Microsoft Word - TEHNOLOSKA NAVODILA - 3.doc
|
|
- Valentina Kolarič
- pred 4 leti
- Pregledov:
Transkripcija
1 Kmetijski inštitut Slovenije KGZS Zavod Novo mesto KGZS Zavod Ljubljana KGZS - Zavod MB, Sadjarski center Maribor Fakulteta za kmetijstvo in biosistemske vede Maribor TEHNOLOŠKA NAVODILA ZA EKOLOŠKO PRIDELAVO JABOLK 3/14 (navodila na osnovi strokovnega srečanja na sadjarski ekološki kmetiji Repovž, v Šentjanžu, dne: 17. marec 2014, fenofaza 53 /odpiranje brsta 54/ mišje uho ) 1. OBDELAVA VRSTNEGA PROSTORA. Čim bodo razmere dopuščale je potrebno tla v vrsti plitvo obdelati, da jih zrahljamo ('prezračimo') in spodbudimo mineralizacijo humusa prehod hranil v rastlinam dostopne oblike. V tem času zemljo, ki smo jo v jesenskem času nagrnili, razmečemo oziroma odgrnemo v medvrstni prostor, da v vrsti ne nastane greben. 2. DOGNOJEVANJE Z DUŠIKOM. Lesnate sadne rastline v jesenskem času skladiščijo dušik v korenine. Te zaloge se porabljajo od začetka vegetacije do cvetenja, v tem obdobju zalog zmanjka, zelo pa se poveča poraba (oplodnja cvetov in intenzivna delitev celic, začetek rasti ). Zato je potrebno dognojevanje. Kdaj dognojiti? V ekološki pridelavi je dovoljena le uporaba organskih dušičnih gnojil, ki za mineralizacijo potrebujejo nekaj časa, odvisno od temperatur, prisotnosti vlage in lastnosti gnojila. Po podatkih raziskovalcev v Laimburgu (Južna Tirolska) se dušik pri temperaturi 8 C najhitreje sprošča iz melase, guana, gnojnice, bioilse, potreben čas je 7 do 14 dni. To je potrebno upoštevati pri določanju časa dognojevanja (14 dni pred cvetenjem). Koliko dognojiti? Skupno količina dušika na leto naj bo do 90 kg/ha. Od tega je bilo jeseni pognojeno do 40 kg/ha, količina dušika v spomladanskem odmerku je odvisna od bujnosti dreves in pričakovanega pridelka. Pred uporabo gnojil, preverite vsebnost hranil v teh gnojilih. 3. TEHNOLOŠKA DISCIPLINA. Kjer je obilen cvetni nastavek, ki je predvsem posledica suše v poletnem času, je potrebno veliko pozornost posvetiti tehnološki disciplini: 4. ZIMSKA REZ mora biti v trenutnem obdobju že končana, oz. jo je potrebno zaključiti čim prej, da tem bolj zmanjšamo porabo hranil. Večina sort jablan je izmenično rodnih. Na povratno cvetenje v naslednjem letu najbolj vplivamo z dosledno in pravočasno izvedenim obrezovanjem drevesa, s pravočasno prehrano dreves in redčenjem cvetov in plodičev do debeline 10 mm. Vsa kasnejša redčenja bolj vplivajo na kakovost plodov v tem letu, kakor pa na cvetni nastavek v naslednjem letu. Ročno redčenje izvajamo v
2 juniju, po končanih naravnih trebljenjih plodičev. V kolikor pričakujemo bujno cvetenje, je priporočljivo še pred cvetenjem (v času rdečega popka do balona) opraviti še dopolnilno obrezovanje, s katerim zmanjšamo število socvetij na cca 100 socvetij na drevo, pri do drevesih na ha. Prednostno izrezujemo enoletne cvetoče poganjke, ki najbolj vplivajo na izmenično rodnost. Po potrebi dodatno redčimo tudi starejši rodni les. Izrezujemo cvetne šope in ne celih poganjkov. Z večkratnim obrezovanjem drevesa lažje vzpostavimo ravnovesje med rastjo in rodnostjo oziroma vzdržujemo umirjeno rast, ki je temeljni pogoj redne rodnosti. Struktura drevesa naj bo taka, da konec poletja vidimo vse plodove ozka krošnja, dobra osvetlitev. Bodite pozorni na opozorila glede nevarnosti okužb z hruševim ožigom (FITO INFO) in v takih okoliščinah (temperatura nad 13 C in napovedane padavine ali že moker nasad) ne povzročajte v nasadu dodatnih ran, ki predstavljajo vhodna mesta za okužbo z bakterijo. Priporočamo, da spremljate vremensko napoved in ne opravljate velikih posegov v nasadu, v kolikor se v naslednjih dneh obetajo padavine ter da vsa dela v in po cvetenju opravljate v suhem vremenu. V kolikor bodo nastopili pogoji za okužbo s hruševim ožigom, bodo na spletni strani objavljeni natančni postopki ravnanja. 5. SAJENJE. Pomembno je natančno količenje nasada (stebrov za protitočno zaščito in oporo sadovnjaku ter tudi sadilnih mest. V nasadih, ki bodo pokriti s protitočno mrežo, je pomembno, da so stebri postavljeni kot na šahovnici (ravne vrste morajo biti v smeri sajenja in tudi pravokotno na to smer). Samo natančno postavljena armatura bo omogočala trdno postavitev opore in mreže, ki bo zdržala tudi v hudih neurjih. Priporočeno je najprej količenje stebrov, napenjanje nosilnih žic, razmera in postavitev bambusovih opor (pritrditev na žici z jeklenimi sponkami). Sadike se sadi 10 cm stran od bambusa in z bužirjem priveže nanj. 6. KAKOVOST SADIK: velikokrat je bilo že rečeno, da je notranja in zunanja kakovost posajenih sadik ključnega pomena za uspešnost pridelave. Sadike za sajenje novih nasadov ali podsajanje morajo biti izenačene (min. 5 +), ustrezne izbrane sorte, višina cepljenega mesta izenačena, primerno visoka in sadika dobrega zdravstvenega stanja. Za intenzivne nasade, kjer so predvidene sadilne razdalje 3-3,4 m med vrstami in 0,7 0,9 m v vrsti, so najboljše visoko cepljene sadike z dolžino podlage 35 40cm, s čokatim deblom in provodnikom (debelina debla 10 cm nad cepljenim mestom 13 mm) in kratkimi (do 50 cm dolgi) predčasnimi poganjki na višini nad 70 cm. Višina vrha (od zadnjega poganjka do vrha) do 60 cm. Brsti na predčasnih poganjkih in vrhu morajo biti nepoškodovani, vidni, da se bo sadika primerno obraščala. 7. Sadike pravočasno (1-2 leti pred sajenjem, odvisno od kakovosti sadik) naročite pri preverjenemu drevesničarju. V kolikor ekološke drevesnice ne nudijo sadik ustrezne kakovosti, je bolje, da jih naročimo iz neekološke drevesnice in v preusmeritvi obdelujemo sadovnjak na ekološki način 3 leta, kot nam to dopušča zakonodaja. 8. Bodite zahtevni do drevesničarjev, neustrezne sadike vrnite in sajenje raje odložite kot da sadite slab sadilni material. Neustrezne sadike, šibe, nedorasle sadike sodijo v drevesnico, ne v proizvodni nasad. 9. Priporočeno je jesensko sajenje ali vsaj zgodaj spomladi (čim tla odmrznejo), tla ne smejo biti mokra. 10. Protitočne mreže razprite po končanem cvetenju, da se vanje ne bodo lovile čebele 11. V času po oplodnji (3-5 tednov) poteka intenzivni razvoj plodov. V tem času drevesa ne obrezujemo.
