UNIVERZA V MARIBORU FAKULTETA ZA ZDRAVSTVENE VEDE OBČUTKI MEDICINSKE SESTRE OB SMRTI OTROKA (Diplomsko delo) Maribor, 2014 Lucija Novak

Velikost: px
Začni prikazovanje s strani:

Download "UNIVERZA V MARIBORU FAKULTETA ZA ZDRAVSTVENE VEDE OBČUTKI MEDICINSKE SESTRE OB SMRTI OTROKA (Diplomsko delo) Maribor, 2014 Lucija Novak"

Transkripcija

1 UNIVERZA V MARIBORU FAKULTETA ZA ZDRAVSTVENE VEDE OBČUTKI MEDICINSKE SESTRE OB SMRTI OTROKA (Diplomsko delo) Maribor, 2014 Lucija Novak

2 UNIVERZA V MARIBORU FAKULTETA ZA ZDRAVSTVENE VEDE Mentor: Doc. dr. Jadranka Stričević

3 ZAHVALA Zahvaljujem se svoji mentorici doc. dr. Jadranki Stričević za prevzem mentorstva, strokovno pomoč, spodbudo in napotke pri izdelavi diplomskega dela. Prav tako se zahvaljujem staršem, možu ter botri in njenem možu, ki so me spodbujali v času šolanja in mi nudili vso pomoč in podporo, ki sem jo potrebovala. Hvala vsem in vsakemu izmed vas. Posebna zahvala gre tudi bratrancema Alenu in Juretu, ki sta mi vedno priskočila na pomoč pri oblikovnem urejanju vseh seminarskih nalog in diplomskega dela.

4 POVZETEK Teoretična izhodišča: Umiranje je enkraten in neponovljiv dogodek, kot je tudi življenje samo. Ljudje smo se nekako sprijaznili s tem. Vendar, ko umre otrok, se nam ta življenjski krog zdi popolnoma nesmiseln. Zdravstveni delavci, ki delujejo na pediatričnem področju, se ob takšnih dogodkih pogosto srečuje s čustvi, kot so: jeza, nemoč, neuspeh. Kljub temu pa morajo nuditi oporo družinam, ki so izgubile otroka. Metodologija: Teoretična izhodišča smo pridobili s pomočjo analize slovenske in tuje literature. Raziskava je temeljila na kvantitativni metodi, kot raziskovalni inštrument smo uporabili anketni vprašalnik, ki je vseboval 20 vprašanj. 15 vprašanj je bilo zaprtega tipa, 5 pa odprtega tipa. Pridobljene podatke smo obdelali in uredili v grafe s pomočjo računalniških programov Microsoft Word in Microsoft Excel. Rezultati: Glede na rezultate smo ugotovili, da se medicinske sestre zavedajo problematike, da nimajo dovolj znanja pri soočanju s smrtjo otrok. Iz raziskave je razvidno tudi, da so mnenja, da nas v času šolanja premalo pripravijo na to problematiko. Prav tako je raziskava pokazala, da bi večina anketirancev drugače sprejela smrt odraslega kot otroka in, da se jih večina še vedno spominja svoje prve izkušnje s smrtjo otroka. Sklep: Smrt otroka je v naši družbi nekaj nepredstavljivega. Zdravstveni delavci smo velikokrat prvi ob družini, ki je utrpela zelo veliko izgubo in ji moramo nuditi oporo. Smrt otroka pa ima zelo velik vpliv tudi na zdravstvene delavce. Zelo zaskrbljujoče pa je dejstvo, da se zdravstveni delavci ne znajo spopadati s svojimi čustvi ob izgubi otroka, kljub temu pa je njihova naloga soočanje z družinami umrlega otroka. Ključne besede: medicinska sestra, pediatrična zdravstvena nega, otrok, smrt, proces umiranja, pomoč.

5 ZUSAMMENFASSUNG Theoretische Ausgangspunkte: Das Sterben ist ein einzigartiges und unwiederholbares Ereignis, ebenso wie das Leben. Die Leute finden sich irgendwie damit ab. Wenn allerdings ein Kind stirbt, finden wir diesen Lebenszyklus völlig sinnlos. Gesundheitsfachkräfte in der Kinderheilkunde werden bei solchen Ereignissen oft mit Emotionen wie Wut, Hilflosigkeit und Versagen konfrontiert. Trotzdem sollten sie den Familien, die ein Kind verloren haben, Unterstützung bieten. Methodologie: Die theoretischen Ausgangspunkte wurden durch die Analyse von slowenischer und ausländischer Literatur erworben. Die Studie basierte auf der quantitativen Methode, als Forschungsinstrument wurde ein Fragebogen angewandt, der 20 Fragen enthielt. 15 davon waren geschlossene Fragen, 5 hingegen waren offene Fragen. Die dadurch erworbenen Angaben wurden bearbeitet und mithilfe der Computerprogramme Microsoft Word und Microsoft Excel in Graphe umgewandelt. Ergebnisse: Aus den Ergebnissen der Umfrage wurde festgestellt, dass sich die Pflegekräfte der Problematik bewusst sind, dass sie aber nicht über ausreichende Kenntnisse bezüglich der Konfrontation mit dem Tod eines Kindes verfügen. Aus der Studie ist auch ersichtlich, dass die Pflegekräfte der Meinung sind, dass sie in der Ausbildung zu gering auf diese Problematik vorbereitet werden. Ebenso erfolgte aus der Studie, dass die Mehrheit der Gefragten den Tod eines Erwachsenen Menschen anders akzeptieren würde als den Tod eines Kindes, und dass sich die meisten immer noch an die ersten Erfahrungen mit dem Tod eines Kindes erinnern können. Fazit: Der Tod eines Kindes ist in unserer Gesellschaft etwas Unvorstellbares. Die Gesundheitsfachkräfte sind meistens die ersten bei der Familie, die einen so großen Verlust erlitten hat, und sie müssen der Familie Unterstützung bieten. Der Tod eines Kindes hat jedoch auch großen Einfluss auf die Gesundheitsfachkräfte. Sehr besorgniserregend ist die Tatsache, dass die Gesundheitsfachkräfte nicht wissen, wie sie mit ihren eigenen Emotionen bei dem Verlust eines Kindes umgehen sollen, trotzdem aber gehört die Konfrontation mit den Familien des verstorbenen Kindes zu ihrem Aufgabenfeld. Stichworte: Krankenschwester, Kinderkrankenpflege, Kind, Tod, Sterbeprozess, Hilfe.

6 KAZALO 1 UVOD IN OPIS PROBLEMA NAMEN IN CILJI DIPLOMSKEGA DELA Namen diplomskega dela Cilji diplomskega dela PROCES UMIRANJA Vzorci reagiranj Fiziološke spremembe umirajočega Nastop smrti Bolnik in smrt Posebnosti pri umiranju otrok Spremembe po smrti ZDRAVSTVENA NEGA UMIRAJOČEGA OTROKA Naloge medicinske sestre v procesu umiranja Komunikacija z umirajočim otrokom Komunikacija s starši umirajočega otroka Obveščanje staršev Spremljanje družine v žalovanju ODNOS MEDICINSKE SESTRE DO UMIRAJOČEGA OTROKA Oskrba umrlega otroka Ugotavljanje stanja Načrtovanje Izvajanje Vrednotenje Dokumentiranje in poročanje OBČUTKI MEDICINSKE SESTRE OB SMRTI OTROKA Osebna bolečina Pomanjkanje podpore in sodelovanja Pomanjkanje profesionalnega sodelovanja in izobrazbe Sindrom izgorelosti»burnout« Čustveni vpliv smrti pacienta na zdravstvene delavce... 39

7 6.4.1 Osebna prepričanja, vera in kultura staršev, povezana s smrtjo otroka UMIRANJE IN SMRT V RAZLIČNIH KULTURAH Hinduizem Tibetanski budizem Judovstvo Krščanstvo Islam RAZISKOVALNA METODOLOGIJA Raziskovalna vprašanja Raziskovalne metode Postopki zbiranja podatkov Raziskovalni vzorec Raziskovalno okolje Etični vidiki REZULTATI INTERPRETACIJA IN RAZPRAVA SKLEP LITERATURA PRILOGE...1

8 KAZALO GRAFOV Graf 1: Starost anketirancev Graf 2: Izobrazba anketirancev Graf 3: Delovna doba anketirancev Graf 4: Prva zaposlitev Graf 5: Prvo srečanje s smrtjo otroka Graf 6: Sprejemanje smrti odraslega in otroka Graf 7:Spominjanje prve izkušnje s smrtjo otroka Graf 8: Občutki ob prvem srečanju s smrtjo otroka Graf 9: Soočanje s smrtjo otroka Graf 10: Soočanje s smrtjo v času šolanja Graf 11: Pridobljene vsebine v času šolanja Graf 12: Izobraževanje v času šolanja Graf 13: Soočanje s smrtjo v času službovanja Graf 14: Izobraževanje v času službovanja Graf 15: Podpora v težkih situacijah Graf 16: Soočanje z umirajočim otrokim in njegovimi starši Graf 17: Pomoč pri soočanju s smrtjo otrok Graf 18: Smrt v naši družbi Graf 19: Naloge pri umiranju otrok Graf 20: Naloge po otrokovi smrti... 55

9 1 UVOD IN OPIS PROBLEMA Umiranje in smrt sta zadnji dejanji v našem življenju. Bolj, ko se človeštvo razvija, bolj se boji lastnega konca. Z gotovostjo vemo, da bomo umrli, ne vemo pa, kako. To vzbuja strah. Vendar imamo medicinske sestre poklic, ki nam daje možnosti, da svoje znanje, sočutje in človeški odnos vpletamo v zadnje niti življenja umirajočega bolnika. Zdravstvena nega se kot samostojna stroka v okviru zdravstvene dejavnosti ukvarja s posameznikom, družino in skupnostjo v njihovih različnih funkcijah v času zdravja ali bolezni in traja od spočetja pa do smrti. Zdravstvena nega je etična disciplina in etika je temeljni element zdravstvene nege. Skrb predstavlja sistem vrednot, humanost, človečnost, ki so vpleteni v zdravstveno nego. Nanaša se na človekova dejanja in delovanja, ki so izbrana zavestno in namensko. Predmet etike ni človekovo spontano vedenje, ampak človekova dejanja in delovanja, ki so izbrana zavestno in namensko. Etična načela se navezujejo na vrednote posameznika, ki so se v času in prostoru pod vplivom okolja in družbe in načinom razmišljanja in dojemanja človeka kot posameznika ali kot del skupnosti razvijale na višjo raven, se bogatile z izkušnjami in se vpletale v medčloveške odnose. Zdravstvena nega umirajočih je nenehen vir etičnih razmislekov in reševanja etičnih problemov. Vloga medicinskih sester v procesu umiranja je opredeljena tudi v Kodeksu etike Medicinskih sester in zdravstvenih tehnikov Slovenije. Poznavanje in upoštevanje Kodeksa etike, izostren čut vživljanja in čutenja z umirajočim ter upoštevanje pravic umirajočih, ki jih je opredelila Generalna skupščina Združenih narodov leta 1975, zagotavlja celosten odnos med medicinsko sestro in umirajočim bolnikom (Šolar & Mihelič Zajec, 2007). Vzgojeni smo tako, da svojo ljubezen zatiramo, oblečemo zaščitno uniformo, ki nas drži v varni razdalji od naših bolnikov in da jih srečujemo kot strokovnjaki svoje stranke, ne kot krhka človeška bitja, kakršni smo vsi. Izredno pomembno je, da se pogovarjamo o smrti in umiranju, ker se s pogovorom tudi rešujejo ali vsaj blažijo stiske, ki jih v stiku s smrtjo doživlja vsak posamezni (Šolar & Mihelič Zajec, 2007). Umiranje v bolnišnicah postaja bolj vidno predvsem z vključevanjem družine in svojcev. V ospredju naj bi bile potrebe umirajočega bolnika. To je temelj humanega umiranja. Vedno bolj pa se uveljavlja praksa spremljanja umirajočih, ki naj bi jo po bolnišnicah omogočili 1

10 tudi svojcem. Ali je spremljanje bolnika posledica odločitve družine same, oziroma odnosov znotraj nje, ali je mogoče vzpodbuda s strani zdravstvenega osebja, niti ni pomembno (Šolar & Mihelič Zajec, 2007). Življenje vsakega živega bitja se sestoji iz rojstva, življenja in smrti. Pri otrocih, ne glede na njihovo starost in ne glede na to, ali je smrt nenadna ali pričakovana, poruši naravne zakone življenja (Baznik, 2005). Smrt otroka ni lahka ne za družino ne za zdravstvene delavce. Smrt otroka kot ranljivega, nesamostojnega bitja predstavlja tragedijo, ki je nihče ne pričakuje. Predstavlja dokončen poraz, ki ga ne more nadomestiti noben drug otrok (Baznik, 2005). Ena od temeljnih resnic je, da vsi ljudje umremo. Človeku ni dano, da bi dajal ali jemal življenje, lahko ga do neke mere podaljšuje ali skrajšuje. Ozaveščenost lastne minljivosti se razlikuje od človeka do človeka. Današnja potrošniška družba, ki temelji na kopičenju materialnih dobrin, je to temo potisnila ob rob in s tem marsikoga oropala za pomemben del razmišljanja in lastne duhovnosti. Obdobje, ko se življenje izteka, je lahko zelo težko ali pa je posebna izkušnja, ki še zadnjič poveže ljudi med seboj. Pravilna odločitev o prenehanju agresivnih postopkov vzdrževanja življenja, ko ne koristijo več, in omogočanju zdravljenja, ki lajša težave in izboljšuje bolnikovo udobje, predstavlja veščino, ki je največkrat ne obvladamo (Skoberne, 1991).»Na svetu obstaja veliko živih stvari. Vsaka ima svoje življenje. Povsod okrog nas se ves čas vršijo začetki in konci. Torej ni važno kako dolga ali kratka so življenja, v bistvu so si vsa ista. Vsako ima svoj začetek in konec in življenje, ki je med tema dvema mejnikoma.«(morgan, 2009). 2

