Napredek pri oblikovanju notranjega trga plina in električne energije [SEC(2008)
Prikaži večMicrosoft PowerPoint - Praznik - URE dobra praksa - Bistra 2.PPT
Zmanjševanje porabe energije v ah Dobra gradbena praksa mag. Miha Praznik, univ.dipl.inž.str. Gradbeni inštitut ZRMK d.o.o. Bistra, maj 6 Vsebina prispevka Dobra praksa na področju zagotavljanja URE v
Prikaži večAJPES Agencija Republike Slovenije za javnopravne evidence in storitve INFORMACIJA O POSLOVANJU SAMOSTOJNIH PODJETNIKOV POSAMEZNIKOV V SPODNJEPOSAVSKI
AJPES Agencija Republike Slovenije za javnopravne evidence in storitve INFORMACIJA O POSLOVANJU SAMOSTOJNIH PODJETNIKOV POSAMEZNIKOV V SPODNJEPOSAVSKI REGIJI V LETU 2011 Krško, maj 2012 K A Z A L O UVOD...
Prikaži večElektro Maribor d.d. Pripombe na predlog Resolucije o Energetskem konceptu Slovenije Vlada Republike Slovenije je na 170. redni seji dne , dol
Elektro Maribor d.d. Pripombe na predlog Resolucije o Energetskem konceptu Slovenije Vlada Republike Slovenije je na 170. redni seji dne 1.3.2018, določila besedilo predloga Resolucije o Energetskem konceptu
Prikaži več2017 POROČILO O STANJU NA PODROČJU ENERGETIKE V SLOVENIJI
217 POROČILO O STANJU NA PODROČJU ENERGETIKE V SLOVENIJI P OROČ I L O O STANJU NA PODROČJU ENERGETIKE V SLOVENIJI 217 1 Uvod 4 2 Napredek pri razvoju energetskih trgov 6 2.1 Napredek trga z električno
Prikaži večUNIVERZA V LJUBLJANI EKONOMSKA FAKULTETA MAGISTRSKO DELO INPUT-OUTPUT ANALIZA VPLIVA JAVNIH INVESTICIJ V INFRASTRUKTURO IN IZVOZA NA SLOVENSKO GOSPODA
UNIVERZA V LJUBLJANI EKONOMSKA FAKULTETA MAGISTRSKO DELO INPUT-OUTPUT ANALIZA VPLIVA JAVNIH INVESTICIJ V INFRASTRUKTURO IN IZVOZA NA SLOVENSKO GOSPODARSKO RAST PRED IN MED KRIZO 2009 2013 Ljubljana, september
Prikaži večAJPES Agencija Republike Slovenije za javnopravne evidence in storitve INFORMACIJA O POSLOVANJU SAMOSTOJNIH PODJETNIKOV POSAMEZNIKOV V REPUBLIKI SLOVE
AJPES Agencija Republike Slovenije za javnopravne evidence in storitve INFORMACIJA O POSLOVANJU SAMOSTOJNIH PODJETNIKOV POSAMEZNIKOV V REPUBLIKI SLOVENIJI V LETU 2008 Ljubljana, maj 2009 ISSN 1855-3990
Prikaži večLetno poročilo Skupine Triglav in Zavarovalnice Triglav, d.d., 2016 Finančni rezultat Skupine Triglav in Zavarovalnice Triglav Poslovno poročilo Uprav
Kazalo > 8 Finančni rezultat Skupine Triglav in Skupina Triglav je ustvarila 82,3 milijona evrov čistega dobička in dosegla 11,4-odstotno dobičkonosnost kapitala. Čisti poslovni izid je za 29 odstotkov
Prikaži večDiapozitiv 1
REPUBLIKA SLOVENIJA Ministrstvo za zdravje Štefanova 5, 1000 Ljubljana ZMANJŠANJE PORABE ENERGIJE V SPLOŠNI BOLNIŠNICI NOVO MESTO Dolenjske Toplice, 5.4.2012 Božidar Podobnik, univ.dipl.inž. Vodja projekta
Prikaži večMicrosoft Word - A AM MSWORD
1.7.2015 A8-0215/2 2 Uvodna izjava 21 a (novo) ob upoštevanju peticije Stop Food Waste in Europe! (Ustavimo nastajanje živilskih odpadkov v Evropi!); 1.7.2015 A8-0215/3 3 Uvodna izjava N N. ker je Parlament
Prikaži večMesečno POROČILO O OBRATOVANJU EES 1/5 1. junij junij VI J U N I J I. ELEKTROENERGETSKA SITUACIJA ZA MESEC JUNIJ 2009 Realizacija porabe, proizv