3 Aktualno (opraviti takoj): 12. Letos je zaradi visokih temperatur zraka razvoj bolezni in škodljivcev zelo hiter. V nasadih je že prisoten tudi jablanov cvetožer. Ta škodljivec lahko v letu intenzivnega naleta naredi veliko škode, oziroma uniči pridelek. Za zaznavanje prisotnosti jablanovega cvetožera v nasadu v višino zgornje žice obesimo BELE LEPLJIVE PLOŠČE (3 4 BLP/ha), predvsem v delu nasada, ki meji na gozd, kjer bo nalet najbolj intenziven. Prisotnost hroščka lahko kontroliramo tudi z otresanjem vej zjutraj, ko je še hladno. Pod drevo nastavimo bel karton ali kakšno ponjavo in nekajkrat udarimo oziroma stresemo veje. V hladu otrpli hroščki padejo na tla. Hroščke prepoznamo po iztegnjenem rilčku in sivem vzorcu 'V' na hrbtnih pokrovkah. Veliki so 4,5 do 5,0 mm (sliki 1 in 2). Ko ulovimo 3 do 5 osebkov na drevo, je potrebno ukrepati z naravnim piretrinom (RAPTOL KONCETRAT). Tudi po opravljenem škropljenju je potrebno zasledovati prisotnost cvetožera. V kolikor se bo toplo vreme nadaljevalo, bo razvoj jablan prehitel razvoj cvetožera, če pa bo hladno vreme zavrlo razvoj jablan, cvetožer lahko naredil več škode. Največja izpostavljenost nasadov je v bližini gozda ali travniških nasadov. V intenzivni ekološki pridelavi imamo v zadnjih letih izkušnjo z ustalitvijo cvetožerove populacije povsod kjer je v preteklosti že prihajalo do prerazmnožitev. Hroščku se lahko ovira razvoj tudi z dodatnimi tehničnimi postopki, opisanimi v točki 1. (pravočasna jesenska plitva obdelava); vzdrževanje podrasti ter rastlinskih ostankov pod krošnjami dreves. 13. V razvojni fazi C3 mišjega ušesa uporabimo fungicid na osnovi bakra, škropljenje opravimo pred dežjem. Uporaba bakra je posebej koristna pri sortah, ki so nagnjene k pokanju debel in okužbam z gnilobo koreninskega vratu (topaz). Skupni letni vnos čistega bakra je do 6 kg/ha (Uredba komisije ES 889/2008, priloga II) 14. V nasadih, kjer so debla dreves razpokala zaradi obilnih padavin, je priporočljivo spodnji del debla poškropiti z enim od bakrenih pripravkov. Škropljenje lahko izvedete s škropilnico, tako da je odprta samo spodnja šoba ali s škropilnimi palicami. Predhodno je koristno rane očistiti s sirkovo krtačo. 15. V nasadih, kjer so bile v lanskem letu velike težave z listnimi ušmi in rdečo sadno pršico, bo potrebno uporabiti OLJNE PRIPRAVKE (mineralna ali rastlinska olja), ki delujejo na odložena zimska jajčeca. Priporočamo preglede nasadov in ocenjevanje stopnje napada, pri čemer je kritično število za uši 25 jajčec listnih uši na dolžinski meter, oz jajčec rdeče sadne pršice na povprečni dolžinski meter lesa sadnega drevja. V dejanskih razmerah so kritična števila lahko bistveno nižja. Oljni pripravki delujejo zaviralno tudi na populacije jabolčnega cvetožera. Odmerjamo jih glede na razvoj dreves. Poln odmerek (40 l/ha) pride v poštev do razvojne stopnje zeleni popek (BBCH 56). Kasneje, pri višjih razvojnih stopnjah (cvetenje), zaradi nevarnosti ožigov odmerek zmanjšamo do 10 l/ha. Postavljati pa se začne tudi vprašanje smiselnost uporabe v nižjih odmerkih, saj učinkovitost pada. Učinkovanje je boljše, če je dan po aplikaciji oblačno in hladno vreme, da se oljna obloga ne zasuši prehitro. V primeru zamujenega optimalnega časa tretiranja, uporabo oljnih pripravkov izpustimo.
4 Sliki 1 in 2: Posnetki odraslega hroščka jablanovega cvetožera. Foto: D. Bajec Sliki 3 in 4: Na cvetu jablane se lahko vidi izvrtino, skozi katero je samička hroščka odložila jajčece. Foto: D. Bajec Sliki 5 in 6: Samička lahko v cvetne šope naredi tudi več izvrtin, v katere potem odlaga jajčeca. Foto: D. Bajec Sliki 7 in 8: Iz jajčec se razvijejo apodne ličinke, ki se hranijo na cvetni zasnovi. Napadene cvetove opazimo po porjavelih venčnih lističih. Če odstranimo venčne lističe, v notranjosti pogosto najdemo tudi ličinko jablanovega cvetožera. Foto: D. Bajec 16. Ko v nasadih opazite hroščke bukovega rilčkarja, (razvojna faza debelina plodičev približno 10 mm), je v odvisnosti od gostote naleta potrebno škropiti Raptol koncentratom.
5 17. Poganjke okužene z jablanovo pepelovko odstranjujemo sproti, saj le ti predstavljajo vedno nove vire okužb in jih zato odnesemo iz pridelovalne površine. V nasadih, kjer se okužbe redno pojavljajo, je eno prvih škropljenj (s sredstvi na osnovi MIKROKAPSULIRANEGA ŽVEPLA kot so npr: Cosan, Thiovit, Pepelin, Kumulus ) potrebno opraviti že pred cvetenjem, v stopnji mišjega ušesa, z odmerkom 5 do 7 kg/ha. Žveplo deluje optimalno pri temperaturi nad 15 C. Pri temperaturah nad 28 C lahko povzroča ožige. Kasneje (po cvetenju) lahko uporabimo tudi VITISAN s 14 dnevnimi razmiki oziroma uporabimo žveplene pripravke v količini 3 kg/ha. 18. Obešanje FEROMONSKIH RAZPRŠILCEV ZA METODO ZBEGANJA je potrebno opraviti še pred cvetenjem. V Sloveniji je registrirano sredstvo RAK 3. Let I. generacije jabolčnega zavijača sovpada z razvojno stopnjo cvetenja. Če to obdobje zamudimo, smo dopustili možnost oploditve samičk in bo metoda manj uspešna. 19. V obdobju rdečega popka je pravi čas za prvo tretiranje s sredstvom NEEMAZAL T/S. V nasadih, kjer so bile v preteklem letu večje težave z mokasto ušjo, uporabimo polno priporočeno dozo sredstva (1,5 l/ha na 1 m višine krošnje dreves). Če teh težav lani ni bilo, je priporočljiva uporaba polovičnega odmerka (1,5 l/ha) za zatiranje uši in sadnega listnega duplinarja. Nimazal se meša z mikrokapsuliranimi žveplovimi pripravki (pepelin, cosan, kumulus). Varstvo opravimo v večernih urah pri temperaturah nad 10 C. Zaželeno je, da 8 do 10 ur po tretiranju ne dežuje. 20. V razvojni stopnji balona je zaradi spremljanja jabolčne grizlice potrebno zamenjati, ali po potrebi dopolniti bele lepljive plošče (2 4 na razdalji 50 m). proti jabolčni grizlici dobro deluje Quassia. 21. Po cvetenju sledi tretiranje z drugo polovico odmerka NEEMAZAL T/S (1,5 l/ha) oziroma celotni priporočeni odmerek, kjer so težave z mokasto ušjo. Pravi termini za zatiranje sadnega listnega duplinarja na različnih območjih bodo objavljeni na spletni strani fito info pod kategorijo prognostična obvestila. V kolikor se po cvetenju in med oblikovanjem plodičev nadaljuje deževno vreme in so plodiči in listje dolgo vlažni, je potrebno nasade že po 10 do 14 dneh po cvetenju zavarovati pred boleznim. Uporabimo vitisan. Glede na težave iz minulih let, je potrebno sajavosti, mušji pegavosti in listni pegavosti posvetiti več pozornosti. 22. V času po cvetenju do plodičev debeline oreha uporabo BAKROVIH PRIPRAVKOV odsvetujemo. 23. Od debeline plodičev velikost oreha dalje uporabljamo BAKROVE PRIPRAVKE v odmerku g/ha čistega bakra (proti sajavosti in mušji pegavosti). V času tretiranja naj bo temperatura nad 5 C. Zaradi možne fitotoksičnosti, ko lahko plodovi porjavijo, pri sorti opal uporabo bakrenih pripravkov odsvetujemo. Skupni letni vnos čistega bakra je do 6 kg/ha (Uredba komisije ES 889/2008, priloga II). 24. V nadaljevanju v odvisnosti od padavin izmenjujemo varstvo z bakrovimi pripravki ( g čistega bakra na ha) in kalijevim hidrogen karbonatom VITISAN. Slednje sredstvo se lahko meša tudi s pripravkom MADEX. 25. Po končanem cvetenju začnemo z listnim dognojevanjem s kalcijem po navodilih proizvajalca. V ekološki pridelavi imata dovoljenje za uporabo HORTY CA KOREKTOR (15 % CaO in 30 % CaCl 2 ) in NEWCAL (16,8 % CaO). Kadar sredstvo dodajate v škropilno brozgo, naredite najprej test z majhno količino sredstev. Če se 'sesiri', pripravkov ne smemo mešati.