11 2 NAMEN IN CILJI DIPLOMSKEGA DELA 2.1 Namen diplomskega dela Namen diplomskega dela je predstaviti občutke medicinskih sester ob smrti otroka, ki delujejo na pediatričnem področju in ugotoviti, kako smrt otroka vpliva na njihovo delo in kako se soočajo s smrtjo. 2.2 Cilji diplomskega dela Predstaviti zdravstveno nego umirajočega. Predstaviti komunikacijo medicinske sestre z umirajočim otrokom. Predstaviti komunikacijo medicinske sestre s starši umirajočega otroka. Predstaviti naloge medicinske sestre pri procesu umiranja. Predstaviti, kako se medicinske sestre soočajo s smrtjo otrok. 3

12 3 PROCES UMIRANJA Umiranje kot končni proces življenja je v svojem poteku enkratno, kot je enkratno življenje. Razlikuje se v času, kraju, poteku in kvaliteti. Bistvene razlike se kažejo v sprejemanju smrti, ki jo družba in človek v istem času različno dojemajo in sprejemajo. Umiranje in smrt sta tesno povezana in se navezujeta na navade, ki jih določena družba in človek, ki je njen del, povezuje z njima (Šolar & Mihelič Zajec, 2007). Umreti v današnjih časih je težje kot kdaj prej. Nekoč je bilo umiranje življenjski dogodek, katerega pomen in smisel sta bila jasna. Naši predniki so živeli v tesnejšem stiku z ritmi narave in tudi sami so umirali naravne smrti. Človek je umiral doma in smrt je imela človeški, moralni in družbeni smisel. Smrt vsakega posameznika je občutila skupnost; vtikala se je v njeno kulturo, čustvovanje, zavedanje, vest. Odstranitev umiranja iz domačega okolja in preselitev v bolnišnice ni pomenila samo konkretnega prostorskega premika, ampak tudi simbolno razmejitev življenja in smrti.»hospitalizacija smrti«je prinesla paradoksalno situacijo, saj so bile bolnišnice namenjene preprečevanju, še bolj pa zdravljenju bolezni, in ne skrbi za umirajoče. Družbeni in tehnološki razvoj v medicini in zdravstveni negi sta pogojevala, da se je človek v svoji bolezni in umiranju odmaknil iz domačega v bolnišnično okolje. Ker se je spremenilo okolje in prostor umiranja, so se spremenile tudi navade ali običaji, ki so povezani s smrtjo in umiranjem. Služba medicinskih sester je postala dražja, bolj obremenjena in zahtevnejša. Število hudo bolnih in umirajočih na oddelkih neprestano narašča, kar je posledica napredka medicine in hkrati posledica tega, da ljudje ne umirajo več ali le zelo redko umirajo v domačem okolju. Skrb za hudo bolne in umirajoče zahteva povečanje stacionarne intenzivne zdravstvene nege.»sindrom izgorelosti«pri vedno več zaposlenih v bolnišnici je grenka logična posledica, katere značilnost je praznina, poklicna kriza smisla, emocionalna in psihična obremenitev, izčrpanost, distanciranost od bolnikov in premalo skrbi zase. Izobraževalni programi za medicinske sestre posvečajo problematiki umiranja žal premalo pozornosti. Dejansko se šele v praksi kaže realna slika, ki nakazuje kje so manjkajoča znanja in kam bi morali usmeriti del izobraževalnih programov. Za delo z umirajočimi in njihovimi svojci je potrebna osebna, sočutna, človeška in odprta naravnanost, kar pa se v izobraževanju ne poudarja dovolj. K temu rastemo vsak po svoje in ko to osebno zrelost, katere neločljivi del je pripravljenost na dajanje, dosežemo, ugotovimo, da je vse, kar dajemo, bogato 4

13 poplačano z osebnim zadovoljstvom in notranjo izpolnjenostjo. Neposreden in odprt odnos do bolnikov in svojcev velikokrat ovira množica predsodkov, ki so del slovenske kulture in tradicionalizma (Šolar & Mihelič Zajec, 2007). Umiranje pomeni dinamično stanje, stanje potekajočih bioloških dogajanj, ki je naravnano v končno prenehanje delovanja življenjsko nujnih organov. Nasproten je pojem smrti, ki se nanaša na stanje po dovršenem dejanju. Medtem ko umiranje v sebi še vedno vsebuje življenje, pa smrt že zaznamuje konec življenja. Kubler Ross je opredelila in razdelila pet stopenj procesa umiranja, kjer opisuje značilnosti psihološkega obrambnega vedenja pri bolniku: zanikanje, napadalnost, poganjanje, depresijo in sprejetje. Paul Sporken je faze procesa nekoliko modificiral glede na razmere v Evropi. Tako kot bolezen nikoli ni samo stvar bolnika, tudi umiranje ni nikoli samo stvar umirajočega, ampak je v ta proces vključena vsa družina. Družina mora skozi iste stopnje umiranja kot umirajoči. Ko medicinska sestra obravnava umirajočega bolnika mora znati poslušati, imeti občutek za nebesedno komunikacijo in spodbujati bolnika da svoja občutja kaže na najrazličnejše načine (Šolar & Mihelič Zajec, 2007). Zavedanje in udejanjanje pomena humanega umiranja se je v Sloveniji začelo z društvom Hospic. V programu Hospica je poudarek na paliativni zdravstveni negi, ki naj zadovolji telesne, socialne, psihične in duhovne potrebe umirajočih in njihovih družin. Slovensko društvo Hospic si prizadeva za detabuizacijo smrti in za bolj človeški odnos do umiranja in žalovanja v slovenski družbi. Strokovnjaki Hospica sestavljajo svetovalni organ za bolnišnice in službe zdravstvene nege na domu, ki obravnava neozdravljivo bolne (Šolar & Mihelič Zajec, 2007). Parlamentarna skupščina sveta Evrope je leta 1999 sprejela odmevno priporočilo o varstvu človekovih pravic bolnih in umirajočih, v katerem se predvsem zavzema za uveljavitev pravice do celovite blažilne (paliativne) oskrbe. Bistveni pomen dobre paliativne oskrbe je lajšanje simptomov ter oskrba umirajočih in njihovih družin. V posameznih slovenskih bolnišnicah se posledično odpirajo oddelki za paliativno zdravstveno nego. Namenjeni so bolnikom, ki potrebujejo oskrbo s strani službe zdravstvene nege, s poudarkom na paliativni oskrbi. Na področju paliativne oskrbe v slovenskem prostoru že deluje strokovna skupina za paliativno oskrbo pri Ministrstvu za zdravje (Šolar & Mihelič Zajec, 2007). 5

14 Prva se je načrtneje začela z doživljanjem umiranja ukvarjati v Ameriki živeča švicarska zdravnica Elizabeth Kuebler Ross. Pogovarjala se je z mnogimi umirajočimi bolniki, te pogovore je posnela na trak in jih pozneje analizirala. Leta 1969 je proces umiranja razdelila na pet faz: zanikanje, jeza, pogajanje, depresija, sprejetje (Barle & Bezenšek, 2007). Pozneje so v Evropi ugotovili, da je v evropskih razmerah nekoliko drugače, predvsem zato, ker bolniku ob postavitvi diagnoze to povedo drugače in bolj obzirno. Zato je Nizozemec Paul Sporken pred omenjenimi fazami dodal še nevednost in negotovost (Barle & Bezenšek, 2007). Strokovnjaki, ki danes proučujejo umiranje pri hudo bolnih, raje govorijo o vzorcih reagiranja, in ne o fazah umiranja. Poleg že omenjenih reakcij, so možne še druge, npr. groza, strah, upanje, občutki krivde itd (Barle & Bezenšek, 2007). Vsak človek ima lahko hkrati več občutij, tudi v odnosu do različnih ljudi se menjavajo. Odvisno je tudi od zunanjih dejavnikov (ali je naspan, ali ima bolečine, urejenost zunanjega okolja itd.). Umirajoči lahko nekatere reakcije doživlja večkrat ali pa jih tudi preskoči. Točno poznavanje posamezne stopnje oziroma reakcije umiranja zahteva sposobnost vživljanja (empatije) in izkušenost (Barle & Bezenšek, 2007).»Umirajoči potrebuje predvsem to, da ni sam in da ga ne boli. Seveda si želi tudi dobre nege, to, da z njim do konca ravnamo človeško in dostojanstveno. Potrebuje ob sebi človeka, ki z njim upa, ki je z njim odkrit in mu omogoči, da lahko spregovori o sebi«(klevišar, 1994: 30). Nihče ne umira sam, saj je v ta proces vključena tudi njegova družina. Pomembno se je zavedati, da ni samo bolnik tisti, ki potrebuje pomoč, treba je pomagati njegovim svojcem. Idealno bi bilo, da bi družina, ki spremlja umirajočega bolnika, skušala živeti čim bolj normalno. Prav gotovo bi bilo dobro, da se doma ne bi ustvarjalo bolnišnično ozračje. Ker pa je družina tako kot bolnik v tem obdobju ranljiva, potrebuje nekoga, komur lahko potožijo, spregovorijo o vsem, kar jih teži. Potrebujejo tudi nasvet, kako se z bolnikom pogovarjajo, naj kaj naj bodo pozorni itd. pogosto jim mora nekdo pomagati odpraviti občutke krivde, ker se jim zdi, da za bolnika ne naredijo dovolj (Barle & Bezenšek, 2007). 6

15 3.1 Vzorci reagiranj A) Šok Vsakdo se odziva na hudo bolezen ali bližajočo se smrt na oseben način. Nekdo se več ne zna obvladovati, drugi se na zunaj pokaže zelo mirnega (tega preprosto ne more dojeti in dopustiti). Pogosto pride v tem obdobju nezavedno tudi do izrivanja oziroma zanikanja (kot samozaščita pred nenadno paniko). Bolnik se pogosto odziva z odklanjanjem v smislu:»to vendar ne more biti res!«. To je v bistvu izraz volje do življenja, ki jo vsak človek nosi v sebi. Takšno izrecno zanikanje moramo razumeti kot dejstvo, da bolnik resnice v tem trenutku čustveno ne more prenesti. Zato bi bilo narobe, če bi mu poskušali dokazovati, da nima več kaj odklanjati. Biti moramo dovolj potrpežljivi in čakati, da se bolnik sprijazni z dejstvi. Če ga skušamo na silo odvrniti od zanikanja, bo imel občutek, da ga nihče ne razume in se bo izoliral (Barle & Bezenšek, 2007). To obdobje šoka po navadi ne traja dolgo. Precej hitro preide v jezo, odpor in depresijo. Zgodi pa se tudi, da bolnik do konca trdovratno zanika svoje resno stanje. V tem primeru moramo vedenje hudo bolnega ali umirajočega bolnika sprejeti takšno, kot je, njegove reakcije vzdržati in prenesti, ga pustiti govoriti, mu prisluhniti in mu postavljati vprašanja (Barle & Bezenšek, 2007). B) Obdobje čustev (emocij) Tega obdobja ne moremo ostro omejiti, prisotno je dejansko ves čas bolezni (Barle & Bezenšek, 2007). Veliko čustev se pri hudo bolnem in umirajočem pojavi na najrazličnejše načine, ki se na zunaj lahko kažejo na eni strani z agresivnim vedenjem, po drugi strani pa z depresivnim vedenjem (Barle & Bezenšek, 2007). Najpogosteje se pri bolniku, ki se je zavedel, da se je znašel v stanju, ko bo bolezen verjetno samo še napredovala in peljala v smrt, pojavljata jeza in odpor. To obdobje je zelo težko za svojce in za zdravstveno osebje, ker navadno razumejo jezo in agresivnost zelo osebno. Dobro je, če vemo, da je odpor namenjen nespremenljivi situaciji, pokaže pa se na različne načine, predvsem tako, da bolnik in tudi svojci iščejo krivca. Odpor ni usmerjen samo proti zdravnikom, bolniškemu osebju in določenim članom družine, ampak pogosto 7

