R E ŠIT V E enšč ino ol v o l s a z k vni z veze dnjih s trokovnih š o l e d i n j o S a m o s t u g i m n a zi j i n s re v 4. l e tn i k 4

Transkripcija

1 R E ŠIT V E enšč ino ol v o l s a z k vni z veze dnjih s trokovnih š o l e d i n j o S a m o s t u g i m n a zi j i n s re v 4. l e tn i k 4

2 1 TVORBA BESED Preverimo svoje predznanje 1. Blog je spletno mesto za objavljanje besedil, slik in posnetkov; spletni dnevnik. blogar/bloger, blogarka/blogerka, blogati, bloganje Po smislu, npr.: Ne, saj ima povsem drug pomen (kar se namesti ali pritrdi za zaščito, olepšanje ali izboljšanje podlage)./ne, saj besedi blog in obloga nimata sorodnega pomena. 2. hiška, hišna, hiša, hišica, hišnica, hišnik, ohišje, pohišto besedne družine, koren 3. a) brata, bratu, brata, pri/o bratu, z bratom b) lepa, lepo c) govoriva, govorita, govorita končnica 4. a) govorjenje, govorec, govorica b) zaspati, prespati, naspana c) rjavolas, rjavo-črni pripone, predpone, medpone 5. pomarančni borovničev Evina Markova slovenščina ledolomilec prvorojenec Levstikova turističnoinformacijski 6. pohištvo sošolčev blogati hruškov všečkati Mijin belo-zelen D-vitamin sosošolec enaintrideset stoje zvečer brezbarven podkožen 7. podstrešje podnožje mlečen angleški bližina drevešček otoček snežiti trebušast belouška verižica dvonožec srčece rečni maščoba krvoločen francoski bogastvo gledališki moštvo 8. poljudnoznanstvena nemško-francoski štiriperesna, 4-peresna belo-rdeča pripisati dodatno, zraven pisati štiristo količina 5. jezik stran limon ada koren koren koren pripona končnica en o um je pri pis ati štiri sto koren koren končnica predpona koren končnica koren koren medpona pripona pripona a) netvorjene, tvorjene b) Končnica: obrazilo, ki besedi določi spol, sklon, število, osebo; nima predmetnega pomena Obrazilo: morfem za tvorbo besed; ima predmetni pomen 6. a) netvorjene besede, ker so zgrajene samo iz korena in končnice ali imajo samo koren. b) tvorjene besede, ker imajo še obrazila 7. kolesce koles- -ce mladenka mlad- -enka midva mi-, -dva / napiti se pit- na-, se včerajšnji včeraj- -šnji dobro dobr- -o seveda se-, -ve-, -da / 8. limonada pijača iz limon, vode in sladkorja = pomenska razlaga besede to, kar je iz limon = pomenski opis besede pripisati dodatno, zraven napisati = pomenska razlaga besede pisati zraven = pomenski opis besede enoumje usmerjenost v ena sam način = pomenska razlaga besede to, kar je enega uma = pomenski opis besede štiristo število ali številka štiristo = pomenska razlaga besede štiri sto = pomenski opis besede a) Skladenjska podstava. b) Pomenska razlaga besede je razlaga, kaj vse beseda pomeni, pomenski opis besede pa je določitev, iz česa je beseda nastala. Zakaj in kako tvorimo nove besede? 1. Nove besede nastajajo zaradi potrebe po poimenovanju novih predmetov in pojmov. 2. S prevzemanjem tujih poimenovanj, z novimi izpeljankami iz že obstoječih besed, s prevzemanjem neknjižnih besed v knjižni jezik, z dodajanjem novih (sodobnih) pomenov že ustaljenim besedam, s sprejemanjem besed iz slovarjev tujk. 3. Nova beseda preide v slovar, če se dovolj pogosto rabi, če se splošno uveljavi med uporabniki. 4. jezik sredstvo sporazumevanja stran (v knjigi) ploskev vsakega od listov limonada pijača iz limon, TV-nadaljevanka enoumje miselnost, usmeritev v ravnanje na en sam način 2

3 9. všeček POMENSKA RAZLAGA označitev, da ti je na spletu oz. na družbenih omrežjih nekaj všeč SKLADENJSKA ta, ki je všeč črnogradnja nelegalna gradnja gradnja na črno oddati glavonožec rjavolasec podhod lepó narediti, da pride kaj k drugemu najvišje razviti mehkužci z lovkami okoli ust moški, ki ima rjave lase prostor pod cesto ali železniško progo za prehod pešcev ki ima v estetskem pogledu pozitivne lastnosti 10. seveda se ve, da bržkone brž ko ne enaindvajset ena in dvajset 11. dati stran ta, ki ima noge na glavi tisti, ki je rjavolas všeček všeč- -ek ta, kjer se hodi pod tako, da je lep črnogradnja črn-, -gradnja -ooddati -dati odglavonožec glav-, nog- -o-, -ec rjavolasec rjavolas- -ec podhod pod-, -hod / lepo lep- -o seveda se-, -ve-, -da / bržkone brž-, -ko-, -ne / enaindvajset ena-, -in-, -dvajset / 12. Druga beseda v vrstici je oblika besede, tretja beseda v vrstici je tvorjenka. 13. fejmič samovšeček odfrendati tekstati instagramovec POMENSKA RAZLAGA zelo popularna, znana oseba kdor daje všeček sebi oz. svoji objavi na družbenem omrežju izbrisati s seznama prijateljev pošiljati SMS ali kratka sporočila na družbenih omrežjih človek, ki je nenehno prisoten na Instagramu SKLADENJSKA tisti, ki ima fejm všeček samo (sebi) frendati stran delati tekst ta, ki je na Instagramu 14. a) Pravilnost prevoda za bear-resistant compost bin. b) Avtor opozarja na pomensko zmešnjavo zaradi povezave besed medved in med. c) Avtor prepušča odločitev o izboru besede uporabnikom, nakaže pa, da je beseda medvedovaren pomensko jasnejše od medovaren. Katere vrste tvorjenk tvorimo? 1. NETVORJENI SAMOSTALNIKI prst, paleta, drevo, hišo, sonce, roža, roži, hiše, žena, rože a) SKLADENJSKA TVORJENI SAMOSTALNIKI čopič, lužica, hišica, klopica, stezica čopič ta, ki je iz čopa čop- -ič lužica majhna luža luž- -ica hišica majhna hiša hiš- -ica klopica majhna klop klop- -ica stezica majhna steza stez- -ica b) manjšalnost, ljubkovalnost mizico, prtičem c) Po smislu. č) to, kjer je kava kav- -arna Da, s pripono. d) nizko PRISLOV lenobno vljudno žalostno 2. SKLADENJSKA tako, da je nizek tako, da je lenoben tako, da je vljuden tako, da je žalosten pridevnikov, so tvorjeni zaodrje Prekmurje predpražnik SKLADENJSKA to, kar je za odrom to, kar je prek Mure ta, ki je pred pragom za-, odr- prek-, mur- pred-, prag- -je -je -nik Da so besede tvorjene iz predložne zveze. 3. Izpeljanke. Enodelni (lahko tudi predložni) besedotvorni podstavi dodamo pripono. 4. godba godec vožnja voznica igrača igrišče doma domov zdravilo zdravnik modrost/modrina modrec filmski filmar gledališki gledališčnik listje kamenje 3

