POROČILO O STANJU IN RAZMERAH NA TRGU FINANČNIH INSTRUMENTOV V LETU 2014 Ljubljana, april 2015

Velikost: px
Začni prikazovanje s strani:

Download "POROČILO O STANJU IN RAZMERAH NA TRGU FINANČNIH INSTRUMENTOV V LETU 2014 Ljubljana, april 2015"

Transkripcija

1 POROČILO O STANJU IN RAZMERAH NA TRGU FINANČNIH INSTRUMENTOV V LETU 2014 Ljubljana, april 2015

2 Poročilo o stanju in razmerah na trgu finančnih instrumentov za leto 2014 Pripravila: Agencija za trg vrednostnih papirjev Poljanski nasip 6, 1000 Ljubljana, Slovenija Oblikovanje: ATVP Leto izdaje: April 2015

3 Vsebina UVOD 4 1. PRIMARNI TRG VREDNOSTNIH PAPIRJEV IN PREVZEMI PRIMARNI TRG JAVNE PONUDBE VREDNOSTNIH PAPIRJEV IZJEME PRI OBVEZNOSTI OBJAVE PROSPEKTA UVRSTITEV VREDNOSTNIH PAPIRJEV V TRGOVANJE NA ORGANIZIRANEM TRGU PREVZEMI OBJAVE PODATKOV O POSLOVANJU JAVNIH DRUŽB SEKUNDARNI TRG FINANČNIH INSTRUMENTOV UVRŠČANJE FINANČNIH INSTRUMENTOV NA ORGANIZIRANI TRG STRUKTURA IN OBSEG PROMETA S FINANČNIMI INSTRUMENTI NA ORGANIZIRANEM TRGU DEJAVNOSTI NEREZIDENTOV NA ORGANIZIRANEM TRGU POSLOVANJE S SVEŽNJI BORZNI INDEKSI TRŽNA KAPITALIZACIJA FINANČNIH INSTRUMENTOV NA ORGANIZIRANEM TRGU POSLOVANJE BORZNOPOSREDNIŠKIH DRUŽB VZAJEMNI SKLADI SREDSTVA V UPRAVLJANJU IN STRUKTURA NALOŽB VZAJEMNIH SKLADOV TRŽNI DELEŽI DRUŽB ZA UPRAVLJANJE IN ŠTEVILO VLAGATELJEV V VZAJEMNE SKLADE VPLAČILA IN IZPLAČILA V VZAJEMNE SKLADE DONOSNOST VZAJEMNIH SKLADOV 26 4 VZAJEMNI POKOJNINSKI SKLADI SREDSTVA V UPRAVLJANJU IN STRUKTURA NALOŽB VZAJEMNIH POKOJNINSKIH SKLADOV TRŽNI DELEŽ UPRAVLJAVCEV IN ŠTEVILO ČLANOV VZAJEMNIH POKOJNINSKIH SKLADOV DONOSNOST VZAJEMNIH POKOJNINSKIH SKLADOV 30 PRILOGE 33

4 UVOD Agencija za trg vrednostnih papirjev (v nadaljevanju ATVP) v skladu s 472. členom Zakona o trgu finančnih instrumentov (v nadaljevanju ZTFI) letno poroča Državnemu zboru Republike Slovenije o stanju in razmerah na trgu finančnih instrumentov do 30. junija tekočega leta za preteklo leto. Drugi odstavek 472. člena ZTFI določa, da mora letno poročilo o stanju na trgu finančnih instrumentov vključevati podatke o javnih ponudbah finančnih instrumentov, trgovanju na borznih trgih, s podatki o obsegu in sestavi prometa s finančnimi instrumenti, uvrstitvi finančnih instrumentov v trgovanje na borzne trge in trgovanju s finančnimi instrumenti zunaj njih. Gospodarska aktivnost evroobmočja je tudi v letu 2014 ostala na nizki ravni in šibka v primerjavi z drugimi razvitimi gospodarstvi. K okrevanju gospodarstva je poleg akomodativno naravnane denarne politike Evropske centralne banke, pripomoglo tudi zmanjševanje bremena zasebnega dolga ter nevtralna fiskalna politika. Svet Evropske centralne banke je z namenom, da bi zagotovil cenovno stabilnost ter podprl gospodarsko okrevanje v letu 2014, dvakrat znižal ključne obrestne mere Evropske centralne banke. Te so se v letu 2014 znižale na zgodovinsko nizko oziroma negativno raven, in sicer 0,05% za operacije glavnega refinanciranja, -0,2% za odprto ponudbo mejnega depozita ter 0,3% za odprto ponudbo mejnega posojila. Gospodarsko rast v evroobmočju so v letu 2014 še naprej zavirali naslednji dejavniki, in sicer: visoka brezposelnost, zadolženost ter nizka izkoriščenost zmogljivosti. Kot posledica nizkih dolarskih cen nafte se je v državah članicah nadalje zniževal trend gibanja inflacije, realni bruto domači proizvod evroobmočja pa je kljub povečanju za 1,3% v letu 2014 glede na prejšnje leto ostal na nizki ravni. Globalna gospodarska rast je bila v letu 2014 zmernih 3,4% 1. Leto so še posebej zaznamovali velik upad dolarskih cen nafte, nižanje inflacije in rahljanje denarne politike večine centralnih bank. Med največjimi svetovnimi gospodarstvi se je, predvsem zaradi rasti zasebne potrošnje in znižanja brezposelnosti, razmeroma visoka gospodarska rast nadaljevala v Združenih državah Amerike. Skladno s temi trendi so glavni svetovni delniški indeksi na letnem nivoju beležili rast. Največ so pridobili ameriški borzni indeksi in sicer NYSE U.S ,9%, S&P ,8% ter Dow Jones Industrial Average 7,5%. Prav tako so v tem obdobju pridobili indeksi azijskih borznih trgov, in sicer japonski indeks TOPIX (Tokyo Stock Exchange Price Index) se je zvišal za 8,1%, kitajski Hang Seng Index je pridobil 8,6% na vrednosti in NIKKEI 225 7,1%. Tudi nekateri evropski indeksi so pridobili na vrednosti, največ nemški indeks DAX 2,6%, v nasprotju s tem pa je londonski indeks FTSE 100 konec leta 2014 glede na konec leta 2013 izgubil 2,7% vrednosti. V Sloveniji se je gospodarsko okrevanje začelo konec leta 2013 in se nadaljevalo tudi v letu V tem letu se je kot posledica pozitivnega prispevka blagovnega izvoza, ugodne gospodarske klime v glavnih trgovinskih partnericah ter investicij v javno infrastrukturo, ki so bile delno financirane z evropskimi sredstvi, bruto domači proizvod zvišal za 2,6% glede na preteklo leto. Po drugi strani je zaradi padca domače potrošnje ter velikega števila brezposelnih, ki je v povprečju leta 2014 glede na leto 2013 ostalo nespremenjeno, prišlo do krčenja gospodarske aktivnosti. Sanacija slovenskega bančnega sistema v letu 2013, je v letu 2014 postopoma vrnila zaupanje v domač bančni sistem, posledično pa se je v slovenskih bankah povečal obseg vlog nebančnega sektorja. Dogajanja v gospodarstvu so se močno odrazila tudi na domačem kapitalskem trgu, saj se je le-ta od začetka leta 2014 pa do začetka meseca oktobra gibal v pozitivnem trendu, nato pa je sledil preobrat v negativno smer. Indeks delnic SBI TOP je dosegel vrednost 784,12 točk in je bil za 19,6% oziroma za 128,46 točk višji v primerjavi z , ko je vrednost indeksa SBI TOP znašala 655,66 točk. Najnižjo vrednost v letu 2014 je indeks SBI TOP zabeležil dne , ko je vrednost znašala 658,28 točk, najvišjo vrednost pa je indeks SBI TOP dosegel dne pri vrednosti 839,40 točke. Ne glede na omenjen optimizem, ki ga je bilo v letu 2014 pri trgovanju na slovenskem organiziranem trgu že opaziti, za primarni trg (trg izdaj novih vrednostnih papirjev) žal velja, da pričakovanega okrevanja še ni 1 International Monetary Fund: World economic outlook, April 2015 [ 4 ]

5 pokazal v želenem obsegu. Primarne izdaje so bile še vedno redke, kadar pa so se že izvajale, velja, da so izdajatelji pogosteje investitorje iskali v zaprtem krogu in ne v krogu širše investicijske javnosti. Enako se tudi prevzemne aktivnosti niso odvijale v pričakovanem obsegu, vseeno pa so zadnji meseci leta 2014 že napovedovali večjo dinamiko prevzemov, in sicer predvsem kot posledico dokončevanja postopkov večjih prodaj slovenskih družb (med drugim tudi zaradi izstopanja države iz gospodarstva) in prodaj deležev podjetij v lasti bank. Na področju poslovanja družb za upravljanje in investicijskih skladov je bilo leto 2014 uspešno. Število družb za upravljanje je ostalo nespremenjeno, pri čemer pa se je nadaljevala tržna koncentracija v smislu povečevanja tržnega deleža družb za upravljanje v lasti bank in zavarovalnic. Zaradi optimizacije palete produktov se je nadaljeval trend zmanjševanja števila vzajemnih skladov, ki so kot krovni skladi s podskladi ostali edina oblika investicijskega sklada na trgu. Premoženje vzajemnih skladov se je v letu 2014 prvič po letu 2010 povzpelo preko 2 mrd EUR. Število vlagateljev se je prav tako povečalo na nekaj več kot 420 tisoč. Neto prilivi sredstev so bili po nekaj letih upada spet pozitivni in so znašali nekaj manj kot 40 mio EUR. Domača industrija upravljanja vzajemnih skladov je kljub močni konkurenci družb za upravljanje iz drugih držav članic uspela ohraniti izrazito prevladujoč položaj na trgu. Na področju vzajemnih pokojninskih skladov se je dinamika izstopov po dveh letih upočasnila, sredstva v upravljanju pa so se v letu 2014 povečala za 9%, tako da so upravljavci vzajemnih pokojninskih skladov konec leta upravljali že skoraj milijardo premoženja (948 mio EUR). Po zakonodajnih spremembah, ki so začele veljati v letu 2013, je bil v letu 2014 oblikovan prvi krovni pokojninski sklad, ki bo znotraj treh podskladov izvajal naložbeno politiko življenjskega cikla. [ 5 ]

6 1. PRIMARNI TRG VREDNOSTNIH PAPIRJEV IN PREVZEMI 1.1. Primarni trg Javne ponudbe vrednostnih papirjev V letu 2014 se zanimanje izdajateljev za izdajo novih vrednostnih papirjev ni povečalo glede na leto Navedeno gre še vedno pripisati predvsem finančni krizi, ki je izrazito omajala zaupanje investitorjev v trg vrednostnih papirjev, verjetno pa navedeno kaže tudi na to, da se okrevanje ali normaliziranje stanja na področju javnih ponudb odvija počasneje, kot to velja za nekatere druge segmente gospodarstva. Tako se je v letu 2014 en izdajatelj odločil delnice ponuditi javnosti, za kar je moral pripraviti prospekt, ki ga predhodno potrdi ATVP. Tabela 1: Potrditev prospekta za prodajo vrednostnih papirjev javnosti v letu 2014 Izdajatelj VP Vrsta vrednostnega papirja Emisijska vrednost izdaje (v EUR) DBS d. d. kosovne delnice ,28 Skupaj ,28 Kadar od potrditve prospekta do zaključka ponudbe vrednostnih papirjev javnosti oziroma do začetka trgovanja na organiziranem trgu nastopi nov pomembni dejavnik, ali če se v tem obdobju ugotovi večja nepravilnost ali nepopolnost glede informacij, vključenih v prospekt, ki lahko vplivajo na ceno vrednostnih papirjev, mora izdajatelj, ponudnik oziroma vlagatelj zahteve za uvrstitev vrednostnih papirjev v trgovanje na organiziranem trgu dopolniti prospekt z ustreznimi ali pravilnimi informacijami v dodatku prospekta. Za potrditev dodatka k prospektu velja enak postopek kot za potrditev prospekta. V letu 2014 ATVP ni potrdila nobenega dodatka k prospektu. Primerjava s preteklimi leti kaže (Tabela 1, priloga), da trendi na področju izdajanja novih vrednostnih papirjev in obseg financiranja gospodarskih subjektov na kapitalskem trgu niso spodbudni niti pri izdaji delnic niti pri izdaji novih dolžniških vrednostnih papirjev. Republika Slovenija je izvedla tri nove in pet nadaljnjih izdaj javne ponudbe obveznic. Izvedla pa je tudi 28 dražb za zbiranje ponudb za nakup zakladnih menic. Republika Slovenija za javno ponudbo vrednostnih papirjev ne potrebuje dovoljenja ATVP. Tabela 2: Javne ponudbe vrednostnih papirjev Republike Slovenije v letu 2014 Vrednostni papir trimesečne zakladne menice šestmesečne zakladne menice Oznaka vrednostnega papirja Vpisana oz. vplačana vrednost emisije (v EUR) 1 Datum izdaje Kratkoročni vrednostni papirji TZ , TZ , TZ , TZ , TZ , TZ , TZ , TZ , TZ , SZ , SZ , SZ , SZ , SZ , SZ , [ 6 ]

7 dvanajstmesečne zakladne menice SZ , SZ , SZ , DZ , DZ , DZ , DZ , DZ , DZ , DZ , DZ , DZ , Skupaj kratkoročni vrednostni papirji ,00 Dolgoročni vrednostni papirji osemnajstmesečne zakladne menice OZ , triletne RS , obveznice RS72-2. izdaja , sedemletne obveznice RS , RS , desetletna obveznica RS izdaja , RS izdaja , enajstletne obveznice RS62-8. izdaja , RS63-3. izdaja , Skupaj dolgoročni vrednostni papirji ,12 SKUPAJ VSI VREDNOSTNI PAPIRJI RS ,12 Opomba: 1 Navedeni so podatki o skupni nominalni vrednosti izdanih vrednostnih papirjev, vpisanih v centralni register KDD, d. d. Število emisij državnih vrednostnih papirjev je večje kot prejšnje leto, povečal pa se je tudi obseg zadolžitve države na slovenskem kapitalskem trgu, in sicer za 1,84 mrd EUR glede na leto Tabela 3: Izdaje vrednostnih papirjev Republike Slovenije v obdobju od leta 2000 do leta 2014 na slovenskem kapitalskem trgu (nominalna vrednost v mio EUR) Vrednostni papirji Republike Slovenije Leto Kratkoročni VP Dolgoročni VP Skupaj Število Nominalna vrednost Število Nominalna vrednost , ,53 425, , , , , , , , , , , , , , , , , , , , ,50 848, , , , , , , , , , , , , , , , , , , , ,50 Opomba: Podatki do so preračunani po tečaju zamenjave 1 EUR = 239,64 SIT. [ 7 ]