16 tudi proti družbi nasploh, proti družbenim normam, ki se mu zdijo nesmiselne (Barle & Bezenšek, 2007). C) Pogajanje Hudo bolni ali umirajoči bi se rad pogajal z usodo. Svojo smrt hoče še malo preložiti. Dela obljube in zaobljube bogu in se pogaja z zdravnikom v upanju, da bo vendarle dobil tekmo s časom. Bolniku vedno dopustimo njegovo upanje, kajti slednje je vedno realno (Barle & Bezenšek, 2007). D) Depresija Pri skoraj vseh umirajočih bolnikih nastopi obdobje depresije. Bolnik se zapre vase, svojci in znanci ga ne zanimajo več. Odklanja tudi obiske. Za svojce je to obdobje zelo težko, imajo občutek, da jih bolnik odklanja. Lahko se zgodi, da potegne bolnik vso družino v depresijo. V tem primeru je potrebno svojcem pojasniti, zakaj jih bolnik odklanja (Barle & Bezenšek, 2007). Hudo bolni ali umirajoči se resno ukvarjajo z mislijo na svojo smrt. Po eni strani gleda nazaj na svoje dosedanje življenje in dela obračun, po drugi strani pa gleda naprej in vidi pred seboj vrsto nerešenih problemov. Takšna stanja strahu in tesnobe nastopijo pogosto ponoči (Barle & Bezenšek, 2007). Kaj storimo ob bolniku, ki je v depresiji? Dajmo mu vedeti, da ima vsak človek pravico, da je žalosten, da sme biti žalosten. Depresija, ki nastopi v poteku hude bolezni ali umiranja, običajno ni patološki pojav, ki bi potreboval zdravljenje. To je normalna reakcija v takšnih okoliščinah. Zdravila proti depresiji lahko to stanje nekoliko ublažijo, vendar ne bistveno. Te depresije ne moremo zdraviti z zdravili ali z raznimi psihoterapevtskimi tehnikami, ampak je pomoč predvsem človeška bližina in spremljanje (Barle & Bezenšek, 2007). E) Sprejetje Sprejetje ne pomeni, da gleda bolnik na smrt kot na dobrodošlega gosta, ampak da uvidi svoj položaj in je pripravljen na posledice. Če pozorno prisluhnemo hudo bolnim ljudem, ugotovimo, da se ne bojijo najbolj smrti same, temveč bolečin in trpljenja, ki je lahko povezano z umiranjem (Klevišar, 1994). 8

17 Bolečina je najhujša ponoči. Drugi spijo, umirajoči bedi, včasih se ne more niti premakniti, ima suha usta, z nikomer ne more spregovoriti besede, ker ne upa motiti sostanovalcev, ki spijo, ker si ne upa nadlegovati sester, ki delajo ponoči. Sprašuje se, zakaj je moralo to doleteti prav njega in kakšen smisel ima njegovo življenje, trpljenje. Če bo poklical za pomoč, bodo rekli, da je siten, sestra bo prinesla injekcijo proti bolečinam in bo odšla; on pa ob sebi potrebuje človeka! (Barle & Bezenšek, 2007). Spremljati umirajočega bolnika pomeni pomagati mu živeti na zadnjem delu njegove življenjske poti. Poudarek je na živeti, torej omogočiti mu, da lahko do konca živi čim bolj polno in da je do konca kot živ človek čim bolj vključen v dogajanje okoli sebe (Klevišar, 1994).»Predvsem je pomembno, da umirajočemu dopustimo, da izrazi svoja čustva, da pove, kako ga je strah, da tudi joka, če je treba. Imejmo pa tudi sami kot spremljevalci pogum, da odložimo svojo masko, da se tudi sami pokažemo nemočne. To lahko tudi pomaga!«(klevišar, 1994) Fiziološke spremembe umirajočega A) Utrujenost in oslabelost Po navadi se povečujeta s tem, ko se bolnik približuje smrti. Po navadi bolniki niso sposobni premikanja v postelji, včasih niti dvigniti glave. Stalni pritisk na določena mesta na telesu povečuje možnost za nastanek preležanin. Bolj kot se bolnik približuje smrti, večja je potreba po zadostnih podlogah (blazine, ), kar olajša bolniku neprijeten pritisk. Za preprečitev preležanin je priporočeno bolnika obračati z ene strani na drugo na približno eno uro do uro in pol. S približevanjem smrti postane obračanje manj pomembno (Emanuel, Ferris, Von Gunten, & Von Roenn, 2009). B) Zmanjšan apetit in hiranje Večina umirajočih izgubi apetit. Svojci oz. skrbniki prepogosto to razumejo kot vdajo. Študije so pokazale, da parenteralno ali enteralno hranjenje bolnikov, ki so blizu smrti, ne izboljša simptomov, niti ne podaljša življenja. Neješčost naj bi bila celo koristna, saj posledična ketoza lahko zmanjša neugodje (Emanuel, Ferris, Von Gunten, & Von Roenn, 2009). 9

18 Zdravnik mora pomagati svojcem razumeti, da izguba apetita ni nič nenavadnega. Potrebno jim je tudi razložiti, da siljenje bolnika k jedi lahko povzroči določene probleme, kot je aspiracija hrane (Emanuel, Ferris, Von Gunten, & Von Roenn, 2009). C) Zmanjšan vnos tekočine in dehidracija Večina umirajočih bolnikov preneha piti. To lahko pri svojcih in skrbnikih še poveča stisko, saj jih skrbi, da bolniki trpijo žejo. Dehidracija lahko v končni fazi umiranja celo koristi, saj naj bi povzročala sproščanje endofrinov, zaradi tega pa ima bolnik lahko občutek boljšega počutja in manj trpi. Zaradi manjšega vnosa tekočin imajo umirajoči bolniki izsušene sluznice in očesno veznico. Za boljše počutje bolnika in zmanjšanje občutka žeje moramo vzdrževati redno nego ustne in nosne sluznice ter očesne veznice. Hidracijo sluznic vzdržujemo s primernimi preparati (Emanuel, Ferris, Von Gunten, & Von Roenn, 2009). D) Srčna disfunkcija in ledvična odpoved Ob koncu življenja se zmanjšata srčna funkcija in znotrajžilni volumen, zato pride do zmanjšane periferne perfuzije. Zaradi zmanjšanega pretoka krvi skozi ledvice se pojavijo tahikardija, hipotenzija, hladne okončine, periferna in centralna cianoza, lisasta koža (livedoreticularis), posledica vsega tega pa sta oligurija in anurija (Emanuel, Ferris, Von Gunten, & Von Roenn, 2009). E) Nevrološka disfunkcija Nevrološke spremembe so posledica hkratnega delovanja večih nepovratnih faktorjev. Spremembe se lahko pojavijo v dveh različnih oblikah, kar avtorji opisujejo kot dve poti do smrti:»običajna pot«, po kateri gre večina umirajočih in»težja«pot (Emanuel, Ferris, Von Gunten, & Von Roenn, 2009).»Običajna pot«predstavlja zmanjševanje stopnje zavesti, ki vodi do kome in smrti (Emanuel, Ferris, Von Gunten, & Von Roenn, 2009). Druga,»težja«pot, vključuje nemir, zmedenost, tremor, halucinacije, terminalni delirij, mioklonske krče, napade, semikomatozo, komo in smrt. Terminalni delirij je lahko prva stopnja»težje«poti. Za svojce in skrbnike je to stanje še posebej zaskrbljujoče (Emanuel, Ferris, VonGunten, &VonRoenn, 2009). 10

19 3.1.2 Nastop smrti Smrt mora vedno potrditi za to pristojni zdravnik. Ne glede na to, kako so svojci ali skrbniki pripravljeni na smrt bolnika, jih le ta lahko preseneti v smislu, da jih bolj prizadene, kot so mislili, da jih bo. Svojci bodo morda od zdravnika potrebovali informacije o smrti. Zdravnik jim mora pojasniti, da se bo bolniku ustavilo srce, da bo nehal dihati, da se bodo zenice razširile, koža bo postala bleda in voščena, temperatura telesa bo padla, mišice in sfinktri se bodo sprostili, zato bo prišlo do izločanja blata in vode. Razložiti jim je potrebno tudi, da lahko oči ostanejo odprte, prav tako se lahko spusti spodnja čeljust, opazovalci pa lahko slišijo celo kapljanje tekočin v telesu (Emanuel, Ferris, Von Gunten, & Von Roenn, 2009). Strokovnjaki trdijo, da čas, ki ga svojci preživijo ob umrlem takoj po smrti, pomaga preživelim spopadati se z izgubo in žalovanjem. Po smrti ni nobene potrebe po naglici. Svojcem je potrebno dati dovolj časa, da se poslovijo od umrlega. Tistim, ki potrebujejo dotik, objem ali poljub pokojnika, moramo to omogočiti (Emanuel, Ferris, Von Gunten, & Von Roenn, 2009). Tudi po smrti moramo telo pokojnika spoštovati in z njim ravnati, kot da bi bil še živ (Emanuel, Ferris, VonGunten, &VonRoenn, 2009) Bolnik in smrt Vsak človek dojema smrt drugače. Nekateri jo dojemajo kot nekaj dokončnega, za druge je zgolj prehod med zemeljskim življenjem in življenjem v onostranstvu (npr. raju). Spet drugi smrt sprejemajo kot odrešitev po dolgotrajnem trpljenju oz. bolezni. Zaradi takšne raznolikosti v dojemanju smrti je težko predvidevati, kako se bo človek odzval ob novici, da ima neozdravljivo bolezen. Kljub nepredvidljivosti odziva pa zdravnik svojemu bolniku ne sme zamolčati tako pomembne novice, saj mu s tem odvzame avtonomijo odločanja o sebi v zadnjem obdobju življenja (Allmark, 2002). Umirajoči bolnik potrebuje fizično, duhovno in duševno pomoč. Tu imamo v mislih dobro osebno higieno, skrb za fiziološke potrebe in predvsem pravilno lajšanje bolečin, če jih ima. Pogosto se vsega trpljenja in bolečin ne da odstraniti. To pa seveda ne pomeni, da se proti bolečinam ne smemo boriti. Pri umirajočih in njihovih bližnjih ne smemo pozabiti niti na lajšanje duševne bolečine, ki je pogosto hujša od telesne. Nekateri bolniki si bolj kot 11

20 prej želijo pogovora, drugi pa se zaprejo vase. Za vsakega posameznika moramo ugotoviti česa si želi, in mu v tem ugoditi. Prav je, da omogočimo bližnjim stalno prisotnost, če si bolnik tega želi. V nasprotnem primeru pa je svojcem potrebno razložiti, da je bolnikova želja, da jih noče poleg sebe in jim v njihovi stiski čim bolj pomagati oziroma vsaj svetovati kam se lahko obrnejo po pomoč (Mohar, 1997). Najboljša komunikacija z bolnikom je pogovor, ko ga bolnik še zmore. Ko tega ni več sposoben, namesto besed uporabljamo dotik, česar se vse prevečkrat izogibamo. Ob umirajočem nikoli ne smemo izgubiti upanja. Čeprav vemo, da se stanje ne bo popravilo, tega bolniku ne smemo pokazati. Prav je, da omogočimo umirajočemu bolniku, da umre tam, kjer si želi, pa naj bo to doma ali kjerkoli drugje (Mohar, 1997). Pri skrbi za umirajočega nikoli ne smemo pozabiti na njegove bližnje. Prav je, da zdravnik ve, kam se lahko umirajoči in njegovi bližnji obrnejo po pomoč, če sam ni zmožen nuditi vsega kar potrebujejo. Ena takih organizacij, ki pomagajo umirajočim in njihovim svojcem pri spoprijemanju z umiranjem in kasneje preživelim tudi z žalovanjem, je slovensko društvo Hospic (Mohar, 1997). 3.2 Posebnosti pri umiranju otrok Kritično bolni otroci in njihove družine imajo posebne potrebe in te so za zdravstvene delavce zagotovo izziv (Baznik, 2005). Zdravstvena nega kritično bolnih otrok temelji na dobrem opazovanju otrok in nadzoru nad njimi ter hitremu in pravilnemu ukrepanju. Spremembe pri otrocih so lahko bolj nagle in usodne kot pri odraslih bolnikih, predvsem zaradi anatomskih, fizioloških, psiholoških in socialnih posebnosti otrok glede na njihovo starostno obdobje (Baznik, 2005). Kadar je otrokova bolezen neozdravljiva in kadar je zdravljenje predvsem simptomatsko, je bolje, če se zdravstveni delavci osredotočijo na otrokove individualne simptome in potrebe in se ne držijo zgolj standardov (Baznik, 2005). Pri kritično bolnih otrocih se zdravstveni delavci po navadi srečajo s številnimi težavami. Vsakemu izmed njih morajo posvetiti dovolj časa in pozornosti, prav tako pa ne smejo zapostaviti potreb otrokovih staršev. Simptomi so lahko povezani z osnovno boleznijo, zdravljenjem, ali pa s spremljajočimi boleznimi. Skušajo naj ugotoviti, kaj v resnici 12

