Layout 1

Velikost: px
Začni prikazovanje s strani:

Download "Layout 1"

Transkripcija

1 SKUPN Zugestellt durch Østerreichische Post AG ST November november 2018 Številka 1 (57) Jubilej! Že 20 let obstajajo Kugyjevi razredi, dijaki letošnjega 1.c- in 1.d-razreda pa so priœeli šolsko leto z uœenjem italijanšœine v Bistrici na Zilji (veœ na straneh 2/3). Jubiläum! Schon 20 Jahre gibt es die erfolgreichen Kugyklassen, heuer starteten die ersten Klassen mit Italienischunterricht im Gailtal ins Schuljahr (S. 2/3). Slika/ Foto: Slovenska gimnazija KULT v Šentprimožu KULT in St. Primus SLAVIT rojeva plodove SLAVIT trågt Fr chte SLOMAK na stranskem tiru SLOMAK im Abseits Posebna Kulturna uknja lepih trenutkov v žarišœu Das besondere kulturelle Schlupfloch im Blickfeld Stran / Seite 5 Uspešna izmenjava dijakov na Sloven - ski gimnaziji v okviru projekta Erfolgreicher Schüleraustausch am Slowenischen Gymnasium Strani / Seiten 6 7 Rudi Pavšiœ o Slovenski manjšinski koordinaciji SLOMAK Rudi Pavšiœ über die Slowenische Minderheitenkommission Strani / Seiten 10 11

2 2 Skupnost 1/ let Kugyjevi razredi / 20 Jahre Kugy-Klassen Vir/Quelle: Dolinschek Bernard Sadovnik predsednik SKS / Vorsitzender der SKS Pobudnik Reginald Vospernik in dolgoletna spremljevalka ter trenutna koordinatorica Kugyjevih razredov, Olga Gallob, o uspešnem projektu. Initiator Reginald Vospernik und die derzeitige Koordinatorin der Kugy-Klassen, Olga Gallob, über das erfolgreiche Projekt. NOVICE Rešitev vprašanja sistemskega financi - ranja Novic je nujno potrebna. Dejstvo je, da narodna skupnost obstaja z jezikom z govorjenjem in s tiskano besedo. Zato je zagotovitev sistemskega financiranja edi - nega skupnega koroškega slovenskega tednika, ob cerkvenem listu Nedelje, ne - ogibno potrebna. To moramo prvotno do - seöi s pogovori z zvezno vlado. Seveda pa je ob tem potrebno opraviti tudi domaöe naloge, kot je to vprašanje organizacijske strukture. Bralke in bralci, kot nosilci lista v okviru društvene ali zadružne oblike, bi gotovo bila najbolj zaželena, tudi s strani predstavnikov SKS. Öe to ni možno doseöi pa bo potrebno, da bomo nosilci organizacijske strukture vse tri politiöne organizacije. Ob zagotovitvi financ pa bo potrebno, da zagotovimo tudi nov profesionalen in strokoven kader, ki bo poskrbel za vsebinsko in uredniško kvaliteto öasopisa, kot tudi za profesionalni nastop po raznih socialnih medijih (na primer inštalacija appa). S skupnimi moömi to lahko hitro zagotovimo. Bisher ist es nicht gelungen, eine syste - mische Finanzierung der einzigen slowe - nischen Wochenzeitung Novice zu errei - chen. Es wird notwendig sein, für dieses dringliche Problem mit der neuen Bundesregierung so schnell wie möglich eine Lösung zu finden. Die slowenische Wo - chenzeitung konnte bisher vor allem aufgrund der Förderungen der Republik Slowenien aufrechterhalten werden. Dieser Zu - stand ist für mich unbefriedigend, da es in erster Linie eine Verpflichtung der Republik Österreich sein sollte, zumindest eine Wo - chenzeitung für die autochthonen Volksgruppen in der jeweiligen Volksgruppensprache zu gewährleisten. Das geschrie - bene Wort ist existentiell für den Erhalt unserer sprachlichen Vielfalt. Reginald Vospernik: 20 leti, ob iztekajoöi se dobi mojega ravnateljevanja, Pred se mi je ob krepki asistenci pionirske skupine vanjo sodijo zlasti Zalka Kuchling, sedanja ravnateljica, romanistka Olga Gallob in Miha Vrbinc, kasnejši ravnatelj porodila zamisel o veöje - ziöni gimnazijski vzgoji. Sledeö alpskojadranskim kulturno-jezikovnim danostim naše skupne alpsko-jadranske domo - vine je bilo treba za idejo Kugyjevih razredov, imenovanih po znanem gorniku in pisatelju Juliusu Kugyju, Tržaöanu z zilj - sko-slovenskimi koreninami, za idejo mul tikulturne vzgoje šele pridobiti so - mišljenike. Marsikdo je bil sprva do ideje zadržan. K sreöi je skeptike razvoj zadnjih dvajsetih let prepriöal o pravilnosti tega sodobnega naöina kulturno-jezikovnega posredništva. Imena in študijske smeri ter kasnejše poklicne kariere kugyjevcev govorijo prepriöljiv jezik, kako zelo udarna je zamisel vrašöanja mladine v širša kulturno-jezikovna obzorja. Za pionirje Kugyjevih razredov je bilo od vsega zaöetka zasnovano sodelovanje s celovško univerzo, zlasti s prof. Larcherjem, kasneje tudi z žal že pokojnim graškim prof. Erichom Prunöem. Tako se je ob koncu 90-ih let kot pogumen korak v novo tisoöletje rodil inovativno zasnovani pedagoški koncept z izmenjavo uöencev in uöiteljev, s potaplja - njem v jezike sosedov, predvem slo - venšöine in italijanšöine, z jezikovnimi tedni doma in pri sosedih, s spoznava - njem sosedove in seveda lastne kulture. Od samega zaöetka je kot odgovorni za pridobivanje kompetenc v italijanšöini so - oblikoval pouk Adriano Sabotto iz Osoppa, ki ga je pridobila za pouk romanistka Rozvita Vospernik. Z vsaj štirimi pasivno in aktivno usvojenimi jeziki in z združujoöo kulturno zavestjo so absolventi in absolventke Kugyjevih razredov kos vsem izzivom sodobne evropske miselnosti. Slika/Foto: SKS 20 Jahren initiierte die Schulleitung unter der Assistenz eines innovativen Lehrer - Vor teams dazu gehören jedenfalls die jetzige Schulleiterin Zalka Kuchling sowie die Linguisten Olga Gallob und Miha Vrbinc die Idee einer mehrsprachigen Ausbildung unserer Jugend. Pate stan - den die Alpen-Adria Idee und die geopolitische Lage. Manche Skeptiker mussten für die Idee der Julius-Kugy-Klassen, die nach dem bekannten Alpinisten und Schriftsteller J. Kugy mit ethnischsprach lichen Wurzeln im unteren Gailtal, in Triest und in Slowenien benannt sind, erst überzeugt werden. Die gute Entwicklung der Mehrsprachigkeitsidee hat in den beiden letzten Jahrzehnten alle Zweifel ausgeräumt. Schließlich spre - chen auch die Studienrichtungen und Berufskarrieren der Absolventen/Innen der Kugy-Klassen eine deutliche Spra - che, wie sehr das Hineinwachsen der Gymnasiasten in geweitete sprachlichkulturelle Horizonte von Erfolg begleitet war und ist. Im Gleichklang mit den Pionieren der Kugyklassen war von Anbeginn die Zusammenarbeit mit der Wissenschaft ich denke vor allem an den Universitätslehrer D. Larcher, aber auch

3 Skupnost 1/ an E. Prunœ von der Uni Graz eine der tragenden Säulen. So wurde am Ende der 90-Jahre ein inno - vatives pädagogisches Konzept geboren, das neben Schüler- und Lehreraustausch im Alpen-Adria-Raum, neben Sprachbä - dern, Sprachwochen und Exkursionen noch vieles andere bietet. Die Kugyklassen sind zu einer Erfolgsgeschichte herange - wachsen. Adriano Sabotto, ein von der Romanistin Roswitha Vospernik in Osoppo für die Kugyklassen gewonnener Italienisch - trainer, war von allem Anfang an dabei. Mit mindestens vier passiv und aktiv beherrschten Sprachen und einem einigenden Kulturbewusstsein sind die Kugy-Absolventen/Innen für die Herausforderungen des gemeinsamen Europa mehr als gerüstet. Olga Gallob: je že kar nekaj let, odkar so prag Slovenske gimnazije Minilo prestopili dijaki treh sosednih dežel Koroške, Slovenije in Furlanije, ki so se vpisali v prvi Kugyjev razred. Šolsko leto so tedaj zaöeli že v zadnjem poöitniškem tednu z intenzivno italijansko jezi - kovno kopeljo na Rebrci. Dobro pripravljen, a vseeno tvegan, šolsko - avtonomni projekt s posebnim jezikovnopedagoškim konceptom je v naslednjih letih zaposloval nas vse: starše, vzgojitelje obeh dijaških domov, profesorje, jezikovne asistente, univerzitetne profesorje, supervizorje in ravnatelje šole z dr. Reginaldom Vospernikom, iniciatorjem projekta, na öe - lu. Spominjam se öasa razvijanja ideje, spo - znavanja že obstojeöih veöjeziönih projektov, potovanj, številnih delavnic in sestankov in konöno predstavitve našega projekta na raznih šolah, kjer smo k vpisu vabili dijake in starše, ki se jim je projekt zdel zanimiv. Spominjam se tudi, kako smo naposled poleg zahtevnega pedagoškega dela v razredih zaöeli z organiziranjem ekskurzij in šolskih izmenjav s slovenskimi, avstrijskimi in italijanskimi šolami, skrbeli za medijsko prezenco, sprejemali obiske, ustanovili društvo staršev, ob tem pa neprestano evalvirali in razvijali Kugyjev program. Vse do danes oböudujem dijake Kugyjevih razredov, kako se spoprijemajo z uöenjem veö jezikov hkrati, kako se uöijo drug od drugega, kako se pogumno postavijo pred mikrofon, kako spretno prevajajo med jeziki, kako sodelujejo pri raznoraznih projektih širom alpsko-jadranskega prostora. Zavedam se, kako pomembno je delo staršev v društvu Kugy, kako dragocena je podpora vzgojiteljev in kako neprecenljiv je trud razrednikov in uöiteljev, ki že pri poletnih sestankih oblikujejo uöni program svojega razreda. Zares doživljamo pisano, veöjeziöno in dinamiöno mladino, ki se samozavestno giblje v našem brezmejnem prostoru in je prijateljsko povezana s sošolci iz Slovenije, Italije in Avstrije. S temeljito izobrazbo v slovenšöini in drugih jezikih, ki jo dijakom nudi Kugyjev program, vedno nove gene - racije absolventov odletijo v širni svet/ uspejo na svoji poti, nam vsem v ponos. erinnere mich an die Zeit der Ent - wicklung der Idee, an das Kennenlernen schon bestehender mehr - Ich sprachiger Projekte, an die Reisen, die zahlreichen Workshops, Sitzungen und die letztliche Vorstellung unseres Projektes an verschiedenen Schulen, wo wir SchülerInnen und Eltern zur Einschreibung eingeladen haben. Ich erinnere mich auch daran, wie wir neben der herausfordernden pädagogischen Arbeit begonnen haben, Exkursionen und Schüleraustausche mit slowenischen, österreichischen und italie - nischen Schulen zu organisieren und trotz allem für mediale Präsenz gesorgt, Besuche empfangen und den Elternverein gegründet haben, während wir unaufhörlich das Kugy-Programm weiterentwickelt haben. Bis heute bewundere ich die Schüler der Kugyklassen, wie sie sich mit dem Problem des Erlernens mehrerer Sprachen gleich - zeitig auseinandersetzen, wie einer vom anderen lernt, wie sie mutig vor das Mikrofon treten, wie sie wortgewandt zwischen den Sprachen übersetzen, wie sie bei den verschiedensten Projekten im Alpen-Adria- Raum teilnehmen. Ich bin mir bewusst, wie wichtig die Arbeit der Eltern im Verein Kugy ist, wie wertvoll die Unterstützung der Erzieher und wie un - ermesslich die Mühe der Klassenvor - stände und Lehrer ist, die schon bei den Sommersitzungen das Lehrprogramm ihrer Klassen erarbeiten. Wahrlich erleben wir eine bunte, mehr - sprachige und dynamische Jugend, die sich selbstbewusst in unserem grenzenlosen Raum bewegt und freundschaftlich mit Mitschülern aus Slowenien, Italien und Österreich verbunden ist. Mit einer fun - dierten Ausbildung in Slowenisch und anderen Sprachen, welche wir den Schülern mit dem Kugy-Programm bieten, ziehen immer neue Generationen von Absolventen in die Welt und diese sind erfolgreich auf ihrem Weg, was uns alle mit Stolz erfüllt. Spomin: 10. obletnica prvega Kugyjevega razreda, na sliki tudi razredniöarka Olga Gallob in razrednik Niko Ottowitz. Erinnerung: 10-jåhriges Jubilåum der ersten Kugy-Klasse, am Bild sind auch die Klassenvorstånde Olga Gallob und Niko Ottowitz. Slika/Foto: privatna/privat