8 Izjeme pri obveznosti objave prospekta ZTFI ponudbo vrednostnih papirjev javnosti pojmuje zelo široko, saj šteje za ponudbo vrednostnih papirjev javnosti vsako sporočilo, dano v kateri koli obliki in z uporabo kateregakoli sredstva, ki vsebuje zadosti informacij o pogojih ponudbe in o vrednostnih papirjih, ki so predmet ponudbe, da se na njihovi podlagi vlagatelj odloči za nakup oziroma vpis teh vrednostnih papirjev. Gre lahko za izdaje vrednostnih papirjev, ki so ponujene širši investicijski javnosti in pa tudi za izdaje vrednostnih papirjev, ki so ponujene ožjemu oziroma točno določenemu krogu investitorjev. ZTFI določa, da nihče ne sme ponujati vrednostnih papirjev javnosti v Republiki Sloveniji, ne da bi prej v zvezi s tem objavil prospekt pripravljen v skladu z zakonskimi zahtevami. ZTFI v skladu s prospektno direktivo za posamezne primere določa tudi nekatere izjeme. Izjeme glede obveznosti objave prospekta so predvidene v členu ZTFI. Tudi v primeru, da se izdajatelj vrednostnih papirjev odloči za uporabo izjeme glede objave prospekta, mora ATVP vnaprej obvestiti o uporabi takšne izjeme. V letu 2014 je ATVP prejela 33 obvestil o uporabi izjem glede obveznosti objave prospekta. Od navedenih obvestil je ATVP prejela podatke o velikosti nameravane izdaje vrednostnih papirjev od 15 izdajateljev, 18 izdajateljev pa je ATVP o izjemi le obvestilo. V letu 2014 je bila ATVP obveščena o 12-ih namerah o izdaji delnic, od tega je bilo deset namer o izdaji delnic podjetniškega sektorja ožjemu oziroma točno določenemu krogu investitorjev in dve nameri o izdaji delnic s strani bank. Delnice so bile izdane kot kosovne delnice brez nominalne vrednosti. Najpogostejši razlogi za izdajo delnic so bili: povečanje osnovnega kapitala s stvarnim vložkom, povečanje osnovnega kapitala iz sredstev družbe, konverzije terjatev v delnice zaradi finančnih težav družbe, izdaje delnic zaradi pripojitve in investiranje v nove razvojne programe. Prav tako je bila ATVP v letu 2014 obveščena o treh namerah o ponudbi obveznic ožjemu oziroma točno določenemu krogu investitorjev, od tega je bila ena namera iz bančnega sektorja in dve nameri o izdaji podjetniškega sektorja. Skupna nominalna vrednost ene tako imenovane»nejavne«izdaje bančnih obveznic je znašala 2 mio EUR, dve izdaji obveznic podjetniškega sektorja pa 74 mio EUR. Najpogostejši razlogi za izdajo obveznic so bili: zagotovitev dolgoročnih virov sredstev, nadomestitev dolgoročnih virov, pridobitev virov z namenom uresničevanja določene naložbene politike in zahtev Banke Slovenije po dokapitalizaciji bank. V letu 2014 je bilo izvedenih pet ponudb komercialnih zapisov ožjemu oziroma točno določenemu krogu investitorjev. Skupna nominalna vrednost komercialnih zapisov je znašala 190 mio EUR. Komercialni zapisi so bili izdani v okviru postopka javne ponudbe, za katero ni potrebno uporabiti pravil o objavi prospekta in drugih pravil v zvezi s ponudbo vrednostnih papirjev javnost, kakor jih predpisuje ZTFI v 2. poglavju. Najpogostejši razlogi za izdajo komercialnih zapisov so bili: padanje posojilne aktivnosti bank, refinanciranje kratkoročnih finančnih obveznosti, uravnavanje ročnosti sredstev in obveznosti do virov sredstev izdajatelja ter razpršitev dolžniških virov financiranja Uvrstitev vrednostnih papirjev v trgovanje na organiziranem trgu V primeru, da ob prvi prodaji vrednostnih papirjev na podlagi javne ponudbe ni bilo potrebno objaviti prospekta, mora izdajatelj prospekt izdelati in objaviti ob uvrstitvi vrednostnih papirjev v trgovanje na organiziran trg in s tem v zvezi pri ATVP pridobiti tudi odločbo o potrditvi prospekta (oziroma poenostavljenega prospekta). ATVP je v letu 2014 potrdila osem prospektov za uvrstitev vrednostnih papirjev v trgovanje na organiziran trg. Gre za vrednostne papirje, za katere so se izdajatelji v letu 2014 odločili, da jih uvrstijo v trgovanje na borzo. [ 8 ]

9 Tabela 4: Potrditev prospekta za uvrstitev vrednostnih papirjev v trgovanje na organizirani trg v letu 2014 Izdajatelj VP Vrsta vrednostnega papirja Vrednost izdaje (v EUR) KD Group d. d. obveznice na ime ,00 Gorenje, d. d. kosovne delnice do ,46 Gorenje, d. d. kosovne delnice do ,20 Datalab d. d. kosovne delnice ,00 AG d. d. kosovne delnice ,47 Gorenje, d. d. obveznice na ime ,00 Mercator, d. d. kosovne delnice ,86 SIJ d. d. obveznice na ime ,00 Skupaj ,99 V letu 2014 se je število vrednostnih papirjev, ki so se uvrstili na borzo, v primerjavi s prejšnjim letom zmanjšalo, skupna vrednost izdaj pa se je glede na prejšnje leto povečala. Število izdaj vrednostnih papirjev, ki jih izdajatelji uvrstijo na organizirani trg je še vedno manjše kot v letih pred finančno krizo Prevzemi Določbe Zakona o prevzemih se uporabljajo, če je ciljna družba javna družba in če se z njenimi delnicami z glasovalno pravico trguje na organiziranem trgu. Na dan je bilo 53 javnih družb, ki so imele uvrščene delnice v organizirano trgovanje. Določbe Zakona o prevzemih pa se prav tako uporabljajo, če je ciljna družba delniška družba, s katere delnicami se na organiziranem trgu ne trguje, če ima na zadnji dan pred letom, ki je pomembno za presojo uporabe tega zakona, najmanj 250 delničarjev ali 4 mio EUR celotnega kapitala, ki je razviden iz zadnje javne objave letnega poročila te družbe na podlagi zakona, ki ureja gospodarske družbe. Na dan je bilo 269 delniških družb, ki so ustrezale omenjenim kriterijem. Število prevzemov se v letu 2014 (8) v primerjavi s prejšnjim letom (7) ni bistveno povečalo in še vedno ostaja precej manjše od tistega, ki je bilo običajno pred finančno (gospodarsko) krizo. Pregled dinamike števila prevzemov skozi finančno krizo tako pokaže, da se prevzemne aktivnosti od začetnega drastičnega padca še vedno niso vrnile na raven izpred omenjene krize. Kljub dejstvu, da je bilo v letu 2014 mogoče zaznati posamezne znake okrevanja gospodarstva, se navedeno še ni odrazilo v znatno večji prevzemni aktivnosti. Navedeno je verjetno mogoče pripisati dejstvu, da tudi v letu 2014 še ni bila izoblikovana oziroma sprejeta strategija upravljanja z državnim premoženjem, kar je v posledici pomenilo, da so investitorji še vedno čakali na nekatere velike prodaje slovenskih podjetij. Po drugi strani se v letu 2014 še vedno niso zaključile prodaje nekaterih večjih paketov - naložb (npr. Pivovarne Laško, d. d., Cinkarne Celje, d. d., Žita, d. d.), ki so jih preko konzorcijev prodajale predvsem banke kreditodajalke (deleži podjetij, ki so jih banke na podlagi zastav zaplenile zaradi neplačevanja kreditov dolžnikov), pa tudi nekateri drugi lastniki. Tudi dejstvo, da naj bi banke po izvedeni sanaciji imele na voljo dovolj likvidnih sredstev za kreditiranje gospodarstva, se v letu 2014 še ni odrazilo v povečanih prevzemnih aktivnostih, pri čemer ni povsem jasno, ali banke morda»nerade«(vsaj v primerjavi s prakso izpred finančne krize) sredstva posojajo za izvedbo prevzemov, ali so morda prevzemniki postali bolj konzervativni, in se za prevzeme odločajo zgolj v primerih, ko imajo za izvedbo prevzema na voljo večji delež lastnih sredstev. Omeniti velja še, da je bilo tudi zaradi povečanega števila stečajnih postopkov mogoče pričakovati večje število prodaj naložb, kar bi posledično pomenilo tudi večje število prevzemnih ponudb (v primeru prodaj paketov, ki bi presegli prevzemni prag). Vendar pa se je izkazalo, da so stečajni postopki dolgotrajni, zaradi česar nekatere prevzemne ponudbe zaradi navedenih prodaj lahko še pričakujemo, saj se v letu [ 9 ]

10 2014 še niso zgodile, število prevzemov v letu 2014 pa se zaradi navedenega še ni pomembneje povečalo. V letu 2014 je bilo izvedenih osem uspešnih prevzemov podjetij. Tabela 5: Prevzemi v letu 2014 Prevzemnik Ciljna družba Način plačila Uspešnost/datum odločbe o uspešnosti OTC Daihen Europa GmbH, Nemčija Varstroj d. d. denar uspešna, Pistotnik, d. o. o. ZVD d. o. o. denar uspešna, FOTONA HOLDINGS, L.P., Maples Corporate Services Limited, Cayman Islands Remho Beteiligungs GmbH, Dunaj, Avstrija AGROKOR koncern za upravljanje društvima, proizvodnju i trgovinu poljoprivednim proizvodima, dioničko društvo, Zagreb, Hrvaška MAHLE Holding Austria GmbH, Austria Dnevnik, d. d., DZS, d. d., AB Sistemi d.o.o., M1, d. d., Ljubljana FRAPORT AG Frankfurt Airport Services Worldwide, Frankfurt of Main, Nemčija Fotona d. d. denar uspešna, Helios Kemična tovarna Domžale, d. d. denar uspešna, Mercator, d. d. denar uspešna, Letrika d. d. denar uspešna, Delo prodaja, d. d. denar uspešna, Aerodrom Ljubljana, d. d. denar uspešna, Objave podatkov o poslovanju javnih družb Konec leta 2014 je bilo v Republiki Sloveniji 67 izdajateljev, katerih vrednostni papirji so uvrščeni v trgovanje na organiziranem trgu v Republiki Sloveniji ali na organiziranem trgu v drugi državi članici. Njihovo število se iz leta v leto zmanjšuje, kar kaže, da slovenski trg kapitala ni atraktiven za pridobivanje dodatnih finančnih virov, hkrati pa tudi na to, da se posamezne družbe s prej razpršenim lastništvom, zapirajo, in jih njihovi lastniki posledično umikajo iz organiziranega trga. Zaradi informiranja javnosti in vsestranskega seznanjanja vlagateljev so javne družbe dolžne poročati o svojem finančnem in pravnem položaju ter o poslovanju z objavo revidiranega letnega poročila, polletnega poročila, vmesnega poročila poslovodstva in z rednim obveščanjem javnosti o vseh zadevah, ki bi lahko pomembneje vplivale na ceno izdanih vrednostnih papirjev. V letu 2014 so javne družbe v okviru zahtev po javnosti informacij objavile 69 revidiranih letnih poročil za leto Javne družbe so objavile tudi 68 polletnih poročil za prvo polletje 2014, v prvem polletju 2014 pa so objavile tudi 57 vmesnih poročil poslovodstva znotraj obdobja, ki se začne s potekom desetih tednov po koncu posameznega šestmesečnega obdobja. V drugem polletju 2014 je vmesno poročilo poslovodstva objavilo 54 javnih družb. V letu 2014 so javne družbe objavile obvestil o nadzorovanih informacijah, s katerimi so vlagatelje obvestile o posameznih dejstvih, ki bi lahko vplivale na ceno finančnih instrumentov. [ 10 ]

11 Vse zgoraj omenjene nadzorovane informacije so dostopne tudi na spletni strani Ljubljanske borze, spletnih straneh posamezne javne družbe in info-hrambe. Javne družbe so v letu 2014 objavile zaradi obveznega informiranja javnosti tudi 175 obvestil o pomembnejših spremembah lastniške in upravljavske strukture, to je o doseganju, preseganju in prenehanju preseganja 5, 10, 15, 20, 25-odstotnega, 1/3, 50 in 75-odstotnega deleža glasovalnih pravic oziroma obvestil o vsaki pridobitvi ali odsvojitvi deleža glasovalnih pravic članov organa vodenja ali nadzora družbe. 2. SEKUNDARNI TRG FINANČNIH INSTRUMENTOV Konec leta 2014 je na trgu finančnih instrumentov delovalo pet borznoposredniških družb, ki so vse članice Ljubljanske borze, z dovoljenjem ATVP za opravljanje investicijskih storitev in poslov ter 13 bank (od katerih je sedem bank tudi članic Ljubljanske borze) z dovoljenjem Banke Slovenije za opravljanje investicijskih storitev in poslov. Število borzno posredniških družb in bank, ki opravljajo investicijske storitve in posle, se v letu 2014 glede na leto 2013 ni spremenilo. Konec leta 2014 je bilo v Republiki Sloveniji notificiranih investicijskih podjetij iz drugih držav članic, ki lahko neposredno opravljajo investicijske storitve in posle v zvezi s finančnimi instrumenti na področju Republike Slovenije. Tabela 6: Osnovni podatki o organiziranem trgu v Republiki Sloveniji od leta 2008 do leta Tržna kapitalizacija (mrd EUR) 19,28 20,22 19,33 17,66 19,14 23,73 Tržna kapitalizacija IS (mrd EUR) 0,38 0,27 0,02 0,02 0,01 0,00 Delež tržne kapitalizacije v BDP (%) 54,5 57,2 54,67 49,97 54,25 63,72 SBI TOP 982,67 850,35 589,58 635,51 655,66 784,12 Število finančnih instrumentov Delnice, od tega delnice (P)ID Investicijski kuponi VS Obveznice Promet (mrd EUR) 0,90 0,49 0,47 0,36 0,39 0,69 Delež prometa v BDP (%) 2,5 1,4 1,3 1,02 1,11 1,84 Tržnost delnic 1 0,09 0,05 0,08 0,06 0,06 0,05 Tržnost obveznic 0,01 0,01 0,004 0,004 0,006 0,004 Tržnost delnic (P)ID/IS 0,07 0, Število pooblaščenih udeležencev borzno posredniške družbe banke Opomba: 1 Pri tržnosti delnic v prometu in kapitalizaciji niso upoštevane delnice investicijskih skladov. Ljubljanska borza je že od leta 2010 del mednarodnega trgovalnega sistema Xetra, katerega je v letu 2014 uporabljalo 250 finančnih družb s borznimi posredniki, ki so opravili 203,1 mio transakcij. Investitorji dostopajo do Xetre neposredno iz 18 evropskih držav in držav Srednjega Vzhoda in tako Ljubljanska borza uresničuje enega najpomembnejših strateških ciljev, tj. integracija slovenskega trga v mednarodne kapitalske trge. Xetra omogoča lažji dostop do slovenskega trga tujim finančnim posrednikom, vendar je za prepoznavnost potrebna tudi mednarodna promocija v tujih finančnih centrih. Z namenom, da se zagotovi pravilno delovanje finančnega trga in izboljšajo pogoji njegovega delovanja ter da se zagotovi visoka raven varstva potrošnikov in vlagateljev, so v letu 2014 stopili v veljavo naslednji [ 11 ]