21 predstavlja težava za kritično bolnega otroka in kaj za njegove starše ter kaj kot težavo pojmujejo sami. Ko težave identificirajo, lahko izdelajo plan zdravstvene nege. Pri zdravljenju pa morajo biti pozorni tudi na stalen napredek, da ga lahko prilagodijo spremenjenim situacijam (Baznik, 2005). Cilj spremljanja otrok v intenzivni zdravstveni negi je spremljanje, podpora in ponovno vzpostavljanje vitalnih funkcij kritično bolnih ali poškodovanih dojenčkov, otrok in mladostnikov. Za doseganje tega cilja morajo imeti zdravstveni delavci, ki so zaposleni v enotah intenzivne zdravstvene nege in terapije (EIZN in EIT) za kritično bolne otroke, strokovno znanje in spretnosti, da lahko zagotavljajo optimalno zdravljenje in zdravstveno nego. Ta načela so podobna tudi pri intenzivni oskrbi odraslih, razlika pa je v naravi bolezni, ki povzroči pri otroku kritično bolezen; nezrelost otrokovih organskih sistemov, prisotnost prirojenih nepravilnosti in nebogljenost. Vse to zahteva specialno opremo, postopke in znanje (Baznik, 2005). Ena od primernih teorij za obravnavo kritično bolnih otrok bi lahko bila teorija skrbi Jean Watsonove. Z uporabo teorije skrbi postane zdravstvena nega umetnost zdravljenja, ki omogoča izražanje čustev in razvijanje duhovnega jaza ter prinaša notranje zadovoljstvo. V svojem bistvu je transpersonalna skrb način izvajanja zdravstvene nege na moralen način s poudarkom na spoštovanju človekovega dostojanstva (Baznik, 2005). Teorija skrbi za ljudi omogoča osnove za zdravilno delovanje, ker ponuja konkretne teoretične osnove zdravstvene nege za podporo in argumentiranje nenasilnih in manj neprijetnih zdravstvenih meritev. Pri kritično bolnih otrocih so komplementarne in alternativne metode tiste, ki uresničujejo teorijo skrbi. Veliko medicinskih sester, ki delujejo na področju zdravstvene nege otrok, uporablja kombinacijo teorije skrbi in komplementarnih in alternativnih metod (risanje, akupresura, molitev, pripovedovanje zgodb, branje, terapevtski dotik, glasba ) za spodbujanje zdravilnega delovanja (Baznik, 2005). 3.3 Spremembe po smrti Otrplost telesa (rigor mortis): razvije se 2 do 4 ure po smrti. Preden pride do mrliške okorelosti, je treba umrlega namestiti v raven hrbtni položaj (Ivanuša & Železnik, 2002). 13

22 Ohladitev telesa (algor mortis): zmanjša se telesna temperatura in elastičnost tkiv. Previdno je treba odstraniti levkoplast in obveze, da se koža ne poškoduje (Ivanuša & Železnik, 2002). Mrliške lise (livor mortis): nastanejo na spodnjih delih telesa zaradi poškodbe eritrocitov. Če pri umrlem dvignemo glavo, preprečimo naval krvi v obraz in s tem nastanek lisavosti (Ivanuša & Železnik, 2002). Telesna tkiva se zmehčajo zaradi bakterijske fermentacije. Nameščanje umrlega v hladen prostor upočasni razkrajanje (Ivanuša & Železnik, 2002). Transplantanti: - Tkiva, ki niso življenjsko pomembna: roženica, koža, dolge kosti, kosti srednjega ušesa. - Življenjsko pomembni organi: srce, jetra, pljuča, ledvice, trebušna slinavka (odvzamejo se, ko je darovalec klinično ali možgansko mrtev; za vzdrževanje dobre perfuzije teh organov je pred odvzemom potrebno podpreti cirkulacijo in dihanje) (Ivanuša & Železnik, 2002). 14

23 4 ZDRAVSTVENA NEGA UMIRAJOČEGA OTROKA Zdravstvena nega umirajočih predstavlja skrb in oskrbo. V različnih življenjskih obdobjih se vloga medicinske sestre spreminja in prilagaja specifičnim potrebam bolnika, ki ga obravnava. Izjemno občutljivo področje umiranja in duhovnosti pa zaradi svoje specifične note zahteva več pozornosti in znanja s strani izvajalcev zdravstvene nege. Izobraževanje, vzpodbujanje in vključevanje tako zdravstvenih delavcev kot svojcev, ter boljša informiranost, bolj odprto sodelovanje z bolniškim duhovnikom, so ključni elementi v izboljševanju obravnave umirajočega bolnika (Šolar & Mihelič Zajec, 2007). Cassidy razmišlja, da je naš duhovni odnos do trpljenja odločilen, ker ne določa samo o tem, kaj tistim, ki jih negujemo, posredujemo, ampak omogoča tudi, da preživimo kot spremljevalci. Če je naš odnos zaradi nevednosti ali napačnega razmišljanja nelogičen, tvegamo, da nas trpljenje tako uniči, da izgorimo. Zavedanje lastne umrljivosti nam omogoča bolj pristen in dostojanstven odnos do umirajočega bolnika, kar ugotavlja tudi Raessler Weibel, ko navaja, da stik z umirajočim in svojci umirajočih ne zahteva samo poguma, izostrenega čuta in sposobnosti vživljanja, ampak predvsem zdrav človeški razum in spoprijemanje z mislijo na lastno umiranje. Nujno potrebno je, da medicinske sestre razmišljamo o umiranju in smrti. Biti moramo notranje umirjene in odprte za sprejemanje. Izkušnja smrti, ki jo doživljamo na delovnem mestu, lahko trenutno v nas povzroči stisko, vendar nas istočasno tudi bogati. Medicinske sestre, ki pogosteje prihajamo v stik z umirajočimi in smrtjo, bi morale najti možne načine sproščanja in notranje umirjenosti v naravi, umetnosti, športu, odnosu do drugih in meditaciji (Šolar & Mihelič Zajec, 2007). Zavedanje, da nekatere medicinske sestre s svojim delom v procesu umiranja prejemamo več kot dajemo, je intimen občutek. Napolnjuje nas s hvaležnostjo do bolnika in do poklica, ki nam omogoča biti s človekom od rojstva do smrti (Šolar & Mihelič Zajec, 2007). Medicinska sestra se najprej seznani z zdravstvenim stanjem umirajočega otroka na podlagi razpoložljive dokumentacije in lastnega opazovanja, ugotovi potrebe in naredi načrt zdravstvene nege. Z izvajanjem zdravstvene nege želimo doseči naslednje cilje: - Vzdrževati, oziroma doseči stanje, ki je združljivo z znosnim življenjem; če pa to ni mogoče, 15

24 - delovati humano in umirajočemu otroka pomagati, da mirno umre; - posvetiti otrokovim staršem veliko pozornosti in pomoči, ki jo tako nujno potrebujejo (Skoberne, 1991). 4.1 Naloge medicinske sestre v procesu umiranja Kakšna naj bo vloga medicinskih sester v procesu umiranja in duhovni oskrbi, so v svojih teoretičnih modelih opredelile različne avtorice. Temeljni začetki segajo v obdobje Krimske vojne, kjer je svojo lastno vlogo preizkušala Florence Nightingale. Njena navzočnost pri ranjenih in umirajočih vojakih in srečanja z ranjenci so ji temeljito spremenila življenje in ji izostrila vizijo prihodnjega dela. Nancy Roper je v svojem teoretičnem modelu opredelila Model življenja in Model zdravstvene nege. Roper pravi, da je umiranje zadnje dejanje življenja in je po navadi (razen, če ni nenadno in nepričakovano) prehodno dejanje smrti, pri katerem posameznik aktivno sodeluje. Razumevanje smrti, umiranja in izgube, je bistveno v primeru, ko medicinska sestra obravnava bolnika holistično in pri tem upošteva bolnikovo individualno prepričanje in njegovo religiozno prakso. Zdravstvena nega temelji na osnovnih človekovih potrebah. Virginia Henderson je izražanje bolnikovih potreb in čustev ter opravljanje verskih obredov natančno definirala v Osnovnih načelih zdravstvene nege. Pomoč bolniku pri komunikaciji z drugimi in izražanje mnenj in čustev opisuje kot aktivnost, pri kateri: - Se medicinska sestra zaveda, da so čustva neogibno povezana s telesno spremembo; - Medicinska sestra pomaga bolniku pri tem, da razume samega sebe, da odstrani vzroke slabega počutja in sprejme neizogibno; - Je medicinska sestra razumevajoča, tem bolj ji bolnik in njegovi bližnji zaupajo in s tem lažje pomaga bolniku premagati psihične stiske, ki jih spremlja bolezen; - Ne glede na okoliščine, medicinska sestra pomaga bolniku oblikovati in ohranjati ustrezne načine izražanja potreb, zanimanj in želja (Šolar & Mihelič Zajec, 2007). Pomoč bolniku pri opravljanju verskih obredov pa opredeli sledeče: - Medicinska sestra pomaga bolniku, da lahko obišče verski obred ali pokliče duhovnika, da ga slednji lahko obišče; - Medicinska sestra poskrbi, da se bolnik z duhovnikom pogovori na samem; 16

25 - Medicinska sestra poskrbi, da bolnik prejme zakramente, ki jih glede na svoje versko prepričanje potrebuje (Šolar & Mihelič Zajec, 2007). V nekaterih deželah si prizadevajo za večjo povezanost med zdravstvenimi delavci in duhovniki. Če je opravljanje verskih obredov bistveno pomembno za človekovo blaginjo, potem je to še toliko pomembnejše, kadar je človek bolan. Če je medicinska sestra seznanjena z različnimi verstvi in, če verjame v njihovo zdravilno moč, če je duhovno razvita in strpna do različnih verskih prepričanj, bo lahko služila bolniku (Šolar & Mihelič Zajec, 2007). Na področju umiranja in duhovne oskrbe, obstaja v Sloveniji malo raziskav. Červ in Klančnik v svoji raziskavi med slovenskimi medicinskimi sestrami analizirata stališča v zvezi z umiranjem in ugotavljata, da si večina medicinskih sester želi izvedeti, kaj si umirajoči želijo, saj je poznavanje bolnikovih želja podlaga za načrtovanje zdravstvene nege. Rezultati raziskave kažejo na potrebo po spremembah v zdravstveni negi, z namenom izboljšati razmere za umirajoče. Reed pa v svoji raziskavi konkretno sprašuje, na kakšen način medicinske sestre lahko izvajajo duhovno oskrbo bolnikov. Le dobra petina v raziskavi zajetih bolnikov (21 %) od medicinskih sester pričakuje razgovor ali jih prosijo, da se jim bere. Vsi ostali odgovori pa se nanašajo na posredno sodelovanje medicinske sestre pri duhovni oskrbi: - Poklicati duhovnika, - Omogočiti čas za molitev, - Omogočiti prisotnost svojcev, - Pomagati priti do bolniške kapele (Šolar & Mihelič Zajec, 2007). Vlogo medicinske sestre pri duhovni oskrbi bolnika Cusveller in van Leeuwen opredelita sledeče: - Medicinska sestra se z bolnikom in negovalnim timom pogovori o načrtovanju in izvajanju duhovne oskrbe, - Medicinska sestra nudi duhovno oskrbo in jo skupaj z bolnikom vrednoti, - Medicinska sestra zbira informacije in prepozna bolnikove duhovne potrebe, - Medicinska sestra pri zagotavljanju duhovne oskrbe spoštuje različne vrednote, prepričanja, občutke pri bolnikih z različno veroizpovedjo, 17

26 - Medicinska sestra prispeva h kakovostni zagotovitvi in izboljšanju duhovne oskrbe v svoji ustanovi (Šolar & Mihelič Zajec, 2007). Informiranost je most med bolnikom, njegovo družino in zdravstvenim osebjem. Zato je informacija, ki je vedno dostopna, izhodišče za kakovostno obravnavo vsakega bolnika. Poleg splošnih podatkov, naj vsebuje tudi podatke, ki se navezujejo na proces umiranja, spremljanja umirajočih, duhovno oskrbo in možnosti izvajanja le te (Šolar & Mihelič Zajec, 2007). Kuebler Ross razlaga trenutek smrti kot doživetje, ki je splošno, torej neodvisno od tega, ali ste avstralski staroselec, hindujec, musliman, kristjan ali nevernik. Celosten pristop k bolniku v zdravstveni negi zahteva, da se medicinska sestra seznani z duhovnikom in pozna njegov pristop k duhovnim potrebam bolnika. Oba morata vedeti, kaj lahko pričakujeta drug od drugega in se strinjati glede oblik pomoči, ki jo pri zadovoljevanju duhovnih potreb dajeta bolniku (Šolar & Mihelič Zajec, 2007). Proces zdravstvene nege se prične, ko se medicinska sestra sreča z umirajočim v bolnišnici, v domu za ostarele ali na domu umirajočega (Skoberne, 1986). Izhodišča zdravstvene nege pri umirajočem so enaka kot pri težkih bolnikih. Dolžnosti medicinske sestre so razširjene daleč prek domene fizične pomoči v celoti mora upoštevati splet telesnih, čustvenih in socialnih potreb umirajočega. Če smo kdaj obravnavali človeka kot subjekt, ga moramo toliko bolj v njegovem umiranju (Skoberne, 1986). Medicinska sestra najprej ugotovi zdravstveno stanje umirajočega na podlagi razpoložljive dokumentacije in zdravstvenega stanja (Skoberne, 1986). V prvi vrsti medicinska sestra upošteva potrebe, ki jih izrazi umirajoči sam. če umirajoči v tej obliki komunikacije ne more sodelovati, se medicinska sestra opira na sodelovanje svojcev, pri čemer pazi, da ne postane predmet njihove manipulacije (Skoberne, 1986). Pri analizi in oceni potreb umirajočega bo medicinski sestri v pomoč razmišljanje o lastnih občutjih glede neozdravljive bolezni, umiranja, smrti, pomenu bojazni, joka, panike in groze; pomembno je izobraževanje v tej smeri in možnost pogovora s starejšimi, izkušenimi sodelavci v zdravstvenem timu (Skoberne, 1986). 18