1/5 1. junij - 30. junij J U N I J I. ELEKTROENERGETSKA SITUACIJA ZA MESEC JUNIJ 2009 Realizacija porabe, proizvodnje in izmenjave električne energije v mesecu juniju 2009 je razvidna iz priložene tabele
Prikaži večBILTEN Maj 2015 Leto 24, štev.: 5
BILTEN Maj 2015 Leto 24, štev.: 5 Izdajatelj: BANKA SLOVENIJE Slovenska 35, 1000 Ljubljana Slovenija tel.: +386 (1) 4719000 fax.: +386 (1) 2515516 E-mail: bilten@bsi.si http://www.bsi.si/ SWIFT: BSLJ SI
Prikaži večNačela družbene odgovornosti skupine ALDI SÜD
Načela družbene odgovornosti skupine ALDI SÜD Uvod Poslovna skupina ALDI SÜD, katere del je (skupina) Hofer, posluje po načelih odgovornega upravljanja podjetja. V tem dokumentu predstavljamo, kaj to pomeni
Prikaži večda
SODELAVCI PRI RAZISKAVI REUS 2013 Pri načrtovanju in izvedbi raziskave REUS 2013 so sodelovali: Arhea Center za energetsko učinkovitost IJS Gradbeni inštitut ZRMK Informa Echo SURS Valicon Člani strokovnega
Prikaži večProgram dela NO za leto 2009
Na podlagi 41. člena statuta občine Mirna Peč ter 12. in 13. člena Poslovnika nadzornega odbora občine Mirna Peč, je Nadzorni odbor občine Mirna Peč na svoji 9. seji, dne 15.12.2008 in 3. korespondenčni
Prikaži večImpact assessment Clean 0808
EVROPSKA KOMISIJA Bruselj, 13.9.2017 SWD(2017) 501 final DELOVNI DOKUMENT SLUŽB KOMISIJE POVZETEK OCENE UČINKA Spremni dokument k predlogu uredbe Evropskega parlamenta in Sveta o Agenciji EU za kibernetsko
Prikaži večRAČUNSKO PREVERJANJE DOSEGANJA MERIL snes VSEBINA 1. Faktorji pretvorbe in energijska performančnost (EP P ) 2. Primer poslovne stavbe s plinskim kotl
RAČUNSKO PREVERJANJE DOSEGANJA MERIL snes VSEBINA 1. Faktorji pretvorbe in energijska performančnost (EP P ) 2. Primer poslovne stavbe s plinskim kotlom - z energijo drugih naprav 3. Primer poslovne stavbe
Prikaži večInformacija o poslovanju samostojnih podjetnikov posameznikov v Osrednjeslovenski regiji v letu 2014 i NFORMACIJA O POSLOVANJU SAMOSTOJNIH PODJETNIKOV
i NFORMACIJA O POSLOVANJU SAMOSTOJNIH PODJETNIKOV POSAMEZNIKOV V OSREDNJESLOVENSKI REGIJI V LETU 2014 Agencija RS za javnopravne evidence in storitve, Izpostava Ljubljana, maj 2015 T: 01/ 583 33 00, F:
Prikaži večProblemi sodobnega sveta Srednja šola Črnomelj KIDRIČEVA 18/a 8340 Črnomelj PROBLEMI SODOBNEGA SVETA (Seminarska naloga) 1
Srednja šola Črnomelj KIDRIČEVA 18/a 8340 Črnomelj PROBLEMI SODOBNEGA SVETA (Seminarska naloga) 1 UVOD V tej seminarski nalogi vam bom opisal probleme, ki se trenutno dogajajo po vsem svetu, tudi pri nas,
Prikaži večMicrosoft Word - Osnovni podatki FACOST november 2018.docx
OSNOVNI VHODNI PODATKI ZA PROGRAM OPCOST, NIVO CEN NOVEMBER 2018 Osnove za izračun: Navodila za izdelavo študij upravičenosti cest (DORSCH consult, 1974) Guide to Cost benefit Analysis of Investment Projects,
Prikaži večInformatika v službi učinkovite rabe energije DSI; ; Portorož mag. Tatjana M. Zupan mag. Bogomil Kandus
Informatika v službi učinkovite rabe energije DSI; 14. 16.04.2010; Portorož mag. Tatjana M. Zupan mag. Bogomil Kandus Slovenija + Informatika + Energetika za 3. tisočletje Sinergija3 partnerja konzorcija
Prikaži več(Microsoft Word - Dodatek \232t. 1 k DIIP - Oskrba s pitno vodo Obale in Krasa s sklepom)