4 4 Skupnost 1/2018 Razgledni stolp na Jedvovci/ Pyramidenkogel Œlanek vabi na pohod v preteklost ene izmed nasijajnejših turistiœnih toœk v alpsko-jadran - skem prostoru. Mitja Martin Miksche Eine Lese-Wanderung in die Vergangenheit: Über eine der großartigsten Touristenattraktionen im Alpen-Adria-Raum. Turizem se je v obmoœju Vrbskega jezera zaœel razvijati sredi 19. stoletja. Da bi pri številnih pohodih lahko uživali œudovite razglede na Vrbsko jezero, je na obmoœju današnjih Hodiš in Ribnice nastalo nekaj razglednih toœk z gostinsko ponudbo. Današnji razgledni stolp na Jedvovci je v zadnjih 120 letih imel nekaj predhodnikov: Stolp na gradu Šmarjeta nad Ribnico Približno leta 1895 so obnovili stolp nekdanjega ribniškega gradu, ki je bil že v ruševinah. Poleg tega so zgradili še razgledno plošœad in gostilno. Stolp s œudovitim pogledom na Vrbsko jezero je dokumentiran na starih fotografijah iz let med 1910 in V dvajsetih letih 20. stoletja je razgledna toœka v Šmarjeti nad Ribnico zaœela propadati. Beli stolp pri Majrobniku Leta 1928 je bil zgrajen t.i. Beli stolp na ledini Œrna peœ. V uporabi je bil kot razgledna toœka, zvezdarna in gostilna. Ledinsko ime Œrna peœ se je do danes ohranilo v nemškem prevodu Schwar - zer Fels in v imenu vile Schwarzenfels, ki stoji tik pod Œrno peœjo. Leta 1960 je stolp pogorel in danes so vidni le še temelji. Razgledni stolp na Jedvovci Izgradnja ceste na Goro po drugi svetovni vojni je tudi omogoœila gradnjo prvega lesenega stolpa na Jedvovci leta Današnje nemško ime gore Py - ra midenkogel izvira iz zaœetkov turizma na obmoœju Vrbskega jezera sredi 19. stoletja. Prvi letovišœarji so namreœ zgradili vile na severni strani jezera (predvsem v Poreœah in v Krivi Vrbi) in so bili mnenja, da ima najvišja vzpetina na južni strani jezera obliko piramide. Slovensko govoreœi domaœini še danes pravijo gori Jedvovca (iz jelka), ledini, na kateri stoji današnji stolp, pa pravijo Konj. To je tudi razlog, da ima današnji razgledni stolp v slovenšœini dve imeni. Stolp ni samo turistiœna atrakcija, tem - veœ ima tudi pomembno kulturno vlogo. Sploh smo v Hodišah kulturno zelo aktivni in ohranimo slovensko besedo s pomoœjo kulturnega društva Zvezda pod vodstvom Francija Spitzerja, cerk - venega zbora pod vodstvom Štefana Sabotnika, tamburaške skupine Starabanda, otroškega zbora Pipapo pod vodstvom Thomasa in Elvire Sabotnik in z zbiranjem in dokumentacijo slovenskih ledinskih in hišnih imen. Der Tourismus rund um den Wör - thersee begann sich Mitte des 19. Jahrhunderts zu entwickeln. Der heutige Aussichtsturm am Pyramidenkogel hatte in den vergangenen 120 Jahren einige Vorgänger: St. Margareten Um ca wurde bei der Burgruine St. Margareten auf der Flur Na Gradu der heute noch gut erhaltene Bergfried restauriert und um eine Aussichtsgalerie sowie Gastwirtschaft ergänzt. Allerdings verfiel dann im Laufe der 1920er Jahre die Anlage zusehends. Der weiße Turm am schwarzen Felsen bei Maiernigg Dieser Turm wurde 1928 auf der Flur Œrna peœ (der Flurname lebt heute noch in der deutschen Übersetzung Schwarzer Fels und in der Bezeichnung Villa Schwarzenfels fort) errich - tet und diente u.a. als Aussichtsturm, Sternwarte und beherbergte einen beliebten Gastbetrieb. Ungenutzt verfiel der Turm immer mehr und brannte 1960 völlig ab. Aussichtsturm am Pyramidenkogel Mit dem Ausbau der Höhenstraße wurde der erste hölzerne Aussichtsturm im Jahre 1950 am Pyramidenkogel eröff - net. Der heutige Name rührt daher, dass ab Mitte des 19. Jahrhunderts gebildete Sommerfrischler vom Nordufer des Wörthersees aus in der größten Erhebung des Südufers die Form einer Pyramide erkannten. Die alte Bezeichnung wird jedoch bis heute in der lokalen slowenischen Mundart der Umgebung als Jedvovca bewahrt, was so viel wie Tannenberg bedeutet. Der heutige imposante Turm steht auf der Flur Konj, weshalb die zweite Bezeichnung für den Turm im Slowenischen Stolp na Konju lautet. Slika/Foto: Gert Steinthaler

5 Skupnost 1/ KULT v Šentprimožu / in St. Primus Igre/ Spiele KULT-OLYMPICS : poleti / Sommer 2018 Slika/ Foto: KULT-team S pomoœjo angažiranih mladih je klet kulturnega doma v Šentprimožu postal kraj, kjer je mogoœe doživljati legendarne trenutke! Durch das Engagement der örtlichen Jugend wurde ein Kellerraum des Kulturheimes St. Primus zum Ort der legendären Augenblicke! KULT to je kulturna uknja lepih trenutkov v Šentprimožu, kjer se sreœava koroško slovenska mladina. In res da preživlja v živahnem prostoru v kleti kulturnega doma Danica lepe trenutke: ob glasbi, ob klepetu ali skupni igri; ob feštah, filmskih veœerih ali ob tradicionalnem silvestrovanju. Prostor je primeren tudi za ohladitev po napeti nogometni tekmi ali odbojki s prijatelji, informira mladi organizacijski team okoli KULT-a. Vse se je zaœelo leta 2012! Na spodbudo skupine desetih mladih je SPD Danica dala na razpolago prostor v kleti kulturnega doma brezplaœno, mladina pa se ga je lotila. Matej Kežar, ki je del organizacijskega teama, informira: S finanœno pomoœjo društva SPD Danica in raznih sponzorjev je mladina pobelila sobo, obnovila tla, pripravila elektriko, poskrbela je za pomivalno korito, ozvoœenje, raœunalnik, luœi, hladilnik, šank, kavœ, mizo in klop, namizni tenis in namizni nogomet celo za beamer! Ni samo kulturna uknja v kleti, v katero vabijo angažirani mladi, tudi izven tega živahnega prostora skrbijo za pester program. Vabijo na koncerte (v preteklih letih sta na primer nastopala Adi Smolar in skupina leteœi Potepuhi ); prav tako organizirajo izlete, na primer ogled Peršmanovega muzeja ali ribogoj - nice v Mlinœah. Poleti 2018 pa so celo organizirali igre KULT-OLYMPICS s pri - bližno 60-imi tekmovalci. Projekt je KULTteam uresniœil z organizacijsko pomoœjo društev SPD Danica in Iniciativ Angola. In kaj se trenutno dogaja v posebni uknji v Šentprimožu? Poglejte sami: na facebooku, pod geslom KULT Šentprimož! KULT das ist, frei übersetzt, ein kultureller Unterschlupf für le - gendäre Momente in St. Primus, ein Treffpunkt für die Kärntner slowenische Jugend! Ein Blick aufs Programm der vergangenen Jahre lässt darauf schließen: bündelweise legendärer Momente konn - ten BesucherInnen im KULT bislang entstehen lassen und in ihren Herzen bewahren. Ob durch gemeinsame Musikerlebnisse oder beim Plaudern, auf Partys, Filmabenden oder der bereits traditionell gewordenen Silvesterfeier. Der Raum eignet sich auch zum Abkühlen nach einem hitzigen Fußball- oder Volleyballspiel mit Freunden, informiert das junge Organisations - team rund um das KULT. Alles begann im Jahr 2012! Auf Initiative einer Gruppe von zehn Jugendlichen hat der Verein SPD Danica einen Raum im Keller des örtlichen Kulturheimes Kulturni dom Danica kostenlos zur Verfügung gestellt, und die Jungen haben sich des Raumes angenommen! Matej Kežar, der selbst zum Organisations - team gehört, informiert: Mit finanzieller Unterstützung des Vereines SPD Danica und weiterer Sponsoren wurden die Wände ausgemalt, der Boden erneuert, Elektrik, Bar, Technik und Mobiliar eingerichtet. Auch für ein Tischtennis- und Tischfußballspiel wurde gesorgt sogar für einen Beamer! Es ist nicht nur der kulturelle Unterschlupf im Keller, wohin das engagierte Organisationsteam lädt. Auch außerhalb des Raumes wird Programm gemacht. Das Team lädt zu Konzerten (beispielsweise traten vor einigen Jahren Adi Smolar und die Gruppe leteœi Potepuhi auf); auch Ausflüge werden veranstaltet, beispiels - weise die Besichtigung des Peršmanhofes, ein anderes Mal die Fischzucht in Müllern. Im Sommer 2018 wurden sogar die Spiele KULT-OLYMPICS veranstaltet mit mehr als 60 Teilnehmern. Das Projekt konnte verwirklicht werden, weil die Verei - ne SPD Danica und Iniciativ Angola dem KULT-Team organisatorisch unter die Arme griffen. Und was tut sich aktuell im besonderen Unterschlupf in St. Primus? Schauen Sie selbst: auf Facebook, unter dem Suchwort KULT Šentprimož.

6 6 Skupnost 1/2018 Mednarodna izmenjava projekta S Der internationale Austausch des Dvig naravoslovne kompetence dijakov, izboljšanje jezikovnih spretnosti in poglabljanje mednarodnega sodelovanja med slovenskimi narodnimi skupnostmi treh držav to so temelji projekta SLAVIT, ki naj bi v okviru programa Erasmus+ spodbujal kooperacijo med evropskimi šolami. Program uspešnega projekta so od leta 2017 naprej zasnovali trije projektni partnerji s slovenskim uœnim jezikom ZG/ZRG za Slovence v Celovcu skupaj s partnerskima šolama, Znanstvenim licejem Franceta Prešerna iz Trsta in srednjo šolo Bioteh - niškega centra Naklo iz Strahinja. Projekt, œigar œasovni rok obsega dve leti, predvideva tri strukturirane, desetdnevne izme - njave z izdelanimi uœnimi naœrti v vseh treh deželah. Kot dodano vrednost dijakinje in dijaki v teku celotnega projekta izdelujejo štirijeziœni slovar naravoslovnih besed, obenem pa bodo v tiskani obliki strnili uœne vsebine šest najboljših delavnic za traj - nostno uporabo. Že meseca maja je bilo šest dijakov iz slovenske gimnazije iz Celovca ter šest dijakov iz Trsta skupaj s spremnimi uœitelji v gosteh v BC Naklem v Sloveniji. V okviru prve izmenjave projekta so se v naravo - slovnih delavnicah skupno približali temi Voda in hrana za trajnostni razvoj. Uœna mobilnost na ZG/ZRG za Slovence Od 8. do 19. oktobra je potekala uœna izmenjava na ZG/ZRG za Slovence pod vodstvom projektne koordinatorke Irine Kert, v okviru katere so dijaki iz Italije, Slovenije in Koroške obravnavali težišœno temo Traj - nost ni razvoj koroške regije. Izsledke le-te pa so projektni partnerji in dijaki predstavili na slikoviti prezentaciji 19. oktobra. V okviru naše tukajšnje izvedbe projekta SLAVIT smo se osredotoœili na bogastvo, ki ga nudi Koroška. Delavnice oz. sreœanja potekajo v slovenšœini, in gre seveda za to, da ojaœimo slovenski jezik na Koroškem, kar se mi tudi zdi v družbeno-politiœnem pomenu zelo pomembno, je poudarila ravnateljica slo venske gimnazije Zalka Kuchling. Pestri spored izmenjave je poleg zanimivih delavnic v kemiji in fiziki vseboval tudi geo - grafsko-turistiœno poglabljanje z izleti v mesto Celovec, v naravni park Dobraœ, v Od 8. do 19. oktobra je na ZG/ZRG za Slovence v Celovcu potekala izmenjava dijakov v okviru projekta SLAVIT Slovensko v naravoslovje treh dežel. Projektna predstavitev je razodela veliko zanimivih izsledkov desetdnevnega programa na Koroškem. Vom 8. bis 19. Oktober fand am BG/BRG für Slowenen in Klagenfurt der Schüleraustausch im Rahmen des Projektes SLAVIT Slowe nisch in der Naturwissenschaft dreier Länder statt. Die Projektpräsentation gewährte viele interessante Einblicke in das zehntägige Programm in Kärnten. Predstavnice projektnih partnerjev s strokovnim nadzornikom Miho Vrbincem ob predstavitvi projekta SLAVIT. Vertreterinnen der Projektpartner mit Fachinspektor Miha Vrbinc bei der Pråsentation des Projektes SLAVIT. Slika/Foto: Jasmine Gutovnik Œepo ter na gorsko kmetijo Marije Mader- Tschertou. Obenem pa je omogoœila tudi vpogled v projektni menedžment, medijsko delo in ravnanje z novimi informacijskimi tehnologijami. Z ozirom na projektno delo izredno izkušena ravnateljica Srednje šole BC Naklo, Andreja Ahœin, je poudarila pomen trajnostnih uœnih izkušenj: Projektno uœenje v nara - voslovju pomeni aktivno uœenje v laboratoriju in v naravi. Dijakinjam in dijakom hoœemo nuditi uœna okolja, ki jim omogoœajo, da si pridobivajo trajno znanje in se jim odpirajo osebne sposobnosti. Upam, da bodo ti projektni dnevi zapustili sledove in spoznanja, ki jih bodo pozneje znali pre - nesti v življenje. Projektne vsebine 2019 Naslednja uœna izmenjava, ki jo pripravlja Znanstveni licej Franceta Prešerna v Trstu, bo potekala marca naslednjega leta na temo Voda od Glinšœice do Štivana. Program naj bi poleg naravoslovnih vaj s težišœno temo vode vseboval spoznava - nje kulturno-literarne in zgodovinske po - seb nosti ter kulturne dedišœine tržaške pokrajine. Razširitev jezikovnega znanja je za ravnateljico, Loredano Guštin, kljuœne- Jakob Kralj (Znanst ve - ni licej Franceta Prešerna, Trst): V okviru izmenjave sem se zelo dobro poœutil, veliko odnesel Slika/Foto: J. Gutovnik in lahko spoznal Koroško. Povezovanje je zelo pomembno, ker ob tem lahko spoznavam druge delovne navade, mednarodno timsko delo in skupno uœenje. Im Rahmen des Austausches habe ich mich sehr wohlgefühlt, konnte viel mitnehmen und Kärnten näher kennen lernen. Die Zusammenarbeit ist sehr wichtig, weil hierbei verschiedene Arbeitsweisen, grenz - übergreifende Teamarbeit und gemeinsames Lernen im Vordergrund stehen.