27 Najlažje je zadovoljiti fizične potrebe umirajočega, veliko težje pa psihične. V umirajočega se je potrebno poglobiti, spoznati njegove psihične lastnosti, kaj je trenutno sposoben sprejemati, predvideti moramo njegove reakcije. Npr. v procesu umiranja je naš cilj ugotoviti, v kateri fazi se nahaja, da mu lahko pomagamo. Vendar ne z namenom, da gre skozi vse faze ali reakcije, ampak da je v fazi, v kateri se najbolje počuti (Skoberne, 1986). Na podlagi ugotovljenih potreb umirajočega naredimo načrt zdravstvene nege. Z njeno izvedbo naj bi dosegli naslednje cilje: - Vzdrževati oziroma doseči stanje, ki je združljivo z znosnim življenjem; če to ni mogoče pa - narediti sebe in svoje okolje bolj človeško in umirajočemu pomagati, da more svojemu dostojanstvu primerno mirno umreti; - svojcem umirajočega posvetiti veliko obzirnosti, pomoči in pozornosti, ki jo takrat potrebujejo (Skoberne, 1986). Pri načrtovanju zdravstvene nege upoštevamo, da stalno menjavanje medicinskih sester ob umirajočem ni primerno. Prav tako se v načrtovanje zdravstvene nege ne vključuje oseb, ki se hitro izčrpajo ali imajo same psihološke probleme. Bolnik, ki umira, je psihično in fizično odvisen od osebe, ki ga neguje, zato pa mora ta imeti močno voljo in sposobnost prilagajanja (Skoberne, 1986). Pri izvajanju zdravstvene nege načrt sproti preoblikujemo in dopolnjujemo tudi glede na izražene želje umirajočega, čeprav se tem željam ne smemo vedno prepustiti, ker njegove potrebe niso vedno v skladu s tem, kar želi (Skoberne, 1986). Večkrat se zgodi, da se podaljšuje bolnikova agonija, ko je očitno, da sam nima več moči in sposobnosti odločanja, in se vsi okoli njega bolj posvečajo tehničnim postopkom podaljševanja življenja, namesto, da bi dali prednost topli človečnosti (Skoberne, 1986). Medicinska sestra mora paziti, da je ne zaposluje samo medicinska tehnika. Tudi ob elektronskih monitorjih in respiratorjih je skrbno opazovanje nezamenljivo, kajti na izrazu obraza se lahko prebere več kot na katerikoli aparaturi; da človek čuti bolečine, trpi, itd (Skoberne, 1986). 19

28 Izogibati se moramo nepotrebne dejavnosti, ki je pogosto izraz naše nemoči ob spoznanju, da nekdo umira in da ni več pomoči. Marsikdaj storimo več za subjektivno počutje umirajočega, če se usedemo k njemu in mu z drobno gesto, npr. s telesnim dotikom damo čutiti, da razumemo bolečino, strah, žalost, oziroma postane celo molk najbolj primerna komunikacija (Skoberne, 1986). Znanje o poteku in stanju obolenja umirajočemu lahko pomaga, da se bolj učinkovito bori z boleznijo, lahko pa mu vzame pogum in izzove negativne psihične reakcije. Pozorni moramo biti na spremembe, ki nas spodbudijo, da v dogovoru z zdravnikom umirajočemu povemo, kar vemo o obolenju, pri čemer se zavedamo, da so področja, ki so v pristojnosti zdravnika (Skoberne, 1986). Vrednotenje zdravstvene nege umirajočega je zelo težko. Lahko pa so nam v spodbudo besede dr. Lamertona, da ob dobri negi bolnik umre umirjeno (Skoberne, 1986) Komunikacija z umirajočim otrokom Dobra komunikacija je še prav posebno pomembna takrat, ko je človek bolan in umira. Pomembna je tako za umirajočega kot tudi za njegove svojce in za vse, ki ga spremljajo. Tu prihajajo še bolj kot sicer v življenju do izraza vse oblike človeške komunikacije: besedna (direktna in simbolična) in nebesedna (pogled, dotik, nasmeh ) (Barle & Bezenšek, 2007). Za vse spremljevalce umirajočih naj velja načelo: ob umirajočem se je treba vesti tako, kot da vse sliši in vidi. Ni primerno, če se ljudje ob umirajočem, tudi če je v komi, pogovarjajo o stvareh, ki ne sodijo tja. Vsaka komunikacija s hudo bolnim in umirajočim je pot v neznano. Nobenih receptov ni, vedno znova si začetnik, vedno znova je treba presoditi, kaj storiti, kaj reči. Zato ni čudno, da se ljudje na splošno bojijo te komunikacije (Barle & Bezenšek, 2007). Zavedati se moramo, da govori umirajoči pogosto drug jezik kot zdrav človek tudi zato, ker je njegov svet drugačen. Zdravi ljudje so neprestano v akciji, govorijo, načrtujejo, neprestano se jim mudi. Umirajoči doživlja življenje drugače, zanj so sedaj pomembne drugačne stvari. Tudi čas doživlja drugače (Barle & Bezenšek, 2007). 20

29 Kakovost, globino in učinkovitost odnosa med bolnikom in spremljevalcem dosežemo tako, da ne stojimo pred bolnikom samo kot nosilci neke vloge, na primer zdravnik, medicinska sestra, ampak začnemo razmerje kot individualna oseba z imenom, kot človek. Le tako je lahko ustvarjen notranji prostor, odprta so vrata za zdravilni pogovor, in bolnik ve, kar bi rad vedel: kakšen je človek, ki ga ima pred seboj. Šele tako zraste izkustvo, ki ga za zdravljenje ali za obvladovanje svoje stiske tako zelo potrebuje: da je sprejet, da se lahko odpre in razodene, da je kot človek razumljen (Barle & Bezenšek, 2007). Komunikacija z umirajočim je nekoliko drugačna od tiste, ki smo je običajno navajeni. Tu je manj poudarka na pogovoru, ko z besedami jasno povemo, kaj hočemo in pričakujemo jasen odgovor. Bolnik se pogosto izraža simbolično. Lahko se zgodi, da bolnik z izražanjem simbolike preverja, ali njegov spremljevalec razume takšno sporočilo. Če pri njem čuti razumevanje, ve, da s tem človekom lahko pogovor nadaljuje. Če tega razumevanja ne čuti, se mu ne zdi vredno izgubljati energije za pogovor s tem človekom. Bolniki neradi govorijo o svojih stiskah naravnost, zato moramo v vsem pripovedovanju začutiti vsebino, ki se skriva za besedami (Barle & Bezenšek, 2007). Simboličnega jezika se ne moremo»naučiti«, še prav posebno ne samo iz knjig. Za simboliko lahko postajamo vedno bolj občutljivi le tako, da smo poleg bolnika in smo pozorni na vsako besedo, se skušamo vanj vživeti in o vsem tem premišljujemo (Barle & Bezenšek, 2007). Zelo pomembno je, kako bolniku govorimo o njegovem stanju. Vzeti si moramo dovolj časa, poiskati primeren trenutek in tudi primeren prostor (Barle & Bezenšek, 2007). Informacij o bolniku ne smemo dajati nikoli po telefonu. Prvič zato, ker nikoli ne vemo, kdo je v resnici na drugi strani žice, drugič pa zato, ker nikoli ne vemo, kako bodo svojci reagirali (Barle & Bezenšek, 2007). Poleg besedne govorice je izjemno pomembna nebesedna govorica, to je govorica celega človeka: dotik, pogled, kretnja, molk Nebesedna komunikacija je prvotna človeška komunikacija. Pozorni moramo biti na vsako kretnjo, na vsak pogled, vsak dotik, ton glasu itd. Človek lahko laže z besedo, ne more pa s pogledom. Bolnik iz tona glasu čuti kaj mu drugi govori, tudi če besed ne more več razumeti. Čuti, ali je z njim iskren, ali z njim upa, ali ga je pripravljen spremljati kot človeka. Bolnik ne bo verjel besedam, če jih ne bo 21

30 podpirala govorica celega telesa. Tudi molk in poslušanje je izredno pomembna komunikacija. Ob bolniku je treba začutiti, kdaj so vse besede odveč in so lahko le»izvor nesporazumov«(barle & Bezenšek, 2007). Pomembno je tudi, kako vstopimo v sobo k bolniku, kako spustimo kljuko, kako pogledamo, kako odidemo Tudi ni vseeno, v kakšni drži se z njim pogovarjamo. Če se pogovarjamo stoje, se sklanjamo k njemu od zgoraj navzdol in če smo poleg tega še za kakšen meter oddaljeni od njega, ustvarja to razdaljo in neenakovrednost v komunikaciji (Barle & Bezenšek, 2007) Komunikacija s starši umirajočega otroka Pri obravnavi kritično bolnih otrok naj bi zdravstveni delavci vključevali potrebe celotne družine. V družino usmerjen pristop podpira družine v njihovi naravni primarni skrbstveni vlogi in sprejemanju odločitev z oblikovanjem edinstvene moči posameznikov in družin. Sistemi storitev in osebja naj bi podpirali, spoštovali, spodbujali in stopnjevali moč in kompetence družine (Baznik, 2005). Filozofija v družino usmerjene zdravstvene nege pri delu z otroki prepoznava družino kot stalnico v otrokovem življenju, medtem ko se sistemi storitev in osebja menjajo. Upoštevajo se potrebe celotne družine vseh članov in ne le otroka (Baznik, 2005). Zdravstvene ustanove lahko podpirajo te spremembe z vključevanjem načel v družino usmerjene zdravstvene nege v osebje (v njihovo upravljanje in prakso), z zagotavljanjem poslušanja in podporo posameznikom, z v družino usmerjenimi sposobnostmi in razpoloženjem ter s stabilnostjo v družino usmerjene zdravstvene nege. Veliko teh sprememb je lahko podprtih tudi z raziskovanjem odnosov med v družino usmerjeno zdravstveno nego, trajanjem bivanja in izidom zdravljenja (Baznik, 2005).» če otrok umira, je bistvenega pomena, da umre kot oseba, kot posameznik, in ne kot še en bolnik oziroma številka«(baznik, 2005). Ko je otrok kritično bolan in nameščen v EIZN in EIT, se starši soočajo s stresom. Njihovi največji strahovi so povezani z vprašanji, ali bo njihov otrok preživel ali ne. Vznemirjeni so tudi zaradi okolice in spremembe v svoji starševski vlogi. Ko so njihovi strahovi 22

31 potrjeni in izvedo, da je malo verjetnosti, da bo njihov otrok preživel, lahko začnejo s»slutenjskim žalovanjem«(baznik, 2005). Slutenjsko žalovanje je podobno fazam žalovanja, kot jih opisuje Kuebler Ross: - Začetni šok in zanikanje; - Občutki jeze, besa in zavisti; - Barantanje oziroma poskusi premostitve neizbežnega; - Depresija, v kateri se predhodna jeza spremeni v žalost in občutke velike izgube; - Končno sprejetje, ki vključuje zmanjšanje predhodne vznemirjenosti in ponovno razvijanje (Baznik, 2005). Poleg tega lahko starši doživljajo tudi krivdo, občutke neuspeha in izgubo kontrole nad vedenjem. Lahko imajo občutek, da niso uspeli kot starši, da niso sposobni zagotoviti otroku odraslosti in to jim daje občutek nemoči (Baznik, 2005). Pomemben način pomoči staršem je, da jih zdravstveni delavci spodbujajo, da preživijo čim več časa z otrokom ter se vključujejo v nego otroka, kolikor je to mogoče. Starši so pogosto negotovi, ker so pod stalnim nadzorom osebja, poleg tega pa se počutijo nelagodno tudi zaradi opreme v intenzivnih enotah zdravstvene nege, cevk in žic; tako postane zanje tudi menjava plenice zahtevno opravilo (Baznik, 2005). Možnost, da zadovoljijo potrebe glede življenjskih aktivnosti pri svojem otroku, jim bo pomagala izpolniti njihovo starševsko vlogo in pridobiti samozavest. Občutili bodo manj neuspeha, če se bodo zavedali, da lahko skrbijo za svojega otroka, kolikor je v njihovi moči (Baznik, 2005). Staršem je težko spremljati otroka, zlasti, če se mu zdravstveno stanje poslabšuje. Ko je že znano, da otrok ne bo preživel (npr. ko je možgansko mrtev) in nadaljnje zdravljenje ni več mogoče, se morajo starši zavedati, da imajo še vedno možnost odločanja glede otrokove smrti. Le izjemoma so starši že doživeli smrt lastnega otroka, zato so negotovi, kaj se od njih pričakuje. Starši lahko zahtevajo, da se njihovega otroka krsti ali pa opravi druge verske obrede. Lahko izrazijo tudi željo, da otroka pred smrtjo odpeljejo domov (Baznik, 2005). 23