4 5. obrežje ob-, breg- -je rečni rek- -ni mušji muh- -ji grajski grad- -ski bogastvo bogat- -stvo Egipčan egipt- -an Prišlo je do glasovnih premen (mehčanje, krnitev glasov). 6. češki hrvaški ameriški afriški ročni gledališki vozniški nožni strešni kmečki grajski bolšji vaški loški 7. babičin Mihčev igralčev Tolminčev stričev Andražev 8. Do mehčanja glasov (k, g, h, d > č, ž, š, j) in preglasa (o > e). 9. zdravnik/zdravilec zdravnica/zdravilka zdravljenje zdravilo zdravost 10. LASTNOST NOSILEC LAST. NOSILKA LAST. lepota lepotec lepotica krasota krasotec krasotica mladost mladec/ mladenka/ mladostnik mladostnica starost starec/starostnik starka/starostnica velikost velikan velikanka dolžina/ dolgin dolginka dolgost grobost grobijan grobijanka Lastnost: s priponami -ota,-ost in -ina. Nosilec lastnosti: s priponami -ec, -nik, -an in -in. Nosilka lastnosti: s priponama -ica in -ka. 11. brežan hribovec dolinec meščan vaščan tržan 12. golobica levinja Američanka Švicarka Čehinja Poljakinja Ljubljančanka Celjanka Mariborčanka Prlekinja Švedinja Angležinja dijakinja ravnateljica študentka meščanka 13. kočica hišica/hiška listek košček okence pisemce fantič/fantek mostiček deklica/deklič sestrica kolesce peresce sinček/sinko ptička/ptičica S priponami -ica, -ek in -ce. Pomanjševalnice so slogovno zaznamovane (običajno ljubkovalno). 14. otroček/otročiček otročaj ženka/ženkica ženščina možek/možiček/možic možicelj starkica staruha kmetič kmetavz/kmetavzar 15. pisec kdor kaj piše, napiše pisar kdor se poklicno ukvarja s pisanjem, prepisovanjem pisarček manjšalnica, slabšalnica od pisar pisatelj kdor piše romane, povesti, novele pisateljček manjšalnica, neznan, slabši pisatelj pismar slab pisatelj, pisec pisun slab pisatelj, pisec pisač slab pisatelj, pisec Slogovno zaznamovane so pisarček, pisateljček, pismar, pisun in pisač. 16. vročiti dati v roke beračiti biti berač rdečiti delati rdeče bledeti postajati bled kmetovati biti kmet enačiti delati, da je enak 17. francosko-slovenska omega-6-maščobe sončno rumen črnogled avtocesta večdelen Tvorili smo zloženke, tako da smo večdelni besedotvorni podstavi dodali medpono. 18. a) narodno-zabaven tak, ki je naroden in zabaven jezikovnotehnološki tak, ki je v zvezi z jezikovno tehnologijo športnogibalni tak, ki je v zvezi s športnim gibanjem videotehnologija tehnologija za video poljudnoznanstven tak, ki je znanstven na poljuden način družbenozgodovinski tak, ki je v zvezi z družbeno zgodovino B-vitamin vitamin B 5-dneven tak, ki traja 5 dni Ciril-Metodov (trg) (trg) Cirila in Metoda Breznik-Ramovšev (pravopis) Breznika in Ramovša (pravopis) Skupaj pišemo zloženke iz podredne skladenjske podstave, z vezajem pišemo zloženke iz priredne skladenjske podstave ter zloženke s števko ali črko v prvem delu, narazen ali skupaj pa zloženke iz nesklonljivih pridevnikov in pridevniške zloženke za barvne odtenke. 19. ENONAGLASNICE smerokaz, prostovoljen, ozkosrčen, drevored VEČNAGLASNICE narodno-zabaven, živinozdravnik 4

5 20. dolgolas-ec izpeljanka hrib-o-laz-ec zloženka kratkorep-ec izpeljanka dvonog-ec izpeljanka del-o-dajalec zloženka rad-o-ved-en zloženka krvolok-en izpeljanka ovc-je-reja zloženka sred-o-gor-je zloženka svet-o-pisem-ski zloženka 21. GLAGOL polil -lil popobere -bere popobriše -briše poopleta -pleta o- zakličem -kliče za- 22. Glagoli so tvorjeni z enodelno besedotvorno podstavo in s predpono. SKLADENJSKA vstopiti stopiti noter stopit- v- izgnati gnati ven gnat- izprinesti si nesti k sebi nest- pri-, si odskočiti skočiti stran skočit- odprebosti bosti skozi bost- pre- Tvorili smo sestavljenke, tako da smo enodelni besedotvorni podstavi dodali predpono, lahko tudi prosti morfem. 23. neznanec neznano necepljen necepljeno nekulturen nekulturno odpeti odpet vpisati vpisan odkriti odkrit prilepiti prilepljen 24. s predpono, sestavljenke, z glagolsko pripono, izpeljanke 25. izbezati zbezati, izbrusiti zbrusiti, izboljšati zboljšati, izprožiti se sprožiti se 26. vzeti, usesti se, vpeti, vzbuditi, vstati, vsuti 27. ENONAGLASNICE preigravati, predmestje, nadmorski DVONAGLASNICE neobičajen, nenavaden, soigralec, preddelavec, nadpovprečje izpeljanke, sestavljenke 28. predvečer predhodni večer; sestavljenka predmestje to, kar je pred mestom; izpeljanka iz predložne zveze podpredsednik nižji predsednik; sestavljenka podbradek to, kar je pod brado; izpeljanka iz predložne zveze nadčlovek višji človek; sestavljenka nadmorski tak, ki je nad morjem; izpeljanka iz predložne zveze 29. vtem: v tem; v-, -tem; obrazila ni predme: pred me; pred-, -me; obrazila ni Tvorili smo sklopa. Sklope tvorimo tako, da večdelno govorno podstavo združimo v novo besedo brez obrazila. 30. Po smislu. Običajno krnitev in izpeljavo. 31. a) tako, da je hud to, s čimer se tehta to, da je berljiv Izpeljanke. b) tiskalnik 3D latino glasba tekaški in pohodni Zloženke. c) tak, ki ni običajen tak, ki ni zakonit Sestavljenki. č) se ve, da Sklop. 32. IZPELJANKE ZLOŽENKE SESTAVLJENKE mišičast poslušanje plezalo pohištvo obrobje otroški ogrlica pokožen radovednež otročji ministrica stoje zanamec barvati igrišče modrookec zeleneti lepo ponedeljek brezposeln plužiti 33. bitje oz. vršilec dejanja naprava oz. sredstvo dejanja dejanje kraj dejanja/dogajanja snov dejanja nosilec lastnosti lastnost brezbarven hribolazka pismonoša brezskrben slovenskofrancoski plezalec, dojilja urediti nadpovprečje podzid upodobiti sogovorec podfara prababica unovčiti podnapis zjutraj kazalo, brisalo/brisača brisanje, kazanje plezališče, rastlinjak, igrišče, rastišče mehčalo/mehčalec, uspavalo očarljivec, ošabnež očarljivost, zdravje 34. klimatolog, dialektolog, filmolog, muzikolog 5

6 35. BESEDA SKLADENJSKA/ GOVORNA VRSTA TVORJENKE BESEDA GLEDE NA ŠTEVILO NAGLASOV usesti se sesti na/v sest- u-, se sestavljenka enonaglasnica žvižgač tisti, ki žvižga žvižg- -ač izpeljanka enonaglasnica NUK Narodna in univerzitetna knjižnica N-, -U-, -K / krnitev + sklapljanje enonaglasnica drsnik ta, ki je drsen drsn- -ik izpeljanka enonaglasnica spletišče sestav spletov splet- -išče izpeljanka enonaglasnica hladno tako, da je hladen hladn- -o izpeljanka enonaglasnica bikoborba borba z bikom bik-, -borb- -o- zloženka enonaglasnica sosošolec sosednji sošolec -sošolec so- sestavljenka dvonaglasnica sto deset sto deset sto-, -deset / sklop dvonaglasnica prvorojen tisti, ki je rojen prvi prv-, -rojen -o- zloženka dvonaglasnica nadškof višji škof škof- nad- sestavljenka dvonaglasnica odpirač ta, ki odpira odpira- -č izpeljanka enonaglasnica 36. POMENSKA RAZLAGA SKLADENJSKA fejmič zelo popularna, znana oseba tisti, ki ima fejm samovšeček kdor daje všeček sebi oz. svoji objavi na družbenem omrežju všeček samo (sebi) odfrendati izbrisati s seznama prijateljev frendati stran tekstati pošiljati SMS ali kratka sporočila na družbenih omrežjih delati tekst forumaš pogost obiskovalec spletnih forumov tisti, ki je na forumu vloganje ustvarjanje vlogov to, da se vloga instagramovka ženska, ki je nenehno prisotna na Instagramu tista, ki je na Instagramu 37. fejm-ič sam-o-všeček od-frendati izpeljanka zloženka sestavljenka 39. tekst-ati forum-aš vlog-anje izpeljanka izpeljanka izpeljanka instagram-ovka izpeljanka BESEDOTVORNI NAČIN ZGRADBA PRIMERI VRSTA TVORJENKE 38. mazetniti suvereno, gladko zmagati (kot Tina Maze) zakanglati nesmiselno potrošiti iz mestnega/ občinskega proračuna pahorizem neprimerna beseda/besedna zveza, izrečena v javnosti lidlast nizkocenoven, cenen IZPELJAVA ZLAGANJE SESTAVLJANJE SKLAPLJANJE KRNITEV enodelna besedotvorna podstava + pripona ali predložna besedotvorna podstava + pripona listek deklica obrežje predmestje večdelna besedotvorna podstava + medpona ali medpona in pripona drevored nemško-francoski hribolazec enodelna besedotvorna podstava + predpona ali predpona in pripona (pri glagolskih sestavljenkah lahko tudi morfema se in si) sopotnik prebosti vtisniti se IZPELJANKA ZLOŽENKA SESTAVLJENKA večdelna besedotvorna podstava, brez obrazila bržčas petintrideset seveda SKLOP enodelna besedotvorna podstava, brez obrazila Valentina > Tina Timotej >Tim KRN 6