12 predpisi, in sicer Direktiva MiFID II (ang. Markets in Financial Instruments Directive) oziroma Direktiva (EU) št. 2014/65 Evropskega Parlamenta in Sveta z dne 15. maja 2014 o trgih finančnih instrumentov ter spremembi Direktive 2002/92/ES in Direktive 2011/61/EU ter Direktiva MAR (ang. Market Abuse Directive) oziroma Direktiva (EU) št. 2014/57 Evropskega Parlamenta in Sveta z dne 16. aprila 2014 o kazenskih sankcijah za zlorabo trga (direktiva o zlorabi trga) Uvrščanje finančnih instrumentov na organizirani trg V letu 2014 so bile iz segmenta trga delnic - vstopna kotacija umaknjene delnice naslednjih izdajateljev: Mercata, d. d., Ljubljana s trgovalno oznako MROR, Helios Kemična tovarna Domžale, d. d. s trgovalno oznako HDOG, Trdnjava I Holding, d. d. s trgovalno oznako TR1R ter delnice Maksime Holding d. d. s trgovalno oznako MARH. V segment trga obveznic so bile v letu 2014 sprejete obveznice naslednjih izdajateljev: Republika Slovenija s trgovalnimi oznakami RS71, RS72 ter RS73, obveznici družbe DUTB, d. d. s trgovalnima oznakama DUTB3 in DUTB4, obveznica KD Group d. d. s trgovalno oznako KDH3, Gorenje, d. d. s trgovalno oznako GV01 ter obveznice družbe SIJ d. d. s trgovalno oznako SIJ2. V letu 2014 so bile iz segmenta trga obveznic umaknjene naslednje obveznice: Republika Slovenija s trgovalnima oznakama RS57 ter RS65, Banka Celje d. d. s trgovalnimi oznakami BCE10, BCE11, BCE12 in BCE16, KB Societa' per Azioni - delniška družba s trgovalno oznako KBG3, Petrol d. d., Ljubljana s trgovalno oznako PET1, Cimos d. d. s trgovalno oznako CIM2, SAVA, d. d. s trgovalno oznako SA03, DEOS, d. d. s trgovalno oznako DEO1 ter obveznica Factor banke d. d. s trgovalno oznako FB11. V letu 2014 je bil iz segmenta trga investicijskih kuponov umaknjen kupon vzajemnega sklada Infond PBGS, mešani sklad. Število dolgoročnih finančnih instrumentov, s katerimi se je trgovalo na Ljubljanski borzi vrednostnih papirjev (Ljubljanska borza), se je v letu 2014 znižalo za 17. Tako je konec leta 2014 na delniškem in obvezniškem trgu kotiralo 97 dolgoročnih finančnih instrumentov, in sicer 52 delnic (9 delnic v prvi kotaciji, 13 delnic v standardni kotaciji in 30 delnic v vstopni kotaciji) in 45 obveznic. Tabela 7: Število finančnih instrumentov na organiziranem trgu po stanju na dan in na dan Delnice Obveznice Investicijski kuponi vzajemnih skladov Skupaj Stanje na dan Novi finančni instrumenti v letu Umaknjeni finančni instrumenti v letu Sprememba števila finančnih instrumentov v letu Stanje na dan Vir: Ljubljanska borza Struktura in obseg prometa s finančnimi instrumenti na organiziranem trgu Skupna vrednost prometa s finančnimi instrumenti na Ljubljanski borzi je v letu 2014 glede na prejšnje leto zabeležila porast in dosegla vrednost 686,3 mio EUR, kar je za 75,2% več kot v letu Dvig skupne vrednosti prometa s finančnimi instrumenti na Ljubljanski borzi v letu 2014 je predvsem posledica dviga prometa z delnicami oziroma prevzemov družb. Promet z delnicami javnih družb je v tem obdobju znašal [ 12 ]

13 608,1 mio EUR, kar je za 103,1% več kot leto prej. Vrednost prometa z obveznicami je leta 2014 v primerjavi z letom 2013 padla za 19,7%. Tabela 8: Obseg prometa s finančnimi instrumenti na organiziranem trgu v obdobju od leta 1995 do leta 2014 (v mrd EUR) Leto Delnice Dolgoročni finančni instrumenti Investicijski kuponi vzajemnih skladov Obveznice Pokojninski boni Skupaj dolgoročni finančni instrumenti Kratkoročni finančni instrumenti Skupaj ,19 0,09 0,00 0,00 0,28 0,08 0, ,28 0,06 0,00 0,00 0,34 0,03 0, ,37 0,05 0,00 0,00 0,42 0,04 0, ,56 0,09 0,04 0,00 0,69 0,03 0, ,70 0,15 0,22 0,01 1,08 0,03 1, ,61 0,24 0,26 0,01 1,12 0,01 1, ,99 0,22 0,23 0,01 1,45 0,01 1, ,16 0,46 0,36 0,02 2,00 0,00 2, ,62 0,54 0,25 0,00 1,41 0,00 1, ,93 0,47 0,25 0,00 1,65 0,00 1, ,94 0,75 0,15 0,00 1,84 0,00 1, ,45 0,19 0,17 0,00 1,81 0,00 1, ,03 0,17 0,18 0,00 3,38 0,00 3, ,95 0,26 0,08 0,00 1,29 0,00 1, ,72 0,15 0,03 0,00 0,90 0,00 0, ,36 0,11 0,02 0,00 0,49 0,00 0, ,39 0,06 0,02 0,00 0,47 0,00 0, ,303 0,055 0,002 0,00 0,36 0,00 0, ,299 0,086 0,002 0,00 0,39 0,004 0, ,608 0,069 0,00 0,00 0,68 0,009 0,69 Opomba: Podatki do so preračunani po tečaju zamenjave 1 EUR = 239,64 SIT. Vir: Ljubljanska borza. Delež prometa trga delnic v celotnem prometu z vrednostnimi papirji je v letu 2014 znašal 88,6%. Primerjava sestave prometa z vrednostnimi papirji po posameznih trgih iz leta 2014 z letom 2013 kaže, da se je delež prometa trga delnic povečal za 12,2-odstotni točki. Delež prometa trga obveznic se je v letu 2014 v primerjavi z letom 2013 zmanjšal, in sicer za 11,9-odstotne točke (Tabela 6, priloga). V letu 2014 je bilo sklenjenih poslov, kar znaša v povprečju 300 poslov na trgovalni dan, medtem ko je število poslov v letu 2013 znašalo oziroma v povprečju 213 poslov na trgovalni dan. Število vseh poslov se je tako leta 2014 v primerjavi s številom iz leta 2013 povečalo za 42,2%. Povprečna dnevna vrednost sklenjenih poslov v letu 2014 je znašala 2,76 mio EUR, kar je v povprečju 73,6% več kot v letu 2013, ko je povprečna dnevna vrednost sklenjenih poslov znašala 1,59 mio EUR. Povprečna vrednost posameznega posla je v letu 2014 znašala EUR, kar je v povprečju za EUR več kot v letu Največ poslov je bilo sklenjenih z delnicami javnih družb (88,6 odstotni delež), sledijo posli z obveznicami (10,1 odstotni delež) in kratkoročnimi finančnimi instrumenti (1,3 odstotni delež). Struktura prometa na organiziranem trgu po mesecih je razvidna iz Slike 1. [ 13 ]

14 Promet (v mio EUR) Slika 1: Struktura prometa na organiziranem trgu v obdobju od januarja 2014 do decembra 2014 delnice obveznice IS jan feb mar apr maj jun jul avg sep okt nov dec Vir: Ljubljanska borza. Tržni deleži posameznih članov Ljubljanske borze so se v letu 2014 v primerjavi s predhodnim letom glede na skupni obseg prometa nekoliko spremenili. Na prvem mestu je glede na tržni delež družba Alta Invest d. d., ki je povečala tržni delež za 2,9-odstotne točke v primerjavi z letom Na drugem mestu po tržnem deležu je borznoposredniška družba Ilirika, d. d. Ljubljana, ki je v letu 2014 povečala svoj tržni delež za 1,4-odstotne točke v primerjavi z letom Tretje mesto glede na tržni delež pa pripada borznoposredniški družbi Perspektiva, d. d., kateri se je v letu 2014 tržni delež zmanjšala za 4,1-odstotne točke glede na leto Ob koncu leta 2014 je imela Ljubljanska borza 17 borznih članov, od tega 4 tuje borzne člane z oddaljenim dostopom. V navedenem obdobju so bile zaradi prenehanja opravljanja investicijskih storitev in poslov iz članstva na Ljubljanski borzi izključene 4 družbe, in sicer Factor banka d. d., Unicredit banka Slovenija, d. d., Probanka, d. d. ter GB d.d., Kranj. Tabela 9: Promet članov Ljubljanske borze glede na vrsto finančnega instrumenta v letu 2014 (v EUR) Član Delnice Obveznice Skupni promet Delež člana v skupnem prometu Alta Invest d. d ,31% Ilirika d. d. Ljubljana ,81% Perspektiva d. d ,60% NLB d. d ,75% Nova KBM d. d ,46% GBD BPD d. d ,80% Wood & Company Financial Services, ,87% Abanka d.d ,97% KBC Securities NV, Bruselj ,87% Hypo Bank d. d ,30% Raiffeisen banka d. d ,16% Erste Group Bank AG ,51% BKS Bank AG ,49% Moja delnica BPH d. d ,43% Raiffeisen Centrobank AG, Dunaj ,34% GB d.d., Kranj ,11% [ 14 ]

15 sprememba SBI TOP neto promet (v mio EUR) DBS d.d ,08% SKB d. d ,58% Factor banka d. d ,31% Probanka, d. d ,22% Unicredit banka Slovenija d. d ,04% Skupaj ,00% Vir: Ljubljanska borza Dejavnosti nerezidentov na organiziranem trgu Delež tujcev v trgovanju s finančnimi instrumenti je v letu 2014 znašal nekaj več kot polovico oziroma 53,7% celotnega prometa s finančnimi instrumenti, predvsem zaradi njihovega trgovanja z novo izdanimi obveznicami in trgovanja z blue-chipi. Ne glede na te podatke, pa lahko iz obsega trgovanja zaključimo, da ostaja slovenska borza za tuje vlagatelje relativno nezanimiva. Tabela 10: Promet in delež nerezidentov v prometu na organiziranem trgu v obdobju od leta 2008 do leta 2014 (v mio EUR) Leto Celotni promet Promet nerezidentov Delež nerezidentov Neto nakupi nerezidentov ,8 419,3 32,6-91, ,0 244,3 27,0 49, ,5 282,0 57,3 121, ,1 366,7 78,0 84, ,4 280,4 77,8 92, ,8 273,3 69,8 80, ,3 368,3 53,7 10,8 Vir: Banka Slovenije. Slika 2: Neto nakupi nerezidentov na organiziranem trgu in sprememba indeksa delnic SBI TOP v obdobju od januarja 2014 do decembra 2014 Neto nakupi nerezidentov in sprememba SBI TOP sprememba SBI TOP neto nakupi nerezidentov na org. trgu 10,00 8,00 6,00 15,0 10,0 4,00 2,00 0,00-2,00-4,00 jan feb mar apr maj jun jul avg sep okt nov dec 5,0 0,0-5,0-6,00 Vir: Banka Slovenije, Ljubljanska borza. -10,0 [ 15 ]

16 SBI TOP (v točkah) Delež Delež nerezidentov v tržni kapitalizaciji delnic na organiziranem trgu je konec decembra 2014 dosegel 25,5% celotne tržne kapitalizacije delnic, kar je za 10,0-odstotnih točk več kot konec leta 2013, ko je omenjeni delež znašal 15,5% celotne tržne kapitalizacije delnic. Slika 3: Delež nerezidentov v tržni kapitalizaciji delnic na organiziranem trgu in gibanje vrednosti indeksa delnic SBI TOP v obdobju od januarja 2014 do decembra 2014 Delež nerezidentov v tržni kapitalizaciji delnic in vrednost indeksa delnic SBI TOP SBI TOP delež (v%) 26, , , , , ,0 550 jan feb mar apr maj jun jul avg sep okt nov dec Vir: Banka Slovenije, Ljubljanska borza. 14, Poslovanje s svežnji V letu 2014 je bilo sklenjenih 228 poslov s svežnji, kar je za 61,7% več v primerjavi z letom Vrednost sklenjenih poslov s svežnji je znašala 226,2 mio EUR, kar je za 166,4% več kot v Vrednost poslov s svežnji je v letu 2014 predstavljala 32,9% celotnega prometa na Ljubljanski borzi. V letu 2013 je navedeni kazalec znašal 21,7% celotnega prometa na Ljubljanski borzi. Povprečna vrednost poslov s svežnji na dan je v letu 2014 znašala 0,9 mio EUR, kar je v povprečju za 158,8% več kot v letu Povprečna vrednost posla s svežnji je v letu 2014 znašala 0,9 mio EUR, kar je v povprečju za 51,2% več v primerjavi z letom Tabela 11: Trgovanje s svežnji v obdobju od leta 2011 do leta 2014 glede na vrednost poslov Leto 2011 Leto 2012 Leto 2013 Leto 2014 Razredi Število poslov Delež Število poslov Delež Število poslov Delež Število poslov Delež do 0,125 mio EUR 0 0,00 0 0,00 0 0, nad 0,125 mio EUR do 0,167 mio EUR 49 22, , , ,78 nad 0,167 mio EUR do 0,209 mio EUR 21 9, , , ,82 nad 0,209 mio EUR do 0,250 mio EUR 16 7, , , ,25 nad 0,250 mio EUR do 0,334 mio EUR 40 18, , , ,87 nad 0,334 mio EUR do 0,417 mio EUR 13 5, ,14 7 4, ,30 nad 0,417 mio EUR do 0,835 mio EUR 45 20, , , ,49 nad 0,835 mio EUR do 2,086 mio EUR 25 11, , , ,21 nad 2,086 mio EUR do 4,173 mio EUR 5 2,25 0 0,00 3 2,13 7 7,76 nad 4,173 mio EUR 8 3,60 0 0,00 0 0, ,52 Skupaj , , , ,00 Vir: Ljubljanska borza, ATVP. [ 16 ]

17 Promet (v mio EUR) SBI TOP (v točkah) 2.5. Borzni indeksi Gospodarske razmere v Sloveniji se odražajo tudi v gibanju tečajev delnic, ki kotirajo na Ljubljanski borzi. Indeks delnic SBI TOP je dosegel vrednost 784,12 točk in je bil za 19,6% oziroma za 128,46 točk višji v primerjavi z , ko je vrednost indeksa SBI TOP znašala 655,66 točk. Najnižjo vrednost v letu 2014 je indeks SBI TOP zabeležil dne , ko je vrednost znašala 658,28 točk, najvišjo vrednost pa je indeks SBI TOP dosegel dne z 839,40 točke. Slika 4: Slovenski borzni indeks SBI TOP (zaključna mesečna vrednost) v obdobju od januarja 2014 do decembra 2014 Promet z delnicami in indeks SBI TOP promet z delnicami SBI TOP Vir: Ljubljanska borza. jan feb mar apr maj jun jul avg sep okt nov dec 600 Indeks SBI TOP je prvi pravi blue-chip indeks Ljubljanske borze in služi kot benchmark indeks, ki nudi informacije o gibanju cen največjih in najlikvidnejših delnic na Ljubljanski borzi. Indeks SBI TOP vključuje od 5 do 10 rednih delnic, pri čemer je omejitev deleža posamezne delnice v indeksu največ 30%. Likvidnostna kriterija za vključitev delnice v indeks SBI TOP sta: - minimalna tržna kapitalizacija v prostem obtoku 50 mio EUR in - minimalni povprečni dnevni promet (brez svežnjev) 50 tisoč EUR. Na dan so bile v indeks SBI TOP vključene delnice sedmih izdajateljev: - Krka, d. d., Novo mesto (29,50 odstotni delež v indeksu), - Petrol d. d., Ljubljana (22,42 odstotni delež v indeksu), - Telekom Slovenije, d. d. (18,31 odstotni delež v indeksu), - Zavarovalnica Triglav, d. d. (9,89 odstotni delež v indeksu), - Sava Re d.d. (7,88 odstotni delež v indeksu), - Luka Koper, d. d. (6,00 odstotni delež v indeksu), - Gorenje, d. d. (3,80 odstotni delež v indeksu) in - Mercator, d. d. (2,20 odstotni delež v indeksu). Vrednosti večine najpomembnejših svetovnih indeksov delnic so se konec leta 2014 v primerjavi s koncem leta 2013 zvišale. V navedenem obdobju so največ pridobili na vrednosti ameriški borzni indeksi, in sicer NYSE U.S. 100 za 8,9%, S&P 500 za 11,8% ter Dow Jones Industrial Average, ki je povečal vrednost za 7,5%. Prav tako so v tem obdobju pridobili na vrednosti indeksi azijskih borznih trgov, in sicer japonski indeks TOPIX (Tokyo Stock Exchange Price Index) se je zvišal za 8,1%, kitajski Hang Seng Index je pridobil 8,6% na vrednosti in NIKKEI 225 7,1%. Tudi nekateri evropski indeksi so pridobili na vrednosti, največ nemški indeks DAX, in sicer za 2,6%, londonski indeks FTSE 100 pa je konec leta 2014 glede na konec leta 2013 izgubil na vrednosti, in sicer za 2,7% vrednosti. [ 17 ]