32 Ko se otrokovo zdravstveno stanje tako poslabša, da je smrt neizbežna, naj bi zdravstveni delavci staršem omogočili kar največ zasebnosti. Starši imajo lahko željo, da se od otroka poslovijo vsi svojci in prijatelji ali pa želijo slovo opraviti sami. Nekateri starši želijo ležati ob otroku, ko le ta umira ali ga držati za roko. Nekateri izmed njih pa se ne morejo soočiti s smrtjo svojega otroka in niso prisotni ob smrti. Ti starši to kasneje navadno obžalujejo in imajo občutek, da so otroka zapustili, ko jih je potreboval (Baznik, 2005). Ko otrok umre, lahko starši pokažejo različno intenzivne čustvene odzive; lahko kričijo, potiskajo otroka stran in jočejo ali otopijo (Baznik, 2005). Ne glede na odziv, morajo starši umrlih otrok dobiti podporo in pomiritev s strani zdravstvenih delavcev. Pomembno je, da se zdravstveni delavci zavedajo dogajanja, tudi, če je smrt pričakovana. Ko se zgodi, lahko deluje zelo pogubno na vse, zlasti pa na starše umrlega otroka (Baznik, 2005). Nekatere medicinske sestre občutijo neuspeh, ko umre otrok, ki ga negujejo. Tudi one gredo skozi proces žalovanja, vendar se faze žalovanja razhajajo od faz žalovanja, skozi katere gredo starši in svojci umrlega otroka. Čustva, kot so: jok, strah, jeza, so za medicinske sestre sprejemljiva, kljub temu pa so le te pogosto prepričane, da ne smejo pokazati svojih čustev. Izražanje čustev ni znak slabotnosti. Staršem je v veliko pomoč, če vidijo, da zdravstvenim delavcem ni vseeno ob spremljanju njihovih otrok (Baznik, 2005). Starši imajo neoporečno pravico do izbire zdravstvene nege in poteka zdravljenja svojega otroka. Seveda pa se je marsikdaj težko odločati, kaj je za otroka najboljše. Zdravstveni delavci ne bi smeli kloniti pred implicitno družbeno pristranostjo glede ne zdravljenja. Gimbel, ki o tem razmišlja, opozarja:»moderna družba dokazuje, da ne more dopuščati nepopolnosti«(skoberne, 1991). Za uspešno sodelovanje zdravstvenih delavcev s starši je potrebno: - da se jim ob prvem stiku predstavimo, - da komuniciramo z njimi prisrčno in prijateljsko, - da se ob prvem obisku pri otroku sprehodimo z njimi po celem oddelku in preprosto razložimo namen posameznih prostorov in opreme, 24

33 - da kličemo otroka po imenu. Zdravstveni delavci naj starše spodbude, da otroku izberejo ime, če je mrtvorojen ali umre kmalu po rojstvu. Imenovanje je pomembno za potrditev otrokove identitete; - da upoštevamo njihov verski in kulturni nazor, - da je dovolj pripomočkov za zdravstveno nego (Skoberne, 1991). Drobne pozornosti, kot je na primer ponujen stol, da se usedejo, zagotovljena zasebnost, pa bodo pripomogle k odprtemu in tolažilnemu okolju (Skoberne, 1991). 4.2 Obveščanje staršev Starši, ki so izgubili otroka, se pogosto pritožujejo zaradi pomanjkanja informacij in stika z zdravstvenim osebjem (Skoberne, 1991). Zaskrbljenim staršem se moramo približati brez zadrege in s pristnim razumevanjem, ne pa se jih izogibati in vesti pretirano obrambno, kar lahko razumejo kot poklicni neuspeh (Skoberne, 1991). Medicinska sestra naj se glede informacij posvetuje z zdravnikom, da ve, kaj so od njega izvedeli otrokovi starši, in naj v pogovoru z njimi gradi zaupanje v zdravnika, ki otroka zdravi (Skoberne, 1991). Pri odgovorih na vprašanja, na primer o otrokovem stanju morata biti zdravnik in medicinska sestra potrpežljiva in razumevajoča, četudi bosta morala informacije pogosto ponavljati in tolmačiti (Skoberne, 1991). Ko otrok umira, ne trpi samo mati, ampak tudi oče, stari starši in ostali otroci. Običajno nudimo materi največ pomoči, ostalih pa pogosto ne opazimo. Od očeta se pričakuje, da je močan, četudi je zelo prizadet od mučne stvarnosti, da njegov otrok umira. Lahko mu pomagamo in mu moramo pomagati: - zdravnik naj mu posveti čas in pozornost, da mu, ne na hodniku, ampak sede, natančno razloži kako je z njegovim otrokom; - prepričati ga moramo, da je njegov problem tudi naš problem in da tudi za nas ni nepomemben. Zagotovilo, da bomo storili vse, kar je v naši moči, mu bo v tolažbo; 25

34 - nikoli ne sme oditi z občutkom, da nam je bil v nadlego (Skoberne, 1991); Bratje in sestre so tudi soočeni s problemi in reakcijami svojih staršev in se morajo prilagoditi spremembam. Čeprav si majhni otroci smrt zelo po svoje predstavljajo, so občutljivi na stisko okrog sebe. Potrebno jim je povedati resnico, vendar v skladu z njihovim nivojem razumevanja. Vedeti morajo, zakaj ni vedno staršev, kadar jih potrebujejo, da pa jih ti kljub temu še vedno ljubijo. V takem primeru pride prav pomoč starih staršev, ki pa imajo tudi svoje potrebe v zvezi z nastalim položajem. Začarani krog, ki po navadi sledi, lahko reši samo nekdo od zunaj. Pomoč patronažne medicinske sestre bo zelo dobrodošla. Družini pomaga na ta način, da se člani lahko z njo pogovorijo o svojih občutjih. Tako bolje spoznajo in razumejo sami sebe, hkrati pa so sposobni razumeti in obvladovati nerazumno obnašanje tistih, ki jih imajo radi (Skoberne, 1991) Spremljanje družine v žalovanju»žalovanje ni pozabljanje, žalovanje je odpiranje. Vsako minuto mora biti pentlja razvezana in nekaj trajnega in dragocenega ponovno osvojeno in ustvarjeno iz vozla«(baznik, 2005). Žalovanje je globoko čustveno dogajanje, v katerem se prepletajo različna doživljanja: žalost, občutek dokončnosti, oživljanje spomina na vse lepo in hudo, kar so člani družine delili z umrlim. Občutki krivde, jeza, bolečina, pogrešanje vse to se prepleta v bolečini izgube, ki je ni mogoče kar zadržati ali zanikati. Prav tako žalovanje pomeni počasno sprejemanje realnosti in navajanje na spremembo v življenju. Žalovanje ni pozabljanje umrle osebe, pač pa iskanje stalnega mesta zanjo, kjer ne bo povzročala take bolečine (Baznik, 2005). Žalovanje omogoča, da žalujoči izrazijo spoštovanje do osebe, ki je umrla. Prikaže pa tudi skrb in podporo okolice za tiste, ki so najbolj intimno prizadeti zaradi izgube (Baznik, 2005). V današnjem času, ko se populacija ljudi stara, je smrt v starosti bolj splošno poznana in priznana. Ko pa se smrt in izguba nanašata na nasprotno skrajnost starosti, smo dokaj negotovi (Baznik, 2005). 26

35 Smrt otroka povzroči izredno težko žalovanje, nihče ne pričakuje, da bo njihov otrok umrl pred njim. Starši se navežejo na svoje otroke že dolgo pred rojstvom, zato žalujejo tudi za otrokom, ki je umrl pred rojstvom, za prezgodaj rojenim otrokom in za otrokom, ki ga je mati izgubila zaradi prekinitve nosečnosti po ugotovljeni nepravilnosti ploda (Baznik, 2005). Posebna vrsta žalovanja je povezana z otrokom, ki je bil hudo bolan. Starši, ki so dolgo skrbeli za takega otroka, mu bili zelo blizu, pa vendar tako nemočni, pogosto ob smrti otroka izgubijo smisel življenja (Baznik, 2005). Izražanje občutij je za starše zelo pomembno, da si bodo lahko opomogli od boleče izkušnje, zato naj jim zdravstveni delavci ne govorijo, naj čim prej pozabijo na umrlega otroka, kajti potrebujejo čas in možnost, da se na ustrezen način poslovijo od otroka (Baznik, 2005). Posebno pozornost je potrebno nameniti ostalim otrokom v družini. Njihov odziv na smrt je odvisen od njegove starosti in razumevanja, odnosov z umrlim, pripravljenosti na smrt ter od odziva staršev. Skušali bodo razumeti, kaj se je zgodilo in imeli bodo lastno predstavo o odsotnosti nekoga. Dokazano je, da lahko že zelo majhni otroci razumejo, da je smrt trajna, nepopravljiva, da ima svoj razlog in doleti vsakogar. Ko otrok dozori, dozori tudi njegova predstava o smrti. Za napačno razumevanje smrti so krivi predvsem starši ali bližnji sorodniki, ki neuspešno razložijo otroku pomen smrti glede na njegovo starost in razumevanje. Otroci si morajo velikokrat prizadevati, da razumejo smisel zgodb, ki so brez smisla, npr. tvoja sestrica ali brat je zdaj angel v nebesih (Baznik, 2005). Biti mati ali oče pomeni imeti otroke, za njih skrbeti in jih varovati. Odnosi med starši in otroci se razlikujejo od drugih odnosov z ljudmi (Baznik, 2005). Ko otrok zboli, so starši prestrašeni in negotovi. Če mislimo na kritično bolne otroke, je strah še toliko večji (Baznik, 2005). Tudi zdravstvenim delavcem ni lahko, ko se soočajo z izgubo otroka, za katerega so skrbeli. Prav oni so tisti, ki so prvi ob prizadetih starših, kljub temu, da tudi sami nemalokrat doživljajo velike čustvene pretrese. Zdravstveni delavci lahko staršem olajšajo začetno bolečino, s tem da jim podajo natančne informacije o otrokovi smrti. Staršem je 27

36 navadno v pomoč tudi natančna in poštena komunikacija, v kateri naj zdravstveni delavci staršem predstavijo možnosti o pokopu otroka in oblike pomoči, ki so organizirane za pomoč prizadetim staršem po izgubi otroka. Zdravstveni delavci naj staršem omogočijo tudi pogovor z vsemi člani negovalnega tima (zdravnik, medicinska sestra, psiholog), in naj jim bodo na voljo tudi kasneje, kajti številna vprašanja se začnejo porajati šele tedaj (Baznik, 2005). Ob kakovostni pomoči in podpori tudi zdravstvenih delavcev starši umrlega otroka prebolijo in morda tudi nadaljujejo s stvarmi, ki so jih delali pred otrokovo smrtjo. Na nek način pa se jim življenje spremeni in nikoli je bo več takšno, kot je bilo (Baznik, 2005). Zdravstveni delavci morajo spodbujati odprto komunikacijo med staršema. To pomeni, da drug drugemu izrazita svoja čustva, hkrati pa sta pripravljena sprejeti individualni način žalovanja (Skoberne, 1991). V naši družbi obstaja mit, da velike nesreče partnerja še bolj povežejo. Toda ravno žalujoči starši ugotavljajo, kako neresničen je ta mit. Starša sta ločena posameznika, ki žalujeta vsak na svoj lastni način, vendar pa potrebujeta tedaj drug drugega bolj kot kdajkoli prej (Skoberne, 1991). Harriet Schiff se je zavedala, da je zakon žalujočih staršev hudo prizadet, ko je v knjigi»the Bereaved Parent«pripomnila:»Dovolj sta že izgubila, ne izgubita še drug drugega«(skoberne, 1991). Žalujočim staršem so lahko v veliko pomoč: - vsakodnevna delitev čustev in skrbi; - planirani skupni večeri izven doma; - delitev bolečine z dobrimi prijatelji, starši, zdravstvenimi delavci ali drugimi žalujočimi starši; - branje literature o tem, kako so se drugi starši soočili z žalostjo (Skoberne, 1991). Starši morajo biti nemudoma obveščeni o otrokovi smrti. Nobenega opravičila ni za zavlačevanje. Mnogi zdravniki žele, da je pri tem ob materi prisoten tudi oče, a če ga ni mogoče dobiti, obvestimo samo mater. To srečanje je za mater izredno pomembno. 28

37 Pogovor naj bi vodila zdravnik in medicinska sestra, s katerima so bili starši najbolj zaupni, in to v okolju, kjer lahko starši nemoteno izrazijo svoje reakcije (Zečevič, Urek, Kokol, & Cehner, 2003). V začetku je dovolj preprosta razlaga otrokove smrti. Potem pa morajo imeti možnost, da mrtvega otroka vidijo, se ga dotaknejo in popestujejo. Mnogim zdravstvenim delavcem se zdi kruto in se uprejo temu, da bi staršem pokazali mrtvega otroka. A trenutki z mrtvim otrokom so zelo pomembni, ker so spomini na te trenutke vse, kar ostane staršem od njihovih otrok. Avtorji v tuji literaturi trdijo, da nikoli niso naleteli na starše, ki bi obžalovali, da so videli mrtvega otroka (Zečevič, Urek, Kokol, &Cehner, 2003). 29