7 Preverimo svoj napredek 1. Avtor se odziva na bližajoči se knjižni sejem. 2. Po smislu, npr.: Odnos Slovencev do dogodka je po avtorjevem mnenju protisloven dojemamo ga kot praznik knjige, a hkrati tudi kot navaden sejem. 3. Po smislu, npr.: Avtor meni, da je ideja o jeziku oglasa sicer izvirna, a jezik sam neustrezen glede na okoliščine, jezikovno skrpucalo. 4. a) Po smislu, npr.: Izraza sta zanimiva, a sta rabljena neizvirno in ne dosegata želenega učinka. b) obvezen ogled dogodka, spisek knjig za obvezen nakup 5. mešetarska (govorica) a) govorica prekupčevalcev oz. rahlo vsiljivih prodajalcev b) mešetar c) taka, ki je v zvezi z mešetarjem č) izpeljanka d) založnik, prodajalec, ponudnik, govorica 9. SKLADENJSKA 6. a) zloženke, sestavljenke b) ENONAGLASNICE knjigotržec jezikoslovje samobitnost neznanje VEČNAGLASNICE nadgradnja predsejemski c) Ker sta zloženki iz podredne skladenjske podstave. 7. a) -umb) to, kar ni umnost c) neumnost č) sestavljenka d) nedovršni; poneumiti e) Z odvzemanjem glagolske pripone. f) večkrat poneumiti; izpeljanka 8. a) to, da besediči; izpeljanka b) ravno kar; sklop c) majhno besedilo; izpeljanka č) delati mehko; izpeljanka d) tako, da je preprost; izpeljanka e) tista, ki je neumna; izpeljanka f) tržec knjig; zloženka BESEDOTVORNO VRSTA TVORJENKE delati mehko mehčati mehk- -ati izpeljanka glagol od avtorice avtoričin avtoric- -in izpeljanka tako, da je svež sveže svež- -e izpeljanka prislov prav kar pravkar prav-, -kar / sklop prislov kdor ponudi ponudnik ponud- -nik izpeljanka slovje o jeziku jezikoslovje jezik-, -slov- -o-, -je zloženka dodatno graditi nadgraditi gradit- nad- sestavljenka glagol to, kar ni znanje neznanje znanje- ne- sestavljenka tisti, ki prodaja prodajalec proda- -jalec izpeljanka litrski; pišemo z vezajem, ker je prva sestavina zloženke števka TV-oddaje; pišemo z vezajem, ker je prva sestavina zloženka črka oz. kratica lirsko-epski; pišemo z vezajem, ker je zloženka iz priredne skladenjske podstave 11. soodgovornost sestavljenka soavtorica sestavljenka podstaviti izpeljanka podcenjen sestavljenka zaplesati sestavljenka zamejstvo izpeljanka predmesten izpeljanka predsoba sestavljenka BESEDNA VRSTA TVORJENKE samostalniška beseda/samostalnik samostalniška beseda/samostalnik samostalniška beseda/samostalnik samostalniška beseda/samostalnik samostalniška beseda/samostalnik 2 RAZVOJ SODOBNEGA KNJIŽNEGA JEZIKA IN NJEGOVA VLOGA Preverimo svoje predznanje februar mednarodni dan maternega jezika, 26. september evropski dan jezikov 4. Ne, za priseljence je slovenščina drugi jezik ali jezik okolja. Zanje je slovenščina jezik, ki se ga morajo naučiti, v domačem okolju pa se sporazumevajo v svojem maternem jeziku. 5. Slovenski jezik. 6. Ljudje, ki so na začasnem delu v tujini, so zdomci, ljudje, ki so se trajno izselili v tujino in se ne nameravajo vrniti v domovino, so izseljenci. 7