18 2.6. Tržna kapitalizacija finančnih instrumentov na organiziranem trgu Tržna kapitalizacija finančnih instrumentov na borzi, izračunana kot cena finančnega instrumenta, pomnožena s številom finančnih instrumentov, ki kotirajo na borzi, je konec leta 2014 znašala 23,7 mrd EUR, kar je za 24,0% več kot konec leta 2013, ko je tržna kapitalizacija znašala 19,1 mrd EUR. Tržna kapitalizacija vseh delnic na borzi je konec decembra 2014 znašala 6,2 mrd EUR in bila za 20,1% višja kot konec decembra Tržna kapitalizacija vseh obveznic na borzi je konec decembra 2014 znašala 17,5 mrd EUR in bila za 25,5% višja kot konec decembra 2013, ko je znašala 14,0 mrd EUR. Tabela 12: Tržna kapitalizacija finančnih instrumentov na Ljubljanski borzi od leta 2012 do leta 2014 (v mio EUR) Delež Delež Delež Trg delnic 4.911,17 27, ,11 27, ,00 26,18 Prva kotacija 3.991,72 81, ,49 86, ,09 83,96 Standardna kotacija 317,84 6,47 234,91 4,54 580,92 9,35 Vstopna kotacija 601,61 12,25 450,71 8,71 416,03 6,70 Trg obveznic ,68 72, ,27 72, ,16 73,82 Trg investicijskih skladov 16,85 0,10 13,85 0,07 0,00 0,00 Trg investicijskih kuponov 16,85 100,00 13,85 100,00 0,00 0,00 Trg delnic ID 0,00 0,00 0,00 0,00 0,00 0,00 Skupaj ,70 100, ,23 100, ,20 100,00 Vir: Ljubljanska borza. Delež prometa z desetimi delnicami, s katerimi se je v letu 2014 največ trgovalo, je znašal 88,9% celotnega prometa z delnicami, medtem ko je navedeni delež v letu 2013 znašal 92,8%. To pomeni, da se je koncentracija prometa z desetimi najprometnejšimi delnicami nekoliko zmanjšala. V letu 2014 je delež najprometnejše delnice v skupnem prometu delnic znašal 27,0% in se je v primerjavi z letom 2013, ko je njen delež v skupnem prometu delnic znašal 40,5%, zmanjšal. Tabela 13: Deset najprometnejših delnic na organiziranem trgu v letu 2014 Zap. št. Delnica Promet (v EUR) Delež v skupnem prometu delnic Tržnost 1 1. Krka, d. d., Novo mesto ,02 0,08 2. Zavarovalnica Triglav, d. d ,09 0,66 3. Telekom Slovenije, d. d ,93 0,27 4. Petrol d. d., Ljubljana ,07 0,00 5. Mercator, d. d ,65 0,05 6. Gorenje, d. d ,49 0,08 7. Sava Re d. d ,90 0,08 8. Luka Koper, d. d ,16 0,18 9. Žito, d. d ,96 0, Helios Kemična tovarna Domžale, d. d ,67 0,15 Skupaj ,93 0,11 Druge delnice ,07 0,10 VSE DELNICE ,00 0,05 Opomba: 1 Tržnost je izračunana kot količnik med letnim prometom s finančnim instrumentom in njegovo kapitalizacijo na zadnji dan obdobja. Vir: Ljubljanska borza, ATVP. Promet desetih najprometnejših obveznic, pri čemer je upoštevan tudi promet s svežnji, je v letu 2014 predstavljal 78,4% vsega prometa z obveznicami, v letu 2013 je ta delež znašal 82,6%. Največ poslov je [ 18 ]

19 bilo sklenjenih z obveznico Slovenske odškodninske družbe druge izdaje, in sicer 41,6% celotnega prometa z obveznicami v letu Tabela 14: Deset najprometnejših obveznic na organiziranem trgu v letu 2014 Zap. št. Obveznica Promet (v EUR) Delež v skupnem prometu obveznic Tržnost 1 1. Slovenska odškodninska družba 2. izdaja ,57 0, Factor banka 11. izdaja ,30 0, Zavarovalnica Triglav 2. izdaja ,48 0, Petrol 3. izdaja ,71 0, Republika Slovenija 33. izdaja ,92 0, NLB 19. izdaja ,60 0, Dars 1. izdaja ,59 0, Republika Slovenija 68. izdaja ,24 0, NLB 18. izdaja ,03 0, Banka Celje 15. izdaja ,94 0,0619 Skupaj ,37 0,0329 Druge obveznice ,63 0,0009 VSE OBVEZNICE ,00 0,0039 Opomba: 1 Tržnost je izračunana kot količnik med letnim prometom s finančnim instrumentom in njegovo kapitalizacijo na zadnji dan obdobja. Vir: Ljubljanska borza, ATVP Poslovanje borznoposredniških družb V letu 2014 je na trgu finančnih instrumentov delovalo pet borznoposredniških družb z dovoljenjem ATVP za opravljanje investicijskih storitev in poslov, ki so vse so tudi članice Ljubljanske borze. Navedene družbe so v letu 2014 skupaj ustvarile 11,1 mio EUR prihodkov, kar je za 33,9% več kot v letu prej, ko so ti znašali 8,3 mio EUR. Čisti poslovni izid vseh borznoposredniških družb skupaj je v letu 2014 znašal 2,1 mio EUR in je v primerjavi z letom 2013 znatno porastel (čisti poslovni izid je v letu 2013 znašal 0,73 mio EUR). Čisti poslovni izid leta 2014 vseh borznoposredniških družb skupaj je tako v letu 2014 zabeležil 191,1% 2. Borznoposredniška družba mora vedno razpolagati z zadostnim kapitalom, glede na obseg in vrste investicijskih storitev ter poslov, ki jih opravlja, in tveganja, ki jim je izpostavljena pri opravljanju teh storitev in poslov. Osnovni kapital borznoposredniških družb ne sme biti nikoli manjši od EUR, razen v primeru iz 153. člena ZTFI. Konec leta 2014 je vsota kapitalskih zahtev borznoposredniških družb v povprečju znašala 0,5 mio EUR, kar je v povprečju za 2,3% manj kot konec leta V istem obdobju se je povprečni kapital borznoposredniške družbe glede na preteklo obdobje zvišal za 13,7%. Tabela 15: Povprečna kapitalska ustreznost borznoposredniških družb od leta 2011 do leta Vsota kapitalskih zahtev 0,43 mio EUR 0,39 mio EUR 0,47 mio EUR 0,46 mio EUR Kapital 1,95 mio EUR 1,57 mio EUR 1,68 mio EUR 1,91 mio EUR Količnik kapitalske ustreznosti 0,34 0,30 0,28 0,33 2 Podatki so podani na podlagi nerevidiranih letnih poročil borznoposredniških družb za leto [ 19 ]

20 Izpostavljenost borznoposredniške družbe do posamezne osebe je vsota vseh terjatev in pogojnih terjatev do te osebe, vrednosti naložb v finančne instrumente te osebe in vrednosti kapitalskih deležev borznoposredniške družbe v tej osebi. Izpostavljenost borznoposredniške družbe do posamezne osebe in s to osebo povezanih oseb ne sme presegati višine 25% kapitala borznoposredniške družbe. Velika izpostavljenost borznoposredniške družbe izraža izpostavljenost posamezne borznoposredniške družbe do posamezne osebe in s to osebo povezanih oseb, ki presega 10% kapitala borznoposredniške družbe. Velika izpostavljenost do posamezne osebe ne sme presegati 25% kapitala borznoposredniške družbe. Kazalnik vsote velikih izpostavljenosti glede na kapital (v povprečju za vse borznoposredniške družbe) je konec leta 2014 znašal 6,7%, kar je za 4,7% manj kot konec leta Tabela 16: Razmerje med vsoto velikih izpostavljenosti in kapitalom (povprečje v %) od leta 2011 do leta Vsota velikih izpostavljenosti / kapital 14,6 6,83 6,98 6,65 Borznoposredniška družba mora mesečno poročati ATVP količnike likvidnosti in obsege likvidnosti za vse delovne dni preteklega meseca. Količnik likvidnosti borznoposredniške družb je razmerje med likvidnimi sredstvi in dospelimi ter kmalu dospelimi obveznostmi borznoposredniške družbe. Borznoposredniška družba dosega najmanjši obseg likvidnosti, če količnik likvidnosti, izračunan za posamezni delovni dan, znaša vsaj 1. Konec leta 2014 je povprečni količnik likvidnosti za vse borznoposredniških družb znašal 10,4 in se je v povprečju zvišal za 46,5% glede na konec prejšnjega leta. Tabela 17: Količniki likvidnosti borznoposredniških družb (povprečje) od leta 2011 do leta Količniki likvidnosti 18,77 10,35 7,07 10,36 3. VZAJEMNI SKLADI Na dan je imelo v Sloveniji deset družb za upravljanje dovoljenje za upravljanje storitev upravljanja investicijskih skladov. Večina družb za upravljanje 3 upravlja krovne sklade s podskladi (v nadaljevanju vzajemni skladi), ki izpolnjuje kriterije iz Direktive UCITS zato se uvrščajo med t.i. UCITS sklade. Premoženje vzajemnih skladov se je v letu 2014 glede na predhodno leto povečalo za 15,9% na 2,151 mrd EUR. Razlog za to gre iskati predvsem v višjih donosnostih, ki so posledica spodbudnih razmer na finančnih trgih in v manjši meri tudi v neto prilivih sredstev, ki so znašali 39 mio EUR. Po podatkih Evropskega združenja družb za upravljanje (EFAMA) se je premoženje UCITS skladov iz vseh držav članic v istem obdobju povečalo za 16,3% na mrd EUR. Ponudba domačih vzajemnih skladov se je v letu 2014 glede na leto 2013 zmanjšala za 3,4%, in sicer iz 117 na 113 vzajemnih skladov. V istem obdobju pa se je za 3,5% povečalo število UCITS skladov iz drugih držav članic, ki se tržijo v Republiki Sloveniji, in sicer iz 113 na Ena družba za upravljanje upravlja dva vzajemna sklada. [ 20 ]

21 Tabela 18: Splošni podatki o vzajemnih skladih na dan in na dan Število družb za upravljanje Število vzajemnih skladov delniški skladi mešani skladi obvezniški skladi skladi denarnega trga 4 5 Število vlagateljev Vrednost sredstev (v mio EUR) Število UCITS skladov oblikovnih v drugih držav članicah, ki se tržijo v RS Stanje naložb rezidentov v UCITS sklade oblikovane v drugih državah članicah, ki se tržijo v RS (v mio EUR) Opomba: Kategorija skladi skladov od ne obstaja več kot osnovna kategorija, v katero se lahko razvrsti vzajemni sklad glede na naložbeno strategijo oziroma tehniko upravljanja. Tako so se skladi skladov razvrstili v eno izmed drugih osnovnih kategorij skladov (v delniške sklade oziroma mešane sklade) Sredstva v upravljanju in struktura naložb vzajemnih skladov Obseg čiste vrednosti sredstev vzajemnih skladov v upravljanju domačih družb za upravljanje je konec leta 2014 prvič v zadnjih treh letih presegel 2 mrd EUR in je bil za 16,5% višji kot leto pred tem. Na obseg čiste vrednosti sredstev vzajemnih skladov v upravljanju domačih družb za upravljanje, so v letih 2013 in 2014 v manjši meri vplivale tudi slabitve in odpisi podrejenih obveznic in lastniških vrednostnih papirjev nekaterih slovenskih bank, kot posledica ukrepov Vlade Republike Slovenije in Banke Slovenije za stabilizacijo bančnega sistema. Takšne vrednostne papirje so v navedenem obdobju med svojimi naložbami v manjšem obsegu (konec leta 2013 manj kot 1%, novembra 2014 pa le še 0,1%) imeli tudi vzajemni skladi. V obravnavanem obdobju so domače družbe za upravljanje manjši del navedenih vrednostnih papirjev iz portfeljev vzajemnih skladov uspele prodati in s tem nekoliko zmanjšati izgube, večji del pa je bil razvrednoten in v končni fazi v celoti odpisan. Tabela 19: Čista vrednost sredstev vzajemnih skladov od leta 2009 do leta 2014 (v EUR) Skupaj Slovenski vlagatelji v vzajemne sklade še vedno izkazujejo relativno visoko nagnjenost k tveganju, saj so ob koncu leta 2014 sredstva v delniških skladih predstavljala 64%, sredstva v mešanih skladih pa 29% vseh sredstev v upravljanju domačih družb za upravljanje. Deleži sredstev po različnih kategorijah skladov ostajajo v Sloveniji skoraj enaki ne glede na razmere na finančnih trgih. Konec leta 2014 se je sicer zmanjšal delež sredstev v delniških skladih (za eno odstotno točko) in povečal delež sredstev v obvezniških skladih (za eno odstotno točko) delež sredstev v mešanih skladih pa je ostal enak. V Evropski uniji kot celoti je razporeditev sredstev glede na posamezno kategorijo UCITS skladov veliko bolj uravnotežena, pri čemer je veliko pomembnejši delež obvezniških in denarnih skladov ter manjši delež delniških in mešanih skladov. [ 21 ]

22 Slika 5: Primerjava razporeditve sredstev glede na kategorije skladov, med slovenskimi vzajemnimi skladi (levo) in UCITS skladi iz držav članic (desno) od leta 2010 do leta % 90% 80% 70% 60% 50% 40% 30% 20% 10% 0% delniški skladi obvezniški skladi mešani skladi skladi denarnega trga drugi skladi Vir: ATVP, EFAMA, Banka Slovenije. 100% % % 70% % 50% % 30% 20% % 0% delniški skladi obvezniški skladi mešani skladi skladi denarnega trga drugi skladi Največji delež naložb vzajemnih skladov predstavljajo naložbe v lastniške vrednostne papirje, s katerimi se trguje na organiziranih trgih vrednostnih papirjev. Teh je bilo konec leta 2014 za 1,58 mrd EUR, kar predstavlja 73,7% vseh sredstev vzajemnih skladov. 1,3 mrd EUR oziroma 62,5% vseh sredstev vzajemnih skladov je bilo naloženih v lastniške vrednostne papirje tujih izdajateljev. Delež naložb v vrednostne papirje tujih izdajateljev se iz leta v leto vztrajno povečuje in je konec leta znašal 71,9% vseh sredstev vzajemnih skladov. Tabela 20: Agregatna struktura naložb vzajemnih skladov na dan in na dan Skupaj (v EUR) Delež Skupaj (v EUR) Delež 1. Denarna sredstva , ,67 2. Depoziti in posojila , ,64 3. VP in instrumenti DT, s katerimi se trguje na org. trgu VP , , VP domačih izdajateljev , , Lastniški VP domačih izdajateljev , , Dolžniški VP domačih izdajateljev , , Ostali vrednostni papirji domačih izdajateljev 0 0,00 0 0, VP tujih izdajateljev , , Lastniški VP tujih izdajateljev , , Dolžniški VP tujih izdajateljev , , Ostali vrednostni papirji tujih izdajateljev 0 0,00 0 0, Instrumenti DT, s katerimi se trguje na org. trgu VP , , Instrumenti DT domačih izdajateljev , , Instrumenti DT tujih izdajateljev , ,61 4. Instrumenti DT prvovrstnih izdajateljev 0 0,00 0 0,00 5. Investicijski kuponi in delnice odprtih IS , ,92 6. Sestavljeni in izpeljani finančni instrumenti 889 0,00 0 0,00 7. Drugi prenosljivi VP in drugi instrumenti DT , ,58 8. Terjatve in Aktivne časovne razmejitve , ,28 9. Skupaj , ,00 [ 22 ]