DODATEK ŠT. 1 K DOKUMENTU IDENTIFIKACIJE INVESTICIJSKEGA PROJEKTA (DIIP) za projekt OSKRBA S PITNO VODO OBALE IN KRASA ZA DINAMIKO VLAGANJ IN FINANCIRANJA ZA OBČINO MIREN- KOSTANEJVICA 1 Občinski svet
Prikaži več(Microsoft Word - LETNO PORO\310ILO 2018.docx)
LETNO POROČILO EKO SKLADA, SLOVENSKEGA OKOLJSKEGA JAVNEGA SKLADA, ZA LETO 2018 Ljubljana, februar 2019 Kazalo POVZETEK... 5 1 POSLOVNA DEJAVNOST EKO SKLADA V LETU 2018... 7 1.1. UGODNO KREDITIRANJE OKOLJSKIH
Prikaži večMicrosoft PowerPoint - Projekcija - Ekolosko najcistejsa el energija HE Savica _
POSVET NA 13. SREČANJU TURISTIČNIH DRUŠTEV OBJEZERSKIH KRAJEV SLOVENIJE 27 Tema: Slovenska jezera izzivi in priložnosti Referat 3: EKOLOŠKO NAJČISTEJŠA ELEKTRIČNA ENERGIJA IZ OBNOVLJIVEGA VIRA HIDROELEKTRARNE
Prikaži večUNIVERZA V LJUBLJANI Fakulteta za strojništvo Faktor pretvorbe primarne energije Magistrsko delo Magistrskega študijskega programa II. stopnje STROJNI
UNIVERZA V LJUBLJANI Fakulteta za strojništvo Faktor pretvorbe primarne energije Magistrsko delo Magistrskega študijskega programa II. stopnje STROJNIŠTVO Blaž Cerk Ljubljana, september 2017 UNIVERZA
Prikaži večIZVLEČEK IZ LETNEGA POROČILA 2018 POSLOVANJE SKUPINE GEN-I IN DRUŽBE GEN-I, D.O.O. ZA POSLOVNO LETO 2018 FINANČNI POUDARKI POSLOVANJA
IZVLEČEK IZ LETNEGA POROČILA 2018 POSLOVANJE SKUPINE GEN-I IN DRUŽBE GEN-I, D.O.O. ZA POSLOVNO LETO 2018 2 KLJUČNI KAZALCI ZA SKUPINO zneski v postavke Poslovni izid 2018 2017 indeks 2018/2017 2016 2015
Prikaži večUradni list RS – 037/2009, Uredbeni del
Stran 5248 / Št. 37 / 18. 5. 2009 1780. Uredba o podporah električni energiji, proizvedeni iz obnovljivih virov energije Na podlagi devetega odstavka 64.n člena Energetskega zakona (Uradni list RS, št.
Prikaži večIzpostava KRANJ INFORMACIJA O POSLOVANJU GOSPODARSKIH DRUŽB, SAMOSTOJNIH PODJETNIKOV POSAMEZNIKOV IN ZADRUG NA GORENJSKEM V LETU 2016 Kranj, maj 2017
Izpostava KRANJ INFORMACIJA O POSLOVANJU GOSPODARSKIH DRUŽB, SAMOSTOJNIH PODJETNIKOV POSAMEZNIKOV IN ZADRUG NA GORENJSKEM V LETU Kranj, maj 2017 Kazalo vsebine 1. UVOD... 4 2. POVZETEK... 6 3. GOSPODARSKE
Prikaži večPodatkovni list o okoljski trajnosti Sto-Vorlegeband Keramik Tračni profil za izoblikovanje fug na polietilenski osnovi Za opis izdelka glejte tehničn
Tračni profil za izoblikovanje fug na polietilenski osnovi Za opis izdelka glejte tehnični list (če je ta na voljo) Podatki za certificiranje zgradb po DGNB (različica 2012) Stopnja kakovosti (ENV 1.2)
Prikaži večMicrosoft Word - 25_LPK_E_PE_L2011.doc
REPUBLIKA SLOVENIJA LETNO POROČILO O KAKOVOSTI ZA RAZISKOVANJE LETNO STATISTIČNO RAZISKOVANJE O PORABI ENERGIJE, GORIV IN IZBRANIH NAFTNIH PROIZVODOV E-PE/L ZA LETO 2011 Poročilo pripravil: Jože Zalar,
Prikaži večMicrosoft Word - SOLARGE_goodpractice_si_innpribostjanu_SI.doc
Stavba Tip stavbe Hotel Število uporabnikov 20,000 Na leto Leto Izgradnje 1991 Celotna ogrevana površina 620 m 2 Poraba tople sanitarne vode 480 m 3 /a, Izračunan Poraba energije za ogrevanje načrtovana
Prikaži večKoristne informacije o podjetju Elektro Gorenjska, d. d.
Koristne informacije o podjetju Elektro Gorenjska, d. d. Predstavitev podjetja Elektro Gorenjska, d. d., je podjetje za distribucijo električne energije, ki uporabnikom distribucijskega omrežja dnevno
Prikaži več