6 26. Termin prvega varstva pred jabolčnim zavijačem z MADEXOM bo objavljen na spletnih straneh FITO-INFO. Madex se lahko meša z žveplom, ki ga je koristno uporabljati (2-3 kg/ha) zaradi zaviranja razvoja rdeče sadne pršice in varstva pred pepelasto plesnijo. Hkrati žveplo deluje pozitivno na gladkost kožice. Pripravek Madex se ne sme uporabljati skupaj z bakrom. 27. Uporaba sredstva na osnovi kaolinskih glin pri uporabi kg /ha, (npr. Cutisan) odvračalno vpliva na bolšice in druge škodljivce. Zaščitno oblogo gline izpere močan dež (nevihta z 10 mm padavin) NEZDRUŽLJIVOST FFS IN DODATKOV PRI PRIPRAVI ŠKROPILNE BROZGE: žvepleno apnena brozga oljni pripravki (vsaj 7 dni) močljivo žveplo oljni pripravki (8 dni) NeemAzal T/S - žveplenoapneno brozga (5 dni) žvepleno apnena brozga Madex (virus granuloze) (vsaj 3 dni) bakreni pripravki - Madex (5 dni) zaradi povzročanja porjavelosti plodov, izvajamo varstvo z bakrovimi pripravki le na suhi listi in z malimi odmerki (npr.: suhi list, zmanjšani odmerek) Vitisan škropimo na suhe liste Informacije o pojavu škodljivih organizmov in aktualnem varstvu rastlin: Fito - info ( ) Informacije o tekočem stanju okoljskih razmer (meteorološke meritve in izračuni): Agrometeorloški portal Slovenije ( ) Tehnološka navodila pripravili: Skupina za ekološko sadjarstvo
TN 3 _2019
KGZS Zavod Novo mesto KGZS Zavod Ljubljana Tehnološko navodilo 3/2019 - jagode Za nami je vremensko pestro obdobje. Zelo toplemu vremenu so sledili mrzli dnevi, marsikje so jutranji mrazovi poškodovali
Prikaži večTEHNOLOŠKA NAVODILA EKO SAD zadnja verzija
Kmetijski inštitut Slovenije KGZS Zavod Novo mesto KGZS Zavod Ljubljana KGZS - Zavod Celje Fakulteta za kmetijstvo in biosistemske vede Maribor Tehnološko navodilo za ekološke sadjarje št. 3: Obiranje
Prikaži večMicrosoft Word - HINF_17_07 (3)
hmeljarske informacije Izdaja Inštitut za hmeljarstvo in pivovarstvo Slovenije, Cesta žalskega tabora 2, 3310 Žalec Urednik: Gregor Leskošek, e-pošta uredništva: gregor.leskosek@ihps.si Uredniški odbor:
Prikaži večZbornik predavanj in referatov 13. Slovenskega posvetovanje o varstvu rastlin z mednarodno udeležbo Rimske Toplice, marec 2017 VPLIV MEHANIČNEGA
VPLIV MEHANIČNEGA ODSTRANJEVANJA LISTJA NA ZMANJŠANJE INFEKCIJSKEGA POTENCIALA JABLANOVEGA ŠKRLUPA (Venturia inaequalis) Jože MIKLAVC 1, Boštjan MATKO 2, Miro MEŠL 3, Marjeta MIKLAVC 4, Biserka DONIK PURGAJ
Prikaži večNAJBOLJŠE PRAKSE ZA VARNO IN UČINKOVITO NANAŠANJE FITOFARMACEVTSKIH SREDSTEV Zmanjšajte zanašanje in obdržite fitofarmacevtska sredstva na svojem pose
NAJBOLJŠE PRAKSE ZA VARNO IN UČINKOVITO NANAŠANJE FITOFARMACEVTSKIH SREDSTEV Zmanjšajte zanašanje in obdržite fitofarmacevtska sredstva na svojem posevku Ta letak vam nudi informacije o dobrih kmetijskih
Prikaži večPowerPointova predstavitev
Vinarska ulica 14, 2000 Maribor tel.: (02) 228 49 00, fax: (02) 251 94 82 E-pošta: info@kmetijski-zavod.si, http://www.kmetijski-zavod.si/ Domače izkušnje z listno prehrano jablanovih nasadov 12. LOMBERGARJEV
Prikaži večMilan Repič Učinki sprememb gnojenja z dušičnimi gnojili pri pridelavi-LD [Združljivostni način]
Učinki sprememb gnojenja z dušičnimi gnojili pri pridelavi poljščin v praksi Milan Repič, ŽIPO Lenart Drago Majcen, Karsia Dutovlje d.o.o Draga Zadravec KGZS-Zavod Maribor Razlogi za spremembe Strokovno
Prikaži večPoročilo z dne 14. maj 2019 Referenčno območje: slovenski in italijanski Kras VREME: Graf 1: Beležene in predvidene padavine in temperature (na desni
Referenčno območje: slovenski in italijanski Kras VREME: Graf 1: Beležene in predvidene padavine in temperature (na desni strani osi) na italijanskem Krasu. Temperatura( C) - Temperatura (v o C); Pioggia(mm)
Prikaži večPriloga II-Izhodišča-EKO
Hacquetova ulica 17, SI-1000 Ljubljana Slovenija/Slovenia T +386 (0)1 280 52 62 F +386 (0)1 280 52 55 E info@kis.si www.kis.si Izhodišča izdelave modelnih izračunov za določitev višine plačil za ukrep
Prikaži večPowerPoint Presentation
Recenzija: prof.dr. Rajko Bernik Prevod in priredba: Renata Fras Peterlin Picture source: Syngenta 1 začetek Preverjanje delovanja pršilnika Merjenje traktorske hitrosti Merjenje pretoka Pri umerjanju