23 3.2 Tržni deleži družb za upravljanje in število vlagateljev v vzajemne sklade Konec leta 2014 je imela največ sredstev v upravljanju družba Triglav skladi, d. o. o., in sicer 583 mio EUR, kar predstavlja 27,2% tržni delež, sledi ji družba NLB skladi, d. o. o., z 21,8% tržnim deležem in družba KD Skladi, d. o. o., z 20,8% tržnim deležem. Tabela 21: Tržni deleži posameznih družb za upravljanje na dan in na dan , merjeni z obsegom čiste vrednosti sredstev v upravljanju Družba za upravljanje Čista vrednost sredstev (v EUR) Delež Število VS Čista vrednost sredstev (v EUR) Delež Število VS Triglav Skladi, d. o. o , ,23 17 NLB Skladi, d. o. o , ,83 18 KD Skladi, d. o. o , ,79 14 Infond, d. o. o , ,39 19 Alta Skladi, d. d , ,08 20 Alpen Invest, d. d , ,32 3 Primorski Skladi, d. d., Koper , ,22 4 Ilirika DZU, d. o. o., Ljubljana , ,68 10 Perspektiva DZU, d. o. o , ,34 6 Numerica Partnerji DZU, d. o. o , ,10 2 Skupaj , , Vir: ATVP Občutno naraščanje števila vlagateljev v vzajemne sklade se je začelo po letu 2003, kar se lahko pripiše takratnim donosom na Ljubljanski borzi in spremembam varčevalnih navad vlagateljev, ki so prihranke selili iz nizko donosnih bančnih vlog v donosnejše vzajemne sklade. Takšen trend se je nadaljeval do konca leta 2007, ko se je začela globalna finančna kriza. Med leti 2008 in 2011 se je število vlagateljev v vzajemne sklade sicer povečevalo, vendar pa je potrebno poudariti, da je bilo to povečanje zgolj posledica obveznega zakonskega preoblikovanja investicijskih družb v vzajemne sklade. V letu 2014 so vzajemni skladi prvič po dveh letih beležili rast skupnega števila vlagateljev. K obratu trenda je odločilno prispevala višja donosnost vzajemnih skladov, ki je posledica spodbudnih razmer na finančnih trgih in znižanje obrestnih mer bančnih vlog. Število vlagateljev v vzajemnih skladih je tako ob koncu leta 2014 znašalo , kar predstavlja 2,8% porast glede na leto pred tem. Koncentracija vlagateljev je v primerjavi z letom 2013 ostala skoraj nespremenjena, tako je bilo konec leta 2014 v treh največjih vzajemnih skladih, merjeno z višino čiste vrednosti sredstev, 17,2% vseh vlagateljev (17,1% v letu 2013). Konec leta 2014 so sredstva v vzajemnih skladih v upravljanju domačih družb za upravljanje znašala približno EUR na prebivalca Slovenije, kar je 15,5% več kot leta V istem obdobju sredstva v upravljanju UCITS skladov iz držav članic znašajo približno EUR na prebivalca države članice, kar je za 15,4% več kot leta 2013 in kaže na to, da je potenciala za povečanje varčevanja v vzajemnih skladih v Sloveniji še veliko. 4 Družba Triglav Skladi, d.o.o. je v letu 2013 prevzela upravljanje podskladov krovnega sklada Abanka Skladi. 5 Družba NFD, d. o. o. se je v letu 2014 preimenovala v Alpen Invest, d. d. 6 Agencija je družbi Numerica Partnerji DZU, d.o. o. izdala dovoljenje za opravljanje storitev upravljanja osnovnih investicijskih skladov, ki je postalo pravnomočno v letu [ 23 ]

24 Slika 6: Gibanje skupnega števila vlagateljev v vzajemnih skladih po posameznih letih v obdobju od do Vplačila in izplačila v vzajemne sklade Vzajemni skladi so v letu 2014 prvič po letu 2010 beležili neto vplačila. Tako so bila v letu 2014 v vzajemne sklade v upravljanju domačih družb za upravljanje zabeležena vplačila sredstev v višini 442 mio EUR in izplačila sredstev v višini 403 mio EUR. Neto vplačil sredstev je bilo torej v letu 2014 za 39 mio EUR, kar predstavlja 1,8% vrednosti sredstev slovenskih vzajemnih skladov konec leta Družbe za upravljanje iz drugih držav članic, ki tržijo UCITS sklade v Republiki Sloveniji, upravljajo 121 mio EUR sredstev slovenskih rezidentov, kar predstavlja slabih 6% vrednosti sredstev v upravljanju domačih družb za upravljanje. UCITS skladi držav članic, ki se tržijo na območju Republike Slovenije so v letu 2014 beležili neto izplačila v višini 3,8 mio EUR. Slika 7: Letni obseg vplačil in izplačil v vzajemne sklade v obdobju od leta 2009 do leta 2014 (v mio EUR) vplačila izplačila neto vplačila [ 24 ]

25 Največ vplačil sredstev v vzajemne sklade v upravljanju domačih družb za upravljanje je bilo meseca decembra, in sicer 15,6% vseh vplačil, sledi mu mesec julij, ko je bilo v vzajemne sklade vplačanih 12,2% vseh vplačil v letu Slika 8: Obseg vplačil in izplačil v vzajemnih skladih v obdobju od januarja 2014 do decembra 2014 (v mio EUR) jan. feb. mar. apr. maj jun. jul. avg. sep. okt. nov. dec. vplačila izplačila neto vplačila V letu 2014 se je glede na leto 2013 vrednost sredstev v upravljanju slovenskih upravljavcev najbolj zvišala pri delniških skladih, in sicer za 184 mio EUR. V relativnem deležu, pa se je vrednost sredstev najbolj zvišala pri obvezniških skladih, in sicer se je glede na leto 2013 povečala za 30,6%. Slika 9: Vrednost sredstev po posameznih kategorijah skladov na dan in na dan (v mio EUR) skladi denarnega trga obvezniški skladi mešani skladi delniški skladi sredstva skupaj V letu 2014 so delniški skladi in obvezniški skladi skupaj realizirali neto vplačila v višini 41 mio EUR, mešani skladi pa so izkazovali neto izplačila v višini dveh mio EUR. [ 25 ]

26 Slika 10: Obseg neto vplačil v posamezne kategorije skladov v letu 2013 in letu 2014 (v mio EUR) skladi skupaj 5 23 delniški skladi mešani skladi 0 12 skladi denarnega trga obvezniški skladi Donosnost vzajemnih skladov Slika 11 prikazuje primerjavo tehtanih povprečnih donosnosti oziroma sprememb VEP za leto 2014, pri katerih je kot utež upoštevan delež vrednosti sredstev posameznega vzajemnega sklada v vrednosti sredstev posamezne kategorije sklada (delniški skladi, mešani skladi, obvezniški skladi in skladi denarnega trga). Med posameznimi kategorijami skladov v letu 2014, v primerjavi z letom 2013, ko so negativno tehtano povprečno donosnost izkazovali obvezniški skladi, izkazujejo pozitivno tehtano povprečno donosnost vse kategorije skladov. V letu 2014 je najbolj nihala donosnost mešanih skladov, ki se je gibala med -0,8% in 20,5% merjena s spremembo VEP na letni ravni. Tehtano povprečje tako merjenih donosnosti mešanih skladov pa je znašalo 10,6%. Donosnost delniških skladov se je gibala med -3,3% in 17,2%, njihovo tehtano povprečje letnih donosnosti pa je znašalo 7,54%. Sledijo obvezniški skladi, kjer se je letna nominalna donosnost gibala med 0,1% in 6,7%. Tehtano povprečje letnih donosnosti mešanih skladov pa je znašalo 3,8%. Najmanj je nihala donosnost skladov denarnega trga, ki se je gibala med 0,01% in 1,0%, njihovo tehtano povprečje letnih donosnosti pa je znašalo 0,6%. [ 26 ]

27 Slika 11: Tehtano povprečje letnih sprememb VEP posameznih kategorij skladov v letu skladi denarnega trga obvezniški skladi delniški skladi mešani skladi VZAJEMNI POKOJNINSKI SKLADI Na dan je imelo dovoljenje za poslovanje devet vzajemnih pokojninskih skladov 7, v katere je bilo vključenih članov članov je bilo preko delodajalcev vključenih v kolektivno zavarovanje, članov pa je bilo vključenih v individualno zavarovanje in sami plačujejo premijo. V skladu z določbami ZPIZ-2 lahko vsak član pristopi k enemu kolektivnemu in enemu individualnemu pokojninskemu načrtu. Število vzajemnih pokojninskih skladov se je v letu 2014 glede na leto 2013 povečalo za 50% (iz šest na devet vzajemnih pokojninskih skladov), saj je družba Modra Zavarovalnica, d. d. konec leta 2014 pridobila dovoljenje za upravljanje krovnega pokojninskega sklada s tremi podskladi. Podskladi so začeli z zbiranjem vplačil šele v letu Sredstva v upravljanju in struktura naložb vzajemnih pokojninskih skladov Na zadnji dan leta 2014 so vzajemni pokojninski skladi upravljali sredstva v višini 948 mio EUR, kar je za 8,5% več kot konec leta Povečanje sredstev je v največji meri rezultat rednih vplačil. V letu 2013 je bil sprejet dogovor o dodatnih ukrepih na področju plač in drugih stroškov dela v javnem sektorju za uravnoteženje javnih financ v obdobju od do V skladu z navedenim dogovorom se je premija kolektivnega zavarovanja za javne uslužbence v letu 2013 zmanjšala za 80%, v obdobju od do za 75% in v obdobju od do za 70% glede na skupno višino premij po premijskih razredih, veljavnih na dan Ker Zaprti vzajemni pokojninski 7 Zaradi konsistentnosti se izraz vzajemni pokojninski sklad v besedilu nanaša tudi na podsklade krovnega pokojninskega sklada. [ 27 ]

28 sklad za javne uslužbence (ZVPSJU) dosega 73,1% tržni delež, se je zaradi tega vplačana čista premija tudi v letu 2014 glede na leto 2013 zmanjšala, in sicer za 32,7%. Tabela 22: Splošni podatki o vzajemnih pokojninskih skladih od leta 2009 do leta 2014 Število VPS Število upravljavcev Vpl. čista premija v letu (v EUR) Sredstva (v EUR) Vir: ATVP Ker so upravljavci vzajemnih pokojninskih skladov dolžni mesečno zagotavljati zajamčeno donosnost na vplačano čisto premijo, ki je odvisna od donosnosti dolgoročnih državnih obveznic Republike Slovenije, so vzajemni pokojninski skladi svoje naložbe usmerili predvsem v naložbe s fiksno stopnjo donosa, to je v dolžniške vrednostne papirje in depozite. Na ta način naj bi upravljavci zagotavljali skromne, vendar pozitivne donosnosti na vplačano premijo in se izognili tveganju nedoseganja minimalne zajamčene donosnosti. Tabela 23: Agregatna struktura naložb vzajemnih pokojninskih skladov na dan in na dan Skupaj Delež Skupaj (v EUR) (v EUR) Delež 1. Denar in denarni ustrezniki , ,89 2. Finančne naložbe , , Depoziti in posojila , , Finančne naložbe, vrednotene po pošteni vrednosti skozi izkaz poslovnega izida , , Instrumenti denarnega trga , , Dolžniški vrednostni papirji , , Delnice in drugi kapitalski instrumenti , , Enote ali delnice odprtih investicijskih skladov , , Finančne naložbe, razpoložljive za prodajo , , Instrumenti denarnega trga ,06 0 0, Dolžniški vrednostni papirji ,15 0 0, Delnice in drugi kapitalski instrumenti , , Enote ali delnice odprtih investicijskih skladov ,13 0 0, Finančne naložbe, v posesti do zapadlosti , , Instrumenti denarnega trga 0 0,00 0 0, Dolžniški vrednostni papirji , ,27 3. Izvedeni finančni instrumenti, namenjeni varovanju pred tveganji 0 0,00 0 0,00 4. Terjatve , ,11 5. Naložbene nepremičnine 0 0,00 0 0,00 6. Nekratkoročna sredstva v posesti za prodajo 0 0,00 0 0,00 7. Druga sredstva 0 0,00 0 0,00 8. Skupaj , ,00 [ 28 ]

29 Sestava naložb vzajemnih pokojninskih skladov iz leta v leto sicer nekoliko niha, vendar ostaja delež naložb s fiksno stopnjo donosa, to so dolžniški vrednostni papirji in depoziti, stabilen. V primerjavi s predhodnim letom se je povečal delež naložb v depozite in posojila, in sicer iz 13,8% v letu 2013 na 21,4% v letu 2014, zmanjšal pa se je delež naložb v instrumente denarnega trga, in sicer za 11 odstotnih točk na 1,3%. Zaradi zagotavljanja doseganja zajamčene donosnosti še vedno prevladujejo naložbe v dolžniške vrednostne papirje, ki predstavljajo 46% vseh sredstev vzajemnih pokojninskih skladov. 4.2 Tržni delež upravljavcev in število članov vzajemnih pokojninskih skladov ZPIZ-2 je omejil možnost predčasnih dvigov privarčevanih sredstev v kolektivnem zavarovanju. Sredstva, ki jih je član privarčeval do bo lahko še vedno dvignil v enkratnem znesku po preteku desetih let, ne bo pa mogel do upokojitve dvigniti sredstev, ki jih je privarčeval po Enkratno izplačilo privarčevanih sredstev je vplivalo tudi na zmanjšanje števila članov vzajemnih pokojninskih skladov, posledično se je v letu 2012 število članov prvič zmanjšalo. Po pričakovanjih se je dinamika izstopov članov iz vzajemnih pokojninskih skladov po dveh letih upočasnila. Tako so konec leta 2014 vzajemni pokojninski skladi imeli članov, kar pomeni 63 članov manj kot leta V vzajemnih pokojninskih skladih kot že navedeno močno prevladujejo člani, vključeni v kolektivno zavarovanje. Delež članov, ki se vključujejo v individualno zavarovanje, pa ostaja majhen (2.522 članov) in se je v letu 2014 v primerjavi z letom 2013 celo zmanjšal za 5,4%. Slika 12: Gibanje skupnega števila članov vzajemnih pokojninskih skladih v obdobju od do Opomba: Povečanje števila članov vzajemnih pokojninskih skladov v letu 2004 je posledica začetka poslovanja Zaprtega vzajemnega pokojninskega sklada za javne uslužbence (ZVPSJU), v katerega je bilo maja 2004, ko je navedeni sklad začel s poslovanjem, vključenih javnih uslužbencev. Največ sredstev v upravljanju je imela Modra zavarovalnica, d. d. 8, pri čemer je pomembno dejstvo, da upravlja Zaprti vzajemni pokojninski sklad za javne uslužbence (ZVPSJU), ki dosega 73,1% tržni delež. Tržni delež Probanke, d. d., se je v letu 2014 glede na leto 2013 zmanjšal za 36,1%, kar gre pripisati 8 Modra zavarovalnica, d. d. je bila ustanovljena oktobra 2011 v postopku delitve z izčlenitvijo iz Kapitalske družbe, d. d.. Ob ustanovitvi je zavarovalnica prevzela v upravljanje Zaprti vzajemni pokojninski sklad za javne uslužbence (ZVPSJU) in Kapitalski vzajemni pokojninski sklad (KVPS). [ 29 ]

30 enkratnemu izplačilu privarčevanih sredstev članom vzajemnega pokojninskega sklada po poteku 10- letnega obdobja. Tabela 24: Tržni deleži posameznih upravljavcev vzajemnih pokojninskih skladov dan in na dan , merjeni z obsegom čiste vrednosti sredstev v upravljanju Upravljavec VPS Čista vrednost sredstev (v EUR) Delež Število VPS Čista vrednost sredstev (v EUR) Delež Število VPS Modra zavarovalnica, d. d , ,13 5 Banka Koper d. d , ,37 1 Generali d. d , ,11 1 Abanka d. d , ,99 1 Probanka, d. d , ,39 1 Skupaj , ,00 9 Vir: ATVP Skladno z določbami ZPIZ-2 izvajajo dodatno zavarovanje vzajemni pokojninski skladi, zavarovalnice in pokojninske družbe. Glede na obseg vseh sredstev zbranih s strani ponudnikov dodatnega zavarovanja, so v letu 2014 vzajemni pokojninski skladi dosegli 49,3% tržni delež. Slika 13: Tržni deleži pokojninskih družb, vzajemnih pokojninskih skladov in zavarovalnic na dan in na dan , merjeni z obsegom sredstev v upravljanju vzajemni pokojninski skladi zavarovalnice pokojninske družbe vzajemni pokojninski skladi zavarovalnice pokojninske družbe 28,49% 22,18% 49,32% 23,22% 27,44% 49,35% 4.3 Donosnost vzajemnih pokojninskih skladov Donosnosti vseh vzajemnih pokojninskih skladov so se v letu 2014 glede na leto 2013 zvišale. Razlog za to gre iskati v strukturi naložb vzajemnih pokojninskih skladov, kjer prevladujejo naložbe v dolžniške vrednostne papirje, katerih večji del predstavljajo naložbe v dolgoročne državne obveznice držav članic. Zahtevane donosnosti državnih obveznic držav članic so se tekom leta 2014 zniževale in so konec leta dosegle rekordno nizke ravni. Posledično se je vrednost tovrstnih obveznic zvišala. V manjši meri so na donosnosti vzajemnih pokojninskih skladov v letih 2013 in 2014 vplivali tudi izredni ukrepi, ko je po opravljenih obremenitvenih testih slovenskih bank Republika Slovenija razlastila imetnike podrejenih bančnih obveznic, ki so jih med svojimi naložbami v navedenem obdobju v manjšem obsegu (manj kot 1%) imeli tudi vzajemni pokojninski skladi. Najvišjo donosnost sta v letu 2014 dosegla vzajemni pokojninski sklad, ki ga upravlja Abanka d. d. (A III vzajemni pokojninski sklad Abanke) in Generali, d. d. (Odprti vzajemni pokojninski sklad LEON 2). [ 30 ]

