UNIVERZA V LJUBLJANI FAKULTETA ZA ŠPORT DIPLOMSKO DELO ERIK MARINŠEK Ljubljana, 2015

Velikost: px
Začni prikazovanje s strani:

Download "UNIVERZA V LJUBLJANI FAKULTETA ZA ŠPORT DIPLOMSKO DELO ERIK MARINŠEK Ljubljana, 2015"

Transkripcija

1 UNIVERZA V LJUBLJANI FAKULTETA ZA ŠPORT DIPLOMSKO DELO ERIK MARINŠEK Ljubljana, 2015

2 UNIVERZA V LJUBLJANI FAKULTETA ZA ŠPORT Kineziologija UČINEK ŠESTTEDENSKE ŠPORTNOREKREATIVNE VADBE NA NEKATERE GIBALNE IN AEROBNE SPOSOBNOSTI ODRASLIH, TELESNO NEDEJAVNIH LJUDI DIPLOMSKO DELO MENTORICA: izr. prof. dr. Maja Pori RECENZENT: doc. dr. Primož Pori Avtor dela ERIK MARINŠEK Ljubljana, 2015

3 ZAHVALA Zahvala mentorici, izr. Prof. dr. Maji Pori, za nasvete in pomoč pri izdelavi diplomskega dela. Zahvaljujem se tudi direktorju ŠUS Eurofitnesa, Gregorju Pečovniku, za vso podporo in sodelovanje pri izvajanju zdrave vadbe ABC in pomoč pri organizaciji in izpeljavi tesiranj v tamkajšnem fitnesu. Zahvala gre tudi družini za vso podporo tekom celotnega študija na fakulteti za šport in bratu za nasvete pri izdelavi diplomskega dela. Nazadnje pa bi se zahvalil še Anžetu za pomoč in sodelovanje pri izvajanju vadbe in testiranj ter za veliko lepih trenuntkov tekom študija.

4 Ključne besede: šport, rekreacija, vadba, zdravje, zdrava vadba, gibalne sposobnosti, telesna dejavnost Učinek šesttedenske športnorekreativne vadbe na nekatere gibalne in aerobne sposobnosti odraslih, telesno nedejavnih ljudi Erik Marinšek IZVLEČEK Živimo v času porasta informacijske tehnologije, kjer se človeku na vsakem koraku olajšuje življenje z različnimi tehnološkimi sistemi in napravami, s tem pa se zanemarja funkcionalnost in gibanje, ki je prvotni namen človeškega telesa. Posledice tega so vse pogostejši pojavi kroničnih nenalezljivih bolezni, bolezni srca in ožilja ter številne druge bolezni, ki nastajajo zaradi premalo gibanja. Kvaliteta življenja zaradi tega pada in je v veliki meri odvisna od gibalnih navad in vložka posameznika za ohranjanje oz. izboljšanje gibalne funkcionalnosti in s tem povezanega zdravja. Namen naloge je bil ugotoviti učinek šesttedenske športnorekreativne vadbe na nekatere gibalne in aerobne sposobnosti odraslih, telesno nedejavnih ljudi. Vzorec v raziskavi je sestavljalo 23 odraslih in do takrat športno nedejavnih obiskovalcev športne hiše Ilirija in ŠUS Eurofitnesa. Od tega jih je 13 (11 oseb ženskega spola in 2 osebi moškega spola) obiskovalo program Zdrave vadbe ABC in so predstavljali eksperimentalno skupino, ostalih 10 pa smo izbrali naključno in so predstavljali kontrolno skupino. Povprečna starost eksperimentalne skupine je bila 41,6 ± 20 let, kontrolne pa 43,1 ± 10,1 let. Z eksperimentalno skupino smo najprej izvedli program A Zdrave vadbe ABC. Pred začetkom in po končanem programu B Zdrave vadbe ABC pa smo izvedli testiranje z testno baterijo UKK. Pridobljene podatke smo obdelali s programskim paketom SPSS. Na podlagi pridobljenih rezultatov smo ugotovili, da po končanem B programu Zdrave vadbe ABC, ni bilo opaznih statistično značilnih razlik pri testih gibljivosti (p>0,05). Pri vseh ostalih testih, testih ravnotežja, moči in aerobne zmogljivosti, pa smo ugotovili statistično značilno izboljšanje (p<0,05). Iz dobljenih ugotovitev lahko sklepamo, da program B Zdrave vadbe ABC, pozivitno vpliva na večino gibalnih sposobnosti, katere smo merili v raziskavi. Največje izboljšanje je bilo vidno pri testih moči in ravnotežja. Pozitivne razlike pa so bile opazne tudi pri testu aerobne sposobnosti. Vse omenjene gibalne sposobnosti igrajo pomembno vlogo za ohranjanje boljše kvaliltete življenja in funkcionalnosti telesa predvsem v starosti, hkrati pa preprečujejo pojav kronično nenalezljivih bolezni. Raziskava zato služi kot dokaz, da lahko že z zelo majhnimi spremembami v našem preživljanju prostega časa, pomembno vplivamo na naše zdravje.

5 Key words: sport, recreation, exercise, health, healthy exercise, physical abilities, physical activity The effect of the six-week sport and recreational exercise on some of the physical abilities and aerobic capacities of adult, physically inactive people Erik Marinšek ABSTRACT We live in the world of increasing information technology, where people are using various accessories which facilitate their life, but often neglecting sufficient level of physical activities, which are crucial for human bodies. As the result, people are facing a rapid increase in chronical dieses, cardiovascular dieses, and many other that are the result of living too inactive life. Quality of life is consequently deteriorating since it highly depends on physical inputs. The purpose of this thesis is determining the effect of the six-week sport and recreational exercises on some of the physical abilities and aerobic capacities of adult, physically inactive people. The sample consists of 23 physically inactive adults, who were visiting Sport house Ilirija and ŠUS Eurofitness. Of them, 13 people (11 women and 2 men) started performing exercises, called ABC Healthy Activities program, and were used as an experimental group, while the remaining 10 adults were used as a control group. Average age of people in experimental group was 41.6 years (± 20 years), while control group had on average 43.1 years (± 10.1 years). With experimental group we first performed program A of ABC Healthy Exercise, and then before and after program B of ABC Healthy Exercise, we tested participants with the battery UKK. Data was analyzed with SPSS software. Based on the results we found that after finishing program B of ABC Healthy Exercise there were no improvements in flexibility, however, participants improved their balance, strength and aerobic capacities. Based on the results we can confirm that program B of ABC Healthy Exercise positively affects the majority of physical abilities, measured in our study. The strongest improvement is evident at strength and balance. Positive effects are present also at aerobic capacity. All these capabilities have an important role at preserving quality life and functionality of body, especially for elderly people, together with preventing chronical diseases. This research is a proof that even small changes in everyday life importantly affect our health.

6 KAZALO 1 UVOD Zdrav življenjski slog Koristi redne telesne dejavnosti Priporočila vadbe za zdravje Telesna dejavnost odraslih Slovencev Cilji in hipoteze Cilji Hipoteze METODE DELA Preizkušanci Pripomočki Zdrava vadba ABC Opis testov UKK (Jakovljević in Kacin, 2011) Postopek Pregled poteka raziskave REZULTATI Motorična pripravljenost ravnotežje Test stoje na eni nogi Tandemska hoja vzvratno Stoja na ozki letvi Mišično-skeletna pripravljenost gibljivost Gibljivost vratu in ramenskega obroča Nagib trupa v stran Raztegljivost zadnjih mišic stegna Mišično-skeletna pripravljenost moč Zmogljivost prijema Skok v višino Upogib trupa Počep v koraku (z naraščajočo obremenitvijo) Sklece z dotikom dlani Izteg trupa Kardio-respiratorna pripravljenost aerobna zmogljivost Queens College test stopanja RAZPRAVA Ravnotežje Gibljivost... 26

7 4.3 Moč Aerobna zmogljivost Sprejemanje hipotez SKLEP LITERATURA IN VIRI... 30

8 KAZALO SLIK Slika 1. Komponente življenjskega sloga Slika 2. Struktura programa Zdrava vadba ABC KAZALO TABEL Tabela1 struktura vadbenih enot vadbenega obdobja B1 in B Tabela 2 izbor in zaporedje vaj moči vadbenega obdobja B1 in B Tabela 3 obremenitev pri vajah moči vadbenega obdobja B1 in B

9 1 UVOD Človeško telo je bilo že od nekdaj namenjeno gibanju. Preživetje v pradavnini je bilo odvisno od telesne aktivnosti. Človek je moral izpopolniti svoje gibalne vzorce do popolnosti, če si je želel zagotoviti hrano oziroma zbežati pred plenilci. V procesu evolucije si človek iz dneva v dan olajšuje način življenja, s tem pa zanemarja funkcionalnost svojega telesa. Porast informacijske tehnologije, ki ga narekuje vse hitrejši način življenja onemogoča človeku, da bi razvijal gibalne vzorce, ki jih ima zapisanje globoko v sebi. Vse skupaj je prišlo že tako daleč, da se vedno več ljudi ne ukvarja z nikakršno obliko športne dejavnosti, kar je potrdila tudi evropska raziskava Eurobarometer, kjer so ugotovili, da je v 15 evropskih državah 50% ali več ljudi nedejavnih (Eurobarometer, 2012). Šplošno zanano je, da odsotnost gibanja negativno vpliva na zdravje našega telesa. Dandanes se ob pomanjkanju telesne dejavnosti pojavlja vedno več kronično nenalezljivih bolezni. Tako smo zopet prišli na začetek, ob bok neandertalcu, ko se moramo za ohranjanje zdravja zopet posluževati telesne dejavnosti. Namen diplomskega dela je preveriti, kakšen vpliv ima šesttedenska vadba na gibalne sposobnosti naključno izbranih nedejavnih odraslih ljudi, ter dokazati, da je potrebno zelo malo za spremembo našega življenskega sloga in zaživeti bolj zdravo. Za lažje interpretiranje in primerjavo rezultatov smo koristili dve pretekli raziskavi (Urbančič, 2013 in Štibelj, 2013), kjer so raziskovali podobne oziroma identične parametre, vendar v različnih vadbenih obdobjih. 1.1 Zdrav življenjski slog»izraz zdrav življenjski slog (ang.»wellness«) je novejši in manjkrat uporaben v vsakdanjem življenju. V literaturi se največkrat zasledi opredelitev izraza kot načina življenja, ki je usmerjen k doseganju optimalnega zdravja v vseh vidikih. Pojem»wellness«se je sicer v Sloveniji prijel, izhaja pa iz kombinacije angleških besed»well-being«(slov. dobro počutje) in»fitness«(slov. gibalna učinkovitost). V slovenščini vsebino wellnessa še najbolje opisujeta izraza zdrav življenski slog ali zdravje in dobro počutje«(pori idr., 2013, str ). Poleg tega, Pori in sod. (2013) navajajo, da zdrav življenski slog opisuje dejavnosti, ki jih človek izvaja z namenom čim boljšega počutja oziroma kvalitete življenja. Pori in sod. (2013) še dodajajo, da zdrav življenjski slog vključuje telesno dejavnost, zdravo prehranjevanje, protistresno aktivnost, vzpostavljanje in ohranjanje primernih medsebojnih odnosov, ravnovesje med delom in počitkom in podobno. Prav tako se predvideva obstoj sedmih komponent zdravega življenskega sloga. To so telesna, intelektualna, čustvena, socialna, duhovna, zaposlitvena dimenzija in dimenzija okolja (glej Sliko 1). Komponente so med seboj močno povezane in vsako neravnovesje v eni vpliva na ohranjanje ravnovesja ostalih komponent. 9

10 komponenta okolja zaposlitvena komponenta socialna komponenta WELLNESS telesna komponenta čustvena komponenta intelektualna komponenta duhovna komponenta Slika 1. Komponente življenjskega sloga (Pori idr., 2013) Na sliki 1 vidimo vseh sedem komponent zdravega življenskega sloga, ki so med seboj povezane. 1.2 Koristi redne telesne dejavnosti Zadostna telesna dejavnost je varovalni dejavnik zdravja, saj vpliva tako na telesno kot duševno zdravje in kvaliteto življenja. Različne epidemiološke študije so pokazale, da redna telesna dejavnost varuje pred večino kroničnih nenalezljivih bolezni, krepi kosti in mišice, vzdržuje psihofizične in funkcionalne sposobnosti telesa, pripomore k zmanjšanju stresa in depresije ter pomaga pri povečevanju samozavesti (Gibanje - telesno dejavni vsak dan, 2014). V povezavi z ustrezno prehrano pa telesna dejavnost varuje tudi pred prekomerno telesno težo in debelostjo. Strokovnjaki ob tem poudarjajo pomen redne telesne vadbe, saj občasna in neustrezno intenzivna telesna dejavnost v nasprotju z redno namreč prinaša tveganje, ki je večje kot pričakovani pozitivni učinek na zdravje (Gibanje - telesno dejavni vsak dan, 2014). Verjetno nobena starostna skupina ni toliko dovzetna za pozitivne učinke redne telesne vadbe kot skupina odraslih, še posebej tistih starejših od 40 let. Že dolgo je poznano, da so aerobne dejavnostii kot so hoja, tek in kolesarjenje zelo učinkovite za porabo kalorij in izboljšanje srčno-žilnega sistema (Coburn in Malek, 2013). Shepard (2009) v svoji raziskavi dokazuje, da je zmerna in redna šestmesečna vzdržljivostna vadba zadostna za povečanje aerobne kapacitete (VO 2 max) pri odraslih za približno 17%. Vadba pri višji intenzivnosti (70-80%), ki je trajala 3 mesece pa je povišala VO 2 max za skoraj 25%, še dodaja Shepard. Coburn in Malek (2013) ugotavljata, da je aerobna vadba tudi odlično sredstvo za zmanjšanje telesne teže. Poleg tega zmanjšuje tveganje za povišan krvni pritisk, nastanek diabetesa tipa 2 in debelosti. Zmanjšuje tudi tveganje nastanka srčno-žilnih bolezni, kapi, osteoporoze, 10

