Uvodno predavanje
|
|
- Nada Zupančič
- pred 4 leti
- Pregledov:
Transkripcija
1 RAČUNALNIŠKA ORODJA Simulacije elektronskih vezij M. Jankovec
2 Pomagala za hitrejšo/boljšo konvergenco Modifikacija vezja s prevodnostimi Med vsa vozlišča in maso se dodajo upori Velikost uporov določa parameter GSHUNT Premajhna vrednost GSHUNT lahko povzroči nerealen rezultat Prevodnostno korakanje Med vsa vozlišča in maso se dodajo prevodnosti Začetna vrednost prevodnosti je velika Ponavlja se.op analiza z začetnim poizkusom iz prejšnje iteracije med tem pa se zmanjšuje prevodnosti do GMIN Maksimalno število korakov je določeno z GMINSTEPS Dosežena rešitev se uporabi kot začetni poizkus za običajno.op analizo
3 Pomagala za hitrejšo/boljšo konvergenco Korakanje enosmerne vrednosti neodvisnih virov Vrednosti neodvisnih virov se postopoma spreminjajo of 0 do nastavljene vrednosti za.op analizo Zgornjo mejo števila korakov določa parameter SRCSTEPS Dosežena rešitev se uporabi kot začetni poizkus za običajno.op analizo
4 Pomagala za hitrejšo/boljšo konvergenco Vsa našteta pomagala so po privzetem že vklopljena in jih SPICE uporabi v primeru težav s konvergenco Prevodnostno korakanje izklopimo z GMINSTEPS=0 Korakanje enosmerne vrednosti izklopimo z SRCSTEP=0 ITL1 Zgornja meja za število iteracij pri.op analizi delovne točke ITL2 Zgornja meja za število iteracij pri.dc analizi.nodeset Določi začetni poizkus za Newton-Rhapsonovo iteracijsko metodo.nodeset V(12)=4.5 V(4)=2.23 Ukaz se uporablja predvsem pri bistabilnih in astabilnih vezjih, kjer z izbiro začetnega poizkusa lahko vplivamo na konvergenco v eno izmed več možnih rešitev.
5 Primer
6 DC analiza - analiza enosmerne karakteristike Serija.OP analiz pri spreminjanju nekega parametra vezja Napetost ali tok neodvisnega vira Parametra elementa Temperature Globalnega parametra Hitra konvergenca, saj za začetni poizkus naslednje.op analize uporabi rezultat prejšnje.op analize Ukaz:.DC ime_parametra start stop step
7 Primeri DC analiz Linearno spreminjanje napetostnega vira.dc Vin Logaritmično spreminjanje tokovnega vira od 1uA do 100mA (10 točk na dekado).dc dec I1 1u 100m 10 Simulacija pri nekaj različnih temperaturah.dc temp list Logaritmično spreminjanje I1 od 1uA do 1mA po 6 točk na oktavo in spreminjanje V1 linearno od 0 do 20V po 0.1V.dc oct I1 1u 1m 6 V
8 Prikaz karakteristike bipolarnega tranzistorja
9 TF analiza - malosignalna DC analiza.tf Analiza lahko izračuna Vhodno ali izhodno upornost (prevodnost) Prenosno funkcijo Najprej se izračuna delovna točka (.OP) Nato vezje linearizira v delovni točki (tangenta na krakteristiko) in določi g parametre Nelinearne elemente nadomesti g-parametri Dobljeno linearno vezje reši sistem linearnih enačb Analiza velja za majhne nizkofrekvenčne signale
10 TF analiza - malosignalna DC analiza Ukaz.TF izhodna_velicina vhodni_vir Izhodna veličina je lahko napetost vozlišča ali med vozliščema ali tok neodvisnega napetostnega vira Vhodni vir je ime neodvisnega napetostnega ali tokovnega vira Rezultat Vhodna upornost Izhodna upornost Prenosna funkcija (odvisno od kombinacije virov) Napetostno ojačenje Transipedanca Transkonduktanca Tokovno ojačenje
11 Primer TF analize Transfer_function: transfer vin#input_impedance: impedance output_impedance_at_v(out): 1000 impedance
12 AC analiza Malosignalna kompleksna analiza.tf analiza z upoštevanjem kapacitivnosti in induktivnosti Namenjena je računanje frekvenčne odvisnosti prenosnih arakteristik vezja pri vzbujanju z majhnimi harmoničnimi signali Parametri Vrednosti neodvisnih virov se podajo s parametroma ACMAG in ACPHASE Če parameter ACMAG ni podan, se dotični neodvisni napetostni vir zamenja z odprtimi sponkami, tokovni viri pa s kratkim stikom
13 AC analiza Potek Analiza delovne točke Linearizacija vezja (tangente na karakteristike nelineranih elementov v delovnih točkah) Zapis kompleksnih vozliščnih enačb s fekvenčno odvisnimi admitancami (j C, 1/j L). Za vsako frekvenco se izvede.op analiza, ki da rezultat v obliki kompleksorja (amplituda + faza) Ukaz.AC tip nstep fstart fstop.ac dec MEG tip = dec, oct, lin, list
14 Primer AC analize
15 Primer AC analize
16 NET analiza AC analiza četveropolnih parametrov Je AC analiza, ki ta rezultat izračuna potek vhodne in izhodne admitance in impedance Y, Z, H in S parametre Za dvopole in četveropole. Ukaz.NET izhodna_spremenljivka vhodni_vir Rin=vhodna zaključitev Rout=izhodna_zaključitev Če zaključitev ni podana, je privzeta vrednost 1 Ohm Razen, če sta podani impedanci virov. V tem primeru se uporabi le-ta.