8 7. Državni simboli so grb, zastava in himna, z njimi označujemo pripadnost Republiki Sloveniji. (Od vstopa Republike Slovenije v Evropsko unijo v letu 2004 je Slovenija kot članica te mednarodne skupnosti prevzela tudi njena simbola, njeno zastavo in himno. Njuno uporabo določa Uredba o uporabi zastave in himne Evropske unije v Republiki Sloveniji iz leta 2004.) 8. Barve zastave gredo po vrstnem redu: bela, modra, rdeča. Vsaka barva zavzema po širini tretjino prostora zastave. Širina zastave je 1/2 dolžine. Grb je v levem gornjem delu zastave tako, da sega z eno polovico v belo polje, z drugo pa v modro. Grb Slovenije ima obliko ščita. V sredini ščita je na modri podlagi lik Triglava v beli barvi, pod njim sta dve valoviti modri črti, ki ponazarjata morje in reke, nad njim pa so v obliki navzdol obrnjenega trikotnika razporejene tri zlate šesterokrake zvezde. Ščit je ob stranicah rdeče obrobljen. Grb se oblikuje po določenem geometrijskem in barvnem pravilu. 9. a) Sedma kitica. b) Doseči svobodo in samostojnost Slovencev, Slovanov oz. narodov in ljudi, spore in vojne naj nadomestita povezanost in prijateljstvo. c) Leta č) Leta d) Stanko Premrl. 10. a) V Republiki Sloveniji je uradni jezik samo slovenščina. b) V Republiki Sloveniji so uradni jeziki slovenščina, hrvaščina, italijanščina in madžarščina maja 2004 je slovenščina postala eden od uradnih jezikov Evropske unije, saj je takrat Slovenija postala članica Evropske unije. 12. Ker je slovenščina uradni jezik Evropske unije, lahko vsi državljani Slovenije dostopamo do dokumentov Evropske unije v slovenskem jeziku, nastopi slovenskih predstavnikov se prevajajo v druge jezike, vsi dokumenti se prevajajo tudi v slovenščino, obstajata pa tudi slovenska različica Uradnega lista in spletni portal: Katero vlogo ima slovenski knjižni jezik v življenju posameznika? 1. Sporočevalka je Katja Bergles, naslovniki so bralci Spletne strani DigitPen. 3. Vsebinsko dopolnjujeta besedilo. 4. Po smislu, npr.: Prva fotografija nakazuje, da imajo ljudje različnih držav svoj materni jezik, druga fotografija nakazuje, da je materni jezik tisti, ki se ga začnemo učiti v najzgodnejšem otroštvu. 5. Po smislu, npr.: na svetu obstaja ogromno število ljudi, ki govorijo številne jezike 10. a) Izvajanje programa lektoratov slovenščine na univerzah po svetu, certificiranje znanja slovenščine kot tujega jezika, priprava programov in kurikulov za uspešno vključitev otrok, učencev in dijakov migrantov v izobraževanje v Republiki Sloveniji, izvajanje posebnih izobraževalnih programov slovenščine (seminarjev, tečajev) za udeležence s štipendijami, organizacija poletne šole za udeležence iz slovenskega zamejstva in izseljenstva b) Tečaji so namenjeni otrokom, mladostnikom in odraslim, ki se želijo naučiti slovenskega jezika ali svoje znanje nadgraditi. c) 58, in sicer v Argentini (Buenos Aires, La Plata), Avstriji (Dunaj, Gradec, Celovec), Belgiji (Bruselj, Gent), Bolgariji (Sofija), Bosni in Hercegovini (Sarajevo), na Češkem (Brno, Pardubice, Praga), v Franciji (Pariz), na Hrvaškem (Zadar, Zagreb), v Italiji (Neapelj, Padova, Rim, Trs, Videm), na Japonskem (Tokio), Kitajskem (Peking), v Litvi (Vilna), na Madžarskem (Budimpešta, Sombotel), v Makedoniji (Skopje), Nemčiji (Berlin, Koeln, München, Regensburg, Tübingen), na Poljskem (Gdansk, Katovice, Krakov, Lodž, Varšava), Portugalskem (Lizbona), v Romuniji (Bukarešta), Rusiji (Moskva, Perm, Sankt Peterburg), na Slovaškem (Bratislava, Nitra), v Španiji (Granada), Srbiji (Beograd, Novi Sad), Ukrajini (Kijev, Lvov), Veliki Britaniji (London, Nottingham) in ZDA (Cleveland, Lawrence, Seattle). 11. a) Beseda leta 2018 je čebela. c) V ožjem izboru so bile še besede mikroplastika, skodelice kave, generalka, orbanizacija, risoroman, sovraštvo, tekstati, tipanka in varda. Katero vlogo ima slovenski jezik v javnosti? 1. Po smislu, npr.: Kultiviran govorec je, kdor zna v javnosti spretno govoriti, uporabljati ustrezno jezikovno zvrst, se ustrezno odzivati na sogovorca, smiselno vključevati nebesedne spremljevalce govorjenja ipd. 2. a) Predmet jezikovne politike je skrb za status slovenskega jezika v Republiki Sloveniji in v zamejstvu. b) Uradne ustanove, ki skrbijo za slovenski jezik doma in po svetu. 3. Urad RS za slovenski jezik, Služba za slovenski jezik pri Ministrstvu za kulturo, Ministrstvo za izobraževanje, znanost in šport, Urad Vlade RS za Slovence v zamejstvu in po svetu, razne komisije, Slovenska izseljenska matica idr. 4. Urad RS za slovenski jezik, Služba za slovenski jezik skrbi za uveljavljanje in razvoj slovenskega jezika, načrtovanje strategij in politik v zvezi z njim ter jezikovno politiko v RS, ustreznost zakonskih rešitev in njihovo uresničevanje ter pomaga zainteresiranim, da dobijo odgovore, ki se nanašajo na jezikovna vprašanja. Urad Vlade RS za Slovence v zamejstvu in po svetu opravlja naloge, ki zadevajo slovensko manjšino v sosednjih državah ter slovenske zdomce in izseljence po svetu. Vzdržuje stalne stike s slovenskimi manjšinskimi, zdomskimi in izseljenskimi organizacijami; spodbuja njihovo kulturno, prosvetno, gospodarsko in drugo povezovanje z matično državo; organizira posvete, seminarje, natečaje itd. Prek javnih razpisov zagotavlja finančno pomoč RS za programe in projekte Slovencev v zamejstvu in po svetu in za sodelovanje z njimi. Urad je zadolžen tudi za spremljanje in koordiniranje dejavnosti pristojnih ministrstev na področju sodelovanja s Slovenci zunaj RS. 8

9 Center za slovenščino kot drugi in tuji jezik s svojimi programi celovito strokovno skrbi za področje slovenščine kot drugega in tujega jezika ter slovenski jezik, literaturo in kulturo ter slovenistiko mednarodno promovira. 8. b) Za mednarodna podjetja s podružnicami v Sloveniji. Katero vlogo ima slovenski jezik v sloveniji, evropski uniji in po svetu? 3. To pomeni, da uradovanje v državi poteka v slovenščini. Slovenščina je jezik pogovorov, uradnih dopisov, učni jezik v šolah, jezik sodišč, policije, vojske in drugih uradnih ustanov. V slovenščini morajo biti javni napisi, napisi na prometnih tablah, imena podjetij 4. Slovenščina je državni jezik Republike Slovenije, ker predstavlja Slovenijo kot samostojno državo. Je jezik, ki ga uporabljajo predstavniki države, kadar predstavljajo državo oz. nastopajo kot njeni predstavniki. 5. Uradni jezik je jezik, v katerem uradujemo in poslujemo ter ga uporabljamo na vseh področjih javnega življenja, državni jezik pa predstavlja državo, uporabljajo ga predstavniki, kadar zastopajo državo. 6. a) Italijansko in madžarsko narodno skupnost. b) Italijanski in madžarski. c) Na območjih, na katerih živijo poleg Slovencev tudi pripadniki italijanske oz. madžarske skupnosti, je poleg slovenščine uradni jezik tudi madžarski oz. italijanski. č) Italijanski in madžarski narodni skupnosti v Republiki Sloveniji in njunim pripadnikom so zagotovljene vse pravice iz Ustave Republike Slovenije in mednarodnih pogodb, dvojezičnost se kaže z enakopravno rabo obeh jezikov v javnosti. 7. Da država varuje in zagotavlja pravice avtohtone italijanske in madžarske narodne skupnosti, skrbi za avtohtone slovenske narodne manjšine v sosednjih državah, za slovenske izseljence in zdomce, ter pospešuje njihove stike z domovino. 8. a) Vstop/članstvo Slovenije v EU b) 24 uradnih jezikov, hkrati pa je v njej tudi nad 60 avtohtonih regionalnih in manjšinskih jezikov, ki nimajo uradnega statusa, govori pa jih več kot 40 milijonov ljudi maja 2004, zato je takrat slovenščina postala eden od uradnih jezikov Evropske unije. Enakopravnost slovenščine z drugimi jeziki EU se kaže v tem, da naši predstavniki na zasedanjih Evropskega parlamenta in nekaterih drugih organov govorijo slovensko, njihovi nastopi pa se prevajajo v druge jezike. Nastopi drugih evropskih poslancev pa se prevajajo v slovenščino. Po evropski zakonodaji se vsak zavezujoči pravni akt EU pripravi v vseh uradnih jezikih EU. Obstajata tudi slovenska različica Uradnega lista in spletni portal v vseh uradnih jezikih EU. 10. a) Zamejci so ljudje, ki živijo v sosednjih državah, torej na obmejnem pasu, ki je še vedno del slovenske narodne poselitve. Meja jih je odrezala od Republike Slovenije, zato danes govorimo, da so zamejci, torej za mejo. Zanje se lahko uporablja tudi izraze, kot so slovenska manjšina, avtohtona slovenska narodna skupnost. 9 b) Najštevilčnejša je avtohtona slovenska narodna skupnost v Italiji, najmanj pa jih živi v Republiki Hrvaški. c) V Italiji opazimo, da se lahko otroci in mladi učijo v šolah slovenščine od vrtcev pa vse do univerze, ker so vse šole slovenske in italijanščina je zgolj en učni predmet. V Avstriji, predvsem na Koroškem, opazimo dvojezični model, torej polovico pouka v nemščini, polovico v slovenščini, sploh na osnovnošolski ravni. Kasneje delujejo šole, kot je na primer Slovenska gimnazija v Celovcu. Na Madžarskem imamo tako imenovane narodnostne šole, kjer je slovenščina en predmet, poteka 6 ur na teden, poleg tega pa slovenske prvine uvajajo tudi v ostale predmete. Na Hrvaškem postaja slovenščina izbirni predmet v šolah, poleg tega pa tam tudi Slovenija omogoča učenje slovenščine preko dopolnilnega pouka, tečajev, ki jih izvajajo učiteljice iz Slovenije. č) V družini, v šoli, izven šole v kulturnih društvih, gledaliških skupinah, zborih, so člani Koroške dijaške zveze d) V ZDA, Argentini, Kanadi, Avstraliji in po Evropi. e) Izseljenci so ljudje, ki so se trajno izselili v tujino in se ne nameravajo vrniti v domovino, zdomci pa ljudje, ki so na začasnem delu v tujini. f) Izseljevali so se v treh valovih, in sicer 1. val je potekal od leta 1880 do 1. svetovne vojne, največ ljudi se je izselilo zaradi ekonomskih razlogov, največ se jih je izselilo v ZDA. 2. val je potekal od konca 1. svetovne vojne do začetka 2. svetovne vojne, največ ljudi se je izselilo zaradi ekonomskih in političnih razlogov, največ se jih je izselilo v Argentino, manj v ZDA. 3. val je potekal po 2. svetovni vojni, največ ljudi se je izselilo zaradi političnih in ekonomskih razlogov, največ se jih je izselilo v S in J Ameriko in Avstralijo. g) V ZDA, Argentini, Kanadi, Avstraliji in v več evropskih državah (Avstrija, Nemčija, Francija, Belgija, Švica, Velika Britanija ), v manjšem številu pa tudi v drugih evropskih in južnoameriških državah ter državah Azije, Afrike in Oceanije. Po osamosvojitvi Slovenije so nastale izseljenske skupnosti tudi v republikah nekdanje Jugoslavije. h) Med Slovenci po svetu jezik ni takšen mejnik narodne zavesti. Jezik je veliko težje ohraniti, ker ne delujejo tako stabilne slovenske strukture, kot so recimo vsakodnevne šole. i) Svojo narodno pripadnost in slovenščino utemeljujejo tudi na drugih atributih na primer na kulturi, zgodovini, folklori in zelo zanimivo tudi hrani. To, kar jemo, nas zelo determinira (kranjske klobase, pražen krompir, potica). 11. Vrtci, šole, cerkev, društva, mediji, gledališča, knjižnice 12. a) DA