11 določenih tipov raka in stresa. Izboljšuje spanec, prebavo in izločanje (Coburn in Malek, 2013). 1.3 Priporočila vadbe za zdravje Svetovna zdravstvena organizacija (WHO) je leta 1946 zapisala:»zdravje ni le odsotnost bolezni, ampak stanje popolne telesne, duševne in socialne blaginje.«pori in sod. (2013) navajajo, da so strokovnjaki dosegli soglasje o obsegu in vrsti telesne dejavnosti, ki jo priporočajo za izboljšanje in ohranjane zdravja. Mednarodno strokovno mnenje podpira vsaj 150 min/teden zmerne telesne dejavnosti ali 75 min/teden visoko intenzivne dejavnosti za ohranjanje zdravja. Za krepitev zdravja pa se priporoča 300 min/teden zmerne ali 150 min/teden visoko intenzivne telesne dejavnosti. Pod zmerno intenzivne aerobne dejavnosti se uvrščajo hitra hoja, počasen tek jogging, počasno kolesarjenje, počasno plavanje, dviganje lahkih uteži, joga in podobno. Pori in sod. (2013) priporočajo aerobne ritmične dejavnosti, ki zahtevajo uporabo velikih mišičnih skupin, ki lahko potekajo kontinuirano (hoja, tek plavanje, kolesarjenje, planinarjenje in podobno). Te dejavnosti lahko potekajo dovolj dolgo, da povzročijo izboljšanje funkcionalnih sposobnosti srčno-žilnega in dihalnega sistema (aerobnih sposobnosti/vzdržljivosti). Dejavnosti, ki zahtevajo kratkotrajne in hitre gibe, ne povzročijo značilnega izboljšanja funkcionalnih sposobnosti, zato je manj priporočljivo izvajanje takih dejavnosti pri nedejavnih in starejših osebah, če ne gre za določeno dejavnost, ki jo posameznik izvaja redno skozi daljše časovno obdobje. Strojnik (2012) navaja, da se največja mišična sila s stranjem zmanjšuje. Do 40. leta starosti se nivo največje sile ohranja, nato pa se začne počasi zmanjševati. S staranjem postaja nazadovanje vedno hitrejše, vendar pa posamezne mišične skupine ne izgubljajo moči z enakim tempom, saj se sila mišic nog zmanjša bolj kot sila mišic rok in ramenskega obroča (Strojnik, 2012). Novejša stališča vsebujejo priporočila o vključevanju vadbe moči, kjer naj bi bilo breme tolikšno, da lahko določeno vajo izvedemo v ponovitvah. Pori in sod. (2013) navajajo, da vadba moči sicer ne prinaša opaznega povečanja aerobnih sposobnosti, vendar pa povečuje mišično moč, mišično vzdržljivost, nemastno telesno maso in stimulira gradnjo kosti. To potrjujejo tudi številne raziskave, ki kažejo na to, da je zmanjšanje mišične moči tesno povezano z slabšanjem kvalitete življenja (Strojnik, 2012). Pori in sod. (2013) opozarjajo, da ne smemo pozabiti na raztezne gimnastične vaje, s katerimi se vpliva na razvoj gibljivosti. Te vaje lahko vključimo tako v pripravljalni del vadbe z namenom ogrevanja, kot tudi v zaključni del z namenom sprostitve po vadbi. Dobra gibljivost se odraža v boljši gibalni učinkovitosti, pomembno vlogo pa igra tudi kot preventiva pred poškodbami. Pri začetku vadbe je potrebno upoštevati štiri pravila vadbe - FITT (Mišigoj Durakovič, 2003): F (Frequency) pogostost - število vadbenih enot na teden I (Intensity) intenzivnost - količina energije, ko jo posameznik vlaga oziroma potroši pri posamezni vaji, vadbeni sekvenci ali v celi vadbeni enoti T (Time) čas - dolžina vadbene enote T (Type) tip - izbor dejavnosti, ki jih izvajamo v vadbeni enoti 11

12 ACSM smernice iz leta 2010 navajajo, da je priporočljivo izvajati 2-5 vadbenih enot na teden pri čemer naj posamezna vadbena enota traja od minut. Intenzivnost naj bo med 60-90% maksimalnega srčnega utripa, vendar splošno priporočajo intenzivnost vadbe pri 75% maksimalnega srčnega utripa (ACSM, 2010). Coburn in Malek (2013) poudarjata, da je intenzivnost napora včasih težko določiti, v kolikor ne uporabljamo ure ter merilca srčnega utripa. V tem primeru nam lahko pri določanju intenzivnosti pomaga tako imenovani»pogovorni test«. Odrasli, ki se med izvajanjem telesne dejavnosti lahko pogovarjajo in pri tem izgovarjajo kratke do srednje dolge stavke, po vsej verjetnosti vadijo na pravšnji stopnji intenzivnosti. Če pa jim lahek pogovor predstavlja težavo, vadijo na previsoki stopnji intenzivnosti (Coburn in Malek, 2013). 1.4 Telesna dejavnost odraslih Slovencev Sila (2010) navaja, da se je v zadnjih letih delež Slovencev, ki se ukvarjajo s telesno dejavnostjo, povečal. Rezultat je verjetno posledica vse boljše ozaveščenosti o pomembnosti redne telesne dejavnosti in njenega pozitivnega učinka na telo. Zadnji podatki iz leta 2008 kažejo, da se 63,9% odraslih Slovencev občasno ali redno ukvarja s telesno dejavnostjo, 36,1% pa je nedejavnih. Po rezultatih raziskave Eurobarometer iz leta 2011, je delež Slovencev, ki se občasno ali redno ukvarjajo s telesno dejavnostjo nekoliko nižji od deleža dejavnih v športno najbolj razvitih severnih evropskih državah. Slovenci smo na šestem mestu po deležu športno dejavnih vsaj enkrat tedensko. Največ telesno nedejavnih ljudi je v mediteranskih, najmanj pa v nordijskih državah. Zaskrbljujoč je podatek, da je v 15 državah članicah EU več kot 50% nedejavnega prebivalstva. Sila (2010) ugotavlja, da je v Sloveniji opazno upadanje telesne dejavnosti s starostjo, predvsem na račun upadanja občasne dejavnost. Redna športna dejavnost iz prvega (do 25 let) v drugi starosti razred (do 34 let) močno pade, potem pa se ohranja na približno enaki ravni. V starostnem razredu od 55 do 64 let je zabeležen drugi najvišji odstotek redno telesno dejavnih. Očitno prav za to starostno skupino pomeni redna dejavnost sestavni del vsakdana, ki pomaga pri bolj kakovostnem preživljanju tretjega življenjskega obdobja. Sila (2010) še navaja, da so bile včasih ženske telesno manj dejavne kot moški. Danes pa ni več statistično značilnih razlik med ženskami in moškimi, ko govorimo o pogostosti ukvarjanja z telesno dejavnostjo. V današnjem načinu življenja in dela si je odgovorna in zaposlena ženska, pripravljena vzeti čas in ga porabiti športno dejavnost. Seznam športnorekreativnih dejavnosti, s katerimi se ukvarjajo odrasli Slovenci, je dolg in raznolik. Zadnji podatki kažejo, da je hoja še vedno najbolj popularna oblika športne rekreacije, saj se z njo najraje ukvarja kar 58% odraslih Slovencev. Hoji sledita plavanje in kolesarjenje, med pogostejše športnorekreativne dejavnosti pa spadajo še alpsko smučanje, planinstvo, gorništvo in tek (Pori in Sila, 2010). Ljudje se vedno več ukvarjajo s športno rekreacijo, vendar predvsem z neorganizirano vadbo. Pori in sod. (2013) vidijo vzroke v tem, da je tovrstna vadba cenejša, da imajo ljudje dovolj znanja za samostojno vadbo ali pa, da obstoječa ponudba programov športne rekreacije ni dovolj atraktivna. Rešitev bi lahko bila v večjem financiranju države za programe športne rekreacije in s tem porast deleža organizirano dejavnih ljudi. Prav organizirana športna vadba 12

13 je namreč z vidika strokovnjakov najbolj cenjena in zaželena, hkrati pa pri neoraganiziranih vadbah prihaja do poškodb, ki so posledica nepravilnega prostopa k vadbi. 1.5 Cilji in hipoteze Z raziskavo želimo ugotoviti v kolikšni meri šesttedenska, organizirana in redna vadba vpliva na izboljšanje nekaterih gibalnih sposobnosti (gibljivost, ravnotežje, moč) ter aerobne sposobnosti odraslih, telesno nedejavnih ljudi, starejših od 30 let. Vadbo bomo izvedli po posebej prilagojenem vadbenem programu za telesno nedejavne ljudi Cilji C1: Ugotoviti učinek šesttedenske vadbe na razvoj gibljivosti. C2: Ugotoviti učinek šesttedenske vadbe na razvoj ravnotežja. C3: Ugotoviti učinek šesttedenske vadbe na razvoj moči. C4: Ugotoviti učinek šesttedenske vadbe na razvoj aerobnih sposobnosti Hipoteze H1: Vadba po programu Zdrava vadba ABC program B pozitivno vpliva na razvoj gibljivosti. H2: Vadba po programu Zdrava vadba ABC program B pozitivno vpliva na razvoj ravnotežja. H3: Vadba po programu Zdrava vadba ABC program B pozitivno vpliva na razvoj moči. H4: Vadba po programu Zdrava vadba ABC program B pozitivno vpliva na razvoj aerobnih sposobnostih. 13

14 2 METODE DELA 2.1 Preizkušanci Vzorec preizkušancev je sestavljal 23 naključnih, telesno nedeljavnih, obiskovalcev ŠUS Eurofitnessa, ki so bili stari od let. 13 preizkušancev je sestavljalo eksperimentalno skupino, 10 pa kontrolno. V eksperimentalni skupini je bilo 11 žensk in 2 moška, v kontrolni pa 8 žensk in 2 moška. Eksperimentalna skupina je izvajala program vadbe dvakrat tedensko (ponedeljek in četrtek) po 60 min, kontrolna pa je izvajala samostojno vadbo v fitnesu dvakrat tedensko. 2.2 Pripomočki Vadbo smo vodili s pomočjo zastavljenega več mesečnega programa za starostnike in telesno nedejavno populacijo starejšo od 18 let - zdrava vadba ABC program B, avtorjev Pori idr., (2012). Za testiranje smo uporabili sklop testov UKK, ki omogočajo ugotavljanje stanja telesne pripravljenosti in sicer sestave telesa, motorične pripravljenosti, mišično-skeletne pripravljenosti in kardio-respiratorne pripravljenosti (Jakovljevič in Kacin, 2011). Za potrebe izvajanja vadbe smo uporabljali telovadnico ŠUS Eurofitnesa, letvenike, blazine, elastike, ročke, palice in manjše ter velike žoge Zdrava vadba ABC Zdrava vadba ABC je bila izdelana v okviru Zdravega društva.»zdravo društvo je nacionalni projekt Športne unije Slovenije za spodbujanje zdravega življenskega sloga. Vodilo projekta je ohranjati in krepiti zdravje s telesno dejavnostjo in zdravim načinom življenja.«(pori, Pori, Jakovljević in Šćepanović, 2012, str. 10). Program Zdrava vadba ABC predstavlja večmesečni program telesne vadbe. Gre za program vadbe, ki je zasnovan v treh težavnostnih stopnjah A, B in C stopnji (glej Sliko 2), preko katere lahko spodbudimo športno nedejavne ljudi, da na sistematičen, organiziran in voden način varno dvignejo raven telesne pripravljenosti in jim pomagamo na poti do redne športne dejavnosti. Program je namenjen tudi tistim, ki se po raznih travmatičnih dogodkih (poškodbe, nesreče, bolezni) vračajo v športne programe in jim ta program lahko služi kot obnovitev osnovne telesne pripravljenosti (Pori idr., 2012). 14

15 UKK testiranje Določitev vadbenih obdobij A 6 tednov B 6 tednov C 6 tednov Slika 2. Struktura programa Zdrava vadba ABC (Pori idr., 2012) Legenda okrajšav: VE - vadbena enota Sliki 2 prikazuje določitev vadbenih obdobij po prvotnem UKK testiranju in trajanje posameznih vadbenih obdobij A, B in C. Z vadečimi smo opravili celoten program A, B in C, v raziskavi pa smo se osredotočili zgolj na program B. Program B smo izvajali 6 tednov, vsak torek in četrtek popoldan. Zasnovan je bil v dveh sklopih in sicer B1 (1-3 teden) in B2 (4-6 teden) (glej Tabele 1, 2 in 3). Tabela1 (Pori idr., 2012) A+B+C (18 tednov x 2VE) = 36 VE B+C (12 tednov x 2VE) = 24 VE C (6 tednov x 2 VE) = 12 VE Struktura vadbenih enot vadbenega obdobja B1 in B2 1. do 3. teden VO B1 1 VE 2 VE 1. teden PD 2 min hitra hoja 20s počasen tek/1 min hoja (3x) DGV 2 min hitra hoja 20s počasen tek/1 min hoja (3x) DGV GD MOČ 1 TEDEN MOČ 1 TEDEN ZD 20s počasen tek/1 min hoja (5x) SGV 20s počasen tek/1 min hoja (5x) SGV 2. teden PD 2 min hitra hoja 20s počasen tek/30s hoja (5x) DGV 3. teden PD 2 min hitra hoja 40s počasen tek/1 min hoja (3x) DGV 15 2 min hitra hoja 20s počasen tek/30s hoja (5x) DGV GD MOČ 2 TEDEN MOČ 2 TEDEN ZD 20s počasen tek/30s hoja (5x) SGV 20s počasen tek/30s hoja (5x) SGV 2 min hitra hoja 40s počasen tek/1 min hoja (3x) DGV

16 GD MOČ 3 TEDEN MOČ 3 TEDEN ZD 40s počasen tek/1 min hoja (3x) SGV 40s počasen tek/1 min hoja (3x) SGV 4 do 6. teden VO B2 1 VE 2 VE 4. teden PD 2 min hitra hoja 40s počasen tek/30s hoja (5x) DGV 2 min hitra hoja 40s počasen tek/30s hoja (5x) DGV GD MOČ 4 TEDEN MOČ 4 TEDEN ZD 40s počasen tek/30s hoja (5x) SGV 40s počasen tek/30s hoja (5x) SGV 5. teden PD 2 min hitra hoja 1 min počasen tek/1 min hoja (3x) DGV 2 min hitra hoja 1 min počasen tek/1 min hoja (3x) DGV GD MOČ 5 TEDEN MOČ 5 TEDEN ZD 1 min počasen tek/1 min hoja (2x) SGV 1 min počasen tek/1 min hoja (2x) SGV 6. teden PD 1 min počasen tek/30s hoja (3x) DGV 1 min počasen tek/30s hoja (3x) DGV GD MOČ 6 TEDEN MOČ 6 TEDEN ZD 1 min počasen tek/30s hoja (4x) SGV 1 min počasen tek/30s hoja (4x) SGV Legenda okrajšav: VO vadbeno obdobje, VE vadbena enota, PD pripravljani del, GD glavni del, ZD zaključni del, DGV dinamične gimnastične vaje, SGV statične gimnastične vaje, min minut, s sekund Tabela 1 prikazuje strukturo vadbene enote po posameznih tednih. Vsako vadbeno enoto sestavlja pripravljalni, glavni in zaključni del. Tabela 2 (Pori idr., 2012) Izbor in zaporedje vaj moči vadbenga obdobja B1 in B2 VO B1 1. do 3. teden NAZIV VAJE FUNKCIJSKI GIB 1 Opora sedno zadaj ali sed na stolu Mišice medeničnega dna 2 Sklece ob steni (prilagajanje naklona) Horizontalini primik ramen 3 Iztegi trupa s palico (v polčepu, predklon, prijem palice Izteg trupa na hrbtu) 4 Potegi elastike iz predročenja v zaročenje skrčno (v sedu Horizontalni odmik ramen na klopi) Upogibi prsnega dela trupa (v leži na hrbtu, skrčno z L Upogib trupa 5 (D), dlani pod ledvenim delom trupa, komolci dvignjeni) 6 Počepi z elastiko (v stoji razkoračno) Izteg kolka, kolena 7 Dvigi rok iz priročenja preko odročenja v vzročenje z Odmik/upogib ramen elastiko (v stoji razkoračno) 8 Dvigi nog (v leži na L (D) boku, glava na vzročeni L (D) Stranski upogib in rotacija 16