7 Skupnost 1/ LAVIT rojeva plodove / rojektes SLAVIT trågt Fr chte ga pomena: Nas vse združuje slovenski jezik, in rada bi izpostavila pomembnost medsebojnega spoznavanja, sreœavanja in skupnega uœenja. Nasploh pa bi bilo po - trebno, da bi šole svoje uœilnice veœkrat odprli, da bi dijakinjam in dijakom omogo - œili pogled v svet. Die Erweiterung der naturwissen - schaftlichen Kompetenzen, die Ver - besserung des sprachlichen Ge - schicks und die Vertiefung der internationalen Zusammenarbeit der sloweni - schen Volksgruppen dreier Länder dies sind die Säulen des Projektes SLAVIT, das im Rahmen des Programms Erasmus+ die Kooperation zwischen europäischen Schu - len anregen soll. Das Programm des erfolreichen Projektes wurde im Jahre 2017 von drei Projektpartnern mit slowenischer Unterrichtssprache erstellt dem BG/BRG für Slowenen in Klagenfurt, dem Wissenschaftlichen Lyzeum France Prešeren aus Triest/Trst und der mittleren Schule des Biotechnischen Zentrums Naklo aus Strahinj. Das Projekt, dessen Laufzeit zwei Jahre beträgt, sieht drei strukturierte, zehntägige Austausche mit ausgearbeiteten Lehrplänen in allen drei Ländern vor. Im Rahmen des Projektes erarbeiten die Schüler ein viersprachiges Nika Justin (Biotehni- ški center Naklo - srednja šola, Strahinj): Predvsem sem uživala delo v naravi, pa tudi spoznavanje Koroške Slika/Foto: J. Gutovnik je bilo zelo zanimivo. Lahko sem spoznala nove prijatelje in nov naœin življenja. Bila je izredno lepa izkušnja in bom z dobrim obœutkom šla domov. Ich habe vor allem die Arbeit in der Natur genossen, aber auch das Erkunden von Kärnten war interessant. Ich konnte neue Freundschaften schließen und eine andere Lebensweise kennen lernen. Es war eine sehr schöne Erfahrung, sodass ich mit einem guten Gefühl nach Hause zurückkehren werde. Dijakinje in dijaki projektne izmenjave na ogledu gorske kmetije Marije Mader- Tschertou v Slovenjem Plajberku. Sch lerinnen des Projekt- Austausches bei der Besichtigung des Bergbauernhofs von Maria Mader-Tschertou. Slika/Foto:Maria Mader-Tschertou Wör terbuch naturwissenschaftlicher Fach - ausdrücke und werden die Lehrinhalte der sechs besten Workshops in gedruckter Form zur nachhaltigen Nutzung bereitstellen. Bereits im Mai dieses Jahres nahmen sechs Schüler des slowenischen Gymna - siums aus Klagenfurt sowie sechs Schüler aus Triest an einem Austausch in der Partnerschule BC Naklo in Slowenien teil. Im Rahmen des ersten Projektteils näherten sie sich in naturwissenschaftlichen Workshops dem Thema Wasser und Nahrung für die nachhaltige Entwicklung. Lernmobilität am BG/BRG für Slowenen Vom 8. bis 19. Oktober fand der Schüler- Austausch am BG/BRG für Slowenen unter der Leitung von Projekt-Koordinatorin Irina Kert statt, im Rahmen dessen die Schüler aus Italien, Slowenien und Kärnten sich Debora Stern (ZG/ZRG za Slovence, Celovec): Izmenjava je bila zelo zabavna in smo se vsi dobro razumeli, seveda pa smo se tudi veliko nauœili. Tudi mi Korošci smo spoznali domovino Slika/Foto: J. Gutovnik iz drugega zornega kota. Najbolj všeœ so mi bile delavnice v kemiji. Prosti œas pa smo preživljali pri bowlingu, ob skupnih veœerjah in sprehodih. Der Austausch war sehr lustig und wir haben uns sehr gut verstanden, vor allem aber auch viel gelernt. Auch wir Kärntner durften die Heimat aus einem neuen Blickwinkel kennen lernen. Am meisten Freude bereiteten mir die Chemie-Workshops. Die Freizeit genossen wir beim Bowling, gemeinsamen Abendessen und Spaziergängen. Jasmine Gutovnik dem Thema Nachhaltige Entwicklung der Kärntner Region widmeten. Die Ergebnisse wurden seitens der Schüler und Projektpartner im Rahmen einer vielfältigen Präsentation am 19. Oktober vorgestellt. In unserer hiesigen Durchführung des Projektes SLAVIT haben wir uns auf Kärntens Schätze fo kussiert. Nachdem die Workshops und Treffen allesamt in slowenischer Sprache stattfinden, geht es vor allem darum, die Sprachkompetenz zu vertiefen, was auch im gesellschaftspolitischen Sinn von großer Bedeutung ist, betonte die Direktorin des slowenischen Gymnasiums, Zalka Kuchling. Das vielfältige Programm des Austau - sches beinhaltete neben interessanten Chemie- und Physik-Workshops auch eine geografisch-touristische Komponente mit Ausflügen in die Stadt Klagenfurt, den Naturpark Dobratsch, in die Tscheppa - schlucht sowie auf den Bergbauernhof von Maria Mader-Tschertou. Darüber hinaus erhielten die Schüler einen Einblick ins Projektmanagement, in die Medienarbeit sowie die Arbeit mit neuen Informationstechnologien. Projektinhalte 2019 Der nächste Austausch, den das Wissenschaftliche Lyzeum France Prešeren in Triest vorbereitet, wird im März des nächsten Jahres unter dem Titel Das Wasser von der Glinšœica bis Štivan«stattfinden«. Das Programm soll neben naturwissenschaftlichen Übungen zum Thema Wasser auch das Kennenlernen der literarisch-kulturellen und ge - schichtlichen Besonderheiten sowie des Kulturerbes der Gegend rund um Triest ermöglichen.

8 8 Skupnost 1/2018 Izgradnja visokozmoglji vostne železniške proge skozi Golico (Koralmbahn), ki bo povezovala Gradec in Celovec, bo predvidoma zaœela delovati leta Iniciativa, ki se že nekaj let bori za ohranitev pretovorne želez - niške postaje Sinœa vas, vidi nove perspektive glede mednarodnega korišœenja. Die Eisenbahn-Hochleistungs - strecke durch die Koralm, die Graz und Klagenfurt verbinden soll, wird voraussichtlich 2026 in Betrieb gehen. Jene Initiative, die schon einige Jahre für die Erhaltung des Güterbahnhofs Kühnsdorf kämpft, baut auf neue Perpektiven bezüglich der internationalen Nutzung. Jasmine Gutovnik V45 minutah iz Celovca v Gradec: Kar se je pred desetletjem še slišalo kot znanstvena fantastika, bo v nekaj letih realnost. Hitri prevoz bo omogoœala visokozmogljivostna železniška proga skozi Golico (Koralm), ki je eden najdražjih infrastrukturnih projektov Avstrijskih železnic (ÖBB) in ministrstva za infrastrukturo. Skupna vsota naložbe bo znašala skoraj 5,5 milijarde evrov. Omembe vredna pa ni le cena projekta, temveœ tudi drugi dejavniki. Progo bomo lahko obvozili z maksimalno hitrostjo 250 km/uro. Vožna iz Celovca na Dunaj bo npr. trajala le 2 uri 40 minut. S tem lahko ponujamo dobre alternative k individualnemu prometu in navežemo južno regijo na Baltsko-jadranski koridor, je prepriœan predstavnik ÖBB za stike z javnostjo, Christoph Posch. In: Z dolžino 33 kilometrov predor skozi Golico ni samo najdaljši avstrijski železniški predor, temveœ eden od sedem najdaljših železniških predorov celega sveta. Velik vprašaj: Sinœa vas V zvezi z novo povezavo med Koroško in Iniciativa poskuša rešiti pretovorno postajo Sinöa vas / Initiative will G terbahnhof K hnsdorf retten Štajersko ÖBB naœrtuje posodobiti in na novo zgraditi tudi nekaj železniških postaj ob progi. Edina kaplja pelina: Železniška postaja Sinœa vas, ki jo bodo na drugem mestu zgradili na novo, naj bi od 2026 bila namenjena samo še za potniški promet. Ob zaœetku delovanja nove proge bi torej odpadla tudi možnost tovornega prometa. Da bi ta scenarij odvrnili, so obœine Škocjan, Dobrla vas in Velikovec leta 2017 ustanovili logistiœni center Logistikcenter IGP Jauntal GmbH. Vodstvo le-tega se skupaj s 13 obœinami in upravno skupnost - jo Velikovec bori za nadaljnjo možnost tovornega prevoza v Sinœi vasi. Cilj iniciative je torej, da dodatno h gradnji nove železniške postaje Sinœa vas s strani ÖBB uspe ohraniti staro in jo s pomoœjo dodatnega tira povezat iz glavno, visokozmog - ljivostno progo. Prokurist logistiœnega centra, Philipp Liesnig, razlaga dve ravni iniciative: Prva ravan je, da namerava logistiœni center leta 2024 odkupiti staro postajo in jo povezati z novo, da bi tudi v prihodnosti omogoœili možnost tovornega prevoza. ÖBB je to zadevno dala zeleno luœ in zagotovila gradnjo dodatne tirnice. Druga ravan je, da trenutno intenzivno delamo na bodoœi naselitvi obratov v medobœinski industrij ski coni, ki bo po eni strani omogoœila na stajanje mnogo delovnih mest, na drugi strani pa skrbela tudi za veliko koliœino tovornih prevozov. Poleg celotne južnokoroške regije je pretovorna postaja zaradi bližine tudi za slovensko Koroško izredno zanimiva. Trenutno delajo na poslovnem naœrtu za industrijsko cono, œigar srednjeroœno uspešno poslovanje je tudi odvisno od podpor Dežele Koroške. Dostop do mednarodnega omrežja Tudi glede vprašanja, ali bo Sinœa vas dobila status glavnih postaj za vlake Intercity, je Liesnig optimistiœen. V tem primeru se bi na njej ustavili tudi visokohitrostni vlaki mednarodnih povezav. ÖBB bodo na Koroškem poleg že fiksiranih železniških postaj visokozmogljivostne železnice uredile še eno postajo, o kateri še strateško Info-kotiöek: PREDOR GOLICA ŠTEVILKE IN DEJSTVA Slika/Foto: O BB Philipp Horak Prebitev: 14. avgusta 2018 Dolžina: 33 km Premer: 10 m 2 enotirni cevi najvišja možna hitrost: 250 km/uro 800 sodelavk/sodelavcev 3 strojev za vrtanje predorov z KM (konjska moč) 6 milijonov m³ izbitega materiala (= 2 Keopsovi piramidi)