Prikaži večCabrio Top MOČLJIVA ZRNCA (WG) Cabrio Top je lokalno sistemični fungicid za zatiranje peronospore vinske trte (Plasmopara viticola) in oidija vinske t
MOČLJIVA ZRNCA (WG) je lokalno sistemični fungicid za zatiranje peronospore vinske trte (Plasmopara viticola) in oidija vinske trte (Uncinula necator). Da bi preprečili tveganja za ljudi in okolje, ravnajte
Prikaži več___________________________________________________________________________
hmeljarske informacije Izdaja Inštitut za hmeljarstvo in pivovarstvo Slovenije, Cesta žalskega tabora 2, 3310 Žalec Urednik: Gregor Leskošek, e-pošta uredništva: gregor.leskosek@ihps.si Uredniški odbor:
Prikaži večPowerPointova predstavitev
PODLAGE ZA ČEŠNJO DOSEDANJE IZKUŠNJE IN NEKATERA PRIPOROČILA dr.nikita Fajt Ljubljana, 2. februar, 2017 PODLAGA JE SKRITI DEL DREVESA, KI GA PREHRANJUJE V OSNOVI IN OBČUTI VSE RAZMERE TAL, V KATERIH SE
Prikaži večVarstvo žit 2018 Priaxor NOVO Retengo NOVO
Varstvo žit 2018 Priaxor NOVO Retengo NOVO Okvirni načrt varstva žit zatiranje škodljivcev zatiranje bolezni Caramba se uporablja samo za zaščito klasa pšenice! zatiranje širokolistnih plevelov Biathlon
Prikaži večPoročilo z dne 31. maj 2019 Referenčno območje: slovenski in italijanski Kras VREME: Graf 1: Beležene in predvidene padavine in temperature (na desni
Referenčno območje: slovenski in italijanski Kras VREME: Graf 1: Beležene in predvidene padavine in temperature (na desni strani osi) na italijanskem Krasu. Temperatura( C) - Temperatura (v o C); Pioggia(mm)
Prikaži večTežave z bakterijo Pseudomonas syringae pv
Zbornik predavanj in referatov 9. slovenskega posvetovanja o varstvu rastlin z mednarodno udeležbo 461 Nova Gorica, 4. 5. marec 2009 TEŽAVE Z BAKTERIJO Pseudomonas syringae pv. syringae PRI PRIDELAVI SADILNEGA
Prikaži večDognojevanje žit na osnovi nitratnih testov
http://www.kgzs-ms.si Dognojevanje žit na podlagi nitratnih testov Zita FLISAR NOVAK, univ.dipl.ing.agr. Kmetijsko gozdarski zavod Murska Sobota V okviru obvezne zahteve POZ_NMIN se najpozneje do 30. junija
Prikaži večMicrosoft Word - agrobilten_ doc
Dekadni bilten vodnobilančnega stanja v Sloveniji 1. april 3. april 9 OBVESTILO Ob prehodu v drugo polovico aprila so se tla že zelo izsušila. A visoke temperature zraka so popustile in po večini Slovenije
Prikaži večMicrosoft Word - zelo-milo-vreme_dec-jan2014.doc
ARSO Državna meteorološka služba Ljubljana,. 1. 1 Zelo milo vreme od. decembra 13 do 3. januarja 1 Splošna vremenska slika Od konca decembra do sredine januarja je nad našimi kraji prevladoval južni do
Prikaži večPowerPointova predstavitev
Tehnološki vidik pridobivanja lesa v varovalnih gozdovih pod Ljubeljem As. Matevž Mihelič Prof. Boštjan Košir 2012 Izhodišča Varovalni gozdovi, kjer razmišljamo o posegih, morajo zadovoljevati več pogojem.
Prikaži večMicrosoft Word - KME-PMG_2005.doc
KME-PMG 1 1 5 3 2 4 Zakon o državni statistiki (Uradni list RS, št. 45/95 in 9/01) Letni program statističnih raziskovanj (Uradni list RS, št. 99/05) Posredovanje podatkov je za pravne osebe obvezno. VPRAŠALNIK
Prikaži večKEMAMIX G
KEMAMIX G Grobi apnenocementni omet in malta za zidanje Dober oprijem na podlago Pravilna in kontrolirana sestava Ustreza skupini ometov GP CS IV po SIST EN 988-1:2017 Malta za zidanje po SIST EN 988-2:2017
Prikaži večIZIDE VSAK PONEDELJEK MAJ 17 / LETO XXI Polaganje keramike v kopalnici Sodobna garažna vrata Zeleni prsti v juniju TEMA TEDNA Vo
IZIDE VSAK PONEDELJEK 662 29. MAJ 17 / LETO XXI www.matjaz.si Polaganje keramike v kopalnici Sodobna garažna vrata Zeleni prsti v juniju TEMA TEDNA Vodni užitki v domačem kopališču Zeleni prsti v juniju
Prikaži večZAGOVOR DIPLOMSKEGA DELA Preučevanje alternativnih pripravkov za varstvo čebule pred boleznimi in škodljivci
PREUČEVANJE ALTERNATIVNIH PRIPRAVKOV ZA VARSTVO ČEBULE PRED BOLEZNIMI IN ŠKODLJIVCI LOMBERGARJEVI DNEVI, 4. ZELENJADARSKI POSVET Matic Leben, dipl. ing. agrikulture Pesnica pri Mariboru, 6.12.2017 POVOD
Prikaži večMicrosoft Word - KME-PMG 07.doc
KME-PMG 1 1 5 3 2 4 Zakon o državni statistiki (Uradni list RS, št. 45/95 in 9/01) Letni program statističnih raziskovanj (Uradni list RS, št. 117/07) Posredovanje podatkov je za pravne osebe obvezno.