17 roki, opora z D (L) roko na podlago) trupa 9 Potegi elastike iz vzročenja v odročenje skrčeno (v sedu Primik ramen na klopi) 10 Opora sedno zadaj ali se na stolu Mišice medeničnega dna VO B2 4. do 6. teden NAZIV VAJE FUNKCIJSKI GIB 1 Opora klečno spredaj na podlahteh (čelo na rokah) Mišice medeničnega dna 2 Sklece v opori klečno spredaj (kot v kolku 90 ) Horizontalini primik ramen 3 Iztegi trupa z ročkami (v polčepu, predklon, prijem ročk Izteg trupa v predročenju gor) 4 Veslanje potegi ročk iz predročenja v zaročenje skrčno Horizontalni odmik ramen (v stoji razkoračno, predklon) 5 Upogibi prsnega dela trupa (v leži na hrbtu, skrčno z L Upogib trupa (D), palci na bradi 6 Počepi z izmeničnimi odmiki kolka ( v stoji razkoračno) Izteg kolka, kolena 7 Izmenični dvig ročk iz priročenja v vzročenje (v sedu Odmik/upogib ramen prednožno na žogi) 8 Hkratni dvig D (L) noge in D (L) roke (v bočni opori na Stranski upogib in rotacija L(D) podlahti in L(D) kolenu, predročenje z D (L) trupa 9 Potegi elastike z D (L) roko iz vzročenja v priročenje (v Primik ramen leži na L (D) boku) 10 Opora klečno spredaj na podlahteh (čelo na rokah) Mišice medeničnega dna Legenda okrajšav: VO vadbeno obdobje, VE vadbena enota, PD pripravljani del, GD glavni del, ZD zaključni del, DGV dinamične gimnastične vaje, SGV statične gimnastične vaje, min minut, s sekund Tabela 2 prikazuje izbor in zaporedje vaj moči, poleg tega pa so v tabeli vidni tudi opisi posamenih vaj in fukncijski gibi. Tabela 3 (Pori idr., 2012) Obremenitev pri vajah moči vadbenega obdobja B1 in B2 VO B1 1. do 3. teden število ponovitev, čas trajanja/ število serij/ dolžina odmora Naziv vaje 1. teden 2. teden 3. teden 1 Opora sedno zadaj ali sed na stolu 6-8s/5/10s 6-8s/5/10s 6-8s/5/10s 2 Sklece ob steni (prilagajanje 8-10x/1/30-60s 6-8x/2/30-60s 8-10x/2/30-60s naklona) 3 Iztegi trupa s palico (v polčepu, 8-10x/1/30-60s 6-8x/2/30-60s 8-10x/2/30-60s predklon, prijem palice na hrbtu) 4 Potegi elastike iz predročenja v 8-10x/1/30-60s 6-8x/2/30-60s 8-10x/2/30-60s zaročenje skrčno (v sedu na klopi) 5 Upogibi prsnega dela trupa (v leži na hrbtu, skrčno z L (D), dlani pod ledvenim delom trupa, komolci dvignjeni) 8-10x/1/30-60s 6-8x/2/30-60s 8-10x/2/30-60s 6 Počepi z elastiko (v stoji 8-10x/1/30-60s 6-8x/2/30-60s 8-10x/2/30-60s 17

18 razkoračno) 7 Dvigi rok iz priročenja preko 8-10x/1/30-60s 6-8x/2/30-60s 8-10x/2/30-60s odročenja v vzročenje z elastiko (v stoji razkoračno) 8 Dvigi nog (v leži na L (D) boku, 8-10x/1/30-60s 6-8x/2/30-60s 8-10x/2/30-60s glava na vzročeni L (D) roki, opora z D (L) roko na podlago) 9 Potegi elastike in vzročenja v odročenje skrčeno (v sedu na klopi) 8-10x/1/30-60s 6-8x/2/30-60s 8-10x/2/30-60s 10 Opora sedno zadaj ali se na stolu 6-8s+3x/3/10s 6-8s+3x/3/10s 6-8s+3x/3/10s VO B2 4. do 6. teden število ponovitev, čas trajanja/ število serij/ dolžina odmora Naziv vaje 1. teden 2. teden 3. teden 1 Opora klečno spredaj na podlahteh (čelo na rokah) 6-8s/5/10s 6-8s/5/10s 6-8s/5/10s 2 Sklece v opori klečno spredaj (kot 8-10x/1/30-60s 6-8x/2/30-60s 8-10x/2/30-60s v kolku 90 ) 3 Iztegi trupa z ročkami (v polčepu, 8-10x/1/30-60s 6-8x/2/30-60s 8-10x/2/30-60s predklon, prijem ročk v predročenju gor) 4 Veslanje potegi ročk iz 8-10x/1/30-60s 6-8x/2/30-60s 8-10x/2/30-60s predročenja v zaročenje skrčno (v stoji razkoračno, predklon) 5 Upogibi prsnega dela trupa (v leži na hrbtu, skrčno z L (D), palci na bradi 8-10x/1/30-60s 6-8x/2/30-60s 8-10x/2/30-60s 6 Počepi z izmeničnimi odmiki 8-10x/1/30-60s 6-8x/2/30-60s 8-10x/2/30-60s kolka ( v stoji razkoračno) 7 Izmenični dvig ročk iz priročenja v 8-10x/1/30-60s 6-8x/2/30-60s 8-10x/2/30-60s vzročenje (v sedu prednožno na žogi) 8 Hkratni dvig D (L) noge in D (L) roke (v bočni opori na L(D) 8-10x/1/30-60s 6-8x/2/30-60s 8-10x/2/30-60s podlahti in L(D) kolenu, predročenje z D (L) 9 Potegi elastike z D (L) roko iz vzročenja v priročenje (v leži na L (D) boku) 8-10x/1/30-60s 6-8x/2/30-60s 8-10x/2/30-60s 10 Opora klečno spredaj na podlahteh (čelo na rokah) 6-8s+3x/3/10s 6-8s+3x/3/10s 6-8s+3x/3/10s Legenda okrajšav: VO vadbeno obdobje, min minut, s sekund, D desna stran ali okončina, L leva stran ali okončina Tabela 3 natačno prikazuje število ponovitev, čas trajanja, število serij in dolžin odmora pri vajah v posameznem vadbenem obodbju. 18

19 2.2.2 Opis testov UKK (Jakovljević in Kacin, 2011) 1. Motorična pripravljenost nadzor nad držo (ravnotežje) TEST 1: Test stoje na eni nogi merimo učinkovitost nadzora nad držo pri zmanjšani podporni ploskvi v mirujočem položaju. Preiskovanec ima na voljo dva poskusa, v kolikor v prvem ne zadrži položaja 60s. TEST 2: Tandemska hoja vzvratno merimo učinkovitost nadzora nad držo med premikanjem, pri zmanjšani podporni ploskvi in pomanjkljivim vidnim naadzorom. Preiskovanec ima na vojo 3 poiskuse, pri čemer mora prehoditi šest metersko razdaljo nazaj, v ravni črti, kar se da hitro in brez napak. TEST 3: Stoja na ozki letvi merimo učinkovitost nadzora nad držo pri močno zmanjšani podporni ploskvi. Preiskovanec ima na razpolago en poskus, ki traja 60s, pri čemer se izid izrazi s številom dotikov tal z nasprotnim stopalom. 2. Mišično-skeletna pripravljenost gibljivost TEST 1: Gibljivost vratu in ramenskega obroča merimo grobo oceno aktivne gibljivosti ramen in vratu. Preiskovanec je naslonjen na steno z zadnjico in hrbtom, stopala ima oddaljena od stene za 1,5 dolžine svojega stopala. V tem položaju poskuša iztegnjena zgornja uda, kar se da, približati steni. TEST 2: Nagib trupa v stran merimo obseg gibljivosti prsno-ledvene hrbtenice pri lateralni fleksiji. Preiskovanec stoji naslonjen na steno, s stopali narazen za 15 cm in opravi odklon na levo in desno stran. Med odklonom, ko preiskovanec drsi s hrbtom po steni, morajo biti cela stopala v stiku z tlemi. TEST 3: Raztegljivost zadnjih mišic stegna merimo raztegljivost zadnjih mišic stegna pri aktivni ekstenziji kolena. Preiskovanec se uleže na hrbet, pri čemer ima na testirani strani, kolk in koleno v fleksiji za 90. Ko je pravilno nameščen inklinometer, preiskovanec iztegne koleno, kolikor lahko. 3. Mišično-skeletna pripravljenost mišična zmogljivost (moč) TEST 1: Zmogljivost prijema merimo maksimalno silo, ki jo razvijejo mišice med eno izometrično kontrakcijo v približno 5 sekundah. TEST 2: Skok v višino merimo moč ekstenzorjev kolena. Preiskovanec stoji tik ob steni pod merilno desko in dvigne iztegnjeno roko navpično navzgor, tako da se dotakne deske. Nato v 2 poskusih skoči čim višje in se pri tem s konico srednjega prsta dotakne merilne deske. TEST 3: Upogib trupa merimo dinamično zmogljivost trebušnih mišič in upogibalk kolčnega sklepa. Preiskovanec leži na hrbtu s skrčenimi koleni za 90. Nato opravi prvih 5 upogibov s stegnjenimi zgornimi rokami, ki počivajo na stegnih. Drugih 5 upogibov napravi z zgornjimi udi prekrižanimi čez prsni koš, pri čemer se mora s komolci dotakniti sredine stegna. Tretjih 5 upogibov pa napravi z zgornjimi udi za vratom, pri čemer se mora s komolci dotakniti sredine stegna. TEST 4: Počep v koraku (z naraščujočo obremenitvijo) merimo moč mišič iztegovalk kolena in kolka. Preiskovanec napravi kratek korak z eno nogo naprej na blazino. V tem položaju počepne tako nizko, da se z nasprotnim kolenom dotakne blazine in se dvigne nazaj v začetni položaj. Počep ponovi še z drugo nogo. Testiranje 19

20 izvajamo s postopno naraščajočo obremenitvijo, ki jo dosežemo s pomočjo obtežilnega jopiča. TEST 5: Sklece z dotikom dlani merimo vzdržljivost mišic ekstenzorjev zgornjih udov in zmogljivost stabilizatorjev trupa. Preiskovanec leži s trebuhom na blazini, roke ima ob telesu. Sklek začne z ploskom dlani za hrbtom, nato izvede popoln sklek z vzravnanim trupom in nogami in se v končnem položaju z eno roko dotakne hrbtišča druge roke, na katero je oprt. Sklek se zaključi, ko se preiskovanec vrne v ležeči položaj. TEST 6: Izteg trupa merimo vzdržljivost mišic ekstenzorjev trupa pri zadrževanju izometrične kontrakcije. Preiskovanec dvigne trup od podlage v zravnanem horizontalnem položaju in zadrži. V položaju naj vztraja čim dlje, vendar ne več kot 4 minute. 4. Kardio-respiratorna pripravljenost aerobna zmogljivost TEST 1: Queens College test stopanja merimo aerobno zmogljivost. Preiskovanec stoji pred pručko, visoko 41,3 cm in začne stopati dor in dol z določeno kadenco, ki jo nadzorujemo z metronomom. Stopanje traja 3 minute, meri pa se frekvenca srčnega utripa od pete do dvajsete sekunde po prenehanju stopanja. 2.3 Postopek Podatke smo pridobili pri merjenju odraslih in telesno nedejavnih članov ŠUS Eurofitnesa v Ljubljani, kjer smo izvajali vadbo in tudi vsa testiranja. Kandidati so izpolnili vprašalnik o zdravstvenem stanju, telesni pripravljenosti in telesnih dejavnostih, na podlagi katerega smo v vzorec izbrali samo tiste, ki se v obdobju zadnjih pet let niso ukvrjali z nikakršno obliko športa oziroma športne rekreacije. Vzorec je tako sestavljal 23 vadečih (13 eksperimentalna in 10 kontrolna skupina), ki smo jih predhodno seznanili z namenom in ciljem raziskave. Najprej smo z eksperimentalno skupino opravili program vadbe A, nakar je sledilo prvo UKK testiranje, kjer smo testirali obe skupini. Nato je sledila šesttedenska vadba programa B, dvakrat tedensko. Po končani vadbi pa smo zopet opravili testiranje Pregled poteka raziskave V zadnjem tednu januarja 2013 smo vsem preizkušancem predstavili koncept programa zdrave vadbe ABC. Prav tako pa smo jih tudi seznanili z namenom in ciljem raziskave. V prvem tednu februarja 2013 smo začeli z eksperimentalno skupino najprej izvajati program vadbe A. Po končanem programu smo izvedli prvo UKK testiranje. Nato smo v torek začeli z izvajanjem vadbe, šettedenskega programa B, ki smo jo zaključili v četrtek Dva dni pozneje pa smo opravili zaključno testiranje UKK. Sledila je obdelava dobljenih podatkov in interpretacija rezultatov. Ker smo vsakega izmed udeležencev testirali dvakrat (pred začetkom šesttedenske vadbe in po končani šesttedenski vadbi), smo uporabili test dvojic (angl. paired sample t-test) (Field, 2009). Analizo smo izvedli s pomočjo programskega paketa SPSS (IBM, 2012). Rezultati so prikazani za vsak sklop testov UKK posebej. 20