17 Primer NET analize
18 Primer NET analize
19 Parametri virov V vrstici, ki opisuje napetostni vir, sta podani vozlišči. Nato je definirana enosmerna napetost (10 V), ki jo ima ta vir pri vseh analizah. Številka za oznako AC je amplituda harmonskega signala, ki jo daje ta vir samo pri AC analizi. Pri AC analizi je vezje nadomeščeno z lineariziranim modelom, zato je amplituda lahko poljubna. Tudi pri 1000 V signala bi izračun potekal enako, le vsi odzivi bi bili tisočkrat večji. Najpogosteje se za amplitudo vzbujanj pri AC analizah izbere 1 V, saj je v tem primeru velikost vseh odzivov enaka ojačenju vezja.
20 Šum v elektronskih vezjih Vsak elektronski element generira šum Šum lahko opišemo V obliki gostote močnostnega spektra naključnega signala 1 jωτ 2 2 ( ) ( ), x V /Hz ali A /Hz π S ω τ e dτ V obliki efektivne šumne napetosti ali toka (v določenem frekvenčnem območju) u 2 2 u 0 0 i u S ω dω V/ Hz ali i Si ω dω A/ Hz
21 Šum v elektronskih vezjih Šumni vir v vezju lahko predstavimo v obliki Nortonovega ali Thenveninovega nadomestnega vezja R+jX u n i n G+jB Moči nekoreliranih šumnih virov se v vezju seštevajo. Šumne napetosti/tokovi se seštevajo s kvadratom absolutne vrednosti S( f ) S ( f ) S ( f ) u u1 u2
22 Šum v elektronskih vezjih Šum se v vezjih prevaja preko kvadrata absolutne vrednosti prevajalne funkcije med vhodom in izhodom S ( ) x ω H( ω ) Sy ( ω) S ( ω) H( ω) S ( ω) y 2 x Šum vezja lahko predstavimo S šumom na izhodu vezja Z ekvivalentnim šumom na vhodu vezja (pri čemer se vezje tretira kot brezšumno)
23 NOISE - šumna analiza.noise izhod vh_vir tip št_točk fstart fstop Vsak šumni vir v vezju je predstavljen z enim šumnim tokovnim generatorjem Izhod vezja je lahko napetost vozlišča V(10) ali napetost med dvema vozliščema V(10,3) Vhodni vir je lahko neodvisni napetostni ali tokovni vir Tip preleta je enak kot pri.ac analizi (dec, oct, lin) Frekvenčna skala se določi s tipom porazdelitve točks številom št_točk med fstart in fstop
24 NOISE analiza Najprej se izračuna delovna točka.op, vezje se linearizira S pomočjo malosignalne.ac analize se za vsako frekvenco v frekvenčnem območju fstart in fstop izračuna Prispevek vsakega šumnega vira k izhodnemu šumu v vozilšču izhod - npr. V(R3) Vsoto kvadratov vseh prispevkov šumnih virov v vozlišču izhod - onoise Preko kvadrata absolutne vrednosti prevajalne funkcije med virom vh_vir in izhodnim vozlišem izhod (gain) se preračuna izhodni šum na vhod - inoise Izračuna se celoten integral izhodnega šuma med fstart in fstop
25 Primer NOISE analize
26 Primer NOISE analize
(Microsoft PowerPoint - vorsic ET 9.2 OES matri\350ne metode 2011.ppt [Compatibility Mode])
8.2 OBRATOVANJE ELEKTROENERGETSKEGA SISTEMA o Matrične metode v razreševanju el. omrežij Matrične enačbe električnih vezij Numerične metode za reševanje linearnih in nelinearnih enačb Sistem algebraičnih
Prikaži večVIN Lab 1
Vhodno izhodne naprave Laboratorijska vaja 1 - AV 1 Signali, OE, Linije VIN - LV 1 Rozman,Škraba, FRI Laboratorijske vaje VIN Ocena iz vaj je sestavljena iz ocene dveh kolokvijev (50% ocene) in iz poročil
Prikaži večUvodno predavanje
RAČUNALNIŠKA ORODJA Simulacije elektronskih vezij M. Jankovec 2.TRAN analiza (Analiza v časovnem prostoru) Iskanje odziva nelinearnega dinamičnega vezja v časovnem prostoru Prehodni pojavi Stacionarno
Prikaži večMicrosoft Word - Avditorne.docx
1. Naloga Delovanje oscilatorja je odvisno od kapacitivnosti kondenzatorja C. Dopustno območje izhodnih frekvenc je podano z dopustnim območjem kapacitivnosti C od 1,35 do 1,61 nf. Uporabljen je kondenzator
Prikaži večSTAVKI _5_
5. Stavki (Teoremi) Vsebina: Stavek superpozicije, stavek Thévenina in Nortona, maksimalna moč na bremenu (drugič), stavek Tellegena. 1. Stavek superpozicije Ta stavek določa, da lahko poljubno vezje sestavljeno
Prikaži večMicrosoft Word - ELEKTROTEHNIKA2_ junij 2013_pola1 in 2
Šifra kandidata: Srednja elektro šola in tehniška gimnazija ELEKTROTEHNIKA PISNA IZPITNA POLA 1 12. junij 2013 Čas pisanja 40 minut Dovoljeno dodatno gradivo in pripomočki: Kandidat prinese nalivno pero
Prikaži večDiapozitiv 1
Vhodno izhodne naprave Laboratorijska vaja 4 - AV 4 Linije LTSpice, simulacija elektronskih vezij VIN - LV 1 Rozman,Škraba, FRI LTSpice LTSpice: http://www.linear.com/designtools/software/ https://www.analog.com/en/design-center/design-tools-andcalculators/ltspice-simulator.html
Prikaži večNaloge 1. Dva električna grelnika z ohmskima upornostma 60 Ω in 30 Ω vežemo vzporedno in priključimo na idealni enosmerni tokovni vir s tokom 10 A. Tr
Naloge 1. Dva električna grelnika z ohmskima upornostma 60 Ω in 30 Ω vežemo vzporedno in priključimo na idealni enosmerni tokovni vir s tokom 10 A. Trditev: idealni enosmerni tokovni vir obratuje z močjo
Prikaži večVPRAŠANJA ZA USTNI IZPIT PRI PREDMETU OSNOVE ELEKTROTEHNIKE II PREDAVATELJ PROF. DR. DEJAN KRIŽAJ Vprašanja so v osnovi sestavljena iz naslovov poglav
VPRAŠANJA ZA USTNI IZPIT PRI PREDMETU OSNOVE ELEKTROTEHNIKE II PREDAVATELJ PROF. DR. DEJAN KRIŽAJ Vprašanja so v osnovi sestavljena iz naslovov poglavij v učbeniku Magnetika in skripti Izmenični signali.