9 Skupnost 1/ razmišljajo. Prepriœan sem, da ima Sinœa vas glede na svojo bližino do Klopinjskega jezera že iz turistiœnega vidika velik argument, da postane ena glavnih postaj z navezavo do hitre proge. Tudi predsednik upravne skupnosti Veli - kovec, žitrajski župan Jakob Strauß, po - udarja pomembnost povezave do medna - rodnega omrežja: Z železniško postajo Sinœa vas bomo lahko za osebni promet, ampak tudi za gospodarski promet, odprli nove strani sodelovanja. O nujnosti ohranitve pretovorne postaje in z njo povezano krepitvijo ekonomskega potenciala je prepriœan tudi globaški župan ter predsednik SKS Bernard Sadovnik: To je infrastrukturni projekt, ki omogoœa go - spo darski razcvet celotne avstrijsko-koroške in slovensko-koroške regije. Œe se bo ta projekt uresniœil, dobimo s tem tudi prikljuœek na svet. In 45 Minuten aus Klagenfurt nach Graz: Was vor einem Jahrzehnt noch als Science-Fiction abgetan werden konnte, wird in ein paar Jahren Realität sein. Den schnellen Transfer soll die Koralm-Hoch - leistungsbahn gewährleisten, die zu einem der teuersten Infrastruktur-Projekte der Österreichischen Bundesbahnen (ÖBB) sowie des Infrastruktur-Ministeriums zählt. Die Gesamtsumme der Investition beläuft sich auf 5,5 Milliarden Euro. Erwähnenswert in diesem Zusammenhang sind aber nicht nur die Kosten des Projektes, sondern auch andere Faktoren. Die Strecke wird mit einer Maximalge - schwindigkeit von 250 km/h befahrbar sein. Eine Fahrt von Klagenfurt nach Wien wird beispielsweise nur 2 Stunden 40 dauern. Damit können wird eine gute Alternative zum Individualverkehr bieten und die südliche Region an die Baltisch-Adriatische Achse anbinden, ist ÖBB-Pres se - sprecher Christoph Posch überzeugt. Und: Mit seinen 33 Kilometern ist der Koralmtunnel nicht nur der längste Eisenbahntunnel Österreichs, sondern der siebentlängste Eisenbahntunnel der Welt. Großes Fragezeichen: Kühnsdorf In Zusammenhang mit der neuen Verbin - dung zwischen Kärnten und der Steiermark planen die ÖBB die Renovierung bzw. den Neubau einiger Zugstationen an der Mit dem Bahnhof Kühnsdorf wird es möglich sein, für den Individual verkehr, aber auch für den Wirtschafts verkehr, neue Seiten der Zusammen - arbeit zu öffnen. Bürgermeister Jakob Strauß Strecke. Einziger Wermutstropfen: Die Zugstation Kühnsdorf, die an einem anderen Ort neu gebaut wird, soll ab 2026 nur mehr den Personenverkehr bedienen. Mit Inbetriebnahme der neuen Linie würde der Güterverkehr somit eingestellt werden. Um dieses Szenario abzuwenden, wurde seitens der Gemeinden St. Kanzian, Eberndorf und Völkermarkt im Jahre 2017 das Logistikcenter IGP Jauntal GmbH gegründet. Gemeinsam mit 13 Gemeinden und der Verwaltungsgemeinschaft Völkermarkt kämpft die Leitung des Centers seitdem um die Erhaltung des Güterverkehrs in Kühnsdorf. Ziel der Initiative ist es, zu - sätzlich zum Neubau des Bahnhofs Kühnsdorf seitens der ÖBB den alten Bahnhof zu erhalten und ihn mit Hilfe eines zusätzli - chen Geleises mit der Hochleistungs - strecke zu verbinden. Philipp Liesnig, seines Zeichens Prokurist des Logistikcenters, erklärt die zwei Ebenen der Initiative: Die erste Ebene ist der Plan des Logistikcenters, im Jahre 2024 den alten Bahnhof zu erwerben und ihn mit der neuen Station zu verbinden, um den Güterverkehr auch in Zukunft gewähr - leisten zu können. Die ÖBB haben diesbezüglich grünes Licht gegeben und werden den Bau eines Zusatzgeleises finanzieren. Auf der zweiten Ebene arbeiten wir derzeit intensiv an der zukünftigen Betriebsansiedelung im geplanten 'Interkommunalen Gewerbepark' in Kühnsdorf, der einerseits die Entstehung von Arbeits - plätzen ermöglichen, andererseits aber auch eine hohe Anzahl an Gütertranspor - ten begünstigen soll. Neben der Wich - tigkeit für die Südkärntner Region wäre der Verladebahnhof aufgrund der räumlichen Nähe auch für die slowenische Region Koroška äußerst interessant. Derzeit wird am Business-Plan für den Gewerbepark gearbeitet, dessen mittelfristiger erfolg - reicher Betrieb auch von der Finanzierung des Landes Kärnten abhängig ist. Zugang zum internationalen Netz Auch hinsichtlich der Frage, ob Kühnsdorf den Status einer Halte-Station für Züge der Linie Intercity erhalten wird, ist Liesnig optimistisch. In diesem Fall würden hier auch Hochgeschwindigkeits-Züge internationaler Verbindungen Halt machen. Die ÖBB werden in Kärnten neben den bereits fixierten Bahnhöfen der Hochleistungs- Bahn noch eine weitere Station nominieren, über die noch strategisch diskutiert wird. Ich bin überzeugt davon, dass Kühnsdorf schon angesichts seiner Nähe zum Klopeiner See aus touristischen Gründen ein großes Argument hat, Haltestation für die Schnellbahn zu werden. Auch der Vorsitzende der Verwaltungsgemeinschaft Völkermarkt, der Sittersdorfer Bürgermeister Jakob Strauß, betont die Wichtigkeit der Anbindung an das internationale Netz: Mit dem Bahnhof Kühnsdorf wird es möglich sein, für den Individual - verkehr, aber auch für den Wirtschafts - verkehr, neue Seiten der Zusammenarbeit zu öffnen. Von der Notwendigkeit der Erhaltung des Güterbahnhofes und der damit in Zusammenhang stehenden Stärkung des wirtschaftlichen Potenzials ist auch der Globasnitzer Bürgermeister und SKS-Obmann Bernard Sadovnik überzeugt: Mit diesem Infrastruktur-Projekt könnte die gesamte Südkärntner Region sowie die slowenische Region Koroška wirtschaftlich aufblühen. Sollte dieses Projekt realisiert werden, erhalten wir hiermit auch den Anschluss zur Welt. Info-Box: KORALMTUNNEL ZAHLEN UND FAKTEN Tunneldurchbruch: 14. August 2018 Länge: 33 km Durchmesser: 10 m 2 eingleisige Röhren Mögliche Höchstgeschwindigkeit: 250 km/h 800 MitarbeiterInnen 3 Tunnelbohrmaschinen mit jeweils PS 6 Millionen m³ Ausbruchsmaterial (= 2 Cheops-Pyramiden)

10 10 Skupnost 1/2018 Letošnji FUENSseminar FUEN Seminar V kraju Mlynky / Pilisszentkereszt na Mad - žarksem je med 18. in 21. oktobrom po - tekal vsakoletni FUENS-seminar delovne skupnosti slovanskih manjšin. Seminar sta priredili organiziciji FUEN in Celoštátna slovenská samošpráva v Maďarsku (CSSM). S tem je slovaška manjšina na Madžar - skem že drugiœ prevzela funkcijo gosti - teljice seminarja, prviœ jo je prevzela leta V središœu sta bili temi javne upo - rabe manjšinskih jezikov ter pospeševanja je zikovne kompetence. Rešitve je iskalo okrog 30 udeležencev in udeleženk iz desetih držav. Pozdravne besede je sprego - voril Paulik Antal, govornik slovaške manj - šine v madžarskem parlamentu. Navzoœi so bili tudi Loránt Vincze, predsednik FUENS-a, državni sekretar Miklós Soltész in Imre Ritter, poslanec nemške manjšine v madžarskem parlamentu. Udeleženci so si med drugim ogledali madžarski parlament ter Slovaško gimnazijo v Budimpešti. Das jährliche FUEN Seminar der Arbeitsgruppe Slawischer Minderheiten fand vom 18. bis 21. Oktober in Mlynky / Pilisszent - kereszt statt. Es wurde von der FUEN in Zusammenarbeit mit ihrer Mitgliedsorga - nisation Celoštátna slovenská samošpráva v Maďarsku (CSSM) organisiert. Somit war die slowakische Minderheit in Ungarn zum zweiten Mal nach 2009 Gastgeber des Seminars der Slawischen Minderheiten. Im Mittelpunkt standen der öffentliche Gebrauch von Minderheitensprachen sowie sprachfördernde Maßnahmen. Mehr als dreißig TeilnehmerInnen aus zehn Ländern diskutierten über Lösungsmöglichkeiten. Offiziell eröffnet wur - de das Seminar von Paulik Antal, Sprecher der slowakischen Minderheit im unga - rischen Parlament. Bei der Veranstaltung im ungarischen Parlament wurden weite - res auch Loránt Vincze, FUEN Präsident, Miklós Soltész, ungarischer Staats sekre - tär, sowie Imre Ritter, Abgeordneter der Deutschen Minderheit im Ungarischen Parlament, erwartet. Am Programm standen unter anderem die Besichtigung des Ungarischen Parlaments sowie der Besuch des Slowakischen Gymnasiums in Buda - pest. SLOMAK je na strans SLOMAK ist im Absei Rudi Pavšiœ govori v SKUPNOSTI odprto o skrbeh glede razvoja ev - ropskega povezovanja in Slovenske manjšinske koordinacije SLO- MAK ter o položaju slovenskih manjšin. Rudi Pavšiœ spricht über den Besorgnis erregenden Rechtsruck in Europa und die Entwicklung der Slowenischen Minderheitenkommission SLOMAK. v œasu, ko se vse bolj širi težnja po razgradnji evropske Živimo skupnosti in se vse bolj uve - ljavljajo gibanja in stranke, ki težijo k zapiranju v lastne državne tvorbe. Ko se postavljajo pregrade med ljudi in ko vse bolj zmanjkuje tista potrebna družbena solidarnost, ki je prav v zadnjem œasu pred velikim evropskim izpitom, niso perspektive za jezikovne in narodne manj - šine dobre. Ne skrivam svoje zaskrblje - nosti za naše skupnosti, ki živijo v drža - vah, ki mejijo z Republiko Slovenijo. Tako v Italiji kot v Avstriji, na Madžarskem in Hrvaškem krmarijo desno-populistiœne vlade, ki niso zgodovinsko in niti stvarno pokazale kake posebne pozornosti do naših ma nj šin, prej nasprotno. Zadeve se na nek naœin zaostrujejo, œe vemo, da je Orbanova Madžarska s finanœnimi vložki za svojo manjšino v Sloveniji ustvarila nove negativne dinamike. Ob tem skrbi tudi položaj Slo - vencev v Beneœiji, kjer beležijo rekordne demografske padce in vasi se vidno praznijo. Œe se trendi ne bodo spremenili, ne bo veœ naše narodne skupnosti v teh krajih že œez nekaj desetletij. Bojim se, da bodo naslednje evropske volitve nagradile prav tiste sile, ki se naslanjajo na nacionalno-demagoške in populistiœne osnove ter da bodo manjšinska vprašanja v Evropski uniji še vedno ali celo še bolj potisnjena v ozadje. Sem zagovornik evropskega povezovanja, œetudi ne morem mimo nekaterih bistvenih napak, ki so jih evropske elite storile in zaradi katerih so danes šibke in neverodostojne. Kljub temu pa je evropsko povezovanje prepreœilo napetosti med državami in tudi vojne. Sam brexit mora še pokazati svoje negativne posledice. Glede odnosov naših skupnosti s Slove - nijo, potrebujemo novo, s pogledom vna - prej naravnano strategijo, ki bo prvenst - Manjka nam sistemsko medsebojno informiranje (...). Es fehlt uns ein systemi - sches gegenseitiges Informieren (...) Rudi Pavšiœ veno dala prednost jeziku in mlajšim ge - neracijam. Sodim med tiste, ki je z doloœeno skepso gledal na nastanek Urada za Slovence v zamejstvu in po svetu. V bistvu je le-ta postal alibi za vsa druga ministrstva in druge državne inštitucije, da se z nami ne ukvarjajo veœ in da vse problematike usmerijo v Urad. Ta pa ni ne strukturno ne drugaœe v stanju prevzeti celovite vloge glede stikov in sodelovanja s slovenskimi manjšinami in s sogovorniki v sosednjih državah, s katerimi imata glavno vlogo predsednik vlade in zunanje ministrstvo. Manjšinsko vprašanje bi po - sta vil na najvišjo vladno pozicijo, to je pri predsedniku vlade. Ta vodi Svet za man j - šine, ki bi moral prevzeti osrednjo vlogo pri usmerjanju in sodelovanju s Slovenci v sosednjih državah ter izdelati strategijo nacionalnega interesa v logiki skupnega jezikovnega prostora. Nazadnje še pogled znotraj nas. Ne vem, zakaj so nekateri upoœasnili delovanje Slovenske manjšinske koordinacije SLO- MAK, ki je danes na stranskem tiru. Brez nekega skupnega manjšinskega omizja smo postali bolj šibki in manj uspešni tudi v odnosu s sogovorniki, predvsem v Sloveniji in v Evropi. Kot poklicni novinar se zavzemam tudi za boljši vsemanjšinski medijski prostor, ki ga nove tehnologije omogoœajo. Manjka nam sistemsko medsebojno informira - nje, ki pelje tudi v veœjo medsebojno soli-