38 5 ODNOS MEDICINSKE SESTRE DO UMIRAJOČEGA OTROKA Onkološka medicinska sestra je opisala svojo najbolj bolečo izkušnjo pri soočanju z smrtjo otroka. Skrbela je za 10 letno deklico in nekega dne je prišel na oddelek dekličin psiholog z sklonjeno glavo. Vsi so takoj vedeli, da novice niso dobre. Njen rak je napredoval in deklici so povedali, da bo umrla. Medicinska sestra se spomni dekličinega kričanja in ponavljanja, da še ni pripravljena umreti. Medicinska sestra je od šoka lahko le tiho stala ob njeni postelji, jo držala za roko in v mislih izgovarjala molitev. Besed, ki bi deklico lahko potolažile, enostavno ni našla (Morgan, 2009). Na začetku težke bolezni je upanje usmerjeno skoraj izključno v ozdravljenje in podaljšanje življenja. Pozneje je to upanje usmerjeno na kratko obdobje življenja ali k svojcem, ki jih bo bolnik zapustil, oziroma je pri religioznih ljudeh usmerjeno k življenju po smrti (Skoberne, 1986). Prav je, da ohranita upanje tudi zdravnik in medicinska sestra, zelo pomembno pa je, da z bolnikom vred upajo tudi njegovi svojci. Težko bolan otrok je prepuščen okolju in sodobno medicinskotehnično zdravljenje ta občutek še povečuje. Zato toliko bolj potrebuje upanje poln pogled zdravnika, nasmeh medicinske sestre ter sočustvovanje domačih ter prijateljev (Skoberne, 1986). Okrevanje pri neozdravljivi bolezni je res zunaj naših razumskih pričakovanj. Vendar kako se da ugotoviti, da je osnovno obolenje z neugodno prognozo dobilo nepovraten potek ter da ni napake pri presojanju obolenja oziroma, da ni možnosti napredka, ki ga bo prineslo novo zdravilo (Skoberne, 1986)! Vsak človek, soočen z resnostjo svoje bolezni, reagira po svoje. Upoštevati pa moramo nekatere dejavnike, ki vplivajo na to: starost, spol, konstitucija, zakonsko stanje, kulturno okolje, njegove pretekle izkušnje in to, kako uspešno ali neuspešno je sprejemal oziroma obvladoval nasploh nevarnosti in težave v življenju (Skoberne, 1986). Resnico o smrti je tvegano povedati osebnostno manj zrelim ljudem oziroma tistim, pri katerih pričakujemo nenormalno reakcijo na sporočilo (Skoberne, 1986). 30

39 Pri mlajših bolnikih in pri tistih, ki nenadoma zbolijo, je potrebna večja previdnost kot pri starejših in kronično bolnih, ki se bolj kot smrti bojijo bolečin oziroma osamljenosti brez čustvene opore (Skoberne, 1986). 5.1 Oskrba umrlega otroka Zdravnik pregleda umrlega, potrdi smrt in izpolni vso potrebno dokumentacijo. Natančno mora vpisati čas in datum smrti, terapijo in intervencije, ki so bile opravljene neposredno pred smrtjo. Vsak človek, ki umre nenadoma (doma, v bolnišnici, ustanovi ali drugod), mora biti obduciran, če tako odredi zdravnik (Ivanuša & Železnik, 2002). Zdravnik lahko pri obdukciji odkrije ali potrdi vzrok smrti, odkriva naravo in napredovanje bolezni, ugotavlja učinke terapije na telesna tkiva, zagotavlja statistične podatke za epidemiološke in raziskovalne namene (Ivanuša & Železnik, 2002). Pokojnik je lahko tudi darovalec organov. Ustanove imajo o tem določena pravila. Posameznik se lahko sam odloči, da bo darovalec, lahko pa o tem odločajo svojci po pogovoru z zdravnikom (če je posameznik poškodovan ali je otrok) (Ivanuša & Železnik, 2002). Ko zdravnik potrdi smrt, moramo umrlega urediti z vsem spoštovanjem. Pogosto ga želijo svojci videti pred ali po oskrbi. Svojcem moramo omogočiti, da se od njega poslovijo. Darovalca organov naj svojci vidijo pred odvzemom organov (Ivanuša & Železnik, 2002). Klinični znaki smrti: pri umrlem se ustavi srce, apikalni pulz se ne sliši, prav tako ne slišimo krvnega tlaka, dihanje se ustavi. Pri bolnikih, ki so umetno ventilirani, je težko ugotoviti klinično smrt, zato se ugotavlja možganska, ki se kaže kot nezavest in izguba vseh možganskih funkcij (srčna mišica še utripa). Ustanove imajo navodila za ugotavljanje možganske smrti. Klinični kriteriji za možgansko smrt so: bolnik nima refleksov, se ne giba in ne diha, ima široke in nepremične zenice (Ivanuša & Železnik, 2002). Posebnosti: - Pri oskrbi umrlega ne uporabljamo varnostne sponke, da ne poškodujemo umrlega in okužimo sebe. 31

40 - Endotrahealni tubus vedno odstranimo, da ne pride do sprememb pokojnikovega obraza. - Kakršnakoli sekrecija pri umrlem je kužna, zato moramo pri njegovi oskrbi nositi rokavice. - Oskrbo umrlega naj izvajata dve osebi, če je le možno. - Marsikateri bolnik želi umreti doma. To podpira tudi program Hospica. Če je le mogoče, naj medicinska sestra pomaga svojcem pri spremljanju umirajočih (Ivanuša & Železnik, 2002). A) Pripomočki: - Čiste rokavice, zaščitni plašč, lahko tudi predpasnik, kapa in maska. - Voziček s čistim perilom ali oblačilo za umrlega (odvisno od pravil ustanove). - Koš za umazano perilo. - Umivalnik, krpica, mlačna voda, kopalna brisača, brisača. - Zaščita za pod umrlega. - Manjša blazina ali brisača. - Obveze, levkoplast, zamaški za drene, ki morajo ostati. - Koš za odpadke. - Dokumenti za spremljanje umrlega (Ivanuša & Železnik, 2002) Ugotavljanje stanja - Ugotovimo, če so svojci obveščeni o smrti, kdo jih je obvestil, kako so se odzvali, želijo videti umrlega. Ocenimo njihove reakcije in se z njimi pogovorimo. (Zdravnik obvesti svojce osebno ali po telefonu (ali pa medicinska sestra pošlje telegram.) - Ugotovimo, ali svojci želijo duhovnika ali obred glede na svoje verske in kulturne običaje. (Nekatere religije imajo posebne obrede ob smrti vernika.) 32

41 - Ugotovimo, ali so pri pokojniku potrebni posebni izolacijski ukrepi zaradi kužne bolezni. (Preprečiti je treba širjenje okužbe.) - Seznanimo se s posebnostmi oskrbe umrlega (odstranitev drenov, odstranitev dragocenosti, nameščanje zobne proteze, povijanje trupla). Vsaka ustanova ureja umrlega po svojih pravilih (Ivanuša & Železnik, 2002) Načrtovanje a) Individualni cilji za umrlega in svojce temeljijo na negovalnih diagnozah: - Svojci bodo izražali besedno in nebesedno žalovanje. (Svojci se zavedajo izgube ljubljene osebe. Medicinska sestra jih psihično podpira.) - Pokojnik bo higiensko urejen, koža umrlega bo čista in brez dodatnih odrgnin, modric ali ran. b) Svojcem pojasnimo, da nekaj časa počakajo zaradi oskrbe umrlega. - Svojci potrebujejo zasebnost, da se lahko poslovijo od pokojnika. c) Če so prisotni drugi bolniki, jim pojasnimo, kaj se je zgodilo in jih prosimo, da se za nekaj časa odstranijo iz prostora. d) Pripravimo prostor, pripomočke (Ivanuša & Železnik, 2002) Izvajanje - Nekateri svojci želijo sodelovati pri oskrbi umrlega, ker jim to olajša žalovanje. - Tudi svojec mora biti zaščiten pred okužbo. - Pri obračanju umrlega se včasih sliši izdih, kar je normalno. - Svojcem je potrebno omogočiti, da se poslovijo od pokojnika in izrazijo svoja čustva (Ivanuša & Železnik, 2002). a) Razkužimo roke. b) Oblečemo si posebno haljo ali predpasnik. c) Zapremo vrata ali zagrnemo zaveso. 33

42 d) Ugotovimo podatke o pokojniku. e) Nataknemo si rokavice. f) Otroka namestimo v raven položaj, z rokami ob telesu, z navzdol obrnjenimi dlanmi ali pa roke položimo čez trebuh (druga ob drugo). g) Pod glavo namestimo manjšo blazino ali pa jo dvignemo za h) Zapremo oči z vlažnima gobicama ali jih za nekaj časa pustimo na očeh. i) Pod brado podložimo zvito brisačo, če so usta odprta. j) Odstranimo vse pripomočke: infuzijo, sondo, kateter; drene odstranimo, zapremo ali pa jih skrajšamo in zalepimo k telesu. k) Zlatnino odstranimo v posebno vrečko. Po želji svojcev pustimo samo poročni prstan, ki ga zalepimo s koščkom levkoplasta. Odstranimo lasnice, glavnike. l) Odstranimo krvave obveze. m) Umijemo otroka. S pritiskom na trebuh izpraznimo mehur in črevo. Namestimo sveže obveze. n) Menjamo spodnjo rjuho, podložimo zaščito. o) Počešemo lase, umijemo otroka. p) Otroka pokrijemo s čisto rjuho, na palec desne noge zavežemo vznožni listek, identifikacijska zapestnica ostane na roki. r) Odstranimo umazano perilo, uredimo okolico. Snamemo si rokavice, razkužimo si roke. s) Prižgemo luč ali svečo, pripravimo stol za svojce, odkrijemo otrokov obraz in povabimo svojce. š) Če svojci želijo, ostanemo za trenutek z njimi, brez besed ali odgovarjamo na vprašanja. t) Ko se svojci poslovijo od pokojnika, pokrijemo umrlega, kot to določajo pravila. 34

43 u) Svojcem predamo otrokovo lastnino v navzočnosti še ene osebe. Svojci podpišejo, da so prevzeli lastnino. v) Otrok ostane na oddelku dve uri, nato pa organiziramo prevoz na patologijo z ustrezno izpolnjeno dokumentacijo. z) Slečemo si haljo, umijemo in razkužimo si roke (Ivanuša & Železnik, 2002) Vrednotenje a) Ocenimo, kako svojci sprejmejo izgubo ljubljene osebe. Nebesedno izražanje odkriva prizadetost in stopnjo žalosti. b) Svojcem omogočimo, da sprašujejo. Svojci želijo nekomu izraziti svojo žalost. Ob nenadni smrti je veliko vprašanj. c) Umrlega pregledamo, če so morebiti nastale kakšne poškodbe kože. d) Svojcem pomagamo pri urejanju obveznosti za pokojnim. e) Nepričakovana zapleta: - Svojci ne pokažejo nobene žalosti. (Mogoče ne želijo ali ne morejo žalovati pred drugimi.) - Na truplu so nastale poškodbe. (Nepazljivost pri oskrbi umrlega) (Ivanuša & Železnik, 2002) Dokumentiranje in poročanje a) Kadar prepisujemo podatke o smrti, moramo biti zelo natančni, da ne pride do napačne ure in minute smrti. V negovalno dokumentacijo zapišemo posebnosti pri oskrbi umrlega, obveščenost svojcev in predajo osebne lastnine. b) Dokumentiramo tudi možnost okužbe pri pokojniku. (Prepreči okužbo pri drugem osebju) (Ivanuša & Železnik, 2002). 35

44 6 OBČUTKI MEDICINSKE SESTRE OB SMRTI OTROKA Pediatrična paliativna zdravstvena nega je stresna in hkrati nagrajujoča in zahteva veliko spretnosti, samozavesti in drugih atributov za uspešno skrb za paciente in za samo izvajanje zdravstvene nege (Morgan, 2009). Skozi pregled literature, kliničnega dela, opazovanja izvajanja pediatrične paliativne zdravstvene nege in osebnih izkušenj medicinskih sester (iz področij neonatalne intenzivne zdravstvene nege, pediatrične zdravstvene nege in onkoloških inštitutov), avtor članka ugotavlja potrebo po izvajanju raziskav in študij, da bi ugotovili potrebe umirajočih pediatričnih pacientov in njihovih družin ter potrebe zdravstvenih delavcev, ki to nego izvajajo (Morgan, 2009). Ko umre otrok, se ta življenjski krog zdi nesmiseln. Nenadoma je izgubljen življenjski potencial in sanje so uničene. Starši, sorodniki in izvajalci zdravstvene nege so prepuščeni žalovanju za umrlim otrokom. Ta dilema je spodbudila že mnogo vodij zdravstvenih timov k študijam o tem, kako izvajati in promovirati boljše izide za vse, ki sodelujejo v pediatrični paliativni zdravstveni negi (Morgan, 2009). Izvajalci zdravstvene nege se soočajo z mnogimi izzivi in ovirami pri zdravstveni negi otrok in pri pomoči njihovim družinam (Morgan, 2009). Bernard, Hollingum in Hartfiel navajajo, da zdravstvena nega, ki vključuje skrb za tiste v terminalni fazi bolezni, zahteva sposobnosti, ki izvirajo iz sočutja, profesionalne predanosti in zmožnosti komuniciranja s pacienti in njihovimi družinami (Morgan, 2009). Profesionalci, ki se srečujejo z bolečino in trpljenjem otrok in njihovih družin, pogosto to bolečino občutijo tudi sami. Brez programov, ki učijo o izvajanju pediatrične paliativne zdravstvene nege, bi zdravstvenim delavcev primanjkovalo izobrazbe in vaje pri srečevanju s smrtjo otrok. Izvajalci pediatrične zdravstvene nege pogosto občutijo nemoč, jezo, žalost in tesnobo pri izvajanju zdravstvene nege umirajočih otrok. Ta čustva lahko zdravstvene delavce hitro pripeljejo do procesa»izgorevanja«, kar lahko poveča neuspešnost v bolnišnični oskrbi (Morgan, 2009). Možen razlog za pomanjkanje programov pediatrične zdravstvene nege bi lahko bil, da se večina ljudi ne zaveda oziroma se nočejo sprijazniti s tem, da tudi otroci umirajo. Otroci, 36