Prikaži večLINEARNA ELEKTRONIKA
Linearna elektronika - Laboratorijske vaje 1 LINERN ELEKTRONIK LBORTORIJSKE VJE Priimek in ime : Skpina : Datm : 1. vaja : LSTNOSTI DVOVHODNEG VEZJ Naloga : Za podano ojačevalno stopnjo izmerite h parametre,
Prikaži večDiapozitiv 1
Vhodno izhodne naprave Laboratorijska vaja 5 - LV 1 Meritve dolžine in karakteristične impedance linije VIN - LV 1 Rozman,Škraba, FRI Model linije Rs Z 0, Vs u i u l R L V S - Napetost izvora [V] R S -
Prikaži več10. Meritev šumnega števila ojačevalnika Vsako radijsko zvezo načrtujemo za zahtevano razmerje signal/šum. Šum ima vsaj dva izvora: naravni šum T A, k
10. Meritev šumnega števila ojačevalnika Vsako radijsko zvezo načrtujemo za zahtevano razmerje signal/šum. Šum ima vsaj dva izvora: naravni šum T A, ki ga sprejme antena in dodatni šum T S radijskega sprejemnika.
Prikaži večIzmenični signali – metode reševanja vezij
Izmenicni sinali_metode_resevanja (1d).doc 1/10 8/05/007 Izmenični sinali metode reševanja vezij (1) Načine analize enosmernih vezij smo že spoznali. Pri vezjih z izmeničnimi sinali lahko uotovimo, da
Prikaži večMicrosoft Word - ELEKTROTEHNIKA2_11. junij 2104
Šifra kandidata: Srednja elektro šola in tehniška gimnazija ELEKTROTEHNIKA PISNA IZPITNA POLA 1 11. junij 2014 Čas pisanja 40 minut Dovoljeno dodatno gradivo in pripomočki: Kandidat prinese nalivno pero
Prikaži večIzmenicni_signali_metode_resevanja(23)
zmenični sinali metode reševanja vezij Vsebina polavja: Metode za analizo vezij z izmeničnimi sinali (metoda Kirchoffovih zakonov, metoda zančnih tokov, metoda spojiščnih potencialov), stavki (superpozicije,
Prikaži več1. Električne lastnosti varikap diode Vsaka polprevodniška dioda ima zaporno plast, debelina katere narašča z zaporno napetostjo. Dioda se v zaporni s
1. Električne lastnosti varikap diode Vsaka polprevodniška dioda ima zaporno plast, debelina katere narašča z zaporno napetostjo. Dioda se v zaporni smeri obnaša kot nelinearen kondenzator, ki mu z višanjem
Prikaži večDiapozitiv 1
Vhodno-izhodne naprave naprave 1 Uvod VIN - 1 2018, Igor Škraba, FRI Vsebina 1 Uvod Signal električni signal Zvezni signal Diskretni signal Digitalni signal Lastnosti prenosnih medijev Slabljenje Pasovna
Prikaži več17. Karakteristična impedanca LC sita Eden osnovnih gradnikov visokofrekvenčnih vezij so frekvenčna sita: nizko-prepustna, visoko-prepustna, pasovno-p
17. Karakteristična impedanca LC sita Eden osnovnih gradnikov visokofrekvenčnih vezij so frekvenčna sita: nizko-prepustna, visoko-prepustna, pasovno-prepustna in pasovno-zaporna. Frekvenčna sita gradimo
Prikaži večREALIZACIJA ELEKTRONSKIH SKLOPOV
Načrtovanje zaemc = elektronike 2 1 Katedra za elektroniko 2 Čemu? 3 Kdo? Katedra za elektroniko 4 Izziv: DC/DC stikalni napajalnik navzdol U vhod Vhodno sito Krmilno integrirano vezje NMOSFET NMOSFET
Prikaži večBesedilo naloge:
naliza elektronskih komponent 4. Vaja: Preverjanje delovanja polprevodniških komponent Polprevodniške komponente v močnostnih stopnjah so pogosto vzrok odpovedi, zato je poznavanje metod hitrega preverjanja
Prikaži večUniverza v Ljubljani Fakulteta za strojništvo Marjan Jenko Dopolnilno gradivo za Elektrotehnika in elektronika 3004, računske naloge z rešitvami Ljubl
Univerza v Ljubljani Fakulteta za strojništvo Marjan Jenko Dopolnilno gradivo za Elektrotehnika in elektronika 3004, računske naloge z rešitvami Ljubljana, 2014 2 Kazalo 1. Ohmov zakon... 6 1.1. Enačba
Prikaži večMicrosoft Word - M
Državni izpitni center *M773* SPOMLADANSKI IZPITNI ROK NAVODILA ZA OCENJEVANJE Četrtek, 4. junij SPLOŠNA MATRA RIC M-77--3 IZPITNA POLA ' ' Q Q ( Q Q)/ Zapisan izraz za naboja ' ' 6 6 6 Q Q (6 4 ) / C
Prikaži večUniverza v Ljubljani
Univerza v Ljubljani Fakulteta za elektrotehniko Jernej Plankar IR vmesnik za prenos zvoka Seminarska naloga pri predmetu Elektronska vezja V Ljubljani, avgust 2011 Jernej Plankar IR prenos zvoka 2 1 UVOD
Prikaži večMicrosoft PowerPoint - ORS-1.ppt
ORGANIZACIJA RAČUNALNIŠKIH SISTEMOV Lastnosti integriranih digitalnih vezij ORS 2013, Igor Škraba, FRI Von Neumannov model računalnika (= matematični model in dejanski računalnik) ne določa tehnologije,
Prikaži več7. VF ojačevalnik z MOS tranzistorjem Polprevodniki, predvsem različne vrste tranzistorjev, so sredi dvajsetega stoletja uspešno nadomestili vakuumske
7. VF ojačevalnik z MOS tranzistorjem Polprevodniki, predvsem različne vrste tranzistorjev, so sredi dvajsetega stoletja uspešno nadomestili vakuumske elektronske cevi v številnih visokofrekvenčnih vezjih.