11 Skupnost 1/2018 kem tiru / ts darnost in pomoœ. Œeprav vse štiri slo - venske manjšine živimo v državah, ki so œlanice Evropske unije, nismo še pomislili na skupne vsemanjšinske pobude ev rop - skega dometa, ki bi nas kulturno in je - zikovno povezovale in nas tako bolje predstavljale veœinskim skupnostim, kjer živimo. Zakaj nismo še spravili v evrop s ke projekte naše skupne vse stransko bogate ponudbe organizacij in ustanov, ostaja od - prto vprašanje. Zaradi povedanega je nujno, da vseh osem krovnih organizacij iz štirih zamejstev po - novno sproži povezovanje in skupno raz - mišljanje o Slovencih v skupnem evrop - skem prostoru. Spodbujati moramo obmej - no sodelovanje in prevzeti vlogo protagonistov v povezovanju slovenske z drugimi manjšinami v prostoru med Alpami in Jadranom. Œe nismo sposobni take vizije, bomo vse bolj stisnjeni v naše zaprte domaœije in nezanimivi za širšo okolico, mladi pa se bodo od nas oddaljili. verberge meine Sorge hinsichtlich unserer slowenischen Ge - Ich meinschaft nicht, welche in Staaten lebt, die an die Republik Slowenien angrenzen. In Ita lien wie auch in Österreich, in Ungarn und Kroatien wird das Land von rechts-popu listischen Regierungen ge - steu ert, die unseren Minderheiten weder geschichtlich noch gegenwärtig betrachtet besondere Aufmerksamkeit entgegen gebracht ha ben, eher im Gegenteil. Die Lage verschärft sich in gewisser Weise, wenn wir wissen, dass Orbans Ungarn mit finanziellen Einlagen für die Minderheit in Slowenien neue negative Dynamik konstruiert hat. Darüber hinaus bereitet auch die Stellung der Slowenen in Venetien Sorge, wo demographische Rekordverluste ge - schrieben werden und die Dörfer sichtlich schwinden. Hinsichtlich der Beziehungen unserer Minderheiten mit Slowenien brauchen wir eine neue Strategie, die den Vorrang der Spra - che und den jüngeren Generationen einräumen wird. Ich zähle zu jenen, die mit einer gewissen Skepsis auf die Enstehung des œ Amtes für Slowenen im Ausland ge blickt haben. Im Grunde ist genau dieses Amt zum Alibi für alle anderen Ministerien und staatlichen Institutionen geworden, dass sie sich mit uns nicht mehr befassen und dass sie alle Probleme in Richtung des Amtes lenken. Dieses Amt ist allerdings weder strukturell noch sonst irgendwie in der Lage, eine ganzheitliche Rolle hinsichtlich der Beziehungen und der Zusammenarbeit mit den slowenischen Minderheiten und mit den Gesprächspartnern in den Nachbarländern zu übernehmen, wobei die Hauptrolle der Premier sowie das Außenministerium einnehmen. Die Minderheitenfrage würde ich zur obersten Priorität der Regierung erklären, die obliegt dem Premier. Zum Schluss noch ein Blick in unsere Arbeit. Ich weiß nicht, warum manche die Arbeit der Slowenischen Minderheitenko - mission SLOMAK verlangsamt haben, die heute im Abseits steht. Ohne eine gemeinsame minderheitenbezogene Fachrunde sind wir schwächer und weniger erfolgreich geworden, auch im Verhältnis mit unseren Gesprächspartnern, vor allem in Slowenien und in Europa. 11 Slika/Foto: arhiv/archiv SKGZ Als Berufsjournalist setze ich mich auch für eine bessere mediale Stellung aller Minderheiten ein, die durch neue Technologien ermöglicht werden. Es fehlt uns ein systemisches gegenseitiges Informieren, was auch zu einer größeren gegenseitigen Solidarität und Mithilfe führen würde. Obwohl alle vier slowenischen Minderheiten in Staaten leben, die Mitglieder der EU sind, haben wir noch nicht an eine Initiative gedacht, deren europaweite Reichweite alle Minderheiten umfasst. Warum wir in den europäischen Projekten unsere ge - meinsamen und reichhaltigen Angebote der verschiedenen Organisationen und Einrichtungen noch nicht etablieren konnten, bleibt eine offene Frage. Aufgrund des Gesagten bleibt es eine dringende Notwendigkeit, dass alle acht Organisationen aus allen vier Grenzgebieten, in welchen die slowenische Minderheit lebt, erneut den Zusammenhalt in einem gemeinsamen europäi schen Raum bekunden. Wir müssen grenz überschreitende Zu - sammenarbeit stär ken und die Rolle von Protagonisten im Zusammenführen der slowenischen Minderhei ten einnehmen.ʺ

12 12 Skupnost 1/2018 ENOSTAVNO UŒENJE SLOVENŠŒINE Osebe in osebnosti / Persønlichkeiten Se bi radi na enostaven, igriv in uœinkovit naœin samostojno nauœili slovenšœine? Slovene Learning Online ( je prosto dostopni spletni teœaj slovenskega jezika za tujce, ki so ga razvili na filozofski fakulteti Univerze v Ljubljani (Center za slovenšœino kot drugi in tuji jezik). Spletni teœaj je na voljo v veœ novih jezikovnih kombinacijah. Zdaj se z njim slovenšœino lahko uœite, œe go - vorite angleško, francosko, nemško, hrvaško, italijansko, rusko ali špansko! Veœ informacij lahko najdete na: SLOWENISCH-LERNEN LEICHT GEMACHT Würden Sie gerne auf eine unkomplizierte, spielerische und effektive Weise Slowenisch lernen? Das Portal Slovene Learning Online ( wurde an der Universität Ljubljana (Zentrum für Slowenisch als Zweit- und Fremdsprache) entwickelt und bietet einen leicht zugänglichen, webbasierten Slowenischsprachkurs für alle In - teressierten. Der Online-Kurs ist in mehreren Sprachvarianten verfügbar! Mehr Infos finden Sie unter: Mehrsprachigkeit Slika/Foto: Emanuel Polanüek Slika/Foto: privat/privat Slika/Foto: Urad RS Miha Prapotnik Iskreno œestitamo pisatelju Florjanu Lipušu, ki je kot prvi koroški Slovenec prejel Veliko avstrijsko državno nagrado za svoj v slovenšœini na - pisani opus. Wir gratulieren dem Schriftsteller Florjan Lipuš, der für sein literarisches Schaffen in slowenischer Sprache den Großen Österreichischen Staats preis erhalten hat. Mirjam Polzer-Srienz je pre - vzela novo nalogo na Uradu koroške deželne vlade. Pri - stojna je za zadeve narodne skupnosti. Želimo vse naj - boljše! ~~~~ ~~~ Mirjam Polzer-Srienz wurde am Amt der Kärntner Landesregierung mit der Verwaltung von Volksgruppenangelegenheiten betraut. Wir wünschen alles Gute! Peter Jožef Œesnik je jeseni prevzel posle ministra za Slo - vence v zamejstvu in po svetu. Skupnost koroških Slovencev in Slovenk prisrœno œestita! Peter Jožef Œesnik bekleidet seit Herbst das Amt des Ministers für Auslandsslowenen. Die Gemeinschaft gratuliert recht herzlich. Auf gute Zu - sam menarbeit. Nova Evropska uredba o varstvu podatkov/ Neue EU-Datenschutzgrundverordnung Kot œlan/ica SKS oz. naroœnica/na - roœnik revije SKUPNOST od nas v do - loœenih œasovnih presledkih prejemate informacije. Za to storitev v seznamu prejemnikov elektronsko hranimo vaše ime in naslov. V primeru, da ne želite veœ prejemati pošte SKS oz. želite izbris podatkov, vas prosimo, da nam to spo - roœite na: tel. štev ali na office@skupnost.at. Œe se ne boste javili, bomo sklepali, da želite tudi v prihodnje prejemati naša obvestila in da se strinjate s hrambo v ta namen potrebnih podatkov. Als SKS-Mitglied bzw. AbonnentIn der Zeit - schrift SKUPNOST erhalten Sie von uns Zusendungen mit Informationen. Um diese Dienstleistung zu ermöglichen, speichern wir Ihren Namen und Ihre Adresse in elektroni - scher Form. Wenn Sie keine Zusendungen mehr erhalten möchten oder die Löschung Ihrer Daten wünschen, kontaktieren Sie uns bitte unter der Tel. Nr oder senden Sie uns ein an office@skupnost.at. Sollten Sie sich nicht abmelden, gehen wir davon aus, dass Sie unsere Aussendungen weiterhin erhalten möchten. Izdajatelj in zaloænik: Skupnost koroøkih Slovencev in Slovenk, Neuer Platz 10/ Novi trg 10, 9020, Klagenfurt/ Celovec, Telefon: (0463) Fax: (0463) infolist@skupnost.at Urednica: Pia Kulmesch Naša banœna povezava / Unsere Bankverbindung: Zveza Bank, banœna št , konto št , IBAN: AT , BIC: VSGKAT2K Tisk in obdelava slik: Druckreif Albert Bostjanœiœ, Økofiœe, www. druck-reif.at Oblikovanje in priprava za tisk: Johann Golavœnik, (0660) , Podjuna Tisk podpira Urad zveznega kanclerja na Dunaju.

Microsoft Word - P083-A doc

Microsoft Word - P083-A doc Š i f r a k a n d i d a t a : Državni izpitni center *P083A22212* ZIMSKI IZPITNI ROK NEMŠČINA Izpitna pola 2 Pisno sporočanje A) Vodeni pisni sestavek B) Daljši pisni sestavek Sreda, 11. februar 2009 /

Prikaži več

Microsoft Word - P101-A doc

Microsoft Word - P101-A doc Š i f r a k a n d i d a t a : Državni izpitni center *P101A22212* SPOMLADANSKI IZPITNI ROK NEMŠČINA Izpitna pola 2 Pisno sporočanje A) Vodeni pisni sestavek B) Daljši pisni sestavek Sreda, 9. junij 2010

Prikaži več

Microsoft Word - P05C-A doc

Microsoft Word - P05C-A doc [ ifra kandidata: Dr`avni izpitni center *P063A22212* ZIMSKI ROK NEM[^INA Izpitna pola 2 2 A: Vodeni pisni sestavek 2 B: Dalj{i pisni sestavek Sobota, 17. februar 2007 / 60 minut (20 + 40) Dovoljeno dodatno

Prikaži več

Microsoft Word - P092-A doc

Microsoft Word - P092-A doc Š i f r a k a n d i d a t a : Državni izpitni center *P092A22212* JESENSKI IZPITNI ROK NEMŠČINA Izpitna pola 2 Pisno sporočanje A) Vodeni pisni sestavek B) Daljši pisni sestavek Četrtek, 27. avgust 2009

Prikaži več

Microsoft Word - P111-A doc

Microsoft Word - P111-A doc Š i f r a k a n d i d a t a : Državni izpitni center *P111A22212* SPOMLADANSKI IZPITNI ROK NEMŠČINA Izpitna pola 2 Pisno sporočanje A) Krajši pisni sestavek B) Daljši pisni sestavek Sreda, 8. junij 2011

Prikaži več

Microsoft Word - P132-A

Microsoft Word - P132-A Š i f r a k a n d i d a t a : Državni izpitni center *P132A22212* JESENSKI IZPITNI ROK Izpitna pola 2 Pisno sporočanje A) Krajši pisni sestavek (60 70 besed) B) Daljši pisni sestavek (150 160 besed) Dovoljeno

Prikaži več

Microsoft Word - P091-A doc

Microsoft Word - P091-A doc Š i f r a k a n d i d a t a : Državni izpitni center *P091A22212* SPOMLADANSKI IZPITNI ROK NEMŠČINA Izpitna pola 2 Pisno sporočanje A) Vodeni pisni sestavek B) Daljši pisni sestavek Petek, 5. junij 2009

Prikaži več

Microsoft Word - P113-A doc

Microsoft Word - P113-A doc Š i f r a k a n d i d a t a : Državni izpitni center *P113A22212* ZIMSKI IZPITNI ROK NEMŠČINA Izpitna pola 2 Pisno sporočanje A) Krajši pisni sestavek B) Daljši pisni sestavek Torek, 7. februar 2012 /

Prikaži več

ZALOŽBA VEDI Šolska založba VEDI nudi dijakinjam in dijakom Slovenske gimnazije, Dvojezične trgovske akademije in Višje šole za gospodarske poklice sl

ZALOŽBA VEDI Šolska založba VEDI nudi dijakinjam in dijakom Slovenske gimnazije, Dvojezične trgovske akademije in Višje šole za gospodarske poklice sl Šolska založba VEDI nudi dijakinjam in dijakom Slovenske gimnazije, Dvojezične trgovske akademije in Višje šole za gospodarske poklice slovenska in dvojezična delovna gradiva ob učbenikih v nemščini. Gradiva

Prikaži več

POLA3

POLA3 Državni izpitni center *P141A22213* SPOMLADANSKI IZPITNI ROK NEMŠČINA NAVODILA ZA OCENJEVANJE Ponedeljek, 9. junij 2014 POKLICNA MATURA RIC 2014 2 P141-A222-1-3 IZPITNA POLA 1 Vsaka pravilna rešitev je