10 14. Država Avtor Književna dela Avstrija Maja Haderlap Angel pozabe, Žalik pesmi, Bajalice Avstrija Florjan Lipuš Zmote dijaka Tjaža, Gramoz, Boštjanov let Italija Boris Pahor Nekropola, Trg Oberdan, Knjiga o Radi Italija Alojz Rebula Senčni ples, V Sibilinem vetru, Kačja roža Italija Marko Kravos Tretje oko, Kratki časi Trst iz žabje perspektive Nemčija Maruša Krese Da me je strah?, Vse moje vojne Kanada Cvetka Kocjančič Kam vodi cesta, Pesmi, Gospodar golega ozemlja 15. a) Avtohtoni prebivalci so po izvoru od tam, kjer živijo. b) Asimilacija poteka povsod, kjer živijo pripadniki različnih jezikovnih skupnosti. To je pojav, ko pripadniki manjšinskega naroda opustijo materni jezik in prestopijo v jezikovno skupnost večinskega naroda. Lahko je prostovoljna, če posameznik vidi prednost v tem, da opusti svoj materni jezik, npr.: napredovanje po družbeni lestvici, na narodnostno mešanem ozemlju pa je pogosto rezultat raznarodovalne politike, npr.: zapiranje dvojezičnih šol, neobstoj slovenskih šol c) V Temeljni ustavni listini o samostojnosti in neodvisnosti Republike Slovenije iz leta 1991 je zapisano, da so italijanski in madžarski narodni skupnosti v Republiki Sloveniji in njunim pripadnikom zagotovljene vse pravice iz Ustave Republike Slovenije in mednarodnih pogodb. Na teh območjih se dvojezičnost kaže z enakopravno rabo obeh jezikov v javnosti. Preverimo svoj napredek 1. a) Ker so to podjetja, ki delujejo kot podružnice tujih podjetij v Sloveniji. b) Po Zakonu o gospodarskih družbah mora biti ime podjetja v RS v slovenskem jeziku, prevod v tuji jezik se lahko uporablja samo skupaj s slovenskim imenom, to določilo ne velja le za mednarodna podjetja s podružnicami v Sloveniji. 2. Materni jezik je jezik, ki se ga začnemo učiti v najzgodnejšem otroštvu, je prvi jezik, v katerem razmišljamo, čustvujemo, doživljamo svet in se z njim identificiramo. Materin jezik pa je tisti, ki pripada materi. 3. a) DA b) DA c) DA č) NE d) DA e) NE f) NE g) DA h) NE 4. Urad vlade RS za Slovence v zamejstvu in po svetu (in Komisija Državnega zbora Republike Slovenije za odnose s Slovenci v zamejstvu in po svetu, Svet Vlade za Slovence v zamejstvu, Svet Vlade za Slovence po svetu, Ministrstvo za izobraževanje, znanost in šport, Zavod RS za šolstvo, Center za slovenščino kot drugi/ tuji jezik, CMEPIUS Center za mobilnost in evropske programe izobraževanja in usposabljanja, CPI Center za poklicno izobraževanje ) 5. Vrtci, šole, cerkev, društva, mediji, gledališča, knjižnice 6. zamejec pripadnik slovenske narodne skupnosti, ki živi za državno mejo z Avstrijo, Italijo, Madžarsko izseljenec kdor se trajno izseli v tujino (se ne namerava vrniti v domovino) zdomec kdor je na začasnem delu v tujini narodna manjšina pripadnik naroda, katerega večina živi v drugi državi avtohtono prebivalstvo prvotno prebivalstvo, rojeno v kraju bivanja uradni jezik jezik, v katerem uradujemo in poslujemo ter ga uporabljamo na vseh področjih javnega življenja 7. Zamejski Slovenci v Italiji: Zaščitni zakon za Slovence v Italiji (2001) Zamejski Slovenci v Avstriji: Avstrijska državna pogodba (1955) Zamejski Slovenci na Madžarskem: Zakon o ratifikaciji Sporazuma o zagotavljanju posebnih pravic slovenske narodne manjšine v Republiki Madžarski in madžarske narodne skupnosti v Republiki Sloveniji (1993) 9. IZSELJEVANJE 1. VAL Čas: od leta 1880 do 1. svetovne vojne Vzroki: ekonomski razlogi Države naselitve: ZDA 3 TVORBA BESEDILA 2. VAL Čas: od konca 1. svetovne vojne do začetka 2. svetovne vojne Vzroki: ekonomski in politični Države naselitve: Argentina 3. VAL Čas: po 2. svetovni vojni Vzroki: politični razlogi, ekonomski razlogi Države naselitve: S in J Amerika in Avstralija Preverimo svoje predznanje 1. umetnostno; strokovno 2. uradovati opravljati uradne dolžnosti, uradna opravila 3. šolski spis, reklama za avtomobil, vabilo na praznovanje rojstnega dne 4. a) Besedilo 1: gledalci komedije Müha na lonci Besedilo 2: prijatelji/sorodniki b) Besedilo 1: NEDELJA, 10. JUNIJ, Besedilo 2: 18, ZATO SE MI, PROSIM, PRIDRUŽI NA PRAZNOVANJU ROJSTNEGA DNE. c) javno, zasebno č) krepki tisk, različne velikosti črk, simboli za koledar, uro in kraj, postavitev besed na sredino 10