45 upanje prihodnosti naše družbe, naj ne bi umirali. Še posebej tragično je, da se konča življenje z še ne izživetimi in nedoumljenimi potenciali. Ravno zato družinski člani in zdravstveno osebje ne morejo sprejeti oziroma se nočejo sprijazniti z bližajočo se smrtjo otroka. Smrt in izogibanje temi o umiranju otrok lahko izvirajo tudi iz dvomov o uspešnosti zdravljenja v pediatrični zdravstveni negi (Morgan, 2009). Kljub temu, da je treba narediti še veliko za zagotovitev programov optimalne pediatrične zdravstvene nege za paciente in njihove družine, pa imajo tudi zdravstveni delavci veliko potreb, ki vplivajo na izvajanje zdravstvene nege, na osebno zadovoljstvo in na medosebne odnose na delovnem mestu (Morgan, 2009). V študiji, ki jo je leta 1977 izvedel Papadatou, je opisan emocionalni stres zdravstvenega osebja ob smrti otroka:»izvajalci zdravstvene nege so v današnjem času, bolj kot kdajkoli prej, direktno soočeni z umiranjem otrok, še posebej, od kar se je povečalo število umirajočih otrok v bolnišničnem okolju (po navadi po intenzivnem zdravljenju). Rezultat vsega tega je, da zdravstveno osebje smrt otroka doživlja kot trojni neuspeh: a) ker niso imeli sredstev, sposobnosti in možnosti rešiti otroško življenje, b) ker v svoji socialni vlogi odraslega niso bili sposobni zavarovati otroka pred vsem hudim, c) ker so»pustili na cedilu«starše, ki so jim zaupali najdragocenejšo stvar v njihovem življenju svojega otroka.«(morgan, 2009). Neizogibno je, da ti občutki neuspeha povečajo reakcije žalovanja in povzročijo, da se nemoč, krivda, jeza in žalost še okrepijo. Skrb za umirajoče otroke pogosto poveča zavedanje lastnih izgub in ranljivosti, kar posledično povzroča še več stresa (Morgan, 2009). 6.1 Osebna bolečina Zdravstveno osebje poroča o veliki žalosti, ko se soočajo s smrtjo otrok, še posebej, ko se soočajo s smrtjo otroka, ki je iste starosti kot njihov lastni otrok. Poročajo tudi o 37

46 razočaranju in občutku nemoči, ko vidijo žalovanje staršev, ki so pravkar izgubili svojega otroka (Morgan, 2009). 6.2 Pomanjkanje podpore in sodelovanja Skupaj z bolečino in stresom, medicinske sestre poročajo tudi o pomanjkanju podpore administrativnega osebja in ostalih zdravstvenih delavcev in članov tima. To pomanjkanje podpore je predstavljalo velik stres za medicinske sestre, s katerimi je avtor članka preživljal čas med opravljanjem svoje raziskave (Morgan, 2009). Nekatere bolnišnice zaposlujejo podporno osebje, kot so medicinske sestre specialistke, socialne delavce in duhovnike. Takšno sodelovanje pomaga tako medicinskem sestram, kot tudi družinam umirajočih / umrlih otrok. Otrokom, ki preživljajo težka zdravljenja, razložijo potek le tega na njim razumljiv način in jih med potekom zdravljenja zamotijo. Prav tako nudijo vso podporo in duhovno vodstvo tako bolnim otrokom, kot tudi njihovim družinam. Medicinska sestra bi lahko preživela velik del svoje izmene samo z ugotavljanjem potreb otrok in družin, zato je to podporno osebje več kot zaželeno in dobrodošlo (Morgan, 2009) Pomanjkanje profesionalnega sodelovanja in izobrazbe Zdravstveni delavci so vedno bolj izpostavljeni procesu umiranja in smrti in sicer brez predhodne izobrazbe, ki bi jih naučila soočanja z smrtjo, prepoznavanja potreb umirajočih in soočanja z svojimi lastnimi reakcijami ob smrti otroka (Morgan, 2009). Nekateri zdravstveni delavci so celo povedali, da so se počutili neizkušene ob komunikaciji s starši umirajočega otroka, še posebej ob temah o koncu življenja, premestitvi otroka v paliativne zdravstvene ustanove in o statusu»ne oživljanja«. Študija je pokazala, da osebje ni dovolj kompetentno pri prepoznavanju simptomov ter pri komunikaciji. Vse to povečuje stres pri zdravstvenih delavcih in lahko vpliva na kakovost izvajanja zdravstvene nege (Morgan, 2009). Neizkušene medicinske sestre se sicer lahko obrnejo na psihologa za pomoč pri soočanju z smrtjo otroka, vendar je študija pokazala, da kar 43 % sodelujočih psihologov prav tako nima izkušenj pri soočanju s simptomi ob koncu življenja (Morgan, 2009). 38

47 Medicinske sestre pravijo, da imajo premalo znanja, izkušenj in spretnosti, da bi lahko potolažile žalujoče starše. Počutile so se neprijetno, ko so starši jokali in večina jih ni vedela, kako v dani situaciji odreagirati. Veliko medicinskih sester je bilo celo strah, da bi rekle kaj, kar bi se staršem zdelo neprimerno ali celo žaljivo. Iz vsega tega je razvidno, da se mora to pomanjkanje spretnosti in znanja pravočasno prepoznati, da bi lahko bili otroci in starši deležni primerne zdravstvene oskrbe (Morgan, 2009). Splošno znano je, da ima smrt bližnjega velik vpliv na človeka, ki se sooča z izgubo. Skozi leta je bilo izvedenih že mnogo raziskav, ki so proučevale vpliv izgube bližnjega na posameznika. Vse to se je odvijalo od Freuda, ki je raziskoval melanholijo, pa vse do novodobnih teoretikov, ki so ugotovili pomembnost dejstva, da je smrt potrebno upravičiti. To se naredi tako, da žalujoči prenese spomine na umrlega v nadaljevanje svojega življenja (Kirshbaum & Wilson, 2011). Zdravstveni delavci se lahko počutijo prikrajšane, ker menijo, da na delovnem mestu ne smejo pokazati svojega čustvenega odziva na smrt pacienta. Pogosto so poklicani na pomoč drugim, nihče pa se ne zaveda, da izgubo občutijo tudi oni sami (Kirshbaum & Wilson, 2011). 6.3 Sindrom izgorelosti»burnout«glede na moralen in etičen stres ter pomanjkanje podpore, ne preseneča dejstvo, da se je povečalo število odpovedi med medicinskimi sestrami, ki skrbijo za umirajoče otroke. V eni izmed večjih otroških bolnišnic je bila povprečna dolžina zaposlitve 2 do 3 leta na oddelku za neonatalno intenzivno nego, 3 do 7 let na pediatrični intenzivni negi in 2 do 5 let na pediatričnih onkoloških oddelkih. Podatek je, da je bilo v eni izmed otroških ustanov v enem letu na novo zaposlenih 12 diplomiranih medicinskih sester, od tega so bile leto kasneje zaposlene samo še 4. Kot razlog za odhod so navedle etične dileme in izgoretje. Ena od sester je poudarila tudi dejstvo, da tisti, ki delijo delo, ne jemljejo v zakup narave bolezni otrok pri delitvi nalog medicinskim sestram. Prenaporno je namreč skrbeti za umirajočega otroka in še nekaj ostalih otrok istočasno (Morgan, 2009). 6.4 Čustveni vpliv smrti pacienta na zdravstvene delavce Rickersonetal et all so opravili raziskavo, ki je vključevala 203 zdravstvene delavce v zdravstvenih institucijah v ZDA. Rezultati so pokazali, da tisto osebje, ki dela na nekem 39

48 področju že dalj časa ali dalj časa sodeluje z umirajočim pacientom, občuti največ simptomov žalovanja. Simptomi, ki so jih v raziskavi proučevali, so bili psihične in čustvene narave, odnosi z družino in sodelavci ter vpliv na delo. Najpogostejši simptomi, ki so jih zdravstveni delavci navajali so bili žalost, jok, misli o smrti in negativnih posledicah, ki jih je le ta imela tako v domačem, kot tudi v službenem okolju (Kirshbaum & Wilson, 2011). Meaders and Lamson sta proučevala sočutje med medicinskimi sestrami v enotah za pediatrično intenzivno terapijo. Rezultati 185 ih izpolnjenih vprašalnikov so pokazali, da kadar otrok živi dalj časa z neko kronično boleznijo, se poveča sočutje do otroka med zdravstvenimi delavci, kar pa lahko vodi do zanikanja sočutja (obrambni mehanizem). To pa je tudi točka, kjer zdravstveni delavci izgubijo zmožnost, da bi otroku in staršem nudili isti nivo sočutja, kot so jim ga lahko včasih (Kirshbaum & Wilson, 2011). Elizabeth Kubler Ross je izprašala več kot 5000 zdravstvenih delavcev, da bi ugotovila njihove izkušnje s smrtjo in na kakšen način delajo z umirajočimi. Študijo je izvajala med psihologi, psihiatri, medicinskimi sestrami, socialnimi delavci in duhovniki. Raziskava je pokazala, da ima kar 98 %vseh izprašanih težave z umirajočimi pacienti. Medicinske sestre imajo največ težav pri soočanju z umirajočimi otroci in s tistimi, ki so iste starosti in spola kot one same (Kirshbaum & Wilson, 2011). Katz in Johnson trdita, da veliko medicinskih sester, ki se odločijo za delo z umirajočimi pacienti, to storijo zaradi lastnih izkušenj s smrtjo, travme in izgube v njihovem življenju. Z izkušnjami s smrtjo bližnjega lahko povežejo svoje lastno življenje in profesionalne interakcije (Kirshbaum & Wilson, 2011). Papadatou et all so primerjali izkušnje 63 ih medicinskih sester, ki delajo z umirajočimi otroki v Grčiji in Hong Kongu. 97 % medicinskih sester iz Grčije in 54 % medicinskih sester iz Hong Konga so imele izkušnje z smrtjo bližnjega. Večina jih je povedala, da je ta smrt zelo zaznamovala njihova življenja. Raziskovalci so ugotovili, da tiste medicinske sestre, ki so se težko soočile s smrtjo bližnjega, so bile tudi bolj ranljive pri soočanju s smrtjo pacienta, še posebej, kadar je imel pacient podobne značilnosti (starost, narava bolezni) kot oseba, ki so jo v svojem življenju izgubile (Kirshbaum& Wilson, 2011). 40

49 6.4.1 Osebna prepričanja, vera in kultura staršev, povezana s smrtjo otroka Vedenje posameznika glede smrti je izredno zapleteno in je povezano s človekovo kulturo; ta vključuje psihološka, socialna in verska prepričanja (Baznik, 2005). Duhovna dimenzija zdravstvene nege je lahko zelo pomembna za verne starše, ker vključuje zavest o vplivu Boga na njihovo življenje. Nudi jim oporo z značilnimi razmišljanji, simboli, besedami in obredi (npr. krst otroka) (Baznik, 2005). Zdravstveno osebje naj upošteva tudi druge kulture in vero in naj bo žalujočim v pomoč, ne glede na njihovo verovanje in želje v zvezi z umrlim. Prav tako pa se morajo zavedati, da imajo tudi starši, ki ne verujejo v nobenega izmed bogov, vero v nekaj. Tudi njihove odločitve in njihov kulturni nazor je vreden spoštovanja. Firt poudarja pomen umivanja in oblačenja umrlega otroka (Baznik, 2005). Parkers poudarja, da je skrb za neozdravljivo bolne bolnike izredno stresna. Stres izhaja iz težav, ki jih s sabo prinaša smrt, pa tudi iz množice obkrožujočih problemov, kot so pogovor o smrtni naravi bolezni, zahteve po informacijah in drugo (Baznik, 2005). Po otrokovi smrti nastopijo pri zdravstvenih delavcih splošni občutki krivde. Zdravstveno osebje lahko podvomi v zdravstveno nego, občuti lahko osebno krivdo ali pa kritizira lastni prispevek in sposobnosti, lahko se jezi na sistem, v katerem se je znašlo (Baznik, 2005). Profesionalno osebje lahko pomaga žalujočim staršem ustvariti spomine na njihovega mrtvega otroka, s tem da ga vidijo, se ga dotaknejo, ga poimenujejo in pokopljejo ter ohranijo svoj status starševstva pri življenju, ki jim ga nihče drug ne priznava (Baznik, 2005). 41

50 7 UMIRANJE IN SMRT V RAZLIČNIH KULTURAH Vsaka kultura ima svoj način sprejemanja izgub. Načini so lahko bolj ali manj standardizirani, vendar skoraj vedno vključujejo duhovno prepričanje, rituale, pričakovanja in vedenjske vzorce. Ni nekakšnih univerzalnih pravil za dojemanje smrti (Parkers, Laungani, & Young, 1997). 7.1 Hinduizem V hinduizmu se običaji razlikujejo med različnimi kastami, regijami in različnimi premoženjskimi statusi. Bližnji sorodniki močno bolnih molijo, se postijo in kličejo na pomoč astrologe in druge, z namenom pridobiti si naklonjenost bogov in izboljšati bolnikovo stanje. Redki sprejmejo dejstvo, da se bliža smrt. Družina in prijatelji ostanejo ob umirajočem do konca. Ko postane jasno, da bo bolnik umrl, ga dvignejo iz postelje in položijo na tla. Svojci se zberejo okoli njega in mu ob spremljavi hvalnic in svetih pesmi na ustnice položijo list bazilike