Prikaži večMicrosoft Word - M docx
Državni izpitni center *M77* SPOMLADANSK ZPTN OK NAVODLA ZA OCENJEVANJE Petek, 7. junij 0 SPLOŠNA MATA C 0 M-77-- ZPTNA POLA ' ' QQ QQ ' ' Q QQ Q 0 5 0 5 C Zapisan izraz za naboj... točka zračunan naboj...
Prikaži večCelotniPraktikum_2011_verZaTisk.pdf
Elektrotehniški praktikum Osnove digitalnih vezij Namen vaje Videti, kako delujejo osnovna dvovhodna logi na vezja v obliki integriranih vezij oziroma, kako opravljajo logi ne funkcije Boolove algebre.
Prikaži večTrLin Praktikum II Lastnosti transmisijske linije Uvod Visokofrekvenčne signale in energijo večkrat vodimo po kablih imenovanih transmisijske linije.
Lastnosti transmisijske lije Uvod Visokofrekvenčne signale energijo večkrat vodimo po kablih imenovanih transmisijske lije. V fiziki pogosto prenašamo signale v obliki kratkih napetostnih ali tokovnih
Prikaži večMicrosoft PowerPoint _12_15-11_predavanje(1_00)-IR-pdf
uporaba for zanke i iz korak > 0 oblika zanke: for i iz : korak : ik NE i ik DA stavek1 stavek2 stavekn stavek1 stavek2 stavekn end i i + korak I&: P-XI/1/17 uporaba for zanke i iz korak < 0 oblika zanke:
Prikaži večOsnovne informacije o harmonikih Fenomen, ki se je pojavil v zadnih nekaj desetletjih, to je harmonski tokovi v električnih inštalacijah, postaja vedn
Osnovne informacije o harmonikih Fenomen, ki se je pojavil v zadnih nekaj desetletjih, to je harmonski tokovi v električnih inštalacijah, postaja vedno večji problem. Kot družba se moramo prilagoditi prisotnosti
Prikaži večUniverza v Ljubljani Fakulteta za elektrotehniko Mitja Smešnik Kompenzacija harmonikov v omrežju industrijskega porabnika s pomočjo aktivnega filtra M
Univerza v Ljubljani Fakulteta za elektrotehniko Mitja Smešnik Kompenzacija harmonikov v omrežju industrijskega porabnika s pomočjo aktivnega filtra Magistrsko delo Mentor: izr. prof. dr. Boštjan Blažič,
Prikaži večMicrosoft Word doc
SLO - NAVODILA ZA UPORABO IN MONTAŽO Kat. št.: 51 08 22 www.conrad.si NAVODILA ZA UPORABO Vtični napajalnik Dehner SYS1308 15~24 W Kataloška št.: 51 08 22 Osnovne informacije Država proizvajalka:... Kitajska
Prikaži večEquation Chapter 1 Section 24Trifazni sistemi
zmenicni_signali_triazni_sistemi(4b).doc / 8.5.7/ Triazni sistemi (4) Spoznali smo že primer dvoaznega sistema pri vrtilnem magnetnem polju, ki sta ga ustvarjala dva para prečno postavljenih tuljav s azno
Prikaži večMihael Medved Dvosmerni DC-DC pretvorniški sistem za pretvorbo proizvedene energije gorivne celice Diplomsko delo Maribor, september 2013
Mihael Medved Dvosmerni DC-DC pretvorniški sistem za pretvorbo proizvedene energije gorivne celice Diplomsko delo Maribor, september 2013 Dvosmerni DC-DC pretvorniški sistem za pretvorbo proizvedene energije
Prikaži večDES11_realno
Laboratorij za načrtovanje integriranih vezij Univerza v Ljubljani Fakulteta za elektrotehniko Digitalni Elektronski Sistemi Delovanje realnega vezja Omejitve modela vezja 1 Model v VHDLu je poenostavljeno
Prikaži večVHF1-VHF2
VHF BREZŽIČNI MIKROFONSKI KOMPLET VHF1: 1 CHANNEL VHF2: 2 CHANNELS NAVODILA ZA UPORABO SLO Hvala, ker ste izbrali naš BREZŽIČNI MIKROFONSKI KOMPLET IBIZA SOUND. Za vašo lastno varnost, preberite ta navodila
Prikaži večFGG13
10.8 Metoda zveznega nadaljevanja To je metoda za reševanje nelinearne enačbe f(x) = 0. Če je težko poiskati začetni približek (še posebno pri nelinearnih sistemih), si lahko pomagamo z uvedbo dodatnega
Prikaži večDES
Laboratorij za načrtovanje integriranih vezij Univerza v Ljubljani Fakulteta za elektrotehniko Digitalni Elektronski Sistemi Digitalni sistemi Vgrajeni digitalni sistemi Digitalni sistem: osebni računalnik
Prikaži večMicrosoft PowerPoint - OVT_4_IzolacijskiMat_v1.pptx
Osnove visokonapetostne tehnike Izolacijski materiali Boštjan Blažič bostjan.blazic@fe.uni lj.si leon.fe.uni lj.si 01 4768 414 013/14 Izolacijski materiali Delitev: plinasti, tekoči, trdni Plinasti dielektriki
Prikaži večUniverza v Ljubljani
Univerza v Ljubljani Fakulteta za elektrotehniko Mario Trifković Programljivi 6 Timer Seminarska naloga pri predmetu Elektronska vezja V Ljubljani, junij 2009 Mario Trifković Programljivi 6 Timer 2 1.