21 3 REZULTATI V nadaljevanju za vsakega izmed sklopov testov UKK predstavlamo ugotovitve o uspešnosti šesttedenske vadbe in sicer za vsako izmed testiranih vaj posebej. Pri vsaki vaji smo preverili tudi vpliv pri kontrolni skupini. 3.1 Motorična pripravljenost ravnotežje Test stoje na eni nogi Na podlagi 13 sodelujočih ugotovlajamo, da se je po vadbi ABC povprečno trajanje stoje statistično značilno izboljšalo pri točni stopnji značilnosti P je 0,042. V kontrolni skupini ni prišlo do statistično značilne spremembe. Povprečno trajanje stoje pred vadbo 49,7 Povprečno trajanje stoje po vadbi 50,8 t = -1,885 df = 12 P (enostranski) = 0, Tandemska hoja vzvratno Na podlagi 13 sodelujočih ugotavljamo, da se je po vadbi ABC povprečno trajanje hoje statistično značilno izboljšalo pri točni stopnji značilnosti P je 0,019. V kontrolni skupini ni prišlo do statistično značilne spremembe. Povprečno trajanje hoje pred vadbo 20,6 Povprečni trajanje hoje po vadbi 19,5 t = 2,346 df = 12 P (enostranski) = 0, Stoja na ozki letvi Na podlagi 13 sodelujočih ugotavljamo, da se je po vadbi ABC povprečno št. dotikov statistično značilno izboljšalo pri točni stopnji značilnosti P je 0,014. V kontrolni skupini ni prišlo do statistično značilne spremembe. Povprečno št. dotikov pred vadbo 7,0 Povprečno št. dotikov po vadbi 5,9 t = 2,501 df = 12 P (enostranski) = 0, Mišično-skeletna pripravljenost gibljivost Gibljivost vratu in ramenskega obroča 21

22 Na podlagi 13 sodelujočih ne moremo trditi, da bi se gibljivost vratu in ramenskega obroča izboljšala. V kontrolni skupini enako ni prišlo do statistično značilne spremembe. Povprečna gibljivost pred vadbo 8,3 Povprečna gibljivost po vadbi 8,5 t = -1,00 df = 12 P (enostranski) = 0, Nagib trupa v stran Na podlagi 13 sodelujočih ne moremo trditi, da bi se nagib trupa izboljšal. V kontrolni skupini se je nagib trupa statistično izboljšal (P=0,007). Povprečni nagib pred vadbo 20,4 Povprečni nagib po vadbi 20,5 t = -1,230 df = 12 P (enostranski) = 0, Raztegljivost zadnjih mišic stegna Na podlagi 13 sodelujočih ne moremo trditi, da bi se raztegljivost stegenskih mišic izboljšala. V kontrolni skupini enako ni prišlo do statistično značilne spremembe. Povprečni razteg pred vadbo 71,7 Povprečni razteg po vadbi 72,0 t = -0,439 df = 12 P (enostranski) = 0, Mišično-skeletna pripravljenost moč Zmogljivost prijema Na podlagi 13 sodelujočih ugotavljamo, da se je po vadbi ABC povprečni prijem statistično značilno izboljšal pri točni stopnji značilnosti P je 0,046. V kontrolni skupini ni prišlo do statistično značilne spremembe. Povprečni prijem pred vadbo 66,0 Povprečni prijem po vadbi 67,6 t = -1,829 df = 12 P (enostranski) = 0, Skok v višino Na podlagi 13 sodelujočih ugotavljamo, da se je po vadbi ABC povprečni skok statistično značilno izboljšal pri točni stopnji značilnosti P je 0,007. V kontrolni skupini ni prišlo do statistično značilne spremembe. 22

23 Povprečni skok pred vadbo 25,6 Povprečni skok po vadbi 27,0 t = -2,897 df = 12 P (enostranski) = 0, Upogib trupa Na podlagi 13 sodelujočih ugotavljamo, da se je po vadbi ABC povprečni upogib statistično značilno izboljšal pri točni stopnji značilnosti P je 0,006. V kontrolni skupini ni prišlo do statistično značilne spremembe. Povprečni upogib pred vadbo 17,7 Povprečni upogib po vadbi 20,2 t = -2,954 df = 12 P (enostranski) = 0, Počep v koraku (z naraščajočo obremenitvijo) Na podlagi 13 sodelujočih ugotavljamo, da se je po vadbi ABC povprečni počep statistično značilno izboljšal pri točni stopnji značilnosti P je 0,003. V kontrolni skupini ni prišlo do statistično značilne spremembe. Povprečni počep pred vadbo 8,7 Povprečni počep po vadbi 9,5 t = -3,333 df = 12 P (enostranski) = 0, Sklece z dotikom dlani Na podlagi 13 sodelujočih ugotavljamo, da se je po vadbi ABC povprečno število sklec statistično značilno izboljšalo pri točni stopnji značilnosti P je 0,007. V kontrolni skupini ni prišlo do statistično značilne spremembe. Povprečno št. sklc pred vadbo 9,5 Povprečno št. sklec po vadbi 10,7 t = -2,843 df = 12 P (enostranski) = 0, Izteg trupa Na podlagi 13 sodelujočih ugotavljamo, da se je po vadbi ABC povprečni izteg statistično značilno izboljšal pri točni stopnji značilnosti P je 0,008. V kontrolni skupini ni prišlo do statistično značilne spremembe. 23

24 Povprečni izteg pred vadbo 101,2 Povprečni izteg po vadbi 108,2 t = -2,791 df = 12 P (enostranski) = 0, Kardio-respiratorna pripravljenost aerobna zmogljivost Queens College test stopanja Na podlagi 13 sodelujočih ugotavljamo, da se je po vadbi ABC povprečni utrip statistično značilno izboljšal pri točni stopnji značilnosti P je 0,038. V kontrolni skupini ni prišlo do statistično značilne spremembe. Povprečni utrip pred vadbo 160,8 Povprečni utrip po vadbi 157,4 t = 1,939 df = 12 P (enostranski) = 0,038 24

25 4 RAZPRAVA Z raziskavo smo želeli preveriti kakšen učinek ima šesttedenski sistematično zastavljen program Zdrava vadba ABC B program na gibalne in aerobne sposobnosti odraslih, telesno nedejavnih ljudi. Eksperimentalno skupino je sestavljalo 13 merjencev z povprečno starostjo 41,6 ± 20 let, povprečno telesno višino 168,5 ± 19,5 cm in povprečno telesno težo 71 ± 35 kg. Kontrolno skupino pa je stavljalo 10 merjencev z povprečno starostjo 43,1 ± 10,1 let, povprečno telesno višino 169,5 ± 9,5 cm in povprečno telesno težo 69,5 ± 20,3 kg. Številne pretekle študije so že pokazale, da redna telesna vadba upočasnuje učinek telesne nezmogljivosti povezane z staranjem, hkrati pa izboljšuje gibalne sposobnosti kot sta moč in ravnotežje, pozitivni učinki pa so vidni tudi pri aerobnih sposobnostih (Barry in Carson, 2004, v Coburn in Malek, 2013). V naši raziskavi so bile opažene statistično značilne spremembe med prvim in drugim testiranjem eksperimentalne skupine. V nadaljevanju bomo zaradi boljše preglednosti, o posameznih gibalnih sposobnostih razpravljali ločeno. 4.1 Ravnotežje»Ravnotežje je sposobnost hitrega oblikovanja kompenzacijskih gibov, ki so potrebni, za vračanje telesa v ravnotežni položaj, kadar je le-ta porušen. Vložena sila, ki je za to potrebna, mora biti sorazmerna sili, ki izzove odklone telesa v stabilnem položaju, drugače se ravnotežni položaj poruši v nasprotno stran«(pistotnik, 2011, str. 112). Rezultati v naši raziskavi kažejo na izboljšanje pri vseh treh testih ravnotežja. Pri testu stoja na eni nogi, je v primerjavi z prvim testiranjem opazno 2,2% izboljšanje (p=0,042), 5,3% izboljšanje (p=0,019) je pri testu tandemska hoja vzvratno, največje izboljšanje pa se je pokazalo pri stoji na ozki letvi in to kar za 15,7% (p=0,014). V kontrolni skupini ni prišlo do statistično značilnih sprememb pri nobenem testu ravnotežja. Iz dobljenih rezultatov lahko predvidevamo, da zdrava vadba ABC program B vsebuje več zahtevnejših krepilnih vaj, ki so bolj pogojene z ravnotežjem (npr. počep z izmenični odmiki kolka in podobno). Vadba ravnotežja in dobra kontrola telesa je še toliko bolj pomemba pri starejših osebah, saj je, kot ugotavljata Coburn in Malek (2013) upadanje ravnotežja, poleg zmanjšanja mišične moči, eden glavnih razlogov za padce pri starejših osebah. V raziskavi, kjer so merili učinke zadrave vadbe ABC program A, so izmerili pozitivne učinke samo pri testu tandemska hoja vzvratno, pri ostalih testih pa ni bilo opaznega statistično pomembnega napredka (Urbančič, 2013). Za potrditev naših rezultatov se lahko opremo tudi na raziskavo Rugel in Uršič (2006), kjer so izmerili statistično pomembno izboljšanje ravnotežja pri oskrbovalcih doma starejših občanov po dvanajst tedenski vadbi. Delno izboljšanje ravnotežja pa je po le šesttedenski vadbi v svoji raziskavi ugotovila tudi Verbole (2013). 25

26 4.2 Gibljivost»Gibljivost je sposobnost izvedbe gibov z veliko amplitudo«(ušaj, 1997, str. 108). Pri naši raziskavi smo za preverjanje uporabljali 3 teste gibljivosti. Pri vseh testih je prišlo do minimalnih pozitivnih sprememb, test gibljivosti vratu in ramenskega obroča (p=0,168), test nagiba trupa v stran (p=0,121) in test raztegljivosti zadnjih mišic stegna (p=0.335), zaradi česar ne moremo trditi, da je prišlo do statistično značilnega izboljšanja. Tudi pri kontrolni skupini ni prišlo do statistično pomembnih sprememb. Kot ugotavlja Urbančič (2013) v svoji raziskavi, kjer so prišli do podobnih rezultatov, vadba ABC ne vpliva na povečevanje gibljivosti ampak zgolj na ohranjanje le te, saj se izvaja raztezne gimnastične vaje le v ogrevalnem in zaključenm delu. Za izboljšanje gibljivosti je potrebno izvajati raztezne gimnastične vaje (statično razteznaje, PNF metoda in podobno), po predhodnem ogrevanju, 2-4 krat tedensko od minut (Coburn in Malek, 2013). Tudi Štibelj (2013) v svoji raziskavi poroča, da niso ugotovili statistično značilnega učinka na povečanje gibljivosti. Možna interpretacija, zakaj ni prišlo do izboljšanja gibljivosti v naši raziskavi je tudi tako imenovano delta mišično stanje. To je pojav, ko se mišica, ki je bila izpostavljena večjemu naporu skrajša za 5-13%. Tako skrajšanje mišice lahko traja tudi do 48 ur po prenehanju napora, potem pa mišica zavzame prvotno fiziološko stanje (Pistotnik, 2003). Ker smo opravili najprej teste za moč, bi lahko bil za slabše rezultate gibljivosti kriv prav omenjen dejavnik. Vseeno pa je najverjetnejši razlog zakaj ni prišlo do izboljšanja to, da vadba ABC ne vsebuje posebnih vaj za izboljšanje gibljivosti ter prave postopnosti in metodike za razvoj gibljivosti. Tako bi bilo smiselno, da vadeči poleg programa zdrave vadbe ABC, nekajkrat tedensko izvajajo tudi vadbo za povečanje gibljivosti, saj kot navajata Coburn in Malek (2013) je gibljivost, kot gibalna sposobnost, zelo pomembna in vpliva na ostale sposobnosti kot so moč, ravnotežje in koordinacija. Velik vpliv pa ima tudi na preprečevanje poškodb. Poleg tega pa imajo posamezniki z zmanjšano gibljivostjo večjo možnost za bolečine v ledvenem delu hrbtenice ter večjo možnost pojava raztrganin v mišicah pri športnih dejavnostih (Coburn in Malek, 2013). 4.3 Moč»Vadba za moč je pomembno sredstvo za ohranjanje funkcionalnih sposobnosti starejših oseb. Sarkopenija je eden glavnih vzrokov za oslabelost mišic in zmanjševanje zmožnosti gibanja. Poleg zmanjšanja mišične mase, k manjši mišični sili prispeva tudi spremenjena mišična arhitektura in poslabšana mišična aktivacija. Z vadbo za moč se da na vse te dejavnike učinkovito vplivati«(strojnik, 2012, str. 83). V naši raziskavi smo preverjali pozitivne učinke na moč že po šestih tednih redne vadbe. S pomočjo šestih testov, ki so zajeli moč rok, trupa in nog, smo ugotovili, da so pri vseh testih opazna boljša stanja, kot so bila po prvem testiranju. Pri testih zgornjih okončin - test zmogljivosti prijema je bilo opazno 2,4% izboljšanje (p=0,046), pri testu sklece z dotikom dlani pa 12,6% izboljšanje (p=0.007). Največja sprememba se je pojavila pri testu upogib trupa, in sicer smo izmerili kar 14,1% izboljšanje (p=0,006), pri testu izteg trupa pa se je zmogljivost povečala za 6,9% (p=0.008). Pri testih moči nog so bili rezultati podobni, tako je pri testu skok v višino prišlo do 5,5% izboljšanja (p=0,007), pri testu počep v koraku pa do 26