Prikaži večzrcalo rez sad rastl ponat 2013.qxd
Franci [tampar REZ SADNIH RASTLIN Gojenje sadnih rastlin v doma~em vrtu in intenzivnih nasadih Vsebina 4 Spremna beseda 7 Sadike sadnih rastlin 7 Okoljski dejavniki za gojenje sadnih vrst 11 Priprava tal
Prikaži večMicrosoft Word - diploma Kovacic doc
UNIVERZA V LJUBLJANI BIOTEHNIŠKA FAKULTETA ODDELEK ZA AGRONOMIJO Natalija KOVAČIČ KAKOVOST PLODOV JABLANE (Malus domestica Borkh.) SORTE 'JONAGOLD DE COSTA' PRI RAZLIČNIH OBREMENITVAH DIPLOMSKO DELO Visokošolski
Prikaži večMicrosoft Word - bilten doc
Dekadni bilten stanja vodne bilance kmetijskih tal v Sloveniji 11. do 20. avgusta 2011 OBVESTILO Spet je nastopila vročina. Vremenske razmere so idealne za dozorevanje zgodnjih sort hrušk in jablan, ki
Prikaži večVečna pot 2, SI-1000 Ljubljana VABILO Otrokov svet je svež, nov in lep, poln vznemirjenj, čudenja in presenečenj in prav tak je slovenski gozd! Gozdar
VABILO Otrokov svet je svež, nov in lep, poln vznemirjenj, čudenja in presenečenj in prav tak je slovenski gozd! je v zadnjih letih pridobil številne izkušnje in znanja za podporo privlačnejšemu vzgojnoizobraževalnemu
Prikaži večSuša spomladanska - Tehnološka navodila
Gospodinjska ulica 6, 1000 Ljubljana tel.: (01) 513 66 00, faks: (01) 513 66 50 E-pošta: kgzs@kgzs.si www.kgzs.si TEHNOLOŠKA PRIPOROČILA ZA BLAŽENJE POSLEDIC SPOMLADANSKE SUŠE Pripravili: Dr. Dušica Majer,
Prikaži večMicrosoft Word - bilten doc
Dekadni bilten vodnobilančnega stanja kmetijskih tal v Sloveniji 11. 20. avgust 2010 OBVESTILO Drugo dekado avgusta so zaznamovali pogosti intenzivni nalivi. Skupno je v teh dneh padlo največ dežja v zahodni
Prikaži večMicrosoft Word - diploma Jarc Katja doc
UNIVERZA V LJUBLJANI BIOTEHNIŠKA FAKULTETA ODDELEK ZA AGRONOMIJO Katja JARC PRIDELEK PRI JABLANI (Malus domestica Borkh.) SORTE JONAGOLD DE COSTA GLEDE NA RAZLIČNE OBREMENITVE DREVESA DIPLOMSKO DELO Visokošolski
Prikaži več(Microsoft Word - fungicidi in insekticidi v \236itih 2018)
Preglednica: Registrirana sredstva v Republiki Sloveniji za uporabo v žitih fungicidi(na dan 21. 3. 2018) pripravila Metka Barbarič, KGZS-zavod MS PRIPRAVEK ODMER EK /ha ACANO 1 l Listna pegavost pšenice,
Prikaži večKATALOG SREBROVIH SPAJK
KATALOG SREBROVIH SPAJK UNIVERZALNE SREBROVE SPAJKE BREZ KADMIJA Spajka Sestava % Območje Natezna Standardi Delovna Gostota taljenja trdnost Ag Cu Zn Ostalo temp. g/cm3 EN 17672 DIN 8513 N/mm2 Ag 56Sn
Prikaži večNaziv programa Področje Predlagatelj programa (ime šole in imena pripravljalcev programa) Kratek opis programa (max. 150 besed) ARBORISTIČNI PRAKTIKUM
Naziv programa Področje Predlagatelj programa (ime šole in imena pripravljalcev programa) Kratek opis programa (max. 150 besed) ARBORISTIČNI PRAKTIKUM 2. DEL BIOTEHNIKA BIOTEHNIŠKI CENTER NAKLO Peter Ribič,
Prikaži večJunij 2016 Letnik Okrasni vrt Nove rastline za senco Gorazd Mauer Tema meseca Top 20 trajnic za vroče poletje Matic Sever Vse o varstvu paradiž
Junij 2016 Letnik 22 218 Okrasni vrt Nove rastline za senco Gorazd Mauer Tema meseca Top 20 trajnic za vroče poletje Matic Sever Vse o varstvu paradižnika dr. Melita Štrukelj Ekološki vrt Škodljivci kapusnic
Prikaži večMicrosoft Word - diplomska - robi _zadnja verzija 8_
UNIVERZA V MARIBORU FAKULTETA ZA KMETIJSTVO IN BIOSISTEMSKE VEDE Katja VRHUNEC DINAMIKA RAZVOJA PLODOV JABLANE NA RAZLIČNIH VRSTAH RODNEGA LESA DIPLOMSKO DELO Maribor, 2010 UNIVERZA V MARIBORU FAKULTETA
Prikaži večUntitled-1
SADNA VERIGA Slovenj Gradec Maribor Murska Sobota Bled Kmetija Matijovc Drevesnica Zakotnik Sadjarsko društvo Tunjice Velenje Ekološka kmetija Matevžuc Kmetija Pr' Ropet Celje Ptuj Ljubljana Postojna Novo
Prikaži več(Microsoft Word - fungicidi in insekticidi v \236itih dovoljeni na nuv)
Pregednica: Registrirana sredstva v Repubiki Soveniji za uporabo v žitih fungicidi (na dan 21. 3. 2018) DOVOLJENI NA NUV pripravia Metka Barbarič, KGZS-zavod MS PRIPRAVEK ODMER EK /ha ACANO 1 Listna pegavost
Prikaži večZbornik predavanj in referatov 13. Slovenskega posvetovanja o varstvu rastlin z mednarodno udeležbo Rimske Toplice, marec 2017 POJAV SIVE GROZDN
POJAV SIVE GROZDNE PLESNI NA GROZDJU KOT POSLEDICA NAPADA DRUGEGA RODU GROZNIH SUKAČEV Marjeta MIKLAVC 1, Jože MIKLAVC 2, Boštjan MATKO 3, Miro MEŠL 4 Kmetijsko gozdarska zbornica Slovenije, Zavod Maribor
Prikaži večUNIVERZA V MARIBORU FAKULTETA ZA KMETIJSTVO IN BIOSISTEMSKE VEDE Ema ILERŠIČ PRIMERJAVA UČINKOVITOSTI INTEGRIRANEGA IN EKOLOŠKEGA ŠKROPILNEGA PROGRAMA
UNIVERZA V MARIBORU FAKULTETA ZA KMETIJSTVO IN BIOSISTEMSKE VEDE Ema ILERŠIČ PRIMERJAVA UČINKOVITOSTI INTEGRIRANEGA IN EKOLOŠKEGA ŠKROPILNEGA PROGRAMA NA USPEŠNOST ZATIRANJA BOLEZNI IN ŠKODLJIVCEV ČEBULE
Prikaži večMicrosoft PowerPoint - 14 IntrerspecifiOna razmerja .ppt
IV. POPULACIJSKA EKOLOGIJA 14. Interspecifična razmerja Št.l.: 2006/2007 1 1. INTERSPECIFIČNA RAZMERJA Osebki ene vrste so v odnosih z osebki drugih vrst, pri čemer so lahko ti odnosi: nevtralni (0), pozitivni
Prikaži večMicrosoft Word Okolju prijazno vrtnarstvo
Naziv programske enote Okolju prijazno vrtnarstvo Program Vrtnarstvo Področje KMETIJSTVO SPLOŠNI DEL Utemeljenost Program usposabljanja za odrasle osebe s področja Vrtnarstva je zasnovan na podlagi povpraševanja
Prikaži večZaščita rastlin z naravnimi piretrini
Zaščita rastlin z naravnimi piretrini - piretrini, prednosti, opisi škodljivcev Kaj so naravni piretrini? Naravni piretrini so rastlinski izvlečki, ki imajo odlično insekticidno delovanje. Zato se uporabljajo
Prikaži večVrtnice
Osnovna šola Sava Kladnika Sevnica Trg svobode 42 Sevnica VRTNICE Projektna naloga pri predmetu urejanje besedil Nalogo pripravil: Aljoša Sivec, 7.a razred Učitelj: Drago Slukan Sevnica, šolsko leto 2007/2008
Prikaži večKEMASAN 590 F
KEMASAN 590 F Fini sanirni omet na osnovi Romanskega apna Za stalno razvlaževanje zelo vlažnih zidov Difuzijska odprtost Za ročni nanos Ustreza zahtevam za omet R po EN 998-1:2004 Odpornost na vlago, soli
Prikaži večMise en page 1
011599 K-35668 BKL_195x70_12 pages.qxp 27/01/15 15:55 Page1 K-35668/31501 - SLOVENIA - (COVER) PAGE 1 SREDSTVO SE SME PRODAJATI SAMO OB PREDLOŽITVI POTR- DILA O PRIDOBITVI ZNANJ IZ FITOMEDICINE. Pred uporabo
Prikaži večUNIVERZA V MARIBORU FAKULTETA ZA KMETIJSTVO IN BIOSISTEMSKE VEDE Štefan TKALEC EKONOMSKA UPRAVIČENOST PRIDELAVE JABOLK PO SISTEMU "ZERO RESIDUE LEVEL
UNIVERZA V MARIBORU FAKULTETA ZA KMETIJSTVO IN BIOSISTEMSKE VEDE Štefan TKALEC EKONOMSKA UPRAVIČENOST PRIDELAVE JABOLK PO SISTEMU "ZERO RESIDUE LEVEL IPS-0,0 RL" DIPLOMSKO DELO Maribor, 2010 UNIVERZA V
Prikaži več14 VPLIV SUŠE 1992 NA PRIDELEK KMETIJSKIH RASTLIN (KORUZA) Iztok Matajc* UDK Pričujoče delo obravnava vpliv kmetijske suše na pridelek koruze
14 VPLIV SUŠE 1992 NA PRIDELEK KMETIJSKIH RASTLIN (KORUZA) Iztok Matajc* UDK 62.112 Pričujoče delo obravnava vpliv kmetijske suše na pridelek koruze v dveh severovzhodnih predelih Slovenije leta 1992.