Prikaži večVaje pri predmetu Elektronika za študente FMT Andrej Studen June 4, marec 2013 Določi tok skozi 5 V baterijo, ko vežemo dva 1kΩ upornika a) zap
Vaje pri predmetu Elektronika za študente FMT Andrej Studen June 4, 2013 5.marec 2013 Določi tok skozi 5 V baterijo, ko vežemo dva 1kΩ upornika a) zaporedno ali b) vzporedno Določi nadomestno upornost
Prikaži večPoglavje 3 Reševanje nelinearnih enačb Na iskanje rešitve enačbe oblike f(x) = 0 (3.1) zelo pogosto naletimo pri reševanju tehničnih problemov. Pri te
Poglavje 3 Reševanje nelinearnih enačb Na iskanje rešitve enačbe oblike f(x) = 0 (3.1) zelo pogosto naletimo pri reševanju tehničnih problemov. Pri tem je lahko nelinearna funkcija f podana eksplicitno,
Prikaži večDES
Laboratorij za načrtovanje integriranih vezij Univerza v Ljubljani Fakulteta za elektrotehniko Digitalni Elektronski Sistemi Model vezja Računalniški model in realno vezje Model logičnega negatorja Načini
Prikaži večSLO NAVODILA ZA UPORABO IN MONTAŽO Kat. št.: NAVODILA ZA UPORABO Tonski generator IDEAL Electrical PRO Kataloška št.:
SLO NAVODILA ZA UPORABO IN MONTAŽO Kat. št.: 61 90 90 www.conrad.si NAVODILA ZA UPORABO Tonski generator IDEAL Electrical PRO Kataloška št.: 61 90 90 KAZALO LASTNOSTI NAPRAVE...3 SESTAVNI DELI NAPRAVE...3
Prikaži večInducirana_napetost(11)
Inducirana napetost Equatio n Section 11 Vsebina poglavja: Inducirana napetost izražena s časovno spremembo magnetnega pretoka (sklepa) skozi zanko (tuljavo), inducirana napetost izražena z lastno ali
Prikaži večOsnovni pojmi(17)
Osnovni poji pri obravnavi periodičnih signalov Equation Section 6 Vsebina: Opis periodičnih signalov s periodo, frekvenco in krožno frekvenco. Razlaga pojov aplituda, faza, haronični signal. Določanje
Prikaži večUniverza v Ljubljani FAKULTETA ZA RAČUNALNIŠTVO IN INFORMATIKO Tržaška c. 25, 1000 Ljubljana Realizacija n-bitnega polnega seštevalnika z uporabo kvan
Univerza v Ljubljani FAKULTETA ZA RAČUNALNIŠTVO IN INFORMATIKO Tržaška c. 25, 1000 Ljubljana Realizacija n-bitnega polnega seštevalnika z uporabo kvantnih celičnih avtomatov SEMINARSKA NALOGA Univerzitetna
Prikaži večMicrosoft Word - 2. Merski sistemi-b.doc
2.3 Etaloni Definicija enote je največkrat šele natančno formulirana naloga, kako enoto realizirati. Primarni etaloni Naprava, s katero realiziramo osnovno ali izpeljano enoto je primarni etalon. Ima največjo
Prikaži večMicrosoft Word - CelotniPraktikum_2011_verZaTisk.doc
Elektrotehniški praktikum Sila v elektrostatičnem polju Namen vaje Našli bomo podobnost med poljem mirujočih nabojev in poljem mas, ter kakšen vpliv ima relativna vlažnost zraka na hitrost razelektritve
Prikaži večSLO - NAVODILO ZA UPORABO IN MONTAŽO Št
SLO - NAVODILA ZA UPORABO IN MONTAŽO Kat. št.: 19 14 56 www.conrad.si NAVODILA ZA UPORABO Univerzalni širokopasovni predojačevalnik Kemo B073, komplet za sestavljanje Kataloška št.: 19 14 56 Kazalo Slike...