MESEČNI PREGLED GIBANJ NA TRGU FINANČNIH INSTRUMENTOV April 2019

MESEČNI PREGLED GIBANJ NA TRGU FINANČNIH INSTRUMENTOV April 2019 MESEČNI PREGLED GIBANJ NA TRGU FINANČNIH INSTRUMENTOV April 1 TRG FINANČNIH INSTRUMENTOV Tabela 1: Splošni kazalci Splošni kazalci 30. 9. 2018/ sep. 2018 31. 10. 2018/ okt. 2018 30. 11. 2018/ nov. 2018

Prikaži več

VSEBINA UVOD PRIMARNI TRG VREDNOSTNIH PAPIRJEV IN PREVZEMI Primarni trg Javne ponudbe vrednostnih papirjev Izje

VSEBINA UVOD PRIMARNI TRG VREDNOSTNIH PAPIRJEV IN PREVZEMI Primarni trg Javne ponudbe vrednostnih papirjev Izje VSEBINA UVOD... 6 1 PRIMARNI TRG VREDNOSTNIH PAPIRJEV IN PREVZEMI... 9 1.1 Primarni trg... 10 1.1.1 Javne ponudbe vrednostnih papirjev...10 1.1.2 Izjeme pri obveznosti objave prospekta...12 1.2 Uvrstitev

Prikaži več

POROČILO O STANJU IN RAZMERAH NA TRGU FINANČNIH INSTRUMENTOV V LETU 2011 Ljubljana, junij 2012

POROČILO O STANJU IN RAZMERAH NA TRGU FINANČNIH INSTRUMENTOV V LETU 2011 Ljubljana, junij 2012 POROČILO O STANJU IN RAZMERAH NA TRGU FINANČNIH INSTRUMENTOV V LETU 2011 Ljubljana, junij 2012 Poročilo o stanju in razmerah na trgu finančnih instrumentov za leto 2011 Pripravila: Agencija za trg vrednostnih

Prikaži več

3.05.2019 6.05.2019 7.05.2019 8.05.2019 9.05.2019 10.05.2019 13.05.2019 14.05.2019 15.05.2019 16.05.2019 17.05.2019 20.05.2019 21.05.2019 22.05.2019 23.05.2019 24.05.2019 27.05.2019 28.05.2019 29.05.2019

Prikaži več

untitled

untitled MESEČNE IN POLLETNE STATISTIKE LJUBLJANSKE BORZE JUNIJ IN PRVO POLLETJE 2009 Letnik XV, št. 6/09 PROMET VELIKOST TRGA Junij 2009 Prvo polletje 2009 Tržna Promet Promet kapitalizacija Tržni segment v 000

Prikaži več

3.06.2019 4.06.2019 5.06.2019 6.06.2019 7.06.2019 10.06.2019 11.06.2019 12.06.2019 13.06.2019 14.06.2019 17.06.2019 18.06.2019 19.06.2019 20.06.2019 21.06.2019 24.06.2019 26.06.2019 27.06.2019 28.06.2019

Prikaži več

AGENCIJA ZA TRG VREDNOSTNIH PAPIRJEV POROČILO O STANJU IN RAZMERAH NA TRGU FINANČNIH INSTRUMENTOV V LETU 2008 LJUBLJANA, JUNIJ 2009

AGENCIJA ZA TRG VREDNOSTNIH PAPIRJEV POROČILO O STANJU IN RAZMERAH NA TRGU FINANČNIH INSTRUMENTOV V LETU 2008 LJUBLJANA, JUNIJ 2009 POROČILO O STANJU IN RAZMERAH NA TRGU FINANČNIH INSTRUMENTOV V LETU 2008 LJUBLJANA, JUNIJ 2009 VSEBINA UVOD...3 OSNOVNI PODATKI...3 1 PODROČJE PRIMARNEGA TRGA FINANČNIH INSTRUMENTOV IN PREVZEMOV...4 1.1

Prikaži več

Modra zavarovalnica, d.d.

Modra zavarovalnica, d.d. Srečanje z novinarji Ljubljana, 17. 1. 2013 Poudarki Modra zavarovalnica je največja upravljavka pokojninskih skladov in največja izplačevalka dodatnih pokojnin v Sloveniji. Modra zavarovalnica med najboljšimi

Prikaži več

dolga_statistika_februar_2006.xls

dolga_statistika_februar_2006.xls MESEČNE STATISTIKE LJUBLJANSKE BORZE FEBRUAR 2006 Letnik XII, št. 2/06 PROMET VELIKOST TRGA Tržni segment Promet v mio SIT Količina Število poslov Tržni segment Tržna kapitalizacija (v mio SIT) Število

Prikaži več

3.07.2017 4.07.2017 5.07.2017 6.07.2017 7.07.2017 10.07.2017 11.07.2017 12.07.2017 13.07.2017 14.07.2017 17.07.2017 18.07.2017 19.07.2017 20.07.2017 21.07.2017 24.07.2017 25.07.2017 26.07.2017 27.07.2017

Prikaži več

PROMET DELNIC V 000 EUR TURNOVER IN 000 EUR SBI TOP STATISTIKE LJUBLJANSKE BORZE LETO 2016 LJUBLJANA STOCK EXCHANGE STATISTICS YEAR 2016 VELIKOST TRGA

PROMET DELNIC V 000 EUR TURNOVER IN 000 EUR SBI TOP STATISTIKE LJUBLJANSKE BORZE LETO 2016 LJUBLJANA STOCK EXCHANGE STATISTICS YEAR 2016 VELIKOST TRGA PROMET DELNIC V 000 EUR TURNOVER IN 000 EUR SBI TOP STATISTIKE LJUBLJANSKE BORZE LETO 2016 LJUBLJANA STOCK EXCHANGE STATISTICS YEAR 2016 VELIKOST TRGA V LETU 2016 MARKET SIZE IN YEAR 2016 izdajateljev

Prikaži več

PROMET DELNIC V 000 EUR TURNOVER IN 000 EUR SBI TOP STATISTIKE LJUBLJANSKE BORZE LETO 2014 LJUBLJANA STOCK EXCHANGE STATISTICS YEAR 2014 VELIKOST TRGA

PROMET DELNIC V 000 EUR TURNOVER IN 000 EUR SBI TOP STATISTIKE LJUBLJANSKE BORZE LETO 2014 LJUBLJANA STOCK EXCHANGE STATISTICS YEAR 2014 VELIKOST TRGA PROMET DELNIC V 000 EUR TURNOVER IN 000 EUR SBI TOP STATISTIKE LJUBLJANSKE BORZE LETO 2014 LJUBLJANA STOCK EXCHANGE STATISTICS YEAR 2014 VELIKOST TRGA V LETU 2014 MARKET SIZE IN YEAR 2014 izdajateljev

Prikaži več

POLLETNO NEREVIDIRANO POROČILO 2004

POLLETNO NEREVIDIRANO POROČILO 2004 POLLETNO NEREVIDIRANO POROČILO 2004 PREDSTAVITEV VZAJEMNEGA SKLADA Naziv: VZAJEMNI SKLAD SKALA Sedež: SLOVENSKA ULICA 17, 2000 MARIBOR Matična številka: 1510690 Dejavnost SKD: J/ 65.230 Telefon: (02) 22

Prikaži več

BILTEN JUNIJ 2019

BILTEN JUNIJ 2019 BILTEN JUNIJ 2019 Izdajatelj: BANKA SLOVENIJE Slovenska 35, 1000 Ljubljana Slovenija tel.: +386 (1) 4719000 fax.: +386 (1) 2515516 E-mail: bilten@bsi.si http://www.bsi.si/ SWIFT: BSLJ SI 2X Razmnoževanje

Prikaži več

PARTNER PROGRAM POSLOVANJE 2.0

PARTNER PROGRAM POSLOVANJE 2.0 PARTNER PROGRAM POSLOVANJE 2.0 O PROGRAMU Partner program Poslovanje 2.0 deluje pod okriljem Ljubljanske borze d. d. in je namenjen vsem ambicioznim podjetnikom, managerjem in lastnikom, ki stremijo k

Prikaži več

15. junij 2019 Cenik SKB za poslovanje s finančnimi instrumenti in investicijskimi skladi za pravne osebe (izvleček Cenika storitev SKB) vrsta storitv

15. junij 2019 Cenik SKB za poslovanje s finančnimi instrumenti in investicijskimi skladi za pravne osebe (izvleček Cenika storitev SKB) vrsta storitv Cenik SKB za poslovanje s finančnimi instrumenti in investicijskimi skladi za pravne osebe (izvleček Cenika storitev SKB) 1. Trgovanje s finančnimi instrumenti 1.1 Opravljanje investicijskih storitev in

Prikaži več

Nerevidirano polletno poročilo za leto 2006

Nerevidirano polletno poročilo za leto 2006 Nerevidirano polletno poročilo za leto 2006 1 PREDSTAVITEV SKLADA...3 2 OPOZORILO IMETNIKOM INVESTICIJSKIH KUPONOV...4 3 POSLOVANJE SKLADA V OBDOBJU 01.01. DO 30.06.2006...5 4 NEREVIDIRANI RAČUNOVODSKI

Prikaži več

Brexit_Delakorda_UMAR

Brexit_Delakorda_UMAR MAKROEKONOMSKI IZGLEDI ZA EU IN SLOVENIJO KAKŠNA JE / BO VLOGA BREXITA? Aleš Delakorda, UMAR C F A S l o v e n i j a, 1 7. 1 0. 2 0 1 6 M A K R O E K O N O M S K I P O L O Ž A J I N I Z G L E D I Z A E

Prikaži več

dolga_statistika_julij_2005.xls

dolga_statistika_julij_2005.xls MESEČNE STATISTIKE LJUBLJANSKE BORZE JULIJ 2005 Letnik XI, št. 07/05 PROMET (BREZ SVEŽNJEV) VELIKOST TRGA Tržni segment Promet v mio SIT Količina Število poslov Tržni segment Tržna kapitalizacija (v mio

Prikaži več

CA IZRAČUN KAPITALA IN KAPITALSKE ZAHTEVE Oznaka vrstice Postavka 1 SKUPAJ KAPITAL (za namen kapitalske ustreznosti) = =

CA IZRAČUN KAPITALA IN KAPITALSKE ZAHTEVE Oznaka vrstice Postavka 1 SKUPAJ KAPITAL (za namen kapitalske ustreznosti) = = CA IZRAČUN KAPITALA IN KAPITALSKE ZAHTEVE Oznaka vrstice Postavka 1 SKUPAJ KAPITAL (za namen kapitalske ustreznosti) =1.1+1.2+1.3+1.6 =1.4+1.5+1.6 1.1 TEMELJNI KAPITAL =1.1.1+ 1.1.2+1.1.4+1.1.5 Znesek

Prikaži več

BANKA SLOVENIJE BANK OF SLOVENIA EVROSISTEM / EUROSYSTEM FINANÈNI RAÈUNI SLOVENIJE FINANCIAL ACCOUNTS OF SLOVENIA NOVEMBER/NOVEMBE

BANKA SLOVENIJE BANK OF SLOVENIA EVROSISTEM / EUROSYSTEM FINANÈNI RAÈUNI SLOVENIJE FINANCIAL ACCOUNTS OF SLOVENIA NOVEMBER/NOVEMBE BANKA SLOVENIJE EVROSISTEM / FINANÈNI RAÈUNI SLOVENIJE 2004-2009 FINANCIAL ACCOUNTS OF SLOVENIA 2004-2009 NOVEMBER/NOVEMBER 2010 2 Finančni računi Slovenije/Financial Accounts of Slovenia 2004-2009, november/november

Prikaži več

POLLETNO POROČILO O POSLOVANJU

POLLETNO POROČILO O POSLOVANJU ALTA Skladi, družba za upravljanje, d.d. Železna cesta 18 SI - 1000 Ljubljana T:+386 080 10 60 +386 (0)1 3 200 400 F:+386 (0)1 3 200 401 skladi@alta.si www.alta.si POVZETEK NEREVIDIRANEGA POLLETNEGA POROČILA

Prikaži več

Slide 1

Slide 1 SKUPINA SAVA RE NEREVIDIRANI REZULTATI 2017 23. MAREC 2018 a 2017 KLJUČNI POUDARKI LETA Kosmata premija skupine Sava Re je v letu 2017 prvič presegla 500 milijonov EUR. Čisti poslovni izid in donosnost

Prikaži več

2

2 Povzetek makroekonomskih gibanj, maj 19 Gospodarska rast v evrskem območju je nizka, a precej stabilna, saj se ob naraščajoči negotovosti v svetovni trgovini ohranja solidna rast domačega povpraševanja.

Prikaži več

BILTEN Maj 2015 Leto 24, štev.: 5

BILTEN Maj 2015 Leto 24, štev.: 5 BILTEN Maj 2015 Leto 24, štev.: 5 Izdajatelj: BANKA SLOVENIJE Slovenska 35, 1000 Ljubljana Slovenija tel.: +386 (1) 4719000 fax.: +386 (1) 2515516 E-mail: bilten@bsi.si http://www.bsi.si/ SWIFT: BSLJ SI

Prikaži več

Microsoft Word - ZMAVC-ALEKSANDRA.doc

Microsoft Word - ZMAVC-ALEKSANDRA.doc UNIVERZA V MARIBORU EKONOMSKO-POSLOVNA FAKULTETA MARIBOR DIPLOMSKO DELO VPLIV VKLJUČEVANJA SLOVENIJE V EVROPSKO UNIJO NA RAZVOJ TRGA KAPITALA V SLOVENIJI Študentka: Aleksandra Žmavc Naslov: Sp. Jakobski

Prikaži več

Politike in postopki razvrščanja strank

Politike in postopki razvrščanja strank Na podlagi prvega odstavka 160. člena Zakona o investicijskih skladih in družbah za upravljanje (Uradni list RS, št. 77/11, 10/12 - ZPre-1C in 55/12; ZISDU-2) v povezavi z določbo 210. člena Zakona o trgu

Prikaži več

Na podlagi prvega odstavka 157. člena in 2. točke prvega odstavka 501. člena Zakona o zavarovalništvu (Uradni list RS, št. 93/15) Agencija za zavarova

Na podlagi prvega odstavka 157. člena in 2. točke prvega odstavka 501. člena Zakona o zavarovalništvu (Uradni list RS, št. 93/15) Agencija za zavarova Na podlagi prvega odstavka 157. člena in 2. točke prvega odstavka 501. člena Zakona o zavarovalništvu (Uradni list RS, št. 93/15) Agencija za zavarovalni nadzor izdaja SKLEP o omejitvah glede sredstev

Prikaži več

(Borzno posredovanje - bro\232irana \(18. 6.\).pdf)

(Borzno posredovanje - bro\232irana \(18. 6.\).pdf) U beniki FKPV Borzno posredovanje Boris Gramc, mag. posl. ved red. prof. dr. Marijan Cingula doc. dr. Marina Kla mer alopa Celje 2013 Boris Gramc, mag. posl. ved; red. prof. dr. Marijan Cingula; doc.