Prikaži večBC Naklo Strahinj Strahinj POROČILO PRI PREDMETU GEOGRAFIJA OPAZOVANJE VREMENA
BC Naklo Strahinj 99 4292 Strahinj POROČILO PRI PREDMETU GEOGRAFIJA OPAZOVANJE VREMENA Datum meritve Lokacija meritve Merjenje temperatur 19.2.2014 20.2.2014 21.2.2014 22.2.2014 23.2.2014 46.292418 SGŠ
Prikaži večŠtevilka:
apple REPUBLIKA SLOVENIJA MINISTRSTVO ZA KMETIJSTVO, GOZDARSTVO IN PREHRANO Dunajska cesta 22, 1000 Ljubljana T: 01 478 9000 F: 01 478 9021 E: gp.mkgp@gov.si www.mkgp.gov.si Številka: 007-188/2015/17 Ljubljana,
Prikaži več(PZI_predra\350un.xls)
POPIS DEL PZI LASC V MIRNU DOLŽINE 750 IN 175 m 1. PREDDELA 2. ZEMELJSKA DELA 3. VOZIŠČNE KONSTRUKCIJE 4. ODVODNJAVANJE 5. GRADBENA IN OBRTNIŠKA DELA 6. OPREMA CEST 7. TUJE STORITVE SKUPAJ : Stran 2 1.
Prikaži večPotenciali lesne biomase v Sloveniji ter pomen kakovosti lesnih goriv
Dr. Nike KRAJNC Potenciali lesne biomase v Sloveniji ter pomen kakovosti lesnih goriv Dejanski tržni potenciali lesa slabše kakovosti Podatki na nivoju občin so dostopni na: http://wcm.gozdis.si/ocene-potencialov-okroglega-lesa
Prikaži večMicrosoft Word - MOM_pravilnik_LESNATE RASTLINE.doc
Na podlagi 43.in 45. člena Statuta Mestne občine Maribor, (Medobčinski uradni vestnik, št. 27/95, 13/98, 17/98, 23/98, 5/200, 10/2002, 6/2004, 13/2004, 16/2005, 26/2005) in na podlagi 30.člena Odloka o
Prikaži večKLIMATSKE ZNAČILNOSTI LETA 1993 Aleška Bernot-lvančič* Leto 1993 je bilo glede na podatke 30-letnega klimatološkega niza nadpovprečno toplo, s
KLIMATSKE ZNAČILNOSTI LETA 1993 Aleška Bernot-lvančič* Leto 1993 je bilo glede na podatke 30-letnega klimatološkega niza 1961-90 nadpovprečno toplo, sončno in suho. Po vremenu bi ga lahko razdelili na
Prikaži večUSPOSABLJANJA ZA POTREBE IZVAJANJA UKREPA EKOLOŠKO KMETOVANJE IZ PROGRAMA RAZVOJA PODEŽELJA REPUBLIKE SLOVENIJE ZA OBDOBJE 2014–2020, ZA LETO 2017
USPOSABLJANJA ZA POTREBE IZVAJANJA UKREPA EKOLOŠKO KMETOVANJE IZ PROGRAMA RAZVOJA PODEŽELJA REPUBLIKE SLOVENIJE ZA OBDOBJE 2014 2020, ZA LETO 2017 Igor Škerbot, univ.dipl.inž.agr. KGZS-Zavod CE Varstvo
Prikaži večPonudba rokovnikov Univerze v Ljubljani
Izzivi pri namakanju jagod prof. dr. Marina PINTAR Univerza v Ljubljani, Biotehniška Fakulteta, Ljubljana, Slovenija marina.pintar@bf.uni-lj.si 17. posvet o jagodi Ljubljana, 28. nov. 2018 ??? Cca 20 m2
Prikaži večMicrosoft Word - padavine med1506in i.doc
Ljubljana, 10. oktober 2014 Padavine med 15. junijem in 15. septembrom 2014 Poletje 2014 je izstopalo po nadpovprečni višini padavin, še posebej po 15. juniju; pogoste in občasno tudi zelo obilne padavine
Prikaži večOS Podgora
Vzgoja sadik paradižnika, feferonov, paprike, jajčevcev, zelene S kmetijskim krožkom smo začeli že januarja 2010. Ker pozimi ni dela na vrtu, smo vzgajali sadike (135 kom) na okenskih policah šole. Nekaj
Prikaži večZbornik predavanj in referatov 13. Slovenskega posvetovanje o varstvu rastlin z mednarodno udeležbo Rimske Toplice, marec 2017 ZMANJŠEVANJE POPU
ZMANJŠEVANJE POPULACIJE KORUZNEGA HROŠČA (Diabrotica virgifera virgifera) (Coleoptera: Chrysomelidae) Z METODO ZBEGANJA Magda RAK CIZEJ 1, Silvo ŽVEPLAN 2, Iris ŠKERBOT 3, Jolanda PERSOLJA 4 1,2,4 Inštitut
Prikaži večNAVODILA IN UKREPI VARSTVA PRED POŽAROM Občina je ob razglašeni veliki ali zelo veliki požarni ogroženosti na svojem območju dolžna organizirati opazo
Občina je ob razglašeni veliki ali zelo veliki požarni ogroženosti na svojem območju dolžna organizirati opazovanje in obveščanje o nevarnosti požarov, ter izvajati druge ukrepe za varstvo pred požarom
Prikaži večKGZ Slovenije
Šmihelska c. 14, 8000 Novo mesto tel: 07/373 05 70, fax. 07/373 05 90 e-mail: kgzs.zavod-nm@gov.si splet: www.kmetijskizavod-nm.si RAZPORED USPOSABLJANJ ZA RAVNANJE S FFS V POMLADNIH MESECIH 2019 Datum:
Prikaži večMicrosoft Word - padavine_16-19sep10.doc
ARSO, Državna meteorološka služba Ljubljana, 23. 9. 2010 Poročilo o izjemno obilnih padavinah od 16. do 19. septembra 2010 Opis sinoptične situacije Dne 15. septembra je bilo nad severno Evropo obsežno
Prikaži večDiapozitiv 1
Toplotni pasovi in podnebni tipi Toplotni pasovi: so območja, ki se v obliki pasov raztezajo okrog zemeljske oble. Ločimo: Tropski pas Subtropski pas Zmerno topli pas Subpolarni pas Polarni pas Znotraj
Prikaži večNavodila za uporabo PROSTOSTOJEČE GARDEROBNO STOJALO IZDELANO V NEMČIJI myhansecontrol.com myhansecontrol.com Uporabniku prijazna navodila ID: #05000
Navodila za uporabo PROSTOSTOJEČE GARDEROBNO STOJALO IZDELANO V NEMČIJI myhansecontrol.com myhansecontrol.com Uporabniku prijazna navodila ID: #05000 Hitro in preprosto do cilja s kodami QR Ne glede na
Prikaži večOpozorilo: Neuradno prečiščeno besedilo predpisa predstavlja zgolj informativni delovni pripomoček, glede katerega organ ne jamči odškodninsko ali kak
Opozorilo: Neuradno prečiščeno besedilo predpisa predstavlja zgolj informativni delovni pripomoček, glede katerega organ ne jamči odškodninsko ali kako drugače. Neuradno prečiščeno besedilo Pravilnika