Prikaži večDelavnica Načrtovanje digitalnih vezij
Laboratorij za načrtovanje integriranih vezij Univerza v Ljubljani Fakulteta za elektrotehniko Digitalni Elektronski Sistemi Osnove jezika VHDL Strukturno načrtovanje in testiranje Struktura vezja s komponentami
Prikaži večOsnove statistike v fizični geografiji 2
Osnove statistike v geografiji - Metodologija geografskega raziskovanja - dr. Gregor Kovačič, doc. Bivariantna analiza Lastnosti so med sabo odvisne (vzročnoposledično povezane), kadar ena lastnost (spremenljivka
Prikaži več(Microsoft Word - 3. Pogre\232ki in negotovost-c.doc)
3.4 Merilna negotovost Merilna negotovost je parameter, ki pripada merilnem rezltat. Označje razpršenost vrednosti, ki jih je mogoče z določeno verjetnostjo pripisati merjeni veličini. Navaja kakovost
Prikaži večPOROČILO IZ KONSTRUKCIJSKE GRADBENE FIZIKE PROGRAM WUFI IZDELALI: Jaka Brezočnik, Luka Noč, David Božiček MENTOR: prof. dr. Zvonko Jagličič
POROČILO IZ KONSTRUKCIJSKE GRADBENE FIZIKE PROGRAM WUFI IZDELALI: Jaka Brezočnik, Luka Noč, David Božiček MENTOR: prof. dr. Zvonko Jagličič 1.O PROGRAMSKO ORODJE WUFI Program WUFI nam omogoča dinamične
Prikaži večMicrosoft Word - M docx
Državni izpitni center *M7773* SPOMLDNSKI IZPITNI ROK NVODIL Z OCENJEVNJE Četrtek,. junij 07 SPLOŠN MTUR Državni izpitni center Vse pravice pridržane. M7-77--3 IZPITN POL W kwh 000 W 3600 s 43, MJ Pretvorbena
Prikaži večMicrosoft PowerPoint - cigre_c2_15.ppt [Compatibility Mode]
Univerza v Mariboru Fakulteta za elektrotehniko, računalništvo in informatiko Boštjan Polajžer, Drago Dolinar, Jožef Ritonja (FERI) bostjan.polajzer@um.si Andrej Semprimožnik (ELES) KAZALNIKI KAKOVOSTI
Prikaži večUNIVERZA V MARIBORU TEHNIŠKA FAKULTETA VTO ELEKTROTEHNIKA, RAČUNALNIŠTVO IN INFORMATIKA Jože VORŠIČ Tine ZORIČ Matrične metode v razreševanju električ
UNIVERZA V MARIBORU TEHNIŠKA FAKULTETA VTO ELEKTROTEHNIKA, RAČUNALNIŠTVO IN INFORMATIKA Jože VORŠIČ Tine ZORIČ Matrične metode v razreševanju električnih vezij NEKAJ REŠENIH PRIMEROV MARIBOR, 984 Naslov
Prikaži večSlide 1
Zaščina ehnika in avomaizacija Diskreni Fourierev ransform Digialna zaščia Razvoj numeričnih meod Upoševanje višjih harmonskih komponen, šuma, frekvence odbiih valov, Za pravilno obdelavo signalov je ključna
Prikaži večSlide 1
Vsak vektor na premici skozi izhodišče lahko zapišemo kot kjer je v smerni vektor premice in a poljubno število. r a v Vsak vektor na ravnini skozi izhodišče lahko zapišemo kot kjer sta v, v vektorja na
Prikaži večELEKTRIČNI NIHAJNI KROG TEORIJA Električni nihajni krog je električno vezje, ki služi za generacijo visokofrekvenče izmenične napetosti. V osnovi je "
ELEKTRIČNI NIHAJNI KROG TEORIJA Električni nihajni krog je električno vezje, ki služi za generacijo visokofrekvenče izmenične napetosti. V osnovi je "električno" nihalo, sestavljeno iz vzporedne vezave
Prikaži večseminarska_naloga_za_ev
Univerza v Ljubljani Fakulteta za elektrotehniko Matevž Seliger 8-kanalni Lightshow Seminarska naloga pri predmetu: V Horjulu, junij 2008 Kazalo: 1 Uvod... 3 1.1 Namen in uporaba izdelka... 3 2 Delovanje...
Prikaži večČlen 11(1): Frekvenčna območja Frekvenčna območja Časovna perioda obratovanja 47,0 Hz-47,5 Hz Najmanj 60 sekund 47,5 Hz-48,5 Hz Neomejeno 48,5 Hz-49,0
Člen 11(1): Frekvenčna območja Frekvenčna območja Časovna perioda obratovanja 47,0 Hz-47,5 Hz Najmanj 60 sekund 47,5 Hz-48,5 Hz Neomejeno 48,5 Hz-49,0 Hz Neomejeno 49,0 Hz-51,0 Hz Neomejeno 51,0 Hz-51,5
Prikaži večAME 110 NL / AME 120 NL
Pogoni za zvezni regulacijski signal AME 110 NL, AME 120 NL Opis Ti pogoni se uporabljajo skupaj z kombiniranimi avtomatskimi omejevalniki pretoka z regulacijskim ventilom AB-QM DN 10 - DN 32. Ta pogon
Prikaži večPoskusi s kondenzatorji
Poskusi s kondenzatorji Samo Lasič, Fakulteta za Matematiko in Fiziko, Oddelek za fiziko, Ljubljana Povzetek Opisani so nekateri poskusi s kondenzatorji, ki smo jih izvedli z merilnim vmesnikom LabPro.
Prikaži večUpori
Linearni upor Upor raznovrstnih tehnoloških izvedb sodi med najpogostejše elemente v elektronskih napravah. Kadar se njegova nazivna upornost R N ne spreminja v odvisnosti od pritisnjene napetosti ali
Prikaži večVARIMOT® in pribor
Pogonska tehnika \ Avtomatizacija pogonov \ Sistemska integracija \ Storitve *2593728_0119* Popravki Variatorska gonila s protieksplozijsko zaščito VARIMOT in pribor Izdaja 01/2019 2593728/SL SEW-EURODRIVE
Prikaži večMicrosoft Word - Navodila_NSB2_SLO.doc
Borovniško naselje 7 1412 Kisovec Slovenija Tel.: +386(0) 356 72 050 Fax.: +368(0)356 71 119 www.tevel.si Lastno varni napajalnik Tip NSB2/xx (NAVODILA ZA UPORABO) Navodila_NSB2_SLO.doc2/xx Stran 1 od
Prikaži večLogični modul LOGO!