Prikaži več

Microsoft Word - M doc

Microsoft Word - M doc Š i f r a k a n d i d a t a : Državni izpitni center *M08225123* JESENSKI IZPITNI ROK Osnovna raven NEMŠČINA Izpitna pola 3 Pisno sporočanje A) Vodeni spis (100 120 besed) B) Daljši pisni sestavek (220

Prikaži več

Microsoft Word - P122-A r_mod.doc

Microsoft Word - P122-A r_mod.doc 2 P122-A222-2-3 IZPITNA POLA 1 Vsak pravilen odgovor je vreden eno (1) točko. Skupno je možno doseči trideset (30) točk. Točke zapisujte v ocenjevalne obrazce. Naloga 1: Wieso, weshalb, warum? 1. der Fallhöhe

Prikaži več

Microsoft Word - P113-A _mod.docx

Microsoft Word - P113-A _mod.docx Državni izpitni center *P113A22213* ZIMSKI IZPITNI ROK NEMŠČINA NAVODILA ZA OCENJEVANJE Torek, 7. februar 2012 POKLICNA MATURA RIC 2012 2 P113-A222-1-3 IZPITNA POLA 1 Vsak pravilen odgovor je vreden eno

Prikaži več

Microsoft Word - P043-A mod.doc

Microsoft Word - P043-A mod.doc Dr`avni izpitni center *P043A22213* ZIMSKI ROK NEM[^INA NAVODILA ZA OCENJEVANJE ^etrtek, 3. februar 2005 POKLICNA MATURA RIC 2003 2 P043-A222-1-3 IZPITNA POLA 1 1 A: BRALNO RAZUMEVANJE (20) Točke zapisujte

Prikaži več

NEKTEO_E_NEWSLETTER_6_FINAL-1

NEKTEO_E_NEWSLETTER_6_FINAL-1 NEKTEO Nachhaltige Energie für Kommunen / Trajnostna energija za občine April 2019 / April 2019 Vsebina Inhaltsverzeichnis IZOBRAŽEVANJA, STROKOVNE EKSKURZIJE NEKTEO partnerski sestanek in ogled energetsko

Prikaži več

NEKTEO_E_NEWSLETTER_5_FINAL1

NEKTEO_E_NEWSLETTER_5_FINAL1 NEKTEO Nachhaltige Energie für Kommunen / Trajnostna energija za občine November 2018 / November 2018 Vsebina Inhaltsverzeichnis IZOBRAŽEVANJA, STROKOVNE EKSKURZIJE SCHULUNGEN, FACHEXKURSIONEN NEKTEO Katalog

Prikaži več

Microsoft Word - BILTEN-SAMOTEŽNE 17.docx

Microsoft Word - BILTEN-SAMOTEŽNE 17.docx Spored tekmovanja Programm 10:30 Trening vožnja 10:30 Trainingslauf 12:00 1. vožnja 12:00 1. Rennlauf 14:00 2. vožnja 14:00 2. Rennlauf 15:00 Razglasitev rezultatov 15:00 Siegerehrung Sankaško društvo

Prikaži več

predstavitev fakultete za matematiko 2017 A

predstavitev fakultete za matematiko 2017 A ZAKAJ ŠTUDIJ MATEMATIKE? Ker vam je všeč in vam gre dobro od rok! lepa, eksaktna veda, ki ne zastara matematičnoanalitično sklepanje je uporabno povsod matematiki so zaposljivi ZAKAJ V LJUBLJANI? najdaljša

Prikaži več

POLA3

POLA3 Državni izpitni center *P173A22213* ZIMSKI IZPITNI ROK NEMŠČINA NAVODILA ZA OCENJEVANJE Ponedeljek, 5. februar 2018 POKLICNA MATURA Državni izpitni center Vse pravice pridržane. 2 P173-A222-1-3 IZPITNA

Prikaži več

HB_Vinska-karta_2019_web

HB_Vinska-karta_2019_web Vinska karta WINE LIST WEINKARTE CARTA DEI VINI Zgodovinski viri pričajo, da je bilo območje, na katerem se razteza Slovenija, zasajeno z vinsko trto že pred več kot 3000 leti. Za Vas smo skrbno izbrali

Prikaži več

Erasmus+ mag. Robert Marinšek

Erasmus+ mag. Robert Marinšek Erasmus+ mag. Robert Marinšek Program Erasmus+ Uredba št. 1288/2013 (11. dec. 2013) Področje izobraţevanja, usposabljanja, športa in mladine trajanje: 2014 2020 proračun: 14,7 G Pričakovanja: >4 M mobilnosti

Prikaži več

Zugestellt durch Post.at / Dostava: Post.at Boroveljski list Volilna skupnost informira Ferlacher Zeitung Informationen der Wahlgemeinschaft JAHRGANG

Zugestellt durch Post.at / Dostava: Post.at Boroveljski list Volilna skupnost informira Ferlacher Zeitung Informationen der Wahlgemeinschaft JAHRGANG Zugestellt durch Post.at / Dostava: Post.at Boroveljski list Volilna skupnost informira Ferlacher Zeitung Informationen der Wahlgemeinschaft JAHRGANG / LETNIK XVII, Verlagspostamt 9170 Ferlach, Poštni

Prikaži več

Smernice za upravljanje z blagovno znamko Srce Slovenije Januar 2009 Smernice - Srce Slovenije 1

Smernice za upravljanje z blagovno znamko Srce Slovenije Januar 2009 Smernice - Srce Slovenije 1 Smernice za upravljanje z blagovno znamko Srce Slovenije Januar 2009 Smernice - Srce Slovenije 1 Smernice za upravljanje z blagovno znamko Srce Slovenije Januar 2009 Avtorji: CENTER ZA RAZVOJ LITIJA (Saša

Prikaži več

Zbirka medijskih objav JAVNI SKLAD RS ZA KULTURNE DEJAVNOSTI, Število objav: 6 Tiskani mediji: 0 Splet: 4 Radijske postaje: 2 Televizijsk

Zbirka medijskih objav JAVNI SKLAD RS ZA KULTURNE DEJAVNOSTI, Število objav: 6 Tiskani mediji: 0 Splet: 4 Radijske postaje: 2 Televizijsk Zbirka medijskih objav JAVNI SKLAD RS ZA KULTURNE DEJAVNOSTI, 6. 06. 202 Število objav: 6 Tiskani mediji: 0 Splet: 4 Radijske postaje: 2 Televizijske postaje: 0 Teletekst: 0 Spremljane teme: Javni sklad

Prikaži več

MEDNARODNA FIZIKALNA OLIMPIJADA - BANGKOK 2011 Od 10. do 18. julija je v Bangkoku na Tajskem potekala 42. mednarodna fizikalna olimpijada. Slovenijo s

MEDNARODNA FIZIKALNA OLIMPIJADA - BANGKOK 2011 Od 10. do 18. julija je v Bangkoku na Tajskem potekala 42. mednarodna fizikalna olimpijada. Slovenijo s MEDNARODNA FIZIKALNA OLIMPIJADA - BANGKOK 2011 Od 10. do 18. julija je v Bangkoku na Tajskem potekala 42. mednarodna fizikalna olimpijada. Slovenijo sta skupaj z dvema dijakoma iz Gimnazije Bežigrad in

Prikaži več

Vsebinska struktura predmetnih izpitnih katalogov za splošno maturo

Vsebinska struktura predmetnih izpitnih katalogov za splošno maturo Ljubljana 2017 NEMŠČINA Predmetni izpitni katalog za splošno maturo Predmetni izpitni katalog se uporablja od spomladanskega izpitnega roka 2019, dokler ni določen novi. Veljavnost kataloga za leto, v

Prikaži več

Uradni list RS - 15(50)/1997, Mednarodne pogodbe

Uradni list RS - 15(50)/1997, Mednarodne pogodbe URADNI LIST REPUBLIKE SLOVENIJE Stran 1461 URADNI LIST REPUBLIKE SLOVENIJE MEDNARODNE POGODBE Številka 15 (Uradni list RS, št. 50) 18. avgust 1997 ISSN 1318-0932 Leto VII 53. Na podlagi druge alinee prvega

Prikaži več

Pr_Zil_ __v2k2_16-stranski.indd

Pr_Zil_ __v2k2_16-stranski.indd Pr Zilә Im Gailtal Info-List Info-list Volilne skupnosti Straja vas in Bistrica na Zili Info-Blatt der Wahlgemeinschaften Hohenthurn und Feistritz/Gail Lutkovna skupina / Puppentheatergruppe Pikcә pr Zilә

Prikaži več

Uradni list RS - 10(36)/1996, Mednarodne pogodbe

Uradni list RS - 10(36)/1996, Mednarodne pogodbe URADNI LIST REPUBLIKE SLOVENIJE Stran 165 URADNI LIST REPUBLIKE SLOVENIJE MEDNARODNE POGODBE Številka 10 (Uradni list RS, št. 36) 12. julija 1996 ISSN 1318-0932 Leto VI 37. Na podlagi druge alinee prvega

Prikaži več

Osnovna šola Davorina Jenka Cerklje na Gorenjskem NEOBVEZNI IZBIRNI PREDMETI v šolskem letu 2015/16 april 2015

Osnovna šola Davorina Jenka Cerklje na Gorenjskem NEOBVEZNI IZBIRNI PREDMETI v šolskem letu 2015/16 april 2015 Osnovna šola Davorina Jenka Cerklje na Gorenjskem NEOBVEZNI IZBIRNI PREDMETI v šolskem letu 2015/16 april 2015 Drage učenke in učenci bodočih 4. in 5. razredov, spoštovani starši! Leto je naokoli, pred

Prikaži več

Zbirka medijskih objav OBČINA ŽIROVNICA, Število objav: 3 Tiskani mediji: 0 Splet: 1 Radijske postaje: 2 Televizijske postaje: 0 Teleteks

Zbirka medijskih objav OBČINA ŽIROVNICA, Število objav: 3 Tiskani mediji: 0 Splet: 1 Radijske postaje: 2 Televizijske postaje: 0 Teleteks Zbirka medijskih objav OBČINA ŽIROVNICA, 01. 07. 2014 Število objav: 3 Tiskani mediji: 0 Splet: 1 Radijske postaje: 2 Televizijske postaje: 0 Teletekst: 0 Spremljane teme: Leopold Pogačar Občina Žirovnica

Prikaži več

EPAS_1_usposabljanje_program_razlaga

EPAS_1_usposabljanje_program_razlaga Šola ambasadorka Anton Kokalj Ljubljana, 19. 10. 2017 Navdih Naslednji dan (9. maja 1950)je francoski vladni kabinet zaključeval z dnevnim redom sestanka. Schuman je ves čas srečanja o svojem predlogu

Prikaži več

Microsoft Word - Brosura neobvezni IP 2018

Microsoft Word - Brosura  neobvezni IP 2018 Drage učenke in učenci, spoštovani starši! Po 20. a člen ZOoš šola ponuja za učence 1.razreda, 4. 9. razreda neobvezne izbirne predmete. Šola bo za učence 1. razreda izvajala pouk prvega tujega jezika

Prikaži več

Layout 1

Layout 1 Zugestellt durch Post.at INFO Dezember 2011 Rožeška lista (RL) želi vsem obœankam in obœanom blagoslovljene božiœne praznike ter sreœno in uspešno novo leto 2012! Die Rosegger Liste (RL) wünscht allen

Prikaži več

Generating report ....