Prikaži večVARNOSTNI LIST
MEGLIO WC DEO Lavanda Varnostni list 1. IDENTIFIKACIJA SNOVI/PRIPRAVKA IN PODATKI O DOBAVITELJU 1.1. Identifikacija snovi ali pripravka: MEGLIO WC DEO Lavanda. 1.2. Podatki o dobavitelju: ARONA TRGOVINA
Prikaži večZbornik predavanj in referatov 13. Slovenskega posvetovanje o varstvu rastlin z mednarodno udeležbo Rimske Toplice, marec 2017 NOVOSTI PODJETJA
NOVOSTI PODJETJA KARSIA, DUTOVLJE, D.O.O. ZA SEZONO 2017 Andrej KOS 1, Marjan KRAGL 2 KARSIA, Dutovlje, d.o.o. IZVLEČEK 460 Glavna tema letošnje predstavitve naj bi bila fitofarmacevtska sredstva (v nadaljevanju
Prikaži večMicrosoft Word - M docx
Državni izpitni center *M1180314* SPOMLADANSKI IZPITNI ROK Izpitna pola Modul gradbeništvo NAVODILA ZA OCENJEVANJE Četrtek, 14. junij 01 SPLOŠNA MATURA RIC 01 M11-803-1-4 IZPITNA POLA Modul gradbeništvo
Prikaži večPESMI O POMLADI * * * *»Kaj je pomlad?«se sprašujemo vsi. To so trije meseci topli in svetli. Marec, april, maj so ti najlepši, vsaj posebej je zapisa
PESMI O POMLADI»Kaj je pomlad?«se sprašujemo vsi. To so trije meseci topli in svetli. Marec, april, maj so ti najlepši, vsaj posebej je zapisan in v koledarju s posebno sličico narisan. Ko pomlad se prebudi,
Prikaži večPowerPointova predstavitev
SKLOP 1: EKONOMIKA KMETIJSKEGA GOSPODARSTVA Upravljanje kmetijskih gospodarstev Tomaž Cör, KGZS Zavod KR Vsem značilnostim kmetijstva mora biti prilagojeno tudi upravljanje kmetij. Ker gre pri tem za gospodarsko
Prikaži večPS v luci NUV_Mohorko_GZS_
Prednostne snovi v luči Načrta upravljanja voda 2009 do 2015 Dr. Tanja Mohorko, uni. dipl. inž. kem. inž. Ljubljana, 03.07.2012 Pregled predstavitve Evropska zakonodaja za področje prednostnih snovi Metodologija
Prikaži večBeoLab 12 BeoLab 12 2 BeoLab 12 3
BeoLab 12 BeoLab 12 2 BeoLab 12 3 Pridržujemo si pravico do sprememb tehničnih podatkov, podatkov o lastnostih izdelkov in njihovi uporabi, ki jih navaja ta priročnik, brez predhodnega obvestila. Različica
Prikaži več2 8 3 I N F O R M A C I J E I N P R I K A Z I Posebno preizkušanje in vzgoja novih sort sadnih rastlin v letu 2013 KMETIJSKI INŠTITUT SLOVENIJE Hacque
2 8 3 I N F O R M A C I J E I N P R I K A Z I Posebno preizkušanje in vzgoja novih sort sadnih rastlin v letu 2013 KMETIJSKI INŠTITUT SLOVENIJE Hacquetova ulica 17, Ljubljana Posebno preizkušanje in vzgoja
Prikaži večTobačna ulica Ljubljana T E Številka: 8 IX 411/2 O 16/NDŠ Datum: Zavod Republike Sloven
Tobačna ulica 5 1000 Ljubljana T 01 230 95 00 E zrsvn.oe@zrsvn.si www.zrsvn.si Številka: 8 IX 411/2 O 16/NDŠ Datum: 21. 9. 2016 Zavod Republike Slovenije za varstvo narave Tobačna ulica 5 1000 Ljubljana
Prikaži večSchöck Isokorb tip W Schöck Isokorb tip W W Schöck Isokorb tip W Primeren je za konzolne stenske plošče. Prenaša negativne momente in pozitivne prečne
Primeren je za konzolne stenske plošče. Prenaša negativne momente in pozitivne prečne sile. Poleg tega prenaša tudi izmenične vodoravne sile. 111 Razvrstitev elementov Prerez pri vgrajevanju zunaj znotraj
Prikaži več1
UČINKI PRESTRUKTURIRANJA SREDNJE VELIKE KMETIJE Tea Krajec tea.krajec@gmail.com POVZETEK V članku je predstavljen učinek prestrukturiranja srednje velike kmetije. Da se prestrukturiranje lahko predstavi,
Prikaži večZDRAVA RESNICA MEDENEGA ZAJTRKA Intervju z Boštjanom Vrežetom, pridelovalcem in predelovalcem domačega mleka Domače mleko je popolnoma naravno Boštjan
ZDRAVA RESNICA MEDENEGA ZAJTRKA Intervju z Boštjanom Vrežetom, pridelovalcem in predelovalcem domačega mleka Domače mleko je popolnoma naravno Boštjan Vreže iz Vodenovega nadaljuje dolgoletno tradicijo
Prikaži večPrilagajanje kmetijstva na podnebne spremembe – pomoč AGROMETEOROLOGIJE pri izboljšanju upravljanja z vodo
MINISTRSTVO ZA OKOLJE IN PROSTOR AGENCIJA REPUBLIKE SLOVENIJE ZA OKOLJE REPUBLIKA SLOVENIJA Vojkova 1b, 1000 Ljubljana p.p. 2608, tel.: +386(0)1 478 40 00 fax.: +386(0)1 478 40 52 Prilagajanje kmetijstva
Prikaži večMicrosoft Word - veter&nalivi_11maj2014.doc
ARSO Državna meteorološka služba Ljubljana, 3. 6. 1 Močan veter in nalivi med prehodom hladne fronte 11. maja 1 Splošna vremenska slika Dne 11. maja se je nad severozahodnim in deloma osrednjim, severnim
Prikaži več016 2017 2015 2016 2017 2015 2016 2017 2015 2016 201 2016 2017 2015 2016 2017 2015 2016 2017 2015 2016 2 016 2017 2015 2016 2017 2015 2016 2017 2015 2016 201 2016 2017 2015 2016 2017 2015 2016 2017 2015
Prikaži večMicrosoft Word - OBILNE_PADAVINE_20-22_avgust.doc
REPUBLIKA SLOVENIJA MINISTRSTVO ZA OKOLJE IN PROSTOR Vojkova 1b, 1001 Ljubljana p.p. 2608 tel.: 01 478 40 00 faks.: 01 478 40 52 OBILNE PADAVINE MED 20. IN 22. AVGUSTOM 2005 Ob Sredozemskem ciklonu običajno
Prikaži večTehnični list 9900 M9 Surfacer, Univerzalno HS polnilo primer Ver.: Opis Univerzalno HS akrilno primer polnilo primerno za manjša popravila ali
Opis Univerzalno HS akrilno primer polnilo primerno za manjša popravila ali za večje površine. Možno je izbrati med dvema različnima trdilcema za doseganje hitrega ali normalnega sušenja Lastnosti izdelka