27 9,2% izboljšanja (p=0,003). Pri kontrolni skupini ni bilo opaznih pozitivnih sprememb pri nobenem od zgoraj omenjenih testov. Coburn in Malek (2013) navajata, da z leti upada mišična moč in sicer odrasli po 40. letu starosti izgubljajo do 0,22 kg letno. Še večje spremembe pa se opazne po 50 letu, ko posamezniki letno izgubijo tudi do 0,45 kg mišične mase. Strojnik (2012) dodaja, da je negativne trende teh sprememb je mogoče z vadbo za moč obrniti že po treh mesecih vadbe. Dobljene rezultate, ki nakazujejo, da je mogoče do izboljšanja v mišični moči priti že v zelo kratkem času, potrjuje tudi raziskava Westcotta (2009, v Coburn in Malek, 2013), ki je pokazala povečanje v mišične mase in moči že po nekaj tednih redne vadbe za moč. Do rezultatov, ki nakazujejo izboljšanje v moči so prišli tudi v raziskavi (Urbančič, 2013), kjer so testirali program A, kot tudi Maček (2014), ker so testirali program C, zdrave vadbe ABC. Predvidevamo, da so preizkušanci prišli do takih rezultatov zaradi uporabe pripomočkov (predvsem elastični trakovi) s katerimi do sedaj še niso telovadili. Poleg tega pa je v programu kar 10 krepilnih vaj, ki naj bi povečale mišično moč in maso. 4.4 Aerobna zmogljivost V naši raziskavi smo aerobno zmogljivost preverjali z Queens College testom stopanja. Gre za 3 minutni test, pri katerem vadeči stopajo na pručko visoko 41,3 cm, pri čemer moški stopajo s kadenco 24 korakov/minuto, ženske pa s kadenco 22 korakov/minuto. Izmerjeni rezultati so pokazali 2,1 % izboljšanje (p=0,038) eksperimentalne skupine v primerjavi z prvim testiranjem. V kontrolni skupini nismo opazili statisično pomembne spremembe. Maček (2014) v raziskavi sicer navaja, da je prišlo do minimalnega izboljšanja aerobnih sposobnosti vendar je bilo izboljšanje premajhno, da bi lahko ugotovili statistično pozitiven napredek. Tudi v raziskavi (Urbančič, 2013) niso zabeležili izboljšanja aerobnih sposobnosti. Kot je avtorica omenila je verjetno za to kriva omejena prostorska zmožnost za izvajanje primerne aerobne dejavnosti, ob enem pa premalo intenzivna in premalo časa trajajoča aerobna dejavnost programa A, vadbe ABC. V nasprotju pa smo imeli pri naši raziskavi na voljo veliko telovadnico, ki je omogočala korektno izvajanje aerobnih dejavnosti. Hkrati pa se v B programu, vadbe ABC poveča tudi količina in intenzivnost aerobnega dela vadbe. To potrjujejo tudi Brečič, Sila, Tušak in Semolič (2001), ki navajajo, da aerobne sposobnosti z staranjem sicer upadajo, vendar je mogoče določeno raven s primerno vadbo ohranjati in celo izboljšati. Predvidevamo, da sta omenjena razloga pripomogla k izboljšanju rezultatov v primerjavi z zgornjo omenjeno raziskavo. Za potrditev rezultatov pa se lahko opremo tudi na raziskavo (Štibelj, 2013), kjer so izvajali aerobni 2 minutni test stopanja in so prav tako zabeležili izboljšanje aerobne zmogljivosti. 4.5 Sprejemanje hipotez Na podlagi pridobljenih podatkov moramo H1 zavrniti, saj nismo ugotovili statistično pomembnega izboljšanja, hkrati pa lahko H2, H3 in H4 v celoti sprejemo. H1: Vadba po programu Zdrava vadba ABC program B pozitivno vpliva na razvoj gibljivosti. Hipotezo 1 moramo zavrniti, saj nismo ugotovili statistično pomembih sprememb, ki bi pokazale, da program B pozitivno vpliva na razvoj gibljivosti. 27

Tekaški program in vaje za prijeten 10 km tek

Tekaški program in vaje za prijeten 10 km tek Tekaški program in vaje za prijeten 10 km tek Tekaški program za tek na 10 km (1. 7. - 7. 7.) Intervalni trening 5 x 400 m (200 m hoje med ovitvami) Tekaški program za tek na 10 km (8. 7. 14. 7.) Fartlek

Prikaži več

Microsoft PowerPoint - Presentation1

Microsoft PowerPoint - Presentation1 Drža telesa čelno proti tlom»klop«vzdrževati ravno linijo telesa. Opora je na podlahteh in prstih nog. Stisnite trebušne mišice in postavite medenico v nevtralni položaj (t.j. poteg popka noter in stisk

Prikaži več

LiveActive

LiveActive Oblikujte svoje roke s temi 5 vajami brez obiska fitnesa! Dvig noge in nasprotne roke na veliki žogi 1 Vaja Y na telovadni žogi 2 z 8-12 ponovitvami na vsaki strani s 15-20 ponovitvami Dotik roke in nasprotne

Prikaži več

Microsoft Word - PLES_valcek2_TS.doc

Microsoft Word - PLES_valcek2_TS.doc POČASNI VALČEK 2. URA Študent: Tjaša Šuštaršič Razred: 4. razred Mentor: Uroš Govc Čas: 11.35 Šola: OŠ Domžale Spol učencev: 10 deklic, 11 dečkov Datum: 30.5.2005 Prostor: Telovadnica Glavni cilj ure:

Prikaži več

Microsoft Word - PLES_valcek1_TS.doc

Microsoft Word - PLES_valcek1_TS.doc POČASNI VALČEK 1. URA Študent: Tjaša Šuštaršič Razred: 4. razred Mentor: Uroš Govc Čas: 11.35 Šola: OŠ Domžale Spol učencev: 10 deklic, 11 dečkov Datum: 25.5.2005 Prostor: Telovadnica Glavni cilj ure:

Prikaži več

MOTNJE HRANJENJA

MOTNJE HRANJENJA SKRB ZA ZDRAVJE V ROMSKI SKUPNOSTI ORGANIZIRANA TELESNA VADBA V ROMSKEM NASELJU PUŠČA Sandra Gaber Flegar in Mitja Dišič Strokovno srečanje / Strunjan, 16. 6. 2017 Začetek sodelovanja z romsko skupnostjo

Prikaži več

Microsoft Word - program_studenti_PP.doc

Microsoft Word - program_studenti_PP.doc I. PREDMET: ŠPORTNA VZGOJA (prilagojene športne aktivnosti) Letnik: 1. in 2. Obseg: 120 ur Sestavljalka programa: mag. Tjaša Filipčič, asistentka I. OSNOVNA IZHODIŠČA PRILAGOJENE ŠPORTNE VZGOJE (v nadaljevanju

Prikaži več

OCENJEVANJE IZIDA REHABILITACIJE PRI OSEBAH S KRONIČNO RAZŠIRJENO BOLEČINO

OCENJEVANJE IZIDA REHABILITACIJE PRI OSEBAH S KRONIČNO RAZŠIRJENO BOLEČINO TELESNA VADBA/ŠORT ZA LJUDI PO PREBOLELI MOŽGANSKI KAPI Doc.dr.Nika Goljar, dr.med. 13. KONGRES ŠPORTA ZA VSE ŠPORTNA REKREACIJA INVALIDOV Ljubljana, 30.11.2018 Uvod 15 milj. ljudi doživi MK / leto, t.j.

Prikaži več

KAJ JE VZDRŽLJIVOST

KAJ JE VZDRŽLJIVOST 10. 12. 2011 VZDRŽLJIVOST S TEKOM Seminarska naloga KAZALO 1. UVOD... 3 2. KAJ JE VZDRŽLJIVOST... 4 3. METODE ZA RAZVOJ VZDRŽLJIVOSTI... 4 4. TEHNIKA DOLGOTRAJNEGA TEKA... 5 5. GIBALNE (MOTORIČNE) SPOSOBNOSTI...

Prikaži več



 STATIČNE RAZTEZNE VAJE (»STREČING«) NEKAJ PRAVIL O RAZTEZANJU PRED RAZTEZANJEM SE VEDNO OGREJ, NAJBOLJE, DA NAREDIŠ VAJE PO TUŠIRANJU, KO SI ŠE OGRET OD TRENINGA PREDEN ZAČNEŠ, SPIJ KOZAREC ALI DVA VODE

Prikaži več

UČNA PRIPRAVA - ŠPORTNA VZGOJA Kandidatki: L. P., D. V. Didaktik: mag. Č.M. Učitelj: prof. B. V. Datum: Šola: OŠ Franca Rozmana Staneta Ra

UČNA PRIPRAVA - ŠPORTNA VZGOJA Kandidatki: L. P., D. V. Didaktik: mag. Č.M. Učitelj: prof. B. V. Datum: Šola: OŠ Franca Rozmana Staneta Ra UČNA PRIPRAVA - ŠPORTNA VZGOJA Kandidatki: L. P., D. V. Didaktik: mag. Č.M. Učitelj: prof. B. V. Datum: 19. 4. 2013 Šola: OŠ Franca Rozmana Staneta Razred: 2. a Zap. Št. ure: Predmet: Športna vzgoja Tematski

Prikaži več

Microsoft Word - Document16

Microsoft Word - Document16 Učna priprava 9 Absolventka: Tina Podgoršek Razred:.b (9) Mentorici na Darja Primc, Agata Čas: 1. 0 1. 15 šoli: Muravec Št. učencev: 8 Šola: OŠ Vižmarje Brod Spol učencev: deklice, dečki Datum: 12.. 2006

Prikaži več

Nataša Sinovec Tegobe sedečega dela in kako se jim izogniti 33 Že desetletja se z ergonomskim pristopom k oblikovanju delovnega mes

Nataša Sinovec Tegobe sedečega dela in kako se jim izogniti 33 Že desetletja se z ergonomskim pristopom k oblikovanju delovnega mes Nataša Sinovec info@vivalavida.si Tegobe sedečega dela in kako se jim izogniti 33 Že desetletja se z ergonomskim pristopom k oblikovanju delovnega mesta strokovnjaki trudijo sedeče pisarniško delo narediti

Prikaži več

Povratne informacije pri 74 bolnikih

Povratne informacije pri  74 bolnikih Primarij Tatjana Erjavec, dr.med., specialistka interne medicine Telesna vadba po možganski kapi v bivalnem okolju V projekt smo vključili vse v letu 2006 obstoječe klube v Sloveniji. Odzvalo se jih je

Prikaži več

Zlozenka A6 Promocija zdravja na delovnem mestu.indd

Zlozenka A6 Promocija zdravja na delovnem mestu.indd PROMOCIJA ZDRAVJA NA DELOVNEM MESTU V Zdravstvenem domu Ljubljana izvajamo program Promocija zdravja na delovnem mestu, ki je namenjen ozaveščanju delavcev in delodajalcev o zdravem življenjskem slogu

Prikaži več

UNIVERZA V LJUBLJANI FAKULTETA ZA ŠPORT TESTIRANJE GIBLJIVOSTI KOŠARKARJEV S POMOČJO MODIFICIRANE FMS METODE DIPLOMSKO DELO MENTOR: doc. dr. Primož Po

UNIVERZA V LJUBLJANI FAKULTETA ZA ŠPORT TESTIRANJE GIBLJIVOSTI KOŠARKARJEV S POMOČJO MODIFICIRANE FMS METODE DIPLOMSKO DELO MENTOR: doc. dr. Primož Po UNIVERZA V LJUBLJANI FAKULTETA ZA ŠPORT TESTIRANJE GIBLJIVOSTI KOŠARKARJEV S POMOČJO MODIFICIRANE FMS METODE DIPLOMSKO DELO MENTOR: doc. dr. Primož Pori, prof. šp. vzg. Avtor dela: MATIC SIRNIK RECENZENT:

Prikaži več

(Microsoft PowerPoint - Prepre\350evanje mi\232i\350no-kostnih obolenj_ dop ABJ.pptx)

(Microsoft PowerPoint - Prepre\350evanje mi\232i\350no-kostnih obolenj_ dop ABJ.pptx) Preprečevanje mišično-kostnih obolenj Usposabljanje za razvoj pedagoškega dela s poudarkom na učitelju kot temeljnemu nosilcu sprememb pri razvoju kompetenc 21. stoletja 23.4.2019, GZS & NIJZ PREDAVATELJICA

Prikaži več

Ko pomislimo na hujšanje, verjetno vsak najprej pomisli na stradanje, odrekanje, trpljenje, sitnobo in še marsikaj negativnega. A ni treba, da je tako

Ko pomislimo na hujšanje, verjetno vsak najprej pomisli na stradanje, odrekanje, trpljenje, sitnobo in še marsikaj negativnega. A ni treba, da je tako Ko pomislimo na hujšanje, verjetno vsak najprej pomisli na stradanje, odrekanje, trpljenje, sitnobo in še marsikaj negativnega. A ni treba, da je tako. Hujšanje (lahko ga preimenujete tudi v nov, zdrav

Prikaži več

Zdrav način življenja

Zdrav način življenja o o o o Zdrav način življenja vodi k boljšemu počutju in ohranjanju dobrega zdravja, Biti zdrav ni le naša pravica, temveč tudi dolžnost, Človeški organizem za nemoteno delovanje potrebuje ravnovesje,

Prikaži več

PREVENTIVA in PRESEJANJE - Mateja Bulc

PREVENTIVA in PRESEJANJE - Mateja Bulc PREVENTIVA in PRESEJANJE v RADM MATEJA BULC Vrste preventive Priložnost ali breme? Benefits Mortality 2018 Men die younger, but life expectancy is rising quicker men: death at 74 (average) +10 y in 30

Prikaži več

Projekt: Kako potekajo krogotoki razvoja v nogometu pri mladih ( uporaba RSA metode dela ) Vaje za spodbujanje gibanja v nogometu- Ime vaje: slalom 1:

Projekt: Kako potekajo krogotoki razvoja v nogometu pri mladih ( uporaba RSA metode dela ) Vaje za spodbujanje gibanja v nogometu- Ime vaje: slalom 1: Vaje za spodbujanje gibanja v nogometu- Ime vaje: slalom 1:0 z žogo ; Skice za trening vaje predvsem za mlajše kategorije; Opis vaje: 1. slalom a) navpično, b) počez in sicer z nogami; rokami; kombinirano

Prikaži več

Microsoft Word - propozicije_mnogoboj.doc

Microsoft Word - propozicije_mnogoboj.doc SPLOŠNE PROPOZICIJE ATLETSKI MNOGOBOJ UČENCI TEKMUJETE V ATLETSKEM MNOGOBOJU, KAR POMENI, DA TEKMUJETE IZ VEČIH ATLETSKIH DISCIPLIN, REZULTATI PA SE VAM SEŠTEVAJO. TEKMUJE SE V ŠTIRIH KATEGORIJAH: - STAREJŠI

Prikaži več

UNIVERZA V LJUBLJANI FAKULTETA ZA ŠPORT DIPLOMSKO DELO LUKA BALOH LJUBLJANA, 2016

UNIVERZA V LJUBLJANI FAKULTETA ZA ŠPORT DIPLOMSKO DELO LUKA BALOH LJUBLJANA, 2016 UNIVERZA V LJUBLJANI FAKULTETA ZA ŠPORT DIPLOMSKO DELO LUKA BALOH LJUBLJANA, 2016 UNIVERZA V LJUBLJANI FAKULTETA ZA ŠPORT Športna vzgoja POČEP IN KOREKCIJSKE VAJE ZA PRAVILNO IZVEDBO DIPLOMSKO DELO MENTOR:

Prikaži več

Diapozitiv 1

Diapozitiv 1 ZAHTEVE TENIŠKE IGRE V tej predstavitvi bomo... Analizirali teniško igro z vidika fizioloških procesov Predstavili energijske procese, ki potekajo pri športni aktivnosti Kako nam poznavanje energijskih