Generating report .... Poročilo medijskih objav LIONS KLUB 03.05.2010 Objave v poročilu vsebujejo naslednja gesla: LEO KLUB LIONS KLUB 3 11 1 Press CLIPPING d.o.o., Kraljeviča Marka ulica 5, 2000 Maribor, Slovenija, tel.: +386

Prikaži več

INFORMACIJE

INFORMACIJE INFORMACIJE O 10. MLADINSKI POLETNI ŠOLI SLOVENŠČINE Prihod in namestitev Prihod: Dijake, ki boste stanovali v Dijaškem domu Bežigrad, pričakujemo v Ljubljani v nedeljo, 28. junija, od 15.00 naprej. Informativni

Prikaži več

LETNO POROŒILO JAHRESBERICHT 2015 Fara Bilœovs/Pfarre Ludmannsdorf Januar/Jänner 2016 Drage faranke, dragi farani! Veselje mladih src je nalezljivo Ju

LETNO POROŒILO JAHRESBERICHT 2015 Fara Bilœovs/Pfarre Ludmannsdorf Januar/Jänner 2016 Drage faranke, dragi farani! Veselje mladih src je nalezljivo Ju LETNO POROŒILO 2015 Fara Bilœovs/Pfarre Ludmannsdorf Januar/Jänner 2016 Drage faranke, dragi farani! Veselje mladih src je nalezljivo Jugendliche als Sternsinger unterwegs Ko se ozremo na preteklo leto,

Prikaži več

erasmus +: mladi v akciji Erasmus+: Mladi v akciji je del programa EU Erasmus+ na področju izobraževanja, usposabljanja, mladine in športa za obdobje

erasmus +: mladi v akciji Erasmus+: Mladi v akciji je del programa EU Erasmus+ na področju izobraževanja, usposabljanja, mladine in športa za obdobje erasmus +: mladi v akciji Erasmus+: Mladi v akciji je del programa EU Erasmus+ na področju izobraževanja, usposabljanja, mladine in športa za obdobje 2014 2020. Namenjen je krepitvi kompetenc in zaposljivosti

Prikaži več

PEDAGOŠKO VODENJE, kot ena od nalog

PEDAGOŠKO  VODENJE, kot ena od nalog Osebni pogled, refleksija in ključne ugotovitve ob koncu leta 2014/2015 Maja Koretič, pomočnica ravnatelja in pedagoška vodja MOJA VLOGA V ENOTI VRTCA Dela in naloge pomočnice ravnatelja za vrtec glede

Prikaži več

Datum: 21

Datum: 21 Datum: 20.2.2019 ČLANOM OBČINSKEGA SVETA OBČINE BOROVNICA ZADEVA: LETNI PROGRAM ŠPORTA V OBČINI BOROVNICA ZA LETO 2019 PRAVNA PODLAGA: Zakon o športu ((ZŠpo-1, Ur. l. RS, št. 29/17) Resolucija o Nacionalnem

Prikaži več

Poslovni tuji jezik 2 - nemscina - Kobe, Marinko

Poslovni tuji jezik 2 - nemscina - Kobe, Marinko POSLOVNI TUJI JEZIK 2 NEMŠČINA TOMAŽ KOBE VESNA MARINKO Višješolski strokovni program: Poslovni sekretar Učbenik: Poslovni tuji jezik 2 - Nemščina Gradivo za 2. letnik Avtorja: Tomaž Kobe, prof. nem. j.

Prikaži več

Erasmus+ : Izmenjava v mestu Kavala v Grčiji dan je bil zelo naporen, saj smo cel dan potovale. Potovanje smo namreč začele ob

Erasmus+ : Izmenjava v mestu Kavala v Grčiji dan je bil zelo naporen, saj smo cel dan potovale. Potovanje smo namreč začele ob Erasmus+ : Izmenjava v mestu Kavala v Grčiji 26. 11. 30. 11. 2018 1. dan je bil zelo naporen, saj smo cel dan potovale. Potovanje smo namreč začele ob 15 čez 6 zjutraj, v Kavalo pa smo prispele ob 18.00

Prikaži več

PRVA STRAN_5 copy

PRVA STRAN_5 copy Ko bojevniška rdeča poda žogo preudarni modrini, eksplodirata v nepremagljivo moč tajfuna. Za domače moštvo navijamo v en glas, z igralci zadržujemo dih, ne popuščamo do zadnjega žvižga, do nove zmage!

Prikaži več

Microsoft Word - Brosura neobvezni IP

Microsoft Word - Brosura  neobvezni IP Osnovna šola dr. Aleš Bebler - Primož Hrvatini NEOBVEZNI IZBIRNI PREDMETI V ŠOLSKEM LETU 2017/18 Drage učenke in učenci, spoštovani starši! Neobvezni izbirni predmeti so novost, ki se postopoma uvršča

Prikaži več

Porocilo_Sinergija_ _ok.indd

Porocilo_Sinergija_ _ok.indd M r e ž a d r u ž b e n e k o r i s t n o s t i Kaj se dogaja v okviru kampanje Energija si, bodi učinkovit? - Akcija Varčna sijalka v vsak dom se je zaključila (rezultate bomo posredovali kasneje). -

Prikaži več

TEHNIČNO NAVODILO

TEHNIČNO NAVODILO 50. VELIKA NAGRADA KRANJA MEMORIAL FILIPA MAJCNA NEDELJA, 29. julij 2018 TEHNIČNA NAVODILA 1. člen ORGANIZACIJA Kolesarsko dirko za 50. Veliko nagrado Kranja Memorial Filipa Majcna organizira: Kolesarski

Prikaži več

Plan 2019 in ocena 2018

Plan 2019 in ocena 2018 01 Povzetek poslovnega načrta družbe Luka Koper, d. d., in Skupine Luka Koper za leto 2019 in ocena poslovanja za leto POVZETEK POSLOVNEGA A DRUŽBE, IN SKUPINE LUKA KOPER ZA LETO 2019 IN POSLOVANJA ZA

Prikaži več

Na podlagi določil Zakona o visokem šolstvu (Uradni list RS št. 67/1993 in naslednji), Sklepa o določitvi strokovne komisije za opravljanje preizkusa

Na podlagi določil Zakona o visokem šolstvu (Uradni list RS št. 67/1993 in naslednji), Sklepa o določitvi strokovne komisije za opravljanje preizkusa Na podlagi določil Zakona o visokem šolstvu (Uradni list RS št. 67/1993 in naslednji), Sklepa o določitvi strokovne komisije za opravljanje preizkusa znanja slovenskega jezika (Ur. l. RS št. 47/1994),

Prikaži več

WP 2 -

WP 2 - SKUPNO TRAJNOSTNO UPRAVLJANJE SISTEMA JAVNE OSKRBE S PITNO VODO NA ČEZ MEJNEM OBMOČJU MURSKE DOLINE / GEMEINSCHAFTLICHES NACHHALTIGES MANAGEMENT VON TRINKWASSERVERSORGUNGSSYSTEMEN IM GRENZÜBERSCHREITENDEN

Prikaži več

NEKTEO_E_NEWSLETTER_7_FINAL

NEKTEO_E_NEWSLETTER_7_FINAL NEKTEO Nachhaltige Energie für Kommunen / Trajnostna energija za občine Mai 2019 / maj 2019 Vsebina Inhaltsverzeichnis IZOBRAŽEVANJA, STROKOVNE EKSKURZIJE NEKTEO partnerski sestanek in ogled energetsko

Prikaži več

TEHNIČNO NAVODILO

TEHNIČNO NAVODILO 48. VELIKA NAGRADA KRANJA MEMORIAL FILIPA MAJCNA NEDELJA, 31. julij 2016 TEHNIČNA NAVODILA 1. člen ORGANIZACIJA Kolesarsko dirko za 48. Veliko nagrado Kranja Memorial Filipa Majcna organizira: Kolesarski

Prikaži več

von 10. Mai bis 31. Mai 2019 Kunstverein Kranj zu Gast im Kunstwerk KRASTAL / Gostovanje likovnega društva Kranj WELT DER BILDER / SVET PODOB

von 10. Mai bis 31. Mai 2019 Kunstverein Kranj zu Gast im Kunstwerk KRASTAL / Gostovanje likovnega društva Kranj WELT DER BILDER / SVET PODOB von 10. Mai bis 31. Mai 2019 Kunstverein Kranj zu Gast im Kunstwerk KRASTAL / Gostovanje likovnega društva Kranj WELT DER BILDER / SVET PODOB Melita Ažman WELT DER BILDER Der Kunstverein Kranj ist ein

Prikaži več

LETNO POROŒILO JAHRESBERICHT 2013 Fara Bilœovs/Pfarre Ludmannsdorf JANUAR/JÄNNER 2014 Sprejem g. škofa pred župniščem / Bischofsempfang beim Pfarrhof

LETNO POROŒILO JAHRESBERICHT 2013 Fara Bilœovs/Pfarre Ludmannsdorf JANUAR/JÄNNER 2014 Sprejem g. škofa pred župniščem / Bischofsempfang beim Pfarrhof LETNO POROŒILO 2013 Fara Bilœovs/Pfarre Ludmannsdorf Sprejem g. škofa pred župniščem / Bischofsempfang beim Pfarrhof Drage faranke, dragi farani! Preteklo leto je bilo zaznamovano z odstopom papeža Benedikta

Prikaži več

DIDAKTIČNA PRIPOROČILA ZA IZVEDBO ŠPORTNO-NARAVOSLOVNEGA TABORA

DIDAKTIČNA PRIPOROČILA ZA IZVEDBO ŠPORTNO-NARAVOSLOVNEGA TABORA POROČILO O KAKOVOSTI ZA ŠOLSKO LETO 2013/14 Ljubljana, oktober 2014 VEGOVA Ljubljana: Poročilo o kakovosti za šolsko leto 2013/14 1 Osnovni podatki o šoli: Elektrotehniško-računalniška strokovna šola in

Prikaži več

Slide 1

Slide 1 SMERNICE ZA VKLJUČEVANJE OTROK PRISELJENCEV V VRTCE IN ŠOLE Mag. Katica Pevec Semec katica.pevec@zrss.si Kaj so Smernice? So okviren dokument, ki lahko s splošnimi usmeritvami za delo z otroki priseljenci

Prikaži več

COPASCH - Sodelovanje s starši Fanika Fras Berro, Dragica Motik, Slovenska Bistrica, 14. november 2006

COPASCH - Sodelovanje s starši Fanika Fras Berro, Dragica Motik, Slovenska Bistrica, 14. november 2006 COPASCH - Sodelovanje s starši Fanika Fras Berro, Dragica Motik, Slovenska Bistrica, 14. november 2006 Sodelovanje s starši i v vrtcih Namen: Skozi proces dela v delavnici bomo prišli do odgovora, KJE

Prikaži več

Pregled programa Erasmus

Pregled programa Erasmus Pregled programa 10. Srečanje koordinatorjev 6.11.2012, Ajdovščina Maja Godejša, CMEPIUS Današnje srečanje Kratka zgodovina programa Izvajanje a v Sloveniji Rezultati analiz učinkov mobilnosti evš spletni

Prikaži več

ZAVOD za trajnostni razvoj Kopra „KOPER OTOK“

ZAVOD za trajnostni razvoj Kopra „KOPER OTOK“ MANAGEMENT MESTNEGA SREDIŠČA Projekt oživljanja starega mestnega jedra MMS v Kopru Jana Tolja, svetovalka župana Mestna občina Koper Management mestnih središč NAKUPOVALNA SREDIŠČA Po letu 2000 ogromen

Prikaži več

UNIVERZA V MARIBORU FILOZOFSKA FAKULTETA Oddelek za germanistiko DIPLOMSKO DELO Anesa Benkovič Maribor, 2017

UNIVERZA V MARIBORU FILOZOFSKA FAKULTETA Oddelek za germanistiko DIPLOMSKO DELO Anesa Benkovič Maribor, 2017 UNIVERZA V MARIBORU FILOZOFSKA FAKULTETA Oddelek za germanistiko DIPLOMSKO DELO Anesa Benkovič Maribor, 2017 Koroška cesta 160 2000 Maribor, Slovenija Oddelek za germanistiko DIPLOMSKO DELO RECEPCIJA TISKANIH

Prikaži več

Opozorilo: Neuradno prečiščeno besedilo predpisa predstavlja zgolj informativni delovni pripomoček, glede katerega organ ne jamči odškodninsko ali kak

Opozorilo: Neuradno prečiščeno besedilo predpisa predstavlja zgolj informativni delovni pripomoček, glede katerega organ ne jamči odškodninsko ali kak Opozorilo: Neuradno prečiščeno besedilo predpisa predstavlja zgolj informativni delovni pripomoček, glede katerega organ ne jamči odškodninsko ali kako drugače. Neuradno prečiščeno besedilo Pravilnika

Prikaži več

Kadrovski načrt in plan dela 2017

Kadrovski načrt in plan dela 2017 KADROVSKI NAČRT in PLAN DELA za 2017 mag. Tilka Jakob, OŠ Vitanje REDNI ODDELKI ODDELEK 2016/17 ODDELEK 2017/2018 1. razred 1. a 25 1.a 26 2. razred 2. a 18 2.a 25 3. razred 3. a, b 30 3.a 18 4. razred

Prikaži več

Predupokojitvene aktivnosti za zdravo starost

Predupokojitvene aktivnosti za zdravo starost Predupokojitvene aktivnosti za zdravo starost strokovnih delavcev v VIZ mag. Andrej Sotošek Andragoški Center Slovenije Struktura predstavitve Viri in strokovne podlage Namen in ključni cilji projektne

Prikaži več

Drugi tir KOMUNIKACIJSKA STRATEGIJA IN KREATIVNE REŠITVE

Drugi tir KOMUNIKACIJSKA STRATEGIJA IN KREATIVNE REŠITVE KOMUNIKACIJSKA STRATEGIJA IN KREATIVNE REŠITVE ČASOVNICA MAKETA KOPER SELITEV MAKETA LJUBLJANA MAKETA LJUBLJANA, PRIPRAVLJALNA DELA, ZAKLJUČEK IZVLEČNEGA TIRA ČASOVNICA MAKETA KOPER SELITEV MAKETA LJUBLJANA

Prikaži več

(Microsoft Word - diploma miha karni\350ar.doc)

(Microsoft Word - diploma miha karni\350ar.doc) Smer Organizacija in management delovnih procesov KADROVSKA FUNKCIJA V UPRAVNI ENOTI KRANJ Mentor: doc. dr. Mojca Bernik Kandidat: Miha Karničar Kranj, avgust 2012 ZAHVALA Zahvaljujem se mentorici doc.dr.