Prikaži večEVROPSKA KOMISIJA Bruselj, C(2018) 6828 final IZVEDBENA UREDBA KOMISIJE (EU) / z dne o spremembi Uredbe (ES) št. 889/2008 o dolo
EVROPSKA KOMISIJA Bruselj, 22.10.2018 C(2018) 6828 final IZVEDBENA UREDBA KOMISIJE (EU) / z dne 22.10.2018 o spremembi Uredbe (ES) št. 889/2008 o določitvi podrobnih pravil za izvajanje Uredbe Sveta (ES)
Prikaži večRezultati spremljanja pojava fitoplazem AP (Candidatus phytoplasma mali) in PD (Candidatus phytoplasma pyri) v Sloveniji
Zbornik predavanj in referatov 9. slovenskega posvetovanja o varstvu rastlin z mednarodno udeležbo 255 Nova Gorica, 4. 5. marec 2009 REZULTATI SPREMLJANJA POJAVA FITOPLAZEM AP (CANDIDATUS PHYTOPLASMA MALI)
Prikaži večBIO tehnologija S-ALFA Uporaba osnovne metode G-ALFA 1,2,3,4 za čiščenje telesa, psihe, hrane, pijače in zdravil samo za otroke, da postanejo BIO akti
Uporaba osnovne metode G-ALFA 1,2,3,4 za čiščenje telesa, psihe, hrane, pijače in zdravil samo za otroke, da postanejo BIO aktivna. To pomeni da S- ALFA vpiše dodatke v zdravila, ki omogočajo uporabo proti
Prikaži večPorocilo I-1-2-5
PROGRAM DELA INŠTITUTA ZA VODE REPUBLIKE SLOVENIJE ZA LETO 2007 Poročilo o delu za leto 2007 PROGRAMSKI SKLOP: NAČRT UPRAVLJANJA VODA NA VODNEM OBMOČJU DONAVE IN VODNEM OBMOČJU JADRANSKEGA MORJA PROJEKT:
Prikaži večZavod sv. Stanislava Škofijska klasična gimnazija VPLIV KISLEGA DEŽJA NA RASTLINE poskus pri predmetu biologija
Zavod sv. Stanislava Škofijska klasična gimnazija VPLIV KISLEGA DEŽJA NA RASTLINE poskus pri predmetu biologija KAZALO: 1 UVOD...3 2 MATERIAL...4 POSTOPEK...4 3 SKICA NASTAVITVE POSKUSA...5 4 REZULTATI...6
Prikaži večPowerPoint Presentation
SPREMEMBE V OBDAVČITVI DOHODKA OD PRIDELAVE JAGOD mag. Vesna Velikonja, univ.dipl.inž.kmet. Specialistka za agrarno ekonomiko KGZS - ZAVOD LJ 1. Zakon o davčnem postopku (ZDavP-2) JAVNE FINANCE JAVNI PRIHODKI
Prikaži večCepljenje proti okužbam s HPV (predavanje za starše)
Cepljenje proti okužbam s humanimi papilomavirusi (HPV) predstavitev za starše Cepljenje in cepiva S cepljenjem izzovemo imunost tako, da s cepivom v telo vnesemo oslabljene ali uničene bakterije, viruse
Prikaži večGRADING d.o.o.
Glavni trg 17/b, 2000 Maribor, tel.: 02/2295371, e-mail: ISB@isb.si POROČILO O IZVEDENIH TERENSKIH PREISKAVAH Za stabilizacijo ceste JP 111 111-Stojnšek Obdelal: Metod Krajnc Datum: Avgust 2016 Arh. štev.:
Prikaži večKEMAGLET G
KEMAGLET G Bela cementna izravnalna masa Odličen oprijem na podlago Paropropustnost Odpornost na vlago in vodo Primerno za zunanjo in notranjo uporabo Lahka obdelovalnost Ne poka, se ne krči in ne nabreka
Prikaži večMicrosoft Word - Podnebje_februar_2014-koncna.doc
KRATEK PREGLED PODNEBNIH RAZMER ISSN 2350-5729 Glavne značilnosti po svetu Arktični in antarktični led Nekaj izbranih dogodkov po svetu Podnebne razmere pri nas in v naši okolici februar 2014 Mojca Dolinar
Prikaži večAZ_sredstva_katalog_140306
Sredstva za zaščito vseh vrst ogrevalnih Najboljša zmogljivost v ogrevalnih sistemih in zagotovitev popolne varnosti za uporabnika in okolje Praktični napotki za uporabo AZ sredstev Ogrevalni sistemi radiatorji
Prikaži večNova paleta izdelkov za profesionalce!
Nova paleta izdelkov za profesionalce! Popravilo barvanih površin AUTOSOL COMPOUND AUTOSOL POLISH AUTOSOL FINISH AUTOSOL NANO WAX Predstavitev osnove Zakaj se polirne paste uporabljajo? Kakšne poškodbe
Prikaži večPripravek FUNGICIDI ZA ZATIRANJE PERONOSPORE VINSKE TRTE Podatki iz registra FFS, april 2019 Dotikalni Aktivna snov Odmerek l ali kg / ha Antracol, An
Pripravek FUNGICIDI ZA ZATIRANJE PERONOSPORE VINSKE TRTE Podatki iz registra FFS, april 2019 Dotikalni Aktivna snov Odmerek l ali kg / ha Antracol, Antracol WG 70 propineb 2 56 Karenca dni Avtar 75NT,
Prikaži večMicrosoft PowerPoint - 3_MACS+_Pozarni_testi_slo.ppt [Compatibility Mode]
Obnašanje jeklenih in sovprežnih stropnih konstrukcij v požaru Vsebina novih požarnih testov Izvedeni so bili požarni preizkusi v okviru projektov FRACOF (ISO požar) COSSFIRE (ISO požar) FICEB (Naravni
Prikaži večMicrosoft Word - 19marn.doc
Acta agriculturae Slovenica, 87-2, september 2006 str. 393-402 Agrovoc descriptors: stone fruits, plum pox potyvirus, infection, disease control, sampling, disease surveillance, morbidity Agris category
Prikaži večUredba Komisije (EU) št. 1179/2012 z dne 10. decembra 2012 o merilih za določitev, kdaj odpadno steklo preneha biti odpadek na podlagi Direktive 2008/
11.12.2012 Uradni list Evropske unije L 337/31 UREDBA KOMISIJE (EU) št. 1179/2012 z dne 10. decembra 2012 o merilih za določitev, kdaj odpadno steklo preneha biti odpadek na podlagi Direktive 2008/98/ES
Prikaži večTehnična dokumentacija
PROSIGMA PLUS d.o.o. Limbuška 2, 2341 Limbuš Tel: 02-421-32-00 Fax: 02-421-32-09 info@prosigmaplus.si, www.prosigmaplus.si DŠ: SI19873662 Tehnična dokumentacija Podzemni univerzalni zbiralnik BlueLine
Prikaži več