Prikaži več

PowerPointova predstavitev

PowerPointova predstavitev Društvo nogometnih trenerjev Murska Sobota Licenčni Seminar B, C Ekonomska šola Murska Sobota 15.2.2014 Metodika učenja tehničnih elementov v nogometu UDAREC Z NOTRANJIM DELOM STOPALA Štefan Ivanič, Zdenko

Prikaži več

UNIVERZA V LJUBLJANI FAKULTETA ZA ŠPORT Kineziologija UČINKI VODENE VADBE Z VIDEOAPLIKACIJO NA NEKATERE KAZALCE TELESNEGA ZDRAVJA MAGISTRSKO DELO Avto

UNIVERZA V LJUBLJANI FAKULTETA ZA ŠPORT Kineziologija UČINKI VODENE VADBE Z VIDEOAPLIKACIJO NA NEKATERE KAZALCE TELESNEGA ZDRAVJA MAGISTRSKO DELO Avto UNIVERZA V LJUBLJANI FAKULTETA ZA ŠPORT Kineziologija UČINKI VODENE VADBE Z VIDEOAPLIKACIJO NA NEKATERE KAZALCE TELESNEGA ZDRAVJA MAGISTRSKO DELO Avtor dela DOMEN ZUPAN Ljubljana, 2018 UNIVERZA V LJUBLJANI

Prikaži več

PowerPointova predstavitev

PowerPointova predstavitev Kaj lahko naredimo za zdravo sedenje na delovnem mestu? izr. prof. dr. Jadranka Stričević Tvoje telo je tvoja biografija 2 Naslov Vsebina delavnice Kako je bilo včasih? Kako živimo danes? Kakšno je nepravilno

Prikaži več

Diapozitiv 1

Diapozitiv 1 BEKEND - TEHNIKA CILJI 1. Poznati vrste in dele bekenda 2. Uporabiti biomehanske principe pri analizi bekenda 3. Poznati tehnične podrobnosti pri izvedbi bekenda. BEKEND osnovni podatki včasih je bil udarec,

Prikaži več

BOLEZNI KOSTI

BOLEZNI KOSTI BOLEZNI KOSTI Glavni vzroki za osteoporozo so: družinska nagnjenost k osteoporozi, pomanjkanje kalcija v prehrani, pomanjkanje gibanja, kajenje, pretirano pitje alkohola in zgodnja menopavza. Zdravljenje:

Prikaži več

PREVENTIVA in PRESEJANJE - Mateja Bulc

PREVENTIVA in PRESEJANJE - Mateja Bulc PREVENTIVA in PRESEJANJE v RADM MATEJA BULC Vrste preventive Priložnost ali breme? 2002 Vzrok smrti SKUPAJ Neoplazme Bolezni obtočil Bolezni dihal Bolezni prebavil Poškodbe, zastrupitve Spol - SKUPAJ 18.701

Prikaži več

(Microsoft Word - DIPLOMA- u\350inki telesne vadbe)

(Microsoft Word - DIPLOMA- u\350inki telesne vadbe) UNIVERZA V LJUBLJANI FAKULTETA ZA ŠPORT Kineziologija UČINKI TELESNE VADBE NA STAREJŠE OSEBE DIPLOMSKO DELO MENTOR: prof. dr. Vojko Strojnik, prof. šp. vzg. RECENZENT doc. dr. Igor Štirn, prof. šp. vzg.

Prikaži več

1

1 ROKOMET IGRIŠČE Igrišče je pravokotnik, dolg 40m in širok 20m. Sestavljen je iz dveh enakih polj za igro in dveh vratarjevih prostorov. Daljši stranici se imenujeta vzdolžne črte, krajše pa prečne črte

Prikaži več

asist. Dr. Urška Bukovnik Program: Terapije Hotel PLESNIK 4-DNEVNI TERAPEVTSKI PROGRAM Lokacija: butični Hotel Plesnik KRATEK OPIS: Terapevtski progra

asist. Dr. Urška Bukovnik Program: Terapije Hotel PLESNIK 4-DNEVNI TERAPEVTSKI PROGRAM Lokacija: butični Hotel Plesnik KRATEK OPIS: Terapevtski progra 4-DNEVNI TERAPEVTSKI PROGRAM Lokacija: butični Hotel Plesnik KRATEK OPIS: Terapevtski program je osnovan na individualni obravnavi posameznika in namenjen vsem ki se spopadajo z izgorelostjo, vsem ki bi

Prikaži več

Diapozitiv 1

Diapozitiv 1 RETERN - TEHNIKA CILJI 1. Poznati vrste in dele reterna 2. Uporabiti biomehanske principe pri analizi reterna 3. Poznati tehnične podrobnosti pri izvedbi reterna. Biomehanska analiza reterna Uspešnost

Prikaži več

ORFFOV JESENSKI SEMINAR 2015 Plesna delavnica Tadeja Mraz Novak 1. Ritmično ogrevanje Prostor: večji odprti prostor Pripomočki: Ročni boben ali drug t

ORFFOV JESENSKI SEMINAR 2015 Plesna delavnica Tadeja Mraz Novak 1. Ritmično ogrevanje Prostor: večji odprti prostor Pripomočki: Ročni boben ali drug t 1. Ritmično ogrevanje Pripomočki: Ročni boben ali drug tolkalni inštrument za podporo ritma Hodimo prosto po prostoru na vsako 8. dobo = PLOSK Hodimo, na 4. dobo = TLESK + na vsako 8. dobo = PLOSK Preštejemo

Prikaži več

UNIVERZA V LJUBLJANI FAKULTETA ZA ŠPORT DIPLOMSKO DELO ERIK LIČEN Ljubljana, 2016

UNIVERZA V LJUBLJANI FAKULTETA ZA ŠPORT DIPLOMSKO DELO ERIK LIČEN Ljubljana, 2016 UNIVERZA V LJUBLJANI FAKULTETA ZA ŠPORT DIPLOMSKO DELO ERIK LIČEN Ljubljana, 2016 UNIVERZA V LJUBLJANI FAKULTETA ZA ŠPORT Športno treniranje Fitnes TEHNIKA DVIGOV PRI TRIATLONU MOČI DIPLOMSKO DELO MENTOR:

Prikaži več

Osnovna šola Hinka Smrekarja Gorazdova 16, Ljubljana NEOBVEZNI IZBIRNI PREDMETI ZA UČENCE 4. RAZREDA ŠOL. LETO 2018/2019 Ljubljana, april 2018

Osnovna šola Hinka Smrekarja Gorazdova 16, Ljubljana NEOBVEZNI IZBIRNI PREDMETI ZA UČENCE 4. RAZREDA ŠOL. LETO 2018/2019 Ljubljana, april 2018 Osnovna šola Hinka Smrekarja Gorazdova 16, Ljubljana NEOBVEZNI IZBIRNI PREDMETI ZA UČENCE 4. RAZREDA ŠOL. LETO 2018/2019 Ljubljana, april 2018 Učenec, ki si izbere neobvezni izbirni predmet, ga mora obiskovati

Prikaži več

SPREJEM UDARCA

SPREJEM UDARCA METODIČNI ALGORITMI SPREJEM UDARCA gibanje v nizki preži (orisovanje kvadrata) podajanje žoge (z obema rokama iz polčepa) in sledenje podani žogi (gibanje po prostoru) pomočnik hitro spreminja let žoge

Prikaži več

JOGA IN TEK Joga za tekače in tek za jogije

JOGA IN TEK Joga za tekače in tek za jogije JOGA IN TEK Joga za tekače in tek za jogije JOGA IN TEK Joga za tekače in tek za jogije Besedilo in fotografije: Maja Miklič, www.yogasachi.com Lektoriranje: Anja Miklavčič, www.lektoriranjebesedil.net

Prikaži več

Telesna vadba bolnikov s cistično fibrozo

Telesna vadba bolnikov s cistično fibrozo Telesna vadba slovenskih bolnikov s cistično fibrozo predstavitev pilotnega projekta društva Rok Bavdek, prof. šp. vzgoje Tema današnjega srečanja V tem prispevku bodo predstavljeni rezultati raziskave,

Prikaži več

Orodje SHE mreže za hitro ocenjevanje assessment tool Orodje SHE mreže za hitro ocenjevanje Spremljevalni dokument za spletni šolski priročnik SHE mre

Orodje SHE mreže za hitro ocenjevanje assessment tool Orodje SHE mreže za hitro ocenjevanje Spremljevalni dokument za spletni šolski priročnik SHE mre Spremljevalni dokument za spletni šolski priročnik SHE mreže 1 Kolofon Naslov : spremljevalni dokument za spletni šolski priročnik SHE mreže Avtorji Erin Safarjan, magistra javnega zdravja Goof Buijs,

Prikaži več

Promotion of Health at the Workplace

Promotion of Health at the Workplace SIMPOZIJ VARNO IN ZDRAVO DELO PRIMER DOBRE PRAKSE ZDRAVA DELOVNA MESTA ZA VSE GENERACIJE PROMOCIJA DUŠEVNEGA IN TELESNEGA ZDRAVJA NA DELOVNEM MESTU V POLICIJI VEDENIK LEON Ministrstvo za notranje zadeve

Prikaži več

Vloga Onkološkega inštituta Ljubljana v projektu skupnega ukrepa ipaac Urška Ivanuš OBVLADOVANJE RAKA V EU KAKO NAPREJ ipaac Local

Vloga Onkološkega inštituta Ljubljana v projektu skupnega ukrepa ipaac Urška Ivanuš OBVLADOVANJE RAKA V EU KAKO NAPREJ ipaac Local Vloga Onkološkega inštituta Ljubljana v projektu skupnega ukrepa ipaac Urška Ivanuš () OBVLADOVANJE RAKA V EU KAKO NAPREJ ipaac Local Stakeholder Meeting NIJZ, 31. maj 2019 ZARADI KATERIH BOLEZNI UMIRAMO

Prikaži več

ZDRAVSTVENOVZGOJNI NASTOP

ZDRAVSTVENOVZGOJNI NASTOP Strokovno srečanje Programa Svit SVITOV DAN 2016 Ocenjevanje bolečine pri kolonoskopiji 13. december 2016 Austria Trend Hotel Ljubljana Avtorji: Viki Kotar dipl.zn., Maja Košele dipl. ms., Zoran Georgiev

Prikaži več

CENIK SAMOPLAČNIŠKIH STORITEV MAGNETNA RESONANCA DVOREC LANOVŽ MAGNETNA RESONANCA (MR) Cena MR GLAVE IN VRATU MR glave 230,00 MR glave + TOF angiograf

CENIK SAMOPLAČNIŠKIH STORITEV MAGNETNA RESONANCA DVOREC LANOVŽ MAGNETNA RESONANCA (MR) Cena MR GLAVE IN VRATU MR glave 230,00 MR glave + TOF angiograf MAGNETNA RESONANCA DVOREC LANOVŽ MAGNETNA RESONANCA (MR) MR GLAVE IN VRATU MR glave 230,00 MR glave + TOF angiografija možganskih žil 270,00 MR glave multipla skleroza 250,00 Kontrola za multiplo sklerozo

Prikaži več

Raziskovalna naloga MASA ŠOLSKIH TORB Področje: biologija Osnovna šola Frana Albrehta Kamnik Avtorja: Jan Maradin in Jaka Udovič, 9. razred Mentorica:

Raziskovalna naloga MASA ŠOLSKIH TORB Področje: biologija Osnovna šola Frana Albrehta Kamnik Avtorja: Jan Maradin in Jaka Udovič, 9. razred Mentorica: Raziskovalna naloga MASA ŠOLSKIH TORB Področje: biologija Osnovna šola Frana Albrehta Kamnik Avtorja: Jan Maradin in Jaka Udovič, 9. razred Mentorica: Danica Mati Djuraki Somentorica: Tadeja Česen Šink

Prikaži več

ŠPORTNA VZGOJA V PRVEM TRILETJU OSNOVNE ŠOLE

ŠPORTNA VZGOJA V PRVEM TRILETJU OSNOVNE ŠOLE UČNI NAČRT ZA ŠPORTNO VZGOJO - OSNOVNA ŠOLA DR. MARJETA KOVAČ DR. JANKO STREL SPLOŠNI PODATKI Sprejet na 21. seji Strokovnega sveta za splošno izobraževanje dne 12. 11. 1998. Kupite ga lahko v založni

Prikaži več

Microsoft Word - SI_vaja5.doc

Microsoft Word - SI_vaja5.doc Univerza v Ljubljani, Zdravstvena fakulteta Sanitarno inženirstvo Statistika Inštitut za biostatistiko in medicinsko informatiko Š.l. 2011/2012, 3. letnik (1. stopnja), Vaja 5 Naloge 1. del: t test za

Prikaži več

Osnovna šola Davorina Jenka Cerklje na Gorenjskem NEOBVEZNI IZBIRNI PREDMETI v šolskem letu 2015/16 april 2015

Osnovna šola Davorina Jenka Cerklje na Gorenjskem NEOBVEZNI IZBIRNI PREDMETI v šolskem letu 2015/16 april 2015 Osnovna šola Davorina Jenka Cerklje na Gorenjskem NEOBVEZNI IZBIRNI PREDMETI v šolskem letu 2015/16 april 2015 Drage učenke in učenci bodočih 4. in 5. razredov, spoštovani starši! Leto je naokoli, pred

Prikaži več

UNIVERZA V LJUBLJANI FAKULTETA ZA ŠPORT DIPLOMSKA NALOGA DIANA HUDOLIN Ljubljana, 2014

UNIVERZA V LJUBLJANI FAKULTETA ZA ŠPORT DIPLOMSKA NALOGA DIANA HUDOLIN Ljubljana, 2014 UNIVERZA V LJUBLJANI FAKULTETA ZA ŠPORT DIPLOMSKA NALOGA DIANA HUDOLIN Ljubljana, 2014 UNIVERZA V LJUBLJANI FAKULTETA ZA ŠPORT Športna rekreacija Šport in mediji POZNAVANJE VSEBIN ZDRAVEGA ŽIVLJENJSKEGA

Prikaži več

UNIVERZA V LJUBLJANI FAKULTETA ZA ŠPORT Športna vzgoja OSNOVE NAVIJAŠKEGA PLESA ZA PREDŠOLSKE OTROKE DIPLOMSKO DELO MENTORICA: doc. dr. Petra Zaletel