Prikaži več

PDF generator

PDF generator Poročilo medijskih objav OVERNET D.O.O. Pripravljeno: Pojavnost: 11.09.2017 TISKANI 1 Ključne besede v poročilu: AKCIJA USTAVI.SE 1 USTAVI.SE 1 Press CLIPPING d.o.o., Tržaška cesta 65, 2000 Maribor, Slovenija,

Prikaži več

VOZI ME VLAK V DALJAVE

VOZI ME VLAK V DALJAVE VOZI ME VLAK V DALJAVE P R O J E K T D R U Ž I N S K E P I S M E N O S T I M O D E R A T O R K A M A G. H E L E N A K R A M P L N I K A Č N A K L O, M A J 2 0 1 8 VOZI ME VLAK V DALJAVE VOZI ME VLAK V

Prikaži več

MEDNARODNO KL AVIRSKO TEKMOVANJE BÉLA BARTÓK NOVEMBRA 2019 GRADEC, AVSTRIJA V PROSTORIH

MEDNARODNO KL AVIRSKO TEKMOVANJE BÉLA BARTÓK NOVEMBRA 2019 GRADEC, AVSTRIJA V PROSTORIH www.konservatorium.steiermark.at www.belabartok.at 6. MEDNARODNO KL AVIRSKO TEKMOVANJE BÉLA BARTÓK 11. 17. NOVEMBRA 2019 GRADEC, AVSTRIJA V PROSTORIH KONSERVATORIJA JOHANNA JOSEPHA FUXA DEŽELE ŠTAJERSKE

Prikaži več

PROGRAM nacionalnega usposabljanja»le z drugimi smo«ljubljana 24. in 25. april 2017 ZRC SAZU, Novi trg 2, 1000 Ljubljana Prijave: Katis, MIZŠ Infotočk

PROGRAM nacionalnega usposabljanja»le z drugimi smo«ljubljana 24. in 25. april 2017 ZRC SAZU, Novi trg 2, 1000 Ljubljana Prijave: Katis, MIZŠ Infotočk PROGRAM nacionalnega usposabljanja»le z drugimi smo«ljubljana 24. in 25. april 2017 ZRC SAZU, Novi trg 2, 1000 Ljubljana Prijave: Katis, MIZŠ Infotočka: info@lezdrugimismo.si Vključevanje, slovenščina,

Prikaži več

Ponudba za oglaševanje na TV Slovenija junij ČETRTEK, PETEK, SOBOTA, NEDELJA, :00 Tedenski izbor Tedenski izbor Ted

Ponudba za oglaševanje na TV Slovenija junij ČETRTEK, PETEK, SOBOTA, NEDELJA, :00 Tedenski izbor Tedenski izbor Ted 1. - 4. junij ČETRTEK, 1. 6. PETEK, 2. 6. SOBOTA, 3. 6. NEDELJA, 4. 6. 6:00 Tedenski izbor Tedenski izbor Tedenski izbor Tedenski izbor 11.00 Vina sveta Na obisku redni blok 12:20 (6,0 EUR) redni blok

Prikaži več

Partnerska mesta projekta NewPilgrimAge se nahajajo ob evropski kulturni poti sv. Martina -»Via Sancti Martini«. Zdaj združujejo moči za oživitev kult

Partnerska mesta projekta NewPilgrimAge se nahajajo ob evropski kulturni poti sv. Martina -»Via Sancti Martini«. Zdaj združujejo moči za oživitev kult Partnerska mesta projekta NewPilgrimAge se nahajajo ob evropski kulturni poti sv. Martina -»Via Sancti Martini«. Zdaj združujejo moči za oživitev kulturne dediščine in spodbujanje skupnih evropskih vrednot

Prikaži več

Funšterc, festival zasavske kulinarike 2013 Predstavitev projekta Organizator:

Funšterc, festival zasavske kulinarike 2013 Predstavitev projekta Organizator: Funšterc, festival zasavske kulinarike 2013 Predstavitev projekta Organizator: O projektu Funšterc, festival zasavske kulinarike 2013, je nadaljevanje uspešne zgodbe, ki smo jo pričeli graditi v letu 2011.

Prikaži več

PDF generator

PDF generator Poročilo medijskih objav ZBORNICA ZA POSLOVANJE Z NEPREMIČNINAMI Pripravljeno: Pojavnost: 19.02.2016 TISKANI 1 Ključne besede v poročilu: NAJEMNIK 1 Press CLIPPING d.o.o., Kraljeviča Marka ulica 5, 2000

Prikaži več

Programi s statusom radijske postaje posebnega pomena

Programi s statusom radijske postaje posebnega pomena Programi s statusom radijske postaje posebnega pomena S. H., G. P. in U. Z. KLJUČNE TOČKE: Programi s statusom radijske postaje posebnega pomena na splošno Prednosti programov Zakonodaja Spreminjanje programskih

Prikaži več

Microsoft Word - Financni nacrt SSUL 2009 BREZOVAR.doc

Microsoft Word - Financni nacrt SSUL 2009 BREZOVAR.doc 1 FINANČNI NAČRT ŠTUDENTSKEGA SVETA UNIVERZE V LJUBLJANI ZA LETO 2009, ki ga je Študentski svet Univerze v Ljubljani sprejel na seji dne 14. 1. 2009 in ga pošilja Upravnemu odboru Univerze v Ljubljani

Prikaži več

Microsoft Word - Intervju_Lebar_SID_banka

Microsoft Word - Intervju_Lebar_SID_banka INTERVJU: Leon Lebar, direktor oddelka za zavarovanje kreditov in investicij SID banke, d.d. G. Leon Lebar je bil kot gost iz prakse letos povabljen k predmetu Mednarodno poslovanje. Študentom je na primerih

Prikaži več

Microsoft PowerPoint - lj_obroc_predstavitev_tiskovna_mar_2019_02AM.pptx

Microsoft PowerPoint - lj_obroc_predstavitev_tiskovna_mar_2019_02AM.pptx IZHODIŠČA UREJANJA LJUBLJANSKEGA AVTOCESTNEGA OBROČA IN VPADNIH AVTOCEST Predstavitev pobude za državno prostorsko načrtovanje za ureditev ljubljanskega avtocestnega obroča in vpadnih cest ter predloga

Prikaži več

06_09_2019_Disponibilita_razpolozljivosti_TS_GO_UD_za_SUPLENCE

06_09_2019_Disponibilita_razpolozljivosti_TS_GO_UD_za_SUPLENCE Disponibilità nella scuola dell infanzia Razpoložljivosti v otroškem vrtcu Istituto comprensivo / Večstopenjska šola sklopi ur San Giacomo/Sv.Jakob V. Bartol 10 Villa Opicina/Opčine 3 12,5 0,5 mest podpornega

Prikaži več

Diapozitiv 1

Diapozitiv 1 Čezmejno sodelovanje Mestne občine Nova Gorica na področju trajnostne mobilnosti Vanda Mezgec, Aleksandra Torbica Mestna občina Nova Gorica Ljubljana, 2.6.2016 NOVA GORICA GORICA GORICA Kolesarska steza

Prikaži več

1. VELIKA NAGRADA IZOLE BUTAN PLINA Nedelja 23. februar 2014 TEHNIČNA NAVODILA 1. člen ORGANIZACIJA Organizator 1. Velike nagrade Izole Butan plina je

1. VELIKA NAGRADA IZOLE BUTAN PLINA Nedelja 23. februar 2014 TEHNIČNA NAVODILA 1. člen ORGANIZACIJA Organizator 1. Velike nagrade Izole Butan plina je 1. VELIKA NAGRADA IZOLE BUTAN PLINA Nedelja 23. februar 2014 TEHNIČNA NAVODILA 1. člen ORGANIZACIJA Organizator 1. Velike nagrade Izole Butan plina je: Kolesarska zveza Slovenije, Celovška cesta 25, 1000

Prikaži več

Zbirka medijskih objav OBČINA ŽIROVNICA, Število objav: 3 Tiskani mediji: 0 Splet: 1 Radijske postaje: 2 Televizijske postaje: 0 Teleteks

Zbirka medijskih objav OBČINA ŽIROVNICA, Število objav: 3 Tiskani mediji: 0 Splet: 1 Radijske postaje: 2 Televizijske postaje: 0 Teleteks Zbirka medijskih objav OBČINA ŽIROVNICA, 09. 10. 2013 Število objav: 3 Tiskani mediji: 0 Splet: 1 Radijske postaje: 2 Televizijske postaje: 0 Teletekst: 0 Spremljane teme: Leopold Pogačar Občina Žirovnica

Prikaži več

PRILOGA 3 TRAJNOSTNA URBANA STRATEGIJA MES 2030

PRILOGA 3 TRAJNOSTNA URBANA STRATEGIJA MES 2030 PRILOGA 3 TRAJNOSTNA URBANA STRATEGIJA MES 2030 Naročnik: Mestna občina Kranj Slovenski trg 1, 4000 Kranj Tel.: 04 23 73 000 Fax: 04 23 73 106 E-pošta: mok@kranj.si, www.kranj.si Naziv dokumenta: Trajnostna

Prikaži več

5. Regionalna nepremičninska poslovna konferenca v Ljubljani, dne Spoštovani udeleženci 5. regionalne nepremičninske konference! Iskreno se

5. Regionalna nepremičninska poslovna konferenca v Ljubljani, dne Spoštovani udeleženci 5. regionalne nepremičninske konference! Iskreno se 5. Regionalna nepremičninska poslovna konferenca v Ljubljani, dne 22.10.2015 Spoštovani udeleženci 5. regionalne nepremičninske konference! Iskreno se vam zahvaljujemo, da ste s svojim obiskom, predavanji

Prikaži več

Microsoft Word - Wir2

Microsoft Word - Wir2 PREDLOG ZA DNEVNE UČNE PRIPRAVE NEMŠČINA KOT IZBIRNI PREDMET V 8. RAZREDU DEVETLETNE OSNOVNE ŠOLE UČBENIŠKI KOMPLET WIR 2 PRIPRAVILA: MONIKA KRANČIČ, prof. ZAPOREDNA URA: 1 TEMATSKI SKLOP: NI SKLOP UČNA

Prikaži več

REKE (SE) POVEZUJEJO, KAJ PA MI? Mednarodna konferenca za aktivno vključevanje prebivalstva v celovito upravljanje z vodami (IKEW) v Ljubljani glasilo

REKE (SE) POVEZUJEJO, KAJ PA MI? Mednarodna konferenca za aktivno vključevanje prebivalstva v celovito upravljanje z vodami (IKEW) v Ljubljani glasilo REKE (SE) POVEZUJEJO, KAJ PA MI? Mednarodna konferenca za aktivno vključevanje prebivalstva v celovito upravljanje z vodami (IKEW) v Ljubljani glasilo projekta SPARE APRIL 2018 saso.santl@izvrs.si http://www.alpine-space.eu/projects/spare/en/home

Prikaži več

Š olska pravila ocenjevanja znanja Gimnazije Vic Pravilnik o ocenjevanju znanja v srednjih šolah (Uradni list RS, št. 30/2018) v 12. členu določa, da

Š olska pravila ocenjevanja znanja Gimnazije Vic Pravilnik o ocenjevanju znanja v srednjih šolah (Uradni list RS, št. 30/2018) v 12. členu določa, da Š olska pravila ocenjevanja znanja Gimnazije Vic Pravilnik o ocenjevanju znanja v srednjih šolah (Uradni list RS, št. 30/2018) v 12. členu določa, da posamezne elemente iz procesa ocenjevanja določajo

Prikaži več

Fakulteta za industrijski inženiring Novo mesto STRATEGIJA Stran:1/9 STRATEGIJA FAKULTETE ZA INDUSTRIJSKI INŽENIRING NOVO MESTO No

Fakulteta za industrijski inženiring Novo mesto STRATEGIJA Stran:1/9 STRATEGIJA FAKULTETE ZA INDUSTRIJSKI INŽENIRING NOVO MESTO No inženiring Novo mesto STRATEGIJA 2011-2015 Stran:1/9 STRATEGIJA FAKULTETE ZA INDUSTRIJSKI INŽENIRING NOVO MESTO 2011-2015 Novo mesto, februar 2011 inženiring Novo mesto STRATEGIJA 2011-2015 Stran:2/9 1

Prikaži več

Raziskava o zadovoljstvu otrok z življenjem in odraščanjem v Sloveniji Ob svetovnem dnevu otrok sta UNICEF Slovenija in Mediana predstavila raziskavo

Raziskava o zadovoljstvu otrok z življenjem in odraščanjem v Sloveniji Ob svetovnem dnevu otrok sta UNICEF Slovenija in Mediana predstavila raziskavo Raziskava o zadovoljstvu otrok z življenjem in odraščanjem v Sloveniji Ob svetovnem dnevu otrok sta UNICEF Slovenija in Mediana predstavila raziskavo o zadovoljstvu otrok z življenjem in odraščanjem v

Prikaži več

PowerPoint Presentation

PowerPoint Presentation Oddelek za pedagogiko in andragogiko FF UL Pedagoško-andragoški dnevi 2018 25. januar 2018 SVETOVANJE NA PODROČJU VZGOJE IN IZOBRAŽEVANJA: VLOGA PEDAGOGA IN ANDRAGOGA V VZGOJNO-IZOBRAŽEVALNIH INSTITUCIJAH

Prikaži več