Logični modul LOGO! LOGO! Siemensov univerzalni logični modul LOGO! vsebuje: Krmilno enoto Enoto za prikaz in tipkovnico Napajalno vezje Vmesnik za spominski modul in PC kabel Funkcije, pripravljene za
Prikaži večLABORATORIJSKE VAJE IZ FIZIKE
UVOD LABORATORIJSKE VAJE IZ FIZIKE V tem šolskem letu ste se odločili za fiziko kot izbirni predmet. Laboratorijske vaje boste opravljali med poukom od začetka oktobra do konca aprila. Zunanji kandidati
Prikaži večIme in priimek
Polje v osi tokovne zanke Seminar pri predmetu Osnove Elektrotehnike II, VSŠ (Uporaba programskih orodij v elektrotehniki) Ime Priimek, vpisna številka, skupina Ljubljana,.. Kratka navodila: Seminar mora
Prikaži večglava.dvi
Lastnosti verjetnosti 1. Za dogodka A in B velja: P(A B) = P(A) + P(B) P(A B) 2. Za dogodke A, B in C velja: P(A B C) = P(A) + P(B) + P(C) P(A B) P(A C) P(B C) + P(A B C) Kako lahko to pravilo posplošimo
Prikaži večMATLAB programiranje MATLAB... programski jezik in programersko okolje Zakaj Matlab? tipičen proceduralni jezik enostaven za uporabo hitro učenje prir
MATLAB programiranje MATLAB... programski jezik in programersko okolje Zakaj Matlab? tipičen proceduralni jezik enostaven za uporabo hitro učenje priročno programsko okolje tolmač interpreter (ne prevajalnik)
Prikaži večSlovenska predloga za KE
23. posvetovanje "KOMUNALNA ENERGETIKA / POWER ENGINEERING", Maribor, 2014 1 ANALIZA VPLIVA PRETOKA ENERGIJE PREKO RAZLIČNIH NIZKONAPETOSTNIH VODOV NA NAPETOSTNI PROFIL OMREŽJA Ernest BELIČ, Klemen DEŽELAK,
Prikaži večVAU 7.5-3_Kurz_SL_ indd
Navodilo za upravljanje KRATKO NAVODILO Frekvenčni pretvornik VAU 7.5/3 28100241401 11/12 1 Varnostni napotki Opozorilo na udar električnega toka! Smrtna nevarnost! Udar električnega toka utegne povzročiti
Prikaži večUNIVERZA V LJUBLJANI Fakulteta za strojništvo Analiza in sinteza stabilnosti magnetne levitacije Magistrsko delo magistrskega študijskega programa II.
UNIVERZA V LJUBLJANI Fakulteta za strojništvo Analiza in sinteza stabilnosti magnetne levitacije Magistrsko delo magistrskega študijskega programa II. stopnje Strojništvo Marko Grošelj Ljubljana, oktober
Prikaži večGenerator
Jure Jazbinšek ANALIZA ELEKTROMAGNETNIH PREHODNIH POJAVOV V ELEKTROENERGETSKEM SISTEMU SLOVENIJE Z UPORABO PROGRAMSKEGA PAKETA MATLAB/SIMULINK Diplomsko delo Maribor, marec 011 I Diplomsko delo univerzitetnega
Prikaži večBrownova kovariancna razdalja
Brownova kovariančna razdalja Nace Čebulj Fakulteta za matematiko in fiziko 8. januar 2015 Nova mera odvisnosti Motivacija in definicija S primerno izbiro funkcije uteži w(t, s) lahko definiramo mero odvisnosti
Prikaži večMatematika Diferencialne enačbe prvega reda (1) Reši diferencialne enačbe z ločljivimi spremenljivkami: (a) y = 2xy, (b) y tg x = y, (c) y = 2x(1 + y
Matematika Diferencialne enačbe prvega reda (1) Reši diferencialne enačbe z ločljivimi spremenljivkami: (a) y = 2xy, (b) y tg x = y, (c) y = 2x(1 + y 2 ). Rešitev: Diferencialna enačba ima ločljive spremenljivke,
Prikaži večGeomInterp.dvi
Univerza v Ljubljani Fakulteta za matematiko in fiziko Seminar za Numerično analizo Geometrijska interpolacija z ravninskimi parametričnimi polinomskimi krivuljami Gašper Jaklič, Jernej Kozak, Marjeta
Prikaži večPoveĊanje izkoristka pri proizvodnji piezouporovnih senzorjev tlaka za avtomobilske aplikacije
Povečanje izkoristka pri proizvodnji piezouporovnih senzorjev tlaka za avtomobilske aplikacije Magistrsko delo Avtor: Marko Pavlin, Mentor: prof. dr. Franc Novak Vsebina Uvod in teorija o senzorjih tlaka
Prikaži večMicrosoft Word - Korelic_Disertacija_R2g
Fakulteta za elektrotehniko, računalništvo in informatiko Smetanova ulica 17 2000 Maribor, Slovenija Doktorska disertacija NAPREDNI 50 kva DVOSMERNI AKTIVNI TRIFAZNI IGBT AC/AC PRETVORNIK Z VISOKO PREKLOPNO
Prikaži večSLO NAVODILA ZA UPORABO IN MONTAŽO Kat. št.: NAVODILA ZA UPORABO Behringer frekvenčna kretnica SUPER X PRO CX2310 Kataloška št.
SLO NAVODILA ZA UPORABO IN MONTAŽO Kat. št.: 30 26 77 www.conrad.si NAVODILA ZA UPORABO Behringer frekvenčna kretnica SUPER X PRO CX2310 Kataloška št.: 30 26 77 KAZALO 1. VARNOSTNI NAPOTKI...3 2. UVOD...5
Prikaži večMicrosoft Word doc
SLO - NAVODILO ZA NAMESTITEV IN UPORABO Št. izd. : 510834 www.conrad.si ADAPTER 206 ZA MAJHNE AVTOMOBI LSKE PORABNIKE, STABILIZIRAN Št. izdelka: 510834 1 KAZALO 1 UVOD... 3 2 NAMEN UPORABE... 4 3 ELEMENTI...
Prikaži večMicrosoft Word - UP_Lekcija04_2014.docx
4. Zanka while Zanke pri programiranju uporabljamo, kadar moramo stavek ali skupino stavkov izvršiti večkrat zaporedoma. Namesto, da iste (ali podobne) stavke pišemo n-krat, jih napišemo samo enkrat in
Prikaži več3. Metode, ki temeljijo na minimalnem ostanku Denimo, da smo z Arnoldijevim algoritmom zgenerirali ON bazo podprostora Krilova K k (A, r 0 ) in velja
3. Metode, ki temeljijo na minimalnem ostanku Denimo, da smo z Arnoldijevim algoritmom zgenerirali ON bazo podprostora Krilova K k (A, r 0 ) in velja AV k = V k H k + h k+1,k v k+1 e T k = V kh k+1,k.