Prikaži več

AAA

AAA BONITETNO POROČILO ODLIČNOSTI Izdajatelj: BISNODE, družba za medije ter poslovne in bonitetne informacije d.o.o. Član skupine BISNODE, Stockholm, Švedska Javno podjetje Ljubljanska parkirišča in tržnice,

Prikaži več

AAA

AAA BONITETNO POROČILO ODLIČNOSTI Izdajatelj: BISNODE, družba za medije ter poslovne in bonitetne informacije d.o.o. Član skupine BISNODE, Stockholm, Švedska LIBELA ORODJA, Izdelovanje orodij in perforiranje

Prikaži več

SPLOŠNI PODATKI O GOSPODARSKI DRUŽBI 1. Ime PIPISTREL Podjetje za alternativno letalstvo d.o.o. Ajdovščina 2. Naslov Goriška cesta 50A, 5270 Ajdovščin

SPLOŠNI PODATKI O GOSPODARSKI DRUŽBI 1. Ime PIPISTREL Podjetje za alternativno letalstvo d.o.o. Ajdovščina 2. Naslov Goriška cesta 50A, 5270 Ajdovščin SPLOŠNI PODATKI O GOSPODARSKI DRUŽBI 1. Ime PIPISTREL Podjetje za alternativno letalstvo d.o.o. Ajdovščina 2. Naslov Goriška cesta 50A, 5270 Ajdovščina 3. ID za DDV/Davčna številka SI68911564 4. Datum

Prikaži več

SPLOŠNI PODATKI O GOSPODARSKI DRUŽBI 1. Ime PIPISTREL Podjetje za alternativno letalstvo d.o.o. Ajdovščina 2. Naslov Goriška cesta 50A, 5270 Ajdovščin

SPLOŠNI PODATKI O GOSPODARSKI DRUŽBI 1. Ime PIPISTREL Podjetje za alternativno letalstvo d.o.o. Ajdovščina 2. Naslov Goriška cesta 50A, 5270 Ajdovščin SPLOŠNI PODATKI O GOSPODARSKI DRUŽBI 1. Ime PIPISTREL Podjetje za alternativno letalstvo d.o.o. Ajdovščina 2. Naslov Goriška cesta 50A, 5270 Ajdovščina 3. ID za DDV/Davčna številka SI68911564 4. Datum

Prikaži več

Predloga za oblikovanje navadnih dokumentov

Predloga za oblikovanje navadnih dokumentov Politika izvrševanja naročil strank NLB d.d. 1. Namen 1.1 Zakon o trgu finančnih instrumentov (v nadaljevanju: ZTFI-1) od Nove Ljubljanske banke d.d., Ljubljana (v nadaljevanju: Banka), zahteva, da vzpostavi

Prikaži več

AAA

AAA BONITETNO POROČILO ODLIČNOSTI Izdajatelj: BISNODE, družba za medije ter poslovne in bonitetne informacije d.o.o. Član skupine BISNODE, Stockholm, Švedska HLADILNA TEHNIKA MILAN KUMER s.p. Izdano dne 18.6.2018

Prikaži več

Cenik ES_spremembe_marec2013_ČISTOPIS_Sprememba_

Cenik ES_spremembe_marec2013_ČISTOPIS_Sprememba_ Cenik elektronskih storitev Na podlagi 332. člena Zakona o trgu finančnih instrumentov in 34. člena Statuta Ljubljanske borze vrednostnih papirjev, d. d., Ljubljana z dne 27.5.1997, z zadnjimi spremembami

Prikaži več

AAA

AAA BONITETNO POROČILO ODLIČNOSTI Izdajatelj: BISNODE, družba za medije ter poslovne in bonitetne informacije d.o.o. Član skupine BISNODE, Stockholm, Švedska RCM špedicija, gostinstvo, trgovina in proizvodnja

Prikaži več

Nerevidirano poročilo o poslovanju Skupine KD in KD, finančne družbe, d. d. za obdobje od 1. januarja do 31. marca 2017

Nerevidirano poročilo o poslovanju Skupine KD in KD, finančne družbe, d. d. za obdobje od 1. januarja do 31. marca 2017 Nerevidirano poročilo o poslovanju Skupine KD in KD, finančne družbe, d. d. za obdobje od 1. januarja do 31. marca 217 Vsebina Sestava Skupine KD... 3 Analiza poslovanja Skupine KD v obdobju 1-3 217...

Prikaži več

Microsoft Word - SL Opinion CON_2014_39 on public access to specific information related to bad loans of certain banks.doc

Microsoft Word - SL Opinion CON_2014_39 on public access to specific information related to bad loans of certain banks.doc SL MNENJE EVROPSKE CENTRALNE BANKE z dne 27. maja 2014 o javnem dostopu do določenih informacij o slabih posojilih nekaterih bank (CON/2014/39) Uvod in pravna podlaga Evropska centralna banka (ECB) je

Prikaži več

Microsoft Word - Primer nalog_OF_izredni.doc

Microsoft Word - Primer nalog_OF_izredni.doc 1) Ob koncu leta 2004 je bilo v Sloveniji v obtoku za 195,4 mrd. izdanih bankovcev, neto tuja aktiva je znašala 1.528,8 mrd. SIT, na poravnalnih računih pri BS so imele poslovne banke za 94 mrd. SIT, depoziti

Prikaži več

38 Letno poročilo Skupine Triglav 2013 Delničarski kapital in delničarji Zavarovalnice Triglav, d.d. Kazalo poslovnega pregleda 5. Delničarski kapital

38 Letno poročilo Skupine Triglav 2013 Delničarski kapital in delničarji Zavarovalnice Triglav, d.d. Kazalo poslovnega pregleda 5. Delničarski kapital 38 5. Delničarski kapital in delničarji Zavarovalnice Triglav, d.d. - Delnica ZVTG je bila druga najprometnejša na delniškem trgu Ljubljanske borze. - Tečaj delnice ZVTG je pridobil več kot 15 odstotkov.

Prikaži več

Microsoft Word - pika-lp-2001.doc

Microsoft Word - pika-lp-2001.doc V skladu z določili Zakona o gospodarskih družbah je uprava družbe Primorski skladi, upravljanje z investicijskimi skladi, d.d. Koper sestavila LETNO POROČILO O POSLOVANJU V LETU 2001 ZA VZAJEMNI SKLAD

Prikaži več

AAA

AAA BONITETNO POROČILO ODLIČNOSTI Izdajatelj: BISNODE, družba za medije ter poslovne in bonitetne informacije d.o.o. Član skupine BISNODE, Stockholm, Švedska JELE KITT proizvodno podjetje d.o.o. Izdano dne

Prikaži več

POLITIKA IZVRŠEVANJA NAROČIL STRANK ILIRIKA borzno posredniška hiša d.d., Ljubljana, Slovenska cesta 54a, 1000 Ljubljana TEL: 01/ , FAX: 01/23

POLITIKA IZVRŠEVANJA NAROČIL STRANK ILIRIKA borzno posredniška hiša d.d., Ljubljana, Slovenska cesta 54a, 1000 Ljubljana TEL: 01/ , FAX: 01/23 POLITIKA IZVRŠEVANJA NAROČIL STRANK ILIRIKA borzno posredniška hiša d.d., Ljubljana, Slovenska cesta 54a, 1000 Ljubljana TEL: 01/300 22 50, FAX: 01/234 33 57, WWW.ILIRIKA.SI, INFO@ILIRIKA.SI 2 / 6 ILIRIKA

Prikaži več

Šestnajsta redna letna skupščina delničarjev Sklepi 16. redne skupščine delničarjev z dne, 13. julija 2010 Na podlagi določil Pravil Ljubl

Šestnajsta redna letna skupščina delničarjev Sklepi 16. redne skupščine delničarjev z dne, 13. julija 2010 Na podlagi določil Pravil Ljubl Šestnajsta redna letna skupščina delničarjev - 13.7.2010 Sklepi 16. redne skupščine delničarjev z dne, 13. julija 2010 Na podlagi določil Pravil Ljubljanske borze, d.d., Ljubljana in veljavne zakonodaje

Prikaži več

AAA

AAA BONITETNO POROČILO ODLIČNOSTI Izdajatelj: BISNODE, družba za medije ter poslovne in bonitetne informacije d.o.o. Član skupine BISNODE, Stockholm, Švedska MULTILINGUAL PRO prevajalska agencija d.o.o. Izdano

Prikaži več

2019 QA_Final SL

2019 QA_Final SL Predhodni prispevki v enotni sklad za reševanje za leto 2019 Vprašanja in odgovori Splošne informacije o metodologiji izračuna 1. Zakaj se je metoda izračuna, ki je za mojo institucijo veljala v prispevnem

Prikaži več

VABILO IN GRADIVO ZA LOČENO ZASEDANJE IN GLASOVANJE IMETNIKOV PREDNOSTNIH DELNIC RAZREDA A NA 32. SKUPŠČINI DRUŽBE HRANILNICE LON, D.D., KRANJ V Kranj

VABILO IN GRADIVO ZA LOČENO ZASEDANJE IN GLASOVANJE IMETNIKOV PREDNOSTNIH DELNIC RAZREDA A NA 32. SKUPŠČINI DRUŽBE HRANILNICE LON, D.D., KRANJ V Kranj VABILO IN GRADIVO ZA LOČENO ZASEDANJE IN GLASOVANJE IMETNIKOV PREDNOSTNIH DELNIC RAZREDA A NA 32. SKUPŠČINI DRUŽBE HRANILNICE LON, D.D., KRANJ V Kranju, dne 10. novembra 2017 Uprava Hranilnice LON d.d.,

Prikaži več

SI057 OK KAPITAL Period SI057 NOVA LJUBLJANSKA BANKA D.D. (NLB d.d.) Kapitalska pozicija upoštevaje pravila CRD 3 A) Navadni lastnišk

SI057 OK KAPITAL Period SI057 NOVA LJUBLJANSKA BANKA D.D. (NLB d.d.) Kapitalska pozicija upoštevaje pravila CRD 3 A) Navadni lastnišk SI57 OK 1. KAPITAL Period SI57 Kapitalska pozicija upoštevaje pravila CRD 3 A) Navadni lastniški kapital pred odbitnimi postavkami (Temeljni kapital brez hibridnih instrumentov in državnih ukrepov pomoči,

Prikaži več

KRATEK KOMENTAR K DOGAJANJU V BANČNEM SEKTORJU Bilančna vsota se je februarja povečala bolj kot v predhodnih mesecih. Na strani virov se še vedno pove

KRATEK KOMENTAR K DOGAJANJU V BANČNEM SEKTORJU Bilančna vsota se je februarja povečala bolj kot v predhodnih mesecih. Na strani virov se še vedno pove KRATEK KOMENTAR K DOGAJANJU V BANČNEM SEKTORJU Bilančna vsota se je februarja povečala bolj kot v predhodnih mesecih. Na strani virov se še vedno povečujejo predvsem vloge gospodinjstev in predstavljajo

Prikaži več

Obvestilo za poročevalce z dne 10

Obvestilo za poročevalce z dne 10 Obvestilo za poročevalce z dne 10.04.2019 Obvezniki poročanja oddajo poročilo SFR (statistike finančnih računov) preko spletne strani AJPES (Agencije Republike Slovenije za javnopravne evidence in storitve),

Prikaži več

Posebni vzajemni sklad Letno poročilo 2004

Posebni vzajemni sklad Letno poročilo 2004 Letno poročilo 2004 1 POSLOVNO POROČILO... 3 1.1 NAGOVOR VLAGATELJEM... 4 1.2 DOSEŽKI SKLADA... 5 1.3 PREDSTAVITEV SKLADA... 7 1.4 GOSPODARSKO OKOLJE V LETU 2004... 9 1.4.1 TRG KAPITALA... 9 1.4.2 MAKROEKONOMSKI

Prikaži več

ALTA Skladi, družba za upravljanje, d.d. Železna cesta 18 SI Ljubljana T: (0) F:+386 (0)

ALTA Skladi, družba za upravljanje, d.d. Železna cesta 18 SI Ljubljana T: (0) F:+386 (0) ALTA Skladi, družba za upravljanje, d.d. Železna cesta 18 SI - 1000 Ljubljana T:+386 080 10 60 +386 (0)1 3 200 400 F:+386 (0)1 3 200 401 skladi@alta.si www.alta.si NEREVIDIRANO POLLETNO POROČILO ZA LETO

Prikaži več

PROSPEKT KROVNEGA SKLADA INFOND Z VKLJUČENIMI PRAVILI UPRAVLJANJA Agencija za trg vrednostnih papirjev je dne izdala dovoljenje za objavo p

PROSPEKT KROVNEGA SKLADA INFOND Z VKLJUČENIMI PRAVILI UPRAVLJANJA Agencija za trg vrednostnih papirjev je dne izdala dovoljenje za objavo p PROSPEKT KROVNEGA SKLADA INFOND Z VKLJUČENIMI PRAVILI UPRAVLJANJA Agencija za trg vrednostnih papirjev je dne 23.01.2019 izdala dovoljenje za objavo prospekta z vključenimi pravili upravljanja. Pravila

Prikaži več

ALTA Skladi, družba za upravljanje, d.d. Železna cesta 18 SI Ljubljana T: (0) F:+386 (0)

ALTA Skladi, družba za upravljanje, d.d. Železna cesta 18 SI Ljubljana T: (0) F:+386 (0) ALTA Skladi, družba za upravljanje, d.d. Železna cesta 18 SI - 1000 Ljubljana T:+386 080 10 60 +386 (0)1 3 200 400 F:+386 (0)1 3 200 401 skladi@alta.si www.alta.si NEREVIDIRANO POLLETNO POROČILO ZA LETO

Prikaži več

Četrtletno naložbeno poročilo Skupnega pokojninskega sklad

Četrtletno naložbeno poročilo Skupnega pokojninskega sklad Ljubljana, 31. december 2016 1 DELNIŠKI SKUPNI POKOJNINSKI SKLAD... 3 2 MEŠANI SKUPNI POKOJNINSKI SKLAD... 5 3 OBVEZNIŠKI SKUPNI POKOJNINSKI SKLAD Z ZAJAMČENIM DONOSOM... 6 ČETRTLETNO NALOŽBENO POROČILO

Prikaži več

Seznam kapitalskih naložb države na dan Naziv MŠT Sektor % RS % SDH % KAD* ABANKA, D.D Bančništvo 100,00 ADRIA, TURISTIČNO PODJET

Seznam kapitalskih naložb države na dan Naziv MŠT Sektor % RS % SDH % KAD* ABANKA, D.D Bančništvo 100,00 ADRIA, TURISTIČNO PODJET Seznam kapitalskih naložb države na dan 31. 3. 2019 Naziv MŠT Sektor % RS % SDH % KAD* ABANKA, D.D. 5026024 Bančništvo 100,00 ADRIA, TURISTIČNO PODJETJE D.O.O., ANKARAN 5006040 Turizem 11,74 AERO, D.D.