11 5. Manjkajo naslov sporočevalca, naslov prejemnika, priloge, lastnoročni podpis, če je prošnja poslana po navadni pošti. Katere so funkcijske zvrsti jezika? 1. a) Boleč zob in obisk pri zobozdravniku; popravilo zoba. b) V prvem primeru uporabljata jezik praktičnosporazumevalne zvrsti, v drugem primeru pa strokovne in praktičnosporazumevalne (izjava pacientu). c) Ne gre za pogovor, ampak strokovno predavanje. č) V strokovno zvrst. Besedila te zvrsti tvorijo strokovnjaki za posamezno področje. Za njih je značilna raba strokovnih izrazov, bolj zapleteno zloženih povedi, definicij, razlag. 2. a) Da moramo obrazce izpolniti z zahtevanimi podatki. Pogosta je raba strokovnih izrazov. b) V strokovno zvrst. c) Po smislu, npr.: razne vloge, obrazci, CV 3. a) Novica. Krajše besedilo, ki nas seznanja z aktualnim dogodkom. b) V dnevnem časopisju. c) Na kratko povedo, kaj se dogaja, kdaj in kje, kdo pri tem sodeluje. 4. Po smislu, npr.: V umetnostno. Je uganka, v verzih, ki se rimajo. Nima praktičnega namena, ampak je namenjeno doživljanju. 5. a) Besedila se razlikujejo po temi, besedilni vrsti, sporočevalčevem namenu, jezikovni zvrsti, funkcijski zvrsti in jeziku. b) Besedili 1 in 2 sta namenjeni strokovnjakom, Besedilo 3 npr. prijatelju/staršem, Besedilo 4 vsem, ki želijo uveljavljati pravice iz javnih sredstev. c) Po smislu. č) B 1 B 2 B 4 B 3 6. obvestilo novica BESEDILNA VRSTA pogovor s prijateljem poljudnoznanstveni članek pogovor medicinskih sester o negi pacienta referat na kongresu fizikov poročilo o izvedbi poskusa športni komentar navodilo za delo roman v stripu voščilo za rojstni dan dnevnik prakse intervju s športnikom o tekmi sonet javno vabilo FUNKCIJSKA ZVRST IN PODZVRST praktičnosporazumevalna publicistična praktičnosporazumevalna strokovna; poljudnoznanstvena strokovna; praktičnostrokovna strokovna; znanstvena strokovna; praktičnostrokovna publicistična strokovna, praktičnostrokovna umetnostna praktičnosporazumevalna strokovna; praktičnostrokovna publicistična umetnostna praktičnosporazumevalna Kako sprejemamo in tvorimo uradovalna besedila? 1. SPOROČEVALEC NASLOVNIK DRUŽBENI POLOŽAJ B 1 Gaja Van Knjižnica Dijak neenakovreden B 2 B 3 B 4 MIZŠ SAZU (predsednik Akad. Jože Trontelj) Predsedstvo DS (predsednik DS Janko Stare) Vsi, ki jih obiskujejo gimnazijo, delavci v gimnaziji, starši gimnazijskih otrok Člani SAZU Škofijska gimnazija 2. Besedilo 1: pritožba Besedilo 2: zakon Besedilo 3: statut Besedilo 4: zapisnik 3. (domnevno) neporavnani stroški opomina neenakovreden neenakovreden neenakovreden 11

12 4. GLAVA DOPISA POIMENOVANJE BESEDILNE VRSTE UVOD/NAGOVOR JEDRO DOPISA ZAKLJUČEK 5. a) DA b) DA 6. PRVI ČLEN Sporočevalčevi podatki: ime in priimek, naslov, e-pošta, telefonska številka Kraj in datum pisanja Naslovnikovi podatki: naziv organizacije (lahko tudi ime in priimek osebe, zadolžene za izvedbo razpisa), naslov Pritožba/pritožba na Spoštovani!/Spoštovani g./spoštovana ga. Pojasnimo, zakaj pišemo pritožbo (ker se ne strinjamo z ravnanjem neke institucije, ustanove ali njenih predstavnikov, zaradi slabe kakovosti storitve ali izdelkov, zaradi neuspešno rešene prošnje). V pritožbi jasno pojasnimo in utemeljimo vzroke oz. razloge svojega nezadovoljstva. Zaključni pozdrav Seznam prilog ZAKON/STATUT Splošne določbe (Vsebina zakona/statuta) Končni del vsebuje prehodne (čas, ko neha veljati prejšnji zakon, in začne veljati novi ZAKLJUČEK zakon) in končne določbe (dan, ko začne veljati novi zakon oz. statut). 7. Pišemo ga, ko poteka sestanek, seja, aktiv 8. Na sestanku so najprej potrdili dnevni red in pregledali zapisnik 3. redne seje, sledila je obravnava točk dnevnega reda: dramski krožek, projekt Škofijske majice, Naj dijak (Naj buča, Naj športnik, Naj kulturnik, Naj faca) in razno. Pomagali smo si s predlaganimi točkami dnevnega reda. 9. GLAVA DOPISA Kraj in datum pisanja NASLOV BESEDILNE Zapisnik VRSTE UVOD/NAGOVOR / Natančno navedemo čas in kraj sestanka ali dogodka, prisotne JEDRO DOPISA osebe, dnevni red, objektivno in natančno napišemo potek sestanka ali dogodka, sklepe Čas zaključka ZAKLJUČEK Zapisnikar in overovatelj zapisnika (oz. podpisi prisotnih) 10. Zapisnikar in overovatelj zapisnika (oz. podpisi prisotnih). Kako tvorimo spremni dopis (uradno prošnjo, prijavo, ponudbo, motivacijsko pismo)? PODATKI V GLAVI BESEDILA naslov sporočevalca, naslov PROŠNJA/PRIJAVA naslovnika, kraj in datum sporočevalec, naslovnik, datum, PONUDBA zadeva 5. Prijava: zanimanje za grafično oblikovanje, uspešno zaključila Srednjo šolo za oblikovanje Maribor, aktivno sodelovala v projektu Oblikovanje vizualnih sporočil za medije estetski vidik izdelka, pomaga v Foto studiu Faca Celje, kjer je odgovorna za izdelavo fotografij ter njihovo oblikovanje v albumih in fotoknjigah, je samoiniciativna, zanesljiva, ustvarjalna, ceni znanje sodelavcev, odprta za različnost in komunikativna, spremlja trende na področju oblikovanja vizualnih komunikacij Prošnja: ker v oddaji nastopajo dijaki šole, ki pošilja prošnjo, bi posnetek želeli ohraniti v šolskem arhivu Ponudba: izvedli so več kot 100 interaktivnih predavanj in delavnic, redno sodelujejo z več kot 100 izobraževalnimi zavodi iz Slovenije, Francije, s Hrvaške in iz Avstrije, na predavanju so v ospredju povezave praktičnih primerov s strokovnim znanjem, delo v delavnici pa je zasnovano na zgodbah iz resničnega življenja, udeležence so navdušile zgodbe iz resničnega življenja, saj so skozi njih spoznavali sebe in odkrivali možnosti zase, njihovi predavatelji so strokovno usposobljeni za delo z mladimi in za delo z ranljivimi skupinami udeležencev, imajo večletne izkušnje in se nenehno strokovno izobražujejo 6. Zaključni pozdrav in seznam prilog. 7. Fotokopije dokumentov, s katerimi utemeljujemo zapisano v jedru besedila. 8. V prijavi se prijavljamo na razpis za točno določeno delovno mesto, ki je bilo objavljeno oz. razpisano v medijih, prošnjo pa lahko pošljemo, tudi če ni razpisa. SPOROČEVALEC NASLOVNIK SPOROČEVALČEV NAMEN BESEDILO 1 Manca Mravlje (direktor podjetja) Kripto, d. o. o. Dobiti službo grafičnega oblikovalca BESEDILO 2 Karsten Rus (vodja) Prvega program Radia Slovenija, oddaje Gymnasium Dobiti pravice, da si oddajo oz. posnetek presnamejo BESEDILO 3 Matevž Kokošar ss-vv@guest.arnes.si Ponuditi interaktivne delavnice/predavanja za otroke 3. uradna, zasebna, pobudna, objektivna 12