UNIVERZA V LJUBLJANI FAKULTETA ZA ŠPORT Športna vzgoja OSNOVE NAVIJAŠKEGA PLESA ZA PREDŠOLSKE OTROKE DIPLOMSKO DELO MENTORICA: doc. dr. Petra Zaletel UNIVERZA V LJUBLJANI FAKULTETA ZA ŠPORT Športna vzgoja OSNOVE NAVIJAŠKEGA PLESA ZA PREDŠOLSKE OTROKE DIPLOMSKO DELO MENTORICA: doc. dr. Petra Zaletel SOMENTOR: red. prof. dr. Damir Karpljuk RECENZENTKA:

Prikaži več

1 Tekmovanje gradbenih tehnikov v izdelavi mostu iz špagetov 1.1 Ekipa Ekipa sestoji iz treh članov, ki jih mentor po predhodni izbiri prijavi na tekm

1 Tekmovanje gradbenih tehnikov v izdelavi mostu iz špagetov 1.1 Ekipa Ekipa sestoji iz treh članov, ki jih mentor po predhodni izbiri prijavi na tekm 1 Tekmovanje gradbenih tehnikov v izdelavi mostu iz špagetov 1.1 Ekipa Ekipa sestoji iz treh članov, ki jih mentor po predhodni izbiri prijavi na tekmovanje. Končni izdelek mora biti produkt lastnega dela

Prikaži več

Predupokojitvene aktivnosti za zdravo starost

Predupokojitvene aktivnosti za zdravo starost Predupokojitvene aktivnosti za zdravo starost strokovnih delavcev v VIZ mag. Andrej Sotošek Andragoški Center Slovenije Struktura predstavitve Viri in strokovne podlage Namen in ključni cilji projektne

Prikaži več

UNIVERZA V MARIBORU PEDAGOŠKA FAKULTETA Oddelek za predšolsko vzgojo DIPLOMSKO DELO Maja Batič Maribor, 2012

UNIVERZA V MARIBORU PEDAGOŠKA FAKULTETA Oddelek za predšolsko vzgojo DIPLOMSKO DELO Maja Batič Maribor, 2012 UNIVERZA V MARIBORU PEDAGOŠKA FAKULTETA Oddelek za predšolsko vzgojo DIPLOMSKO DELO Maja Batič Maribor, 2012 UNIVERZA V MARIBORU PEDAGOŠKA FAKULTETA Oddelek za predšolsko vzgojo Diplomsko delo GIBALNA

Prikaži več

Osnovna šola Benedikt PONUDBA IN PREDSTAVITEV NEOBVEZNIH IZBIRNIH PREDMETOV učencem 3., 4. in 5. razreda Osnovne šole Benedikt za šolsko leto 2019/202

Osnovna šola Benedikt PONUDBA IN PREDSTAVITEV NEOBVEZNIH IZBIRNIH PREDMETOV učencem 3., 4. in 5. razreda Osnovne šole Benedikt za šolsko leto 2019/202 Osnovna šola Benedikt PONUDBA IN PREDSTAVITEV NEOBVEZNIH IZBIRNIH PREDMETOV učencem 3., 4. in 5. razreda Osnovne šole Benedikt za šolsko leto 2019/2020 April 2019-1 - Spoštovani starši in učenci. Poleg

Prikaži več

Pomen gibanja v predšolskem obdobju Bernarda Osojnik Povzetek predavanja iz Šole za starše z dne Gibanje (šport) je primarna potreba otroka

Pomen gibanja v predšolskem obdobju Bernarda Osojnik Povzetek predavanja iz Šole za starše z dne Gibanje (šport) je primarna potreba otroka Pomen gibanja v predšolskem obdobju Bernarda Osojnik Povzetek predavanja iz Šole za starše z dne 25.11.2015 Gibanje (šport) je primarna potreba otroka. Gibanje je zapisano v naše možgane - hoje se ne naučimo

Prikaži več

Pred nočno izmeno grem spat v trajanju:

Pred nočno izmeno grem spat v trajanju: Vpliv nočnega dela na počutje in zdravje zaposlenih v DARS in v policiji Helena Pleslič Srečanje promotorjev zdravja Slovenije 9. december 2016 Cirkadiani ritem pri človeku 00.00 (polnoč) 2.00 najgloblji

Prikaži več

Microsoft Word - finalno_URŠA VADNJAL - DIPLOMSKO DELO

Microsoft Word - finalno_URŠA VADNJAL - DIPLOMSKO DELO UNIVERZA V LJUBLJANI FAKULTETA ZA ŠPORT DIPLOMSKO DELO URŠA VADNJAL Ljubljana, 2016 UNIVERZA V LJUBLJANI FAKULTETA ZA ŠPORT Športno treniranje Rokomet KONDICIJSKI TRENING ROKOMETAŠEV V PREDTEKMOVALNEM

Prikaži več

TORBA, ALI SI PRETEŽKA?

TORBA, ALI SI PRETEŽKA? TORBA, ALI SI PRETEŽKA? RAZISKOVALNA NALOGA PODROČJE: BIOLOGIJA AVTORJI: ŽIVA BRGLEZ, KLEMEN KAČIČ, NINA-LANA VIDMAR MENTORICI: LJUDMILA GORNIK, JASMINA ŠTOLFA HRASTNIK, 2016 NAVDIH Delavnica Torba, da

Prikaži več

I.5 ANALIZA UPORABE ZDRAVSTVENIH STORITEV PRI STAREJ IH SLOVENCIH: PRVI REZULTATI 4. VALA RAZISKAVE SHARE Rok Hren, Inštitut za matematiko, fiziko in

I.5 ANALIZA UPORABE ZDRAVSTVENIH STORITEV PRI STAREJ IH SLOVENCIH: PRVI REZULTATI 4. VALA RAZISKAVE SHARE Rok Hren, Inštitut za matematiko, fiziko in I.5 ANALIZA UPORABE ZDRAVSTVENIH STORITEV PRI STAREJ IH SLOVENCIH: PRVI REZULTATI 4. VALA RAZISKAVE SHARE Rok Hren, Inštitut za matematiko, fiziko in mehaniko, Univerza v Ljubljani Valentina Prevolnik

Prikaži več

Svet Evropske unije Bruselj, 12. december 2017 (OR. en) 15648/17 IZID POSVETOVANJA Pošiljatelj: generalni sekretariat Sveta Datum: 11. december 2017 P

Svet Evropske unije Bruselj, 12. december 2017 (OR. en) 15648/17 IZID POSVETOVANJA Pošiljatelj: generalni sekretariat Sveta Datum: 11. december 2017 P Svet Evropske unije Bruselj, 12. december 2017 (OR. en) 15648/17 IZID POSVETOVANJA Pošiljatelj: generalni sekretariat Sveta Datum: 11. december 2017 Prejemnik: delegacije Št. predh. dok.: 14755/17 Zadeva:

Prikaži več

UNIVERZA V NOVI GORICI POSLOVNO-TEHNIŠKA FAKULTETA VPLIV DELA Z RAČUNALNIKOM NA ZDRAVJE SEMINARSKA NALOGA PRI PREDMETU OSNOVE RAČUNALNIŠTVA Beti Grego

UNIVERZA V NOVI GORICI POSLOVNO-TEHNIŠKA FAKULTETA VPLIV DELA Z RAČUNALNIKOM NA ZDRAVJE SEMINARSKA NALOGA PRI PREDMETU OSNOVE RAČUNALNIŠTVA Beti Grego UNIVERZA V NOVI GORICI POSLOVNO-TEHNIŠKA FAKULTETA VPLIV DELA Z RAČUNALNIKOM NA ZDRAVJE SEMINARSKA NALOGA PRI PREDMETU OSNOVE RAČUNALNIŠTVA Beti Gregorc, Janja Mikuž, Lucija Vidrih Predavatelj: doc. dr.

Prikaži več

Diapozitiv 1

Diapozitiv 1 Januar 2014 O PODJETJU V pretežnem delu svoje dejavnosti se podjetje IGRAS IGRALA d.o.o. ukvarja z najatraktivnejšimi orodji za varno igro, zabavo, šport in prosti čas. Smo podjetje, ki lahko s sodelovanjem

Prikaži več

Poznate svoje številke? Skrb za zdravje zaposlenih se vedno obrestuje Spoštovana direktorica/direktor, Ali poznate svoje številke? Dve tretjini odrasl

Poznate svoje številke? Skrb za zdravje zaposlenih se vedno obrestuje Spoštovana direktorica/direktor, Ali poznate svoje številke? Dve tretjini odrasl Poznate svoje številke? Skrb za zdravje zaposlenih se vedno obrestuje Spoštovana direktorica/direktor, Ali poznate svoje številke? Dve tretjini odraslih Slovencev ima povišan holesterol, ki velja za enega

Prikaži več

NEOBVEZNI IZBIRNI PREDMETI V 2. triadi 2018/19 V šolskem letu 2018/2019 se bodo v skladu z določbo Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o osnovni

NEOBVEZNI IZBIRNI PREDMETI V 2. triadi 2018/19 V šolskem letu 2018/2019 se bodo v skladu z določbo Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o osnovni NEOBVEZNI IZBIRNI PREDMETI V 2. triadi 2018/19 V šolskem letu 2018/2019 se bodo v skladu z določbo Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o osnovni šoli (Uradni list RS, št 63/13), ki določa tudi izvajanje

Prikaži več

Microsoft Word - Brosura neobvezni IP

Microsoft Word - Brosura  neobvezni IP Osnovna šola dr. Aleš Bebler - Primož Hrvatini NEOBVEZNI IZBIRNI PREDMETI V ŠOLSKEM LETU 2017/18 Drage učenke in učenci, spoštovani starši! Neobvezni izbirni predmeti so novost, ki se postopoma uvršča

Prikaži več

Microsoft Word - Series 9_rezultati raziskave_slo.docx

Microsoft Word - Series 9_rezultati raziskave_slo.docx Series 9 Rezultati raziskav, ki dokazujejo trditev»najbolj učinkovit in udoben brivnik/britje na svetu, testiran(o) na nekajdnevni bradi.«za utemeljitev reklamnega sporočila:»najbolj učinkovit in udoben

Prikaži več

FIZIOTERAPIJA Fizioterapevt v domovih za starejše in posebnih socialnovarstvenih zavodih

FIZIOTERAPIJA Fizioterapevt v domovih za starejše in posebnih socialnovarstvenih zavodih FIZIOTERAPIJA Fizioterapevt v domovih za starejše in posebnih socialnovarstvenih zavodih Kaj je FIZIOTERAPIJA? Fizioterapija je panoga medicine, ki z neinvazivnimi terapevtskimi metodami skrbi predvsem

Prikaži več

Univerza v Mariboru Fakulteta za naravoslovje in matematiko Oddelek za matematiko in računalništvo Enopredmetna matematika IZPIT IZ VERJETNOSTI IN STA

Univerza v Mariboru Fakulteta za naravoslovje in matematiko Oddelek za matematiko in računalništvo Enopredmetna matematika IZPIT IZ VERJETNOSTI IN STA Enopredmetna matematika IN STATISTIKE Maribor, 31. 01. 2012 1. Na voljo imamo kovanca tipa K 1 in K 2, katerih verjetnost, da pade grb, je p 1 in p 2. (a) Istočasno vržemo oba kovanca. Verjetnost, da je

Prikaži več

BYOB Žogica v vesolju Besedilo naloge Glavna ideja igre je paziti, da žoga ne pade na tla igralne površine, pri tem pa zbrati čim več točk. Podobno ig

BYOB Žogica v vesolju Besedilo naloge Glavna ideja igre je paziti, da žoga ne pade na tla igralne površine, pri tem pa zbrati čim več točk. Podobno ig BYOB Žogica v vesolju Besedilo naloge Glavna ideja igre je paziti, da žoga ne pade na tla igralne površe, pri tem pa zbrati čim več točk. Podobno igro najdemo tudi v knjigi Scratch (Lajovic, 2011), vendar

Prikaži več

Microsoft PowerPoint - Standardi znanja in kriteriji ocenjevanja 2 r.ppt [Samo za branje] [Združljivostni način]

Microsoft PowerPoint - Standardi znanja in kriteriji ocenjevanja 2  r.ppt [Samo za branje] [Združljivostni način] STANDARDI ZNANJA PO PREDMETIH IN KRITERIJI OCENJEVANJA 2. razred SLOVENŠČINA 1 KRITERIJI OCENJEVANJA PRI SLOVENŠČINI POSLUŠANJE -Poslušanje umetnostnega besedilo, določanja dogajalnega prostora in časa,

Prikaži več

Obrazec RZOP

Obrazec RZOP Antona Globočnika C.na Kremenco 2 Tel.: 05 7000 300 Fax.: 05 726 18 10 Matična številka: 5496829000 Davčna številka: SI 44439407 Datum : 2.3.2006 Štev. : 64/3/2006 Štev. zbirke 1. Evidenca o poškodbah

Prikaži več

Microsoft Word - Pravila - AJKTM 2016.docx

Microsoft Word - Pravila - AJKTM 2016.docx PRAVILA ALI JE KAJ TRDEN MOST 2016 3. maj 5. maj 2016 10. 4. 2016 Maribor, Slovenija 1 Osnove o tekmovanju 1.1 Ekipa Ekipa sestoji iz treh članov, ki so se po predhodnem postopku prijavili na tekmovanje

Prikaži več

SEZNAM aktivnosti ob SVETOVNEM DNEVU FIZIOTERAPIJE 2017 Datum (dd.mm) Kraj (lokacija) Aktivnost(i) Ciljna populacija Mediji (PR) Organizator (soorgani

SEZNAM aktivnosti ob SVETOVNEM DNEVU FIZIOTERAPIJE 2017 Datum (dd.mm) Kraj (lokacija) Aktivnost(i) Ciljna populacija Mediji (PR) Organizator (soorgani SEZNAM aktivnosti ob SVETOVNEM DNEVU FIZIOTERAPIJE 2017 Datum (dd.mm) Kraj (lokacija) Aktivnost(i) Ciljna populacija Mediji (PR) Organizator (soorganizatorji) Kontakt (ime in priimek) Telefon E-naslov

Prikaži več

UNIVERZA V LJUBLJANI ZDRAVSTVENA FAKULTETA ODDELEK ZA FIZIOTERAPIJO, 1. STOPNJA Eva Sušnik UČINKI VADBE Z NIHAJNO PALICO NA MIŠICE TRUPA IN ZGORNJEGA

UNIVERZA V LJUBLJANI ZDRAVSTVENA FAKULTETA ODDELEK ZA FIZIOTERAPIJO, 1. STOPNJA Eva Sušnik UČINKI VADBE Z NIHAJNO PALICO NA MIŠICE TRUPA IN ZGORNJEGA UNIVERZA V LJUBLJANI ZDRAVSTVENA FAKULTETA ODDELEK ZA FIZIOTERAPIJO, 1. STOPNJA Eva Sušnik UČINKI VADBE Z NIHAJNO PALICO NA MIŠICE TRUPA IN ZGORNJEGA UDA PREGLED LITERATURE Ljubljana, 2017 UNIVERZA V LJUBLJANI