Prikaži večTehnični podatki ASTI Inštalacijski odklopnik ETIMAT 6 67, Tehnični podatki Nazivna napetost Nazivni tok Nazivna frekvenca Nazivna krat
Inštalacijski odklopnik ETIMAT 7,7 85 0.5 Nazivna napetost Nazivni tok Razred selektivnosti Montaža na nosilno letev Debelina zbiralk 0/00 V AC, max. 0 V DC B:1-A, C:0.5-A, D:0.5-A 50/0 Hz ka 100A gg ;
Prikaži večdocx
SLO - NAVODILA ZA UPORABO IN MONTAŽO Kat. št.: 140 52 53 www.conrad.si NAVODILA ZA UPORABO Ročni multimeter Fluke FLK-115/TL175E Kataloška št.: 140 52 53 KAZALO UVOD... 3 VARNOSTNI NAPOTKI... 3 PRIKAZI
Prikaži večStatistika, Prakticna matematika, , izrocki
Srednje vrednosti Srednja vrednost...... številske spremenljivke X je tako število, s katerim skušamo kar najbolje naenkrat povzeti vrednosti na posameznih enotah: Polovica zaposlenih oseb ima bruto osebni
Prikaži večNavodila za izdelavo diplomske naloge
Martin Petrun EKSPERIMENTALNA DOLOČITEV IZGUB TRANSFORMATORJEV ZA TOČKASTO VARJENJE Diplomsko delo Hudi Kot, september 21 I Diplomsko delo univerzitetnega študijskega programa EKSPERIMENTALNA DOLOČITEV
Prikaži večMrežni modeli polimernih verig Boštjan Jenčič 22. maj 2013 Eden preprostejših opisov polimerne verige je mrežni model, kjer lahko posamezni segmenti p
Mrežni modeli polimernih verig Boštjan Jenčič. maj 013 Eden preprostejših opisov polimerne verige je mrežni model, kjer lahko posameni segmenti polimera asedejo golj ogljišča v kvadratni (ali kubični v
Prikaži večUPS naprave Socomec Netys PL (Plug in) UPS naprava Socomec Netys PL moč: 600VA/360W; tehnologija: off-line delovanje; vhod: 1-fazni šuko 230VAC; izhod
UPS naprave Socomec Netys PL (Plug in) UPS naprava Socomec Netys PL moč: 600VA/360W; tehnologija: off-line delovanje; vhod: 1-fazni šuko 230VAC; izhod: 1-fazni 230VAC; 4 šuko vtičnica preko UPS-a; 2 šuko
Prikaži večDelavnica Načrtovanje digitalnih vezij
Laboratorij za načrtovanje integriranih vezij Univerza v Ljubljani Fakulteta za elektrotehniko Programirljivi Digitalni Sistemi Digitalni sistem Digitalni sistemi na integriranem vezju Digitalni sistem
Prikaži večKein Folientitel
Eksperimentalno modeliranje Se imenuje tudi: y = f x; β + ε - system identification, - statistical modeling, - parametric modeling, - nonparametric modeling, - machine learning, - empiric modeling - itd.
Prikaži večEKVITABILNE PARTICIJE IN TOEPLITZOVE MATRIKE Aleksandar Jurišić Politehnika Nova Gorica in IMFM Vipavska 13, p.p. 301, Nova Gorica Slovenija Štefko Mi
EKVITABILNE PARTICIJE IN TOEPLITZOVE MATRIKE Aleksandar Jurišić Politehnika Nova Gorica in IMFM Vipavska 13, p.p. 301, Nova Gorica Slovenija Štefko Miklavič 30. okt. 2003 Math. Subj. Class. (2000): 05E{20,
Prikaži večTomazic-Leonardis-DiskretniSignaliInSistemi.pdf
Sašo Tomažič, Savo Leonardis Diskretni signali in sistemi Ljubljana 2017 Založnik: Založba FE, Ljubljana Izdajatelj: Fakulteta za elektrotehniko, Ljubljana Urednik: prof. dr. Sašo Tomažič, Recenzent: prof.
Prikaži večMicrosoft Word - Analiza rezultatov NPZ matematika 2018.docx
Analiza dosežkov pri predmetu matematika za NPZ 28 6. razred NPZ matematika 28 Dosežek šole Povprečno število točk v % Državno povprečje Povprečno število točk v % Odstopanje v % 49,55 52,52 2,97 Povprečni
Prikaži večDiapozitiv 1
9. Funkcije 1 9. 1. F U N K C I J A m a i n () 9.2. D E F I N I C I J A F U N K C I J E 9.3. S T A V E K r e t u r n 9.4. K L I C F U N K C I J E I N P R E N O S P A R A M E T R O V 9.5. P R E K R I V
Prikaži večPriprava prispevka za Elektrotehniški vestnik
ELEKTROTEHNIŠKI VESTNIK 82(1-2): 43-50, 2015 IZVIRNI ZNANSTVENI ČLANEK Analiza stabilizatorjev nihanj sinhronskih generatorjev v slovenskem elektroenergetskem sistemu Jožef Ritonja 1, Mitja Dušak 2 1 Univerza
Prikaži večNAVODILA AVTORJEM PRISPEVKOV
Predmetna komisija za nižji izobrazbeni standard matematika Opisi dosežkov učencev 6. razreda na nacionalnem preverjanju znanja Slika: Porazdelitev točk pri matematiki (NIS), 6. razred 1 ZELENO OBMOČJE
Prikaži večC:/Users/Matevž Èrepnjak/Dropbox/FKKT/testi in izpiti/ /IZPITI/FKKT-februar-14.dvi
Kemijska tehnologija, Kemija Bolonjski univerzitetni program Smer: KT K WolframA: DA NE Računski del izpita pri predmetu MATEMATIKA I 6. 2. 2014 Čas reševanja je 75 minut. Navodila: Pripravi osebni dokument.
Prikaži več