13 9. Podatki v glavi so manj natančni, sta zgolj elektronska naslova sporočevalca in naslovnika, ni podatka o kraju pošiljanja, podpis sporočevalca je lahko na levi strani, ni lastnoročnega podpisa. 11. GLAVA DOPISA POIMENOVANJE BESEDILNE VRSTE UVOD/NAGOVOR JEDRO DOPISA ZAKLJUČEK 13. Po smislu, npr.: Sporočevalčevi podatki: ime in priimek, naslov, e-pošta, telefonska številka Kraj in datum pisanja Naslovnikovi podatki: naziv organizacije (lahko tudi ime in priimek osebe, zadolžene za izvedbo razpisa), naslov Prijava /Prošnja /Ponudba Spoštovani!/Spoštovani g./ Spoštovana ga. Pojasnimo, zakaj pišemo uradni dopis (v prijavi se sklicujemo na razpis), jasno pojasnimo in utemeljimo vzroke oz. razloge svojega pisanja, izpostavimo izobrazbo, izkušnje, zanje, sposobnosti, dosežke, osebnostne lastnosti... Priporočimo se za razgovor/intervju Zaključni pozdrav Seznam prilog KUD ZARA Cesta 9. maja Ljubljana Ljubljana, Eventik, d. o. o. Čopova ulica 3 a 1000 Ljubljana PROŠNJA ZA POKROVITELJSTVO Spoštovani! V gledališki skupini Svoboda osvobaja, ki deluje v okviru KUD Zara, se pripravljamo na mednarodno tekmovanje gledaliških skupin, ki bo letos junija v Edmontonu v Kanadi. Na njem bomo nastopili s predstavo Kralj za en dan. Za udeležbo na tekmovanju moramo kupiti nove kostume, poskrbeti za prevoz kulis in drugih gledaliških pripomočkov ter organizirati prevoz in nastanitev v Kanadi. Tega ne zmoremo s sredstvi Kulturnega društva, zato vas prosimo za pokroviteljstvo. Prosimo predvsem za finančna sredstva za nakup letalskih vozovnic in kritje stroškov tovora. Če pa imate možnost prek svojih poznanstev v Kanadi organizirati v Edmontonu cenovno ugodno nastanitev, bomo hvaležni tudi za tako obliko pomoči. Na tekmovanju, na katerem nastopajo gledališke skupine z vsega sveta, smo že dosegli lepe uspehe, in sicer 2. mesto na lanskem tekmovanju v Oslu ter tretje mesto leta 2018 v Parizu. Menimo, da je tudi naša letošnja predstava zelo dobra, zato pričakujemo visoko uvrstitev. Ime vašega podjetja bi uvrstili v naše promocijsko gradivo in s tem opozorili na vas. Upam, da boste naši prošnji ugodili, in vas lepo pozdravljam! Jan Novak, član skupine Svoboda osvobaja Kako tvorimo življenjepis? 1. Prvo besedilo je uradni življenjepis umetnika, drugo je nekrolog. V uradnem življenjepisu so natančno in po časovnem zaporedju navedeni pomembni podatki iz umetnikovega življenja in ustvarjanja ter njegova dela. V nekrologu (zapis ob smrti) pa so navedeni samo nekateri najpomembnejši podatki, v ospredju je odnos sporočevalca do umetnika in umetnikov pomen. 2. ZNAČILNOSTI URADNEGA ŽIVLJENJEPISA prikazovalno besedilo natančno navajanje resničnih podatkov iz življenja osebe, o šolanju, delu, dosežkih ipd. podatki so urejeni po časovnem zaporedju čas je preteklik napisan v 1. osebi objektivnost ima obliko uradnega dopisa lahko je napisan kot strnjeno besedilo ali v obliki obrazca Kako tvorimo javna besedila? 1. B. 1 B. 2 B. 3 B. 4 SPOROČEVALEC JP Varaš, d. o. o. Organizatorji akcije Očistimo Slovenijo Predsednik Alojz Kovačič v imenu RKS Uredništvo Novic RAZLIKE IN PODOBNOSTI MED ŽIVLJENJEPISOM IN PRIPOVEDJO O ŽIVLJENJU obe vrsti besedil sta prikazovalni v obeh vrstah besedil so navedeni podatki iz življenja osebe, njenega dela, ustvarjanja ipd. podatki so nanizani v časovnem zaporedju čas je v obeh vrstah besedil po navadi preteklik, napisani v 1. osebi življenjepis je objektiven, pripoved je večinoma subjektivna v pripovedi o življenju so izpostavljeni samo tisti podatki, ki se sporočevalcu zdijo pomembni strnjeno besedilo; pripoved nima oblike uradnega dopisa NASLOVNIK Prebivalci Gomilice in Nedelice Vsi, ki bi se želeli pridružiti akciji Očistimo Slovenijo SPOROČEVALČEV NAMEN Obvestiti vaščane o delu in zmanjšanju odvajanja komunalne odpadne vode v kanalizacijski sistem na minimum Zahvaliti se za uresničevanje ciljev in nalog Rdečega križa Slovenije SIC Ljubljana Povabiti ljudi, da se pridružijo čistilni akciji Miha Hedl, Marjan Krevh in bralci Novic Opravičiti se za tiskarko napako 13

14 2. Različna je vrsta pisave, velikost pisave, barva pisave, različna oblikovanost besedila (sredinska poravnava), dodana fotografija, logotip Besedilo je drugačno, s svojo grafično oblikovanostjo vzbuja pozornost. 3. Na oglasni deski, v množičnih občilih (v časopisih, revijah, na radiu, televiziji, internetnih straneh ). 4. Besedila so javna. 5. Besedilo 1: obvestilo Besedilo 2: vabilo Besedilo 3: zahvala Besedilo 4: opravičilo 6. Ne, v vabilu je sporočevalčev namen izražen posredno skupaj poskrbimo, da naša dežela ostane čista Si z nami? 7. Da, napisani so kraj, datum, ura izvajanja del oz. prekinitve odvajanja komunalne odpadne vode, navedeno je, kako jih bodo obvestili o zaključku del. 8. Ne, dodan pa je spletni naslov, na katerem so objavljene dodatne informacije, npr. kje, ob kateri uri bo potekala čistilna akcija, pripomočki, ki jih potrebujemo na akciji, TRR, na katerega lahko nakažemo sredstva 9. Za uresničevanje ciljev in nalog Rdečega križa Slovenije. 10. Opravičuje se zaradi tiskarke napake napačne navedbe avtorja članka Politične peripetije. 11. a) Javno besedilo napiše posameznik posamezniku. d) Imajo natančno določeno zgradbo. g) Javna besedila zahtevajo odziv naslovnika. h) Ni potrebno, da so jezikovno dovršena in slogovno bogata. 12. Po smislu, npr.: Športno društvo Plavaj Skupina za promocijo plavanja KJE? VABI na TRADICIONALNO ŠPORTNO PRIREDITEV»VSI NA BAZEN«TERME ZREČE KDAJ? SOBOTA, , OB KAJ? VADBA V BAZENU, RAZNI VODNI ŠPORTI VSTOPNINA? 10 /OSEBO (POPUST ZA SKUPINE TRI ALI VEČ OSEB) 13. Po smislu, npr.: ČASOPISNA HIŠA NOVIČAR, d. d. OPRAVIČILO NAROČNIKOM VEČERNIH NOVIC Vsem naročnikom Večernih novic se opravičujemo, ker včeraj, 3. 5., niste pravočasno prejeli časopisa. Do zamude je prišlo zaradi težav v tiskarni. Da se vam oddolžimo za zamudo, vam bomo pri naročnini za naslednji mesec obračunali popust v višini 15 %. Hvala za razumevanje! Uredništvo Večernih novic Kako sprejemamo in tvorimo oglaševalska besedila? 1. Dostop do popolnega dostopa na portalu CPP, brezplačen pregled prošnje za delo in svetovanje, oglaševanje različnih del. 2. Da, oglaševalec s sporočanjem informacij o svoji ponudbi skuša vplivati na potrošnike in jih spodbuditi k nakupu, ogledu 3. Oglaševanje oz. reklamiranje portala CPP, pisanja prošnje, katalog SOF 6. Čeprav oglaševanje omogoča kakovostnejši izbor med izdelki posameznih ponudnikov, moramo biti dovolj kritični pri sprejemanju oglaševalskih besedil. 8. Da pridobimo pozornost naslovnikov, da spodbudimo zanimanje za storitev/izdelek, nato pa naslovnika spodbudimo k odločitvi za akcijo nakup/ogled/ pregled 9. V oglasih oz. reklamah se največkrat uporabljajo slogovno in vsebinsko nenavadna izrazna sredstva in načini. Pogosta je raba pregovorov, fraz, presenetljivih besednih zvez, prvin umetnostnega jezika, slenga, žargona, narečnih in pogovornih izrazov. Ločila se pogosto izpuščajo, na koncu povedi se kopičijo klicaji. Pogosta je tudi raba treh pik, samih velikih ali malih črk in tudi pisanje vseh besed skupaj. 17. Novinarska raca je izmišljena novica v časopisu, reviji (Več o izvoru frazema si lahko preberete v Frazeološkem slovarju na fran.si.) ZA POPESTRITEV BODO NASTOPILI AKROBATI DRUŠTVA PLAVAJ S PLESOM V VODI! PLAVAJTE Z NAMI, RAZGIBANO BO IN ZABAVNO! 14