Prikaži več

Microsoft Word - CelotniPraktikum_2011_verZaTisk.doc

Microsoft Word - CelotniPraktikum_2011_verZaTisk.doc Elektrotehniški praktikum Sila v elektrostatičnem polju Namen vaje Našli bomo podobnost med poljem mirujočih nabojev in poljem mas, ter kakšen vpliv ima relativna vlažnost zraka na hitrost razelektritve

Prikaži več

Urnik Treningov 3K Velenje_2017_2018

Urnik Treningov 3K Velenje_2017_2018 Triatlon klub Velenje +386 41334028 info@trivelenje.com Gubčeva cesta 20, 3320 Velenje, Slovenija 17. september 2017 SODELOVANJE TRIATLON KLUBA VELENJE s PLAVALNIM KLUBOM VELENJE (PK) ter ŠRK VELENJE in

Prikaži več

Cochlear Implants Medicinski postopki za sisteme vsadkov MED EL English AW33320_3.0 (Slovenian)

Cochlear Implants Medicinski postopki za sisteme vsadkov MED EL English AW33320_3.0 (Slovenian) Cochlear Implants Medicinski postopki za sisteme vsadkov MED EL English AW33320_3.0 (Slovenian) Ta priročnik vsebuje pomembna navodila in varnostne informacije za uporabnike sistemov vsadkov MED EL, pri

Prikaži več

Verjetnost in vzorčenje: teoretske porazdelitve standardne napake ocenjevanje parametrov as. dr. Nino RODE prof. dr. Blaž MESEC

Verjetnost in vzorčenje: teoretske porazdelitve standardne napake ocenjevanje parametrov as. dr. Nino RODE prof. dr. Blaž MESEC Verjetnost in vzorčenje: teoretske porazdelitve standardne napake ocenjevanje parametrov as. dr. Nino RODE prof. dr. Blaž MESEC VERJETNOST osnovni pojmi Poskus: dejanje pri katerem je izid negotov met

Prikaži več

PowerPoint Presentation

PowerPoint Presentation V pomurski regiji bliže k izboljšanju razumevanja motenj razpoloženja Novinarska konferenca, 14. maj 2019 Partnerja programa: Sofinancer programa: Novinarsko konferenco so organizirali: Znanstvenoraziskovalni

Prikaži več

RC MNZ - kategorija U12 in U13 TRENING 3-4 SKLOP: Igra 1:1 USMERITEV TRENINGA: CILJ: Igra 1:1 v napadu Utrjevanje uspešnosti igre 1:1 v napadu UVODNI

RC MNZ - kategorija U12 in U13 TRENING 3-4 SKLOP: Igra 1:1 USMERITEV TRENINGA: CILJ: Igra 1:1 v napadu Utrjevanje uspešnosti igre 1:1 v napadu UVODNI RC MNZ - kategorija U12 in U13 TRENING 3-4 SKLOP: Igra 1:1 USMERITEV TRENINGA: CILJ: Igra 1:1 v napadu Utrjevanje uspešnosti igre 1:1 v napadu UVODNI DEL (20 minut) 1. NAVAJANJE NA ŽOGO (12 minut) S klobučki

Prikaži več

Osnovna šola Hinka Smrekarja Gorazdova 16, Ljubljana NEOBVEZNI IZBIRNI PREDMETI ZA UČENCE 5. RAZREDA ŠOL. LETO 2018/2019 Ljubljana, april 2018

Osnovna šola Hinka Smrekarja Gorazdova 16, Ljubljana NEOBVEZNI IZBIRNI PREDMETI ZA UČENCE 5. RAZREDA ŠOL. LETO 2018/2019 Ljubljana, april 2018 Osnovna šola Hinka Smrekarja Gorazdova 16, Ljubljana NEOBVEZNI IZBIRNI PREDMETI ZA UČENCE 5. RAZREDA ŠOL. LETO 2018/2019 Ljubljana, april 2018 V 5. razredu si učenci lahko izberejo največ dve uri pouka

Prikaži več

CT_JumpyVU_0417.indd

CT_JumpyVU_0417.indd CITROËN JUMPY TEHNIČNI PODATKI CITROËN JUMPY TEHNIČNI PODATKI April 2017 IZVEDENKE BlueHDi 95 BVM BlueHDi 95 S&S ETG6 BlueHDi 115 S&S BVM6 BlueHDi 120 S&S BVM6 BlueHDi 150 S&S BVM6 BlueHDi 180 S&S EAT6

Prikaži več

Analiza programa »Zdrav življenjski slog« za leti 2010/11 in 2011/12

Analiza programa »Zdrav življenjski slog« za leti 2010/11 in 2011/12 Analiza programa»zdrav življenjski slog«za leti 2010/11 in 2011/12 Prof. dr. Strel, Janko Ljubljana 2013 KAZALO POVZETEK... 3 UVOD... 6 CILJI... 12 VZOREC MERJENCEV IN SPREMENLJIVK... 12 METODA... 13 RAZLAGA

Prikaži več

RAZVOJNI CENTER ZA ZAPOSLITVENO REHABILITACIJO NORMATIVI NA PODROČJU ZAPOSLITVENE REHABILITACIJE mag. Aleksandra Tabaj Predstojnica Razvojnega centra

RAZVOJNI CENTER ZA ZAPOSLITVENO REHABILITACIJO NORMATIVI NA PODROČJU ZAPOSLITVENE REHABILITACIJE mag. Aleksandra Tabaj Predstojnica Razvojnega centra RAZVOJNI CENTER ZA ZAPOSLITVENO REHABILITACIJO NORMATIVI NA PODROČJU ZAPOSLITVENE REHABILITACIJE mag. Aleksandra Tabaj Predstojnica Razvojnega centra za zaposlitveno rehabilitacijo mag. Robert Cugelj Generalni

Prikaži več

VRTEC POBREŽJE MARIBOR Cesta XIV. div. 14 a, Maribor, Tel: Fax:

VRTEC POBREŽJE MARIBOR Cesta XIV. div. 14 a, Maribor, Tel: Fax: VRTEC POBREŽJE MARIBOR Cesta XIV. div. 14 a, Maribor, Tel: 330-48-53 Fax: 330-48-52 mail:info.vrtec.pobrezje@siol.net,vrtec.pobrezje@siol.net http://www.vrtecpobrezje.si 1. FIT VADBENA URA CILJI 1. Otrokom

Prikaži več

Objavljeno v Našem časopisu št. 408 z dne Na podlagi 7. člena Zakona o športu (Uradni list RS, št. 22/98, 27/02, 110/02 in 15/03), v sklad

Objavljeno v Našem časopisu št. 408 z dne Na podlagi 7. člena Zakona o športu (Uradni list RS, št. 22/98, 27/02, 110/02 in 15/03), v sklad Objavljeno v Našem časopisu št. 408 z dne 30. 9. 2013 Na podlagi 7. člena Zakona o športu (Uradni list RS, št. 22/98, 27/02, 110/02 in 15/03), v skladu z Nacionalnim programom športa v Republiki Sloveniji

Prikaži več

ZDRAVSTVENA VZGOJA ZA SREDNJEŠOLCE Šolsko leto 2019/2020

ZDRAVSTVENA VZGOJA ZA SREDNJEŠOLCE Šolsko leto 2019/2020 ZDRAVSTVENA VZGOJA ZA SREDNJEŠOLCE Šolsko leto 2019/2020 ZDRAVSTVENA VZGOJA ZA OTROKE IN MLADINO Srednješolsko obdobje je obdobje velikih sprememb, tako na telesnem kot duševnem področju. Istočasno pa

Prikaži več

UNIVERZA V LJUBLJANI PEDAGOŠKA FAKULTETA EVA PLANINŠEK VPLIV JOGE NA GIBALNE SPOSOBNOSTI OTROK V 1. RAZREDU OSNOVNE ŠOLE Magistrsko delo Ljubljana, 20

UNIVERZA V LJUBLJANI PEDAGOŠKA FAKULTETA EVA PLANINŠEK VPLIV JOGE NA GIBALNE SPOSOBNOSTI OTROK V 1. RAZREDU OSNOVNE ŠOLE Magistrsko delo Ljubljana, 20 UNIVERZA V LJUBLJANI PEDAGOŠKA FAKULTETA EVA PLANINŠEK VPLIV JOGE NA GIBALNE SPOSOBNOSTI OTROK V 1. RAZREDU OSNOVNE ŠOLE Magistrsko delo Ljubljana, 2018 UNIVERZA V LJUBLJANI PEDAGOŠKA FAKULTETA Poučevanje

Prikaži več

Osnove statistike v fizični geografiji 2

Osnove statistike v fizični geografiji 2 Osnove statistike v geografiji - Metodologija geografskega raziskovanja - dr. Gregor Kovačič, doc. Bivariantna analiza Lastnosti so med sabo odvisne (vzročnoposledično povezane), kadar ena lastnost (spremenljivka

Prikaži več

IZBIRNI PREDMETI šolsko leto 2019/2020 neobvezni izbirni predmeti v 4., 5. in 6. razredu

IZBIRNI PREDMETI šolsko leto 2019/2020 neobvezni izbirni predmeti v 4., 5. in 6. razredu IZBIRNI PREDMETI šolsko leto 2019/2020 neobvezni izbirni predmeti v 4., 5. in 6. razredu Spoštovani! Osnovna šola poleg obveznih predmetov in obveznih izbirnih predmetov izvaja v šolskem letu 2017/2018

Prikaži več

7. VAJA A. ENAČBA ZBIRALNE LEČE

7. VAJA A. ENAČBA ZBIRALNE LEČE 7. VAJA A. ENAČBA ZBIRALNE LEČE 1. UVOD Enačbo leče dobimo navadno s pomočjo geometrijskih konstrukcij. V našem primeru bomo do te enačbe prišli eksperimentalno, z merjenjem razdalj a in b. 2. NALOGA Izračunaj

Prikaži več

program-ivz

program-ivz Konferenca Skupaj za zdravje! Obeležitev 10. obletnice Nacionalnega programa primarne preventive srčno-žilnih bolezni 2013 in izzivi prihodnosti 7. in 8. oktober 2013, Brdo pri Kranju, Slovenija Ponedeljek,

Prikaži več

Izvleček Bolečina v križu (BVK) je najpogostejši zdravstveni problem gibalnega aparata današnje populacije. Pri osebah z BVK je opaziti številne sprem

Izvleček Bolečina v križu (BVK) je najpogostejši zdravstveni problem gibalnega aparata današnje populacije. Pri osebah z BVK je opaziti številne sprem Izvleček Bolečina v križu (BVK) je najpogostejši zdravstveni problem gibalnega aparata današnje populacije. Pri osebah z BVK je opaziti številne spremembe v živčno-mišičnih funkcijah trupa. Kljub temu

Prikaži več

RAZISKAVA O NEUPRAVIČENEM PARKIRANJU NA MESTIH REZERVIRANIH ZA INVALIDE (oktober 2018) izr. prof. dr. Aleš Bučar Ručman O raziskavi 2018 Na Fakulteti

RAZISKAVA O NEUPRAVIČENEM PARKIRANJU NA MESTIH REZERVIRANIH ZA INVALIDE (oktober 2018) izr. prof. dr. Aleš Bučar Ručman O raziskavi 2018 Na Fakulteti RAZISKAVA O NEUPRAVIČENEM PARKIRANJU NA MESTIH REZERVIRANIH ZA INVALIDE (oktober 2018) izr. prof. dr. Aleš Bučar Ručman O raziskavi 2018 Na Fakulteti za varnostne vede Univerze v Mariboru je bila pod vodstvom

Prikaži več

GIBANJE OTROK - NALOŽBA ZA ZDRAVO ŽIVLJENJE

GIBANJE OTROK - NALOŽBA ZA ZDRAVO ŽIVLJENJE GIBANJE OTROK - NALOŽBA ZA ZDRAVO ŽIVLJENJE Brigita Zupančič Tisovec, Tjaša Knific Nacionalni inštitut za javno zdravje https://www.youtube.com/watch?v=d2mfnvjee4e Vsebina VZGOJA JE PROCES GENERACIJ POMEN

Prikaži več

LABORATORIJSKE VAJE IZ FIZIKE

LABORATORIJSKE VAJE IZ FIZIKE UVOD LABORATORIJSKE VAJE IZ FIZIKE V tem šolskem letu ste se odločili za fiziko kot izbirni predmet. Laboratorijske vaje boste opravljali med poukom od začetka oktobra do konca aprila. Zunanji kandidati

Prikaži več

Čakalne dobe SŽ ŽZD REDNO HITRO ZELO HITRO Cikloergometrija Cikloergometrija Cikloergometrija Okvirni termin Okvirni termin Okvirni termin

Čakalne dobe SŽ ŽZD REDNO HITRO ZELO HITRO Cikloergometrija Cikloergometrija Cikloergometrija Okvirni termin Okvirni termin Okvirni termin Čakalne dobe SŽ ŽZD 05.08.2019 REDNO HITRO ZELO HITRO Cikloergometrija Cikloergometrija Cikloergometrija Okvirni termin Okvirni termin Okvirni termin Oktober 2020 Oktober 2020 Oktober 2020 Cistoskopija

Prikaži več

Nova kolekcija za otroke več za manj...vsak dan po neverjetnih cenah BODI ZA DOJENČKE 100 % BOMBAŽ s potiskom in napisom, za deklice, na voljo v barva

Nova kolekcija za otroke več za manj...vsak dan po neverjetnih cenah BODI ZA DOJENČKE 100 % BOMBAŽ s potiskom in napisom, za deklice, na voljo v barva Nova kolekcija za otroke več za manj...vsak dan po neverjetnih cenah s potiskom in napisom, za deklice, za dečke, HIT 1 29 Oferta PONUDBA ważna w VELJA dniach 00.00-00.00 25.7.- 31.7. 2019 OZIROMA lub

Prikaži več

OŠ Komandanta Staneta Dragatuš 48 Dragatuš 8343 Dragatuš ASTMA (seminarska naloga) Biologija 0

OŠ Komandanta Staneta Dragatuš 48 Dragatuš 8343 Dragatuš ASTMA (seminarska naloga) Biologija 0 OŠ Komandanta Staneta Dragatuš 48 Dragatuš 8343 Dragatuš ASTMA (seminarska naloga) Biologija 0 Kazalo poglavij 1. Uvod...2 2. Osnovno o astmi...3 Slika 1: Sapnica zdrave osebe in osebe, ki boleha za astmo...3

Prikaži več