Prikaži več

Letno poročilo Skupine Triglav in Zavarovalnice Triglav, d.d., 2016 Finančni rezultat Skupine Triglav in Zavarovalnice Triglav Poslovno poročilo Uprav

Letno poročilo Skupine Triglav in Zavarovalnice Triglav, d.d., 2016 Finančni rezultat Skupine Triglav in Zavarovalnice Triglav Poslovno poročilo Uprav Kazalo > 8 Finančni rezultat Skupine Triglav in Skupina Triglav je ustvarila 82,3 milijona evrov čistega dobička in dosegla 11,4-odstotno dobičkonosnost kapitala. Čisti poslovni izid je za 29 odstotkov

Prikaži več

4/4 januar - december 2012 nerevidirano poročilo o poslovanju skupine nove kbm marec 2013

4/4 januar - december 2012 nerevidirano poročilo o poslovanju skupine nove kbm marec 2013 4/4 januar - december 2012 nerevidirano poročilo o poslovanju skupine nove kbm marec 2013 Organi upravljanja na dan 31.12.2012 Aleš Hauc Igor Žibrik Uprava banke predsednik član Izvršilni direktorji banke

Prikaži več

Predloga za MF

Predloga za MF Agencija za zavarovalni nadzor Opozorilo: Gre za neuradno prečiščeno besedilo, ki ga je pripravila Agencija za zavarovalni nadzor kot informativni pripomoček, glede katerega Agencija za zavarovalni nadzor

Prikaži več

DELEGIRANA UREDBA KOMISIJE (EU) 2017/ z dne julija o dopolnitvi Direktive 2014/ 65/ EU Evropskega parlamenta in S

DELEGIRANA  UREDBA  KOMISIJE  (EU)  2017/ z dne julija o dopolnitvi  Direktive  2014/  65/  EU  Evropskega  parlamenta  in  S 31.3.2017 L 87/411 DELEGIRANA UREDBA KOMISIJE (EU) 2017/588 z dne 14. julija 2016 o dopolnitvi Direktive 2014/65/EU Evropskega parlamenta in Sveta v zvezi z regulativnimi tehničnimi standardi glede režima

Prikaži več

MergedFile

MergedFile CENIK TRGOVALNE PLATFORME OPTIMTRADER PREMIUM PAKET PREMIUM paket je določen glede na mesečni obseg trgovanja.. Pri trgovanju preko platforme OptimTrader veljajo splošni pogoji poslovanja podjetja CM-Equity.

Prikaži več

v sodelovanju z S.BON-1 [-] S.BON AJPES za podjetje: Podjetje d.o.o. Ulica 1, 1000 Ljubljana Matična številka: ID za DDV / davčna številka:

v sodelovanju z S.BON-1 [-] S.BON AJPES za podjetje: Podjetje d.o.o. Ulica 1, 1000 Ljubljana Matična številka: ID za DDV / davčna številka: v sodelovanju z S.BON AJPES za podjetje: Ulica 1, 1000 Ljubljana Matična številka: 1234567000 ID za DDV / davčna številka: SI12345678 BONITETNA OCENA PO PRAVILIH BASEL II BONITETNA OCENA PODJETJA NA DAN

Prikaži več

RAZKRITJA INFORMACIJ 2018

RAZKRITJA INFORMACIJ 2018 RAZKRITJA INFORMACIJ 2018 KAZALO - RAZKRITJA INFORMACIJ LETNO POROČILO CRR Stran 1 UVOD 156 2 CILJI IN POLITIKE UPRAVLJANJA TVEGANJ 156 2.1 Pristop institucije k upravljanju tveganj Člen 435 156 2.2 Informacije

Prikaži več

AAA

AAA BONITETNO POROČILO ODLIČNOSTI Izdajatelj: BISNODE, družba za medije ter poslovne in bonitetne informacije d.o.o. Član skupine BISNODE, Stockholm, Švedska ZELEN IN PARTNERJI, Podjetniško in poslovno svetovanje

Prikaži več

POLLPOR-05-ZIVA

POLLPOR-05-ZIVA V skladu z določili Zakona o investicijskih skladih in družbah za upravljanje je uprava družbe PRIMORSKI SKLADI, d.d., KOPER sestavila POLLETNO POROČILO O POSLOVANJU V LETU 2005 ZA DELNIŠKI VZAJEMNI SKLAD

Prikaži več

Finančni načrt 2011 Ljubljana, september, 2010

Finančni načrt 2011 Ljubljana, september, 2010 Finančni načrt 2011 Ljubljana, september, 2010 Vsebina 1 UVOD 3 2 ANALIZA KONCESIJSKIH DAJATEV 4 2.1 IGRE NA SREČO, OD KATERIH DOBIVA SREDSTVA FUNDACIJA 5 2.2 KONCESIJSKI VIRI 6 2.3 KONCESIJSKE DAJATVE

Prikaži več

AAA

AAA BONITETNO POROČILO ODLIČNOSTI Izdajatelj: BISNODE, družba za medije ter poslovne in bonitetne informacije d.o.o. Član skupine BISNODE, Stockholm, Švedska KARBON, čiste tehnologije d.o.o. Velenje Izdano

Prikaži več

Pomurska družba za upravljanje d

Pomurska družba za upravljanje d PUBLIKUM PDU, družba za upravljanje, d. d. PROSPEKT MEŠANEGA VZAJEMNEGA SKLADA PRIMUS Z VKLJUČENIMI PRAVILI UPRAVLJANJA Datum izdaje dovoljenja Agencije za trg vrednostnih papirjev: 24.12.2003 11.08.2008

Prikaži več

AAA

AAA BONITETNO POROČILO ODLIČNOSTI Izdajatelj: BISNODE, družba za medije ter poslovne in bonitetne informacije d.o.o. Član skupine BISNODE, Stockholm, Švedska ŠTERN, proizvodnja in trgovina, d.o.o. Izdano dne

Prikaži več

AAA

AAA BONITETNO POROČILO ODLIČNOSTI Izdajatelj: BISNODE, družba za medije ter poslovne in bonitetne informacije d.o.o. Član skupine BISNODE, Stockholm, Švedska IRMAN trgovina, razvoj, optika, d.o.o. Izdano dne

Prikaži več

AAA

AAA BONITETNO POROČILO ODLIČNOSTI Izdajatelj: BISNODE, družba za medije ter poslovne in bonitetne informacije d.o.o. Član skupine BISNODE, Stockholm, Švedska LIBELA ORODJA, Izdelovanje orodij in perforiranje

Prikaži več

(Microsoft PowerPoint - 5 Depoziti in var\350evanja pptx)

(Microsoft PowerPoint - 5 Depoziti in var\350evanja pptx) DEPOZITI IN VARČEVANJA ŠC PET Višja šola Smer ekonomist (modul bančništvo) Jožica Rihter, univ.dipl.ekon. E.naslov: jorko.rihter@gmail.com oktober 2018 1 Razvrstitev bančnih poslov Z vidika funkcionalnosti:

Prikaži več

AAA

AAA BONITETNO POROČILO ODLIČNOSTI Izdajatelj: BISNODE, družba za medije ter poslovne in bonitetne informacije d.o.o. Član skupine BISNODE, Stockholm, Švedska SPLETNE REŠITVE, MIHA LAVTAR S.P. Izdano dne 26.6.2013

Prikaži več

NUMERICA PARTNERJI družba za upravljanje d.o.o. Dalmatinova 7 Ljubljana PROSPEKT vzajemnega sklada Organic High Yield, mešani fleksibilni globalni skl

NUMERICA PARTNERJI družba za upravljanje d.o.o. Dalmatinova 7 Ljubljana PROSPEKT vzajemnega sklada Organic High Yield, mešani fleksibilni globalni skl NUMERICA PARTNERJI družba za upravljanje d.o.o. Dalmatinova 7 Ljubljana PROSPEKT vzajemnega sklada Organic High Yield, Z VKLJUČENIMI PRAVILI UPRAVLJANJA Agencija je izdala dovoljenje za objavo prospekta

Prikaži več

(Microsoft Word - 7-t\350-Alta Skupina_9 mese\350no poro\350ilo RK.docx)

(Microsoft Word - 7-t\350-Alta Skupina_9 mese\350no poro\350ilo RK.docx) POROČILO O POSLOVANJU DRUŽBE ALTA SKUPINA D.D. za obdobje januar september 2013 November 2013 KAZALO 1. UVODNA POJASNILA... 3 1.1 Splošne informacije o družbi... 3 2. POSLOVANJE DRUŽBE... 6 2.1 Poslovno

Prikaži več

AAA

AAA BONITETNO POROČILO ODLIČNOSTI Izdajatelj: BISNODE, družba za medije ter poslovne in bonitetne informacije d.o.o. Član skupine BISNODE, Stockholm, Švedska HALDER norm+technik d.o.o. Izdano dne 5.8.2014

Prikaži več

AAA

AAA BONITETNO POROČILO ODLIČNOSTI Izdajatelj: BISNODE, družba za medije ter poslovne in bonitetne informacije d.o.o. Član skupine BISNODE, Stockholm, Švedska RCM špedicija, gostinstvo, trgovina in proizvodnja

Prikaži več

AAA

AAA BONITETNO POROČILO ODLIČNOSTI Izdajatelj: BISNODE, družba za medije ter poslovne in bonitetne informacije d.o.o. Član skupine BISNODE, Stockholm, Švedska ŠTERN, proizvodnja in trgovina, d.o.o. Izdano dne

Prikaži več

AAA

AAA BONITETNO POROČILO ODLIČNOSTI Izdajatelj: BISNODE, družba za medije ter poslovne in bonitetne informacije d.o.o. Član skupine BISNODE, Stockholm, Švedska IRMAN trgovina, razvoj, optika, d.o.o. Izdano dne

Prikaži več

(Microsoft Word - Razvoj konkuren\350nega gospodarstva in internacionalizacija.docx)

(Microsoft Word - Razvoj konkuren\350nega gospodarstva in internacionalizacija.docx) Razvoj konkurenčnega gospodarstva in internacionalizacija Posredno financiranje NAZIV PRODUKTA: Razvoj konkurenčnega gospodarstva in internacionalizacija NAČIN FINANCIRANJA posredno financiranje preko

Prikaži več

Premium Garant Nova priložnost na obzorju.

Premium Garant Nova priložnost na obzorju. Premium Garant Nova priložnost na obzorju. Premium Garant je vseživljenjsko zavarovanje z enkratnim plačilom premije, pri katerem zavarovalec prevzema naložbeno tveganje. Zavarovanje je namenjeno predvsem

Prikaži več

AAA

AAA BONITETNO POROČILO ODLIČNOSTI Izdajatelj: BISNODE, družba za medije ter poslovne in bonitetne informacije d.o.o. Član skupine BISNODE, Stockholm, Švedska ILUMINA WAX trgovina in proizvodnja d.o.o. Izdano

Prikaži več

Priporočilo Evropskega odbora za sistemska tveganja z dne 15. januarja 2019 o spremembi Priporočila ESRB/2015/2 o ocenjevanju čezmejnih učinkov ukrepo

Priporočilo Evropskega odbora za sistemska tveganja z dne 15. januarja 2019 o spremembi Priporočila ESRB/2015/2 o ocenjevanju čezmejnih učinkov ukrepo 20.3.2019 SL Uradni list Evropske unije C 106/1 I (Resolucije, priporočila in mnenja) PRIPOROČILA EVROPSKI ODBOR ZA SISTEMSKA TVEGANJA PRIPOROČILO EVROPSKEGA ODBORA ZA SISTEMSKA TVEGANJA z dne 15. januarja

Prikaži več

AAA

AAA BONITETNO POROČILO ODLIČNOSTI Izdajatelj: BISNODE, družba za medije ter poslovne in bonitetne informacije d.o.o. Član skupine BISNODE, Stockholm, Švedska INŽENIRING TELEKOMUNIKACIJ 100 d.o.o. Izdano dne

Prikaži več

AAA

AAA BONITETNO POROČILO ODLIČNOSTI Izdajatelj: BISNODE, družba za medije ter poslovne in bonitetne informacije d.o.o. Član skupine BISNODE, Stockholm, Švedska ZEL-EN, razvojni center energetike d.o.o. Izdano

Prikaži več

AAA

AAA BONITETNO POROČILO ODLIČNOSTI Izdajatelj: BISNODE, družba za medije ter poslovne in bonitetne informacije d.o.o. Član skupine BISNODE, Stockholm, Švedska ARNE Računalniški sistemi d.o.o. Izdano dne 8.1.2016

Prikaži več

AJPES Agencija Republike Slovenije za javnopravne evidence in storitve INFORMACIJA O POSLOVANJU SAMOSTOJNIH PODJETNIKOV POSAMEZNIKOV V NOTRANJSKO-KRAŠ

AJPES Agencija Republike Slovenije za javnopravne evidence in storitve INFORMACIJA O POSLOVANJU SAMOSTOJNIH PODJETNIKOV POSAMEZNIKOV V NOTRANJSKO-KRAŠ AJPES Agencija Republike Slovenije za javnopravne evidence in storitve INFORMACIJA O POSLOVANJU SAMOSTOJNIH PODJETNIKOV POSAMEZNIKOV V NOTRANJSKO-KRAŠKI REGIJI V LETU 2010 Postojna, maj 2011 KAZALO I.

Prikaži več

prospekt_spremembe

prospekt_spremembe ABANČNA DZU, družba za upravljanje investicijskih skladov, d.o.o. Prospekt krovnega sklada Krovni sklad Abančna DZU z vključenimi pravili upravljanja Datum izdaje dovoljenja Agencije za trg vrednostnih

Prikaži več

PROSPEKT Z VKLJUČENIMI PRAVILI UPRAVLJANJA Krovni sklad Infond oktober 2017 Agencija za trg vrednostnih papirjev je dne izdala dovoljenje z

PROSPEKT Z VKLJUČENIMI PRAVILI UPRAVLJANJA Krovni sklad Infond oktober 2017 Agencija za trg vrednostnih papirjev je dne izdala dovoljenje z PROSPEKT Z VKLJUČENIMI PRAVILI UPRAVLJANJA Krovni sklad Infond oktober 2017 Agencija za trg vrednostnih papirjev je dne 28.08.2017 izdala dovoljenje za objavo prospekta z vključenimi pravili upravljanja.

Prikaži več

AAA

AAA BONITETNO POROČILO ODLIČNOSTI Izdajatelj: BISNODE, družba za medije ter poslovne in bonitetne informacije d.o.o. Član skupine BISNODE, Stockholm, Švedska KAPI IN PARTNERJI d.o.o. posredništvo in druge

Prikaži več

Bilanca stanja

Bilanca stanja Krka, d. d., Novo mesto, Šmarješka cesta 6, 8501 Novo mesto, skladno s Pravili Ljubljanske borze, d. d., Ljubljana in Zakonom o trgu vrednostnih papirjev (ZTVP-1, Ur. l. RS št. 56/99) objavlja REVIDIRANE

Prikaži več

AAA

AAA BONITETNO POROČILO ODLIČNOSTI Izdajatelj: BISNODE, družba za medije ter poslovne in bonitetne informacije d.o.o. Član skupine BISNODE, Stockholm, Švedska NARVIS, napredne računalniške storitve, d.o.o.

Prikaži več

TA OBJAVA IN V NJEJ VSEBOVANI PODATKI NISO NAMENJENI OBJAVI ALI RAZŠIRJANJU, V CELOTI ALI DELNO, NEPOSREDNO ALI POSREDNO, V ZDRUŽENIH DRŽAVAH AMERIKE,

TA OBJAVA IN V NJEJ VSEBOVANI PODATKI NISO NAMENJENI OBJAVI ALI RAZŠIRJANJU, V CELOTI ALI DELNO, NEPOSREDNO ALI POSREDNO, V ZDRUŽENIH DRŽAVAH AMERIKE, TA OBJAVA IN V NJEJ VSEBOVANI PODATKI NISO NAMENJENI OBJAVI ALI RAZŠIRJANJU, V CELOTI ALI DELNO, NEPOSREDNO ALI POSREDNO, V ZDRUŽENIH DRŽAVAH AMERIKE, AVSTRALIJI, KANADI, NA JAPONSKEM ALI V DRUGI DRŽAVI,

Prikaži več

Javna objava podatkov poslovanja Abanke d.d. v prvem trimesečju leta 2018 s priloženimi konsolidiranimi računovodskimi izkazi

Javna objava podatkov poslovanja Abanke d.d. v prvem trimesečju leta 2018 s priloženimi konsolidiranimi računovodskimi izkazi ABANKA d.d. Slovenska 58, 1517 Ljubljana T 01 47 18 100 F 01 43 25 165 www.abanka.si JAVNA OBJAVA PODATKOV POSLOVANJA ABANKE D.D. V PRVEM TRIMESEČJU LETA 2018 S PRILOŽENIMI KONSOLIDIRANIMI RAČUNOVODSKIMI

Prikaži več

Mesečna informacija_marec_2016.pub

Mesečna informacija_marec_2016.pub MAREC KRATEK KOMENTAR K DOGAJANJU V BANČNEM SEKTORJU Upočasnjevanje krčenja bilančne vsote slovenskega bančnega sistema se je v začetku leta nadaljevalo, konec januarja je bila medletno nižja za,%. Medletno

Prikaži več