15 Preverimo svoj napredek 1. Po smislu, npr.: VABILO na OGLED TRAGIKOMEDIJE TARTUFFE V IZVEDBI MESTNEGA GLEDALIŠČA LJUBLJANSKEGA OB Igralska zasedba: Matej Puc (Tartuffe), Jure Henigman (Orgon), Bernarda Oman (gospa Pernelle), Jana Zupančič (Elmira), Jernej Gašperin (Damis), Lena Hribar (Marijana), Matej Zemljič (Valer), Mojca Funkl (Dorina) Za abonma Petek in izven. Vljudno vabljeni! 2. Po smislu, npr.: OPRAVIČILO Vsem obiskovalcem se opravičujemo, ker je predstava Tartuffe ob zaradi bolezni v ansamblu odpadla. Nadomestna predstava bo ob Kupljene vstopnice lahko zamenjate na blagajni gledališča. 3. (Oglejte si primere besedila na spletu in v Vodniku za prijavitelje.) PREVERIMO SVOJE ZNANJE 1. sporočevalka naslovniki čas objave mesto objave 2. Razglasitev prejemnika Badjurove nagrade na življenjsko delo. 3. c, prikazovalno 4. Ker je filmska ustvarjalnost kulturna dejavnost/del kulture naroda. 5. javno publicistično 6. Po smislu, npr.: Naslov je povezan z enim od Štigličevih najbolj znanih filmov (Poletje v školjki) ter z njegovim načinom dela z mladimi igralci. 7. Po smislu, npr. štiri od: zaradi obsežnega in pomembnega opusa filmov, televizijskih dram, reportaž, portretov, dokumentarnih oddaj in radijskih iger, ki jih je režiral zaradi igralskih nastopov v nekaterih filmih ker je znal odlično delati z mladimi igralci, tudi z nešolanimi ker je znal spretno prepletati filmske zgodbe s podobami narave, barv in glasbe ker je dobil tudi mednarodne nagrade za režisersko delo ker so nekateri njegovi filmi brezčasni njihovo sporočilo in način uprizoritve še danes navdihujeta gledalce 8. Po smislu, npr.: Prvič se je s filmom srečal kot desetletni deček, ko je zaigral v filmu Dolina miru. 9. Poletje v školjki, prvi in drugi del. 10. Humor, akcija, romantika in ples priredno zgrajena besedna zveza samostalniška besedna zveza Človečnost v ljudeh in filmih celotna besedna zveza je podredna, del v ljudeh in filmih je zložen priredno samostalniška besedna zveza 11. a) Po smislu, npr.: Ne, naturščik pomeni nešolanega, neizobraženega igralca, ki ni nujno neizkušen. b) V neknjižni. c) film. žarg. filmski žargon 12. je bil v zraku a) se je o tem govorilo b) Ta del pomeni, da se ideja ni uresničila in da tretji del filma ni bil nikoli posnet. 13. a) 1. Iz SSKJ²./Iz Slovarja slovenskega knjižnega jezika². 2. Iz Slovenskega etimološkega slovarja (Marka Snoja)./Iz etimološkega slovarja. 3. Iz Slovenskega pravopisa (2001). b) domača, saj je nastala v praslovanščini. c) sem si začel prizadevati za č) blizuzvočnici d) Po smislu, npr.: Strmel je skozi okno in razmišljal o tem, ali bi še naprej stremel po zmagi na tekmi. 14. [ulj] [n]/[n ] [ije] [š] [ u] [t] [w]/[u] [ r] [ k] [ n] asimilacija/prilikovanje po zvenečnosti. 15. slovenskega ozki e prvič polglasnik pred r z občudovanjem a nagrajenčevo široki e 16. je zasedel, celovečerec, vrsto, sedemdesetletnici Kadar ga izgovorimo pred r, ki mu sledi soglasnik. 17. SAMOSTALNIK PRIDEVNIK ŠTEVNIK GLAGOL PRISLOV PREDLOG VEZNIK ČLENEK delu, kinodvorane, gledalcev, nadaljevanje, romance, Ljubljano mlade prvem, sto tisoč je, privabil, je, prenesel, obarval bolj, plesno Po, v, v ki, in še, še 15

16 18. BESEDA SPOL SKLON ŠTEVILO SKLANJATEV šumu m daj. ed. 1. m. poletja s rod. ed. srednja školjki ž mest. ed. 1. ž. Človečnost ž im. ed. 2. ž. ljudeh m mest. mn. 1. m. 19. z režiserjem Tugom Štiglicem 1. daljšanje osnove z -j- (od rod. ed. dalje; režiserjem) 2. preglas (režiserjem, Štiglicem) 20. IZPIS GLAGOLA GLAGOLSKA OSEBA IN ŠTEVILO GLAGOLSKI VID VIDSKI PAR so zavrteli 3. os. mn. dovršni so vrteli je izjavil 3. os. ed. dovršni je izjavljal se nisem zavedel 1. os. ed. dovršni govori 3. os. ed. nedovršni se nisem zavedal reče/ spregovori določa 3. os. ed. nedovršni določi 21. a) STOPNJEVANJE PRIDEVNIKOV odlično odličnejše najodličnejše VRSTA STOPNJEVANJA mladih mlajših najmlajših obrazilno spretno spretnejše najspretnejše stopnjevanje resničnih resničnejših najresničnejših b) najlepšim c) slavnosten, bolj slavnosten, najbolj slavnosten opisno stopnjevanje/stopnjevanje s prislovoma (bolj, najbolj, manj, najmanj) 22. osnovnošolčev osnovnošolski nagrajenčev nagrajeni Kosmačev kosmačevski izumiteljev izumiteljski režiserjev režiserski mladinin mladinski 23. a) SAMOSTALNIŠKI ZAIMKI me, ga, nanj, on PRIDEVNIŠKI ZAIMKI svoj, njegov b) nanj c) Po smislu, npr.: Videl je samo mene./zagledal sem njega. 24. a) tisoč devetsto osemindevetdeset dva tisoč deset b) 1., 2. c) Dvojne č) iz 80-ih let 25. PRISLOV VRSTA PRIMERNIK PRESEŽNIK počasi načinovni počasneje/ počasnejše zanesljivo načinovni zanesljiveje/ zanesljivejše sistematsko načinovni bolj sistematsko veliko količinski/ prislov mere več odločilno načinovni odločilneje/ odločilnejše 26. najpočasneje/ najpočasnejše najzanesljiveje/ najzanesljivejše najbolj sistematsko največ najodločilneje/ najodločilnejše BESEDOTVORNO VRSTA TVORJENKE kinofilm -film, kin- -o- zloženka zakladnica zakladn- -ica izpeljanka celovečerec cel-, -večer- -o-, -ec zloženka sčasom s-, -časom - sklop 27. zakladnica zakladna soba celovečerec tisti, ki traja cel večer 28. zgodovína, nènaváden, nèizkúšen, pustolôvsko sestavljenki 29. a) Sčasoma sem začel stremeti k neposrednejšemu ustvarjanju filmskih podob in zgodb. b) Po mednarodno uspešnem in nagrajenem prvem delu je nadaljevanje mlade romance med Mileno in Tomažem vesel prenesel še v Ljubljano. 30. a) Ni mu bilo treba prisluhniti šumu poletja in mladim. b) Štiglic ni imel posebne žilice za režiranje. c) Po osamosvojitvi ni posnel dveh filmov, česar mu ne zavidajo. 31. a) To so naslovi, ki jih je v zakladnico slovenskega filma prispeval Štiglic. prilastkov odvisnik b) Scenarij je končal, toda filma ni začel snemati. protivno priredje c) Film, ki ga nosi v sebi, je njegovo poslanstvo. prilastkov odvisnik č) Znal je prisluhniti mladim, zato prejme nagrado. posledično priredje d) Njegova kariera se je začela, ko mu je oče namenil vlogo malega Marka. časovni/prislovni odvisnik/prislovnodoločilni odvisnik e) Sodeloval je pri številnih filmih, kot so Sreča na vrvici, Ko zorijo jagode prilastkov odvisnik f) Snemali bomo s teboj, saj si nadarjena igralka. pojasnjevalno priredje 32. a) S S S časovni/prislovni/prislovnodoločilni odvisnik, predmetni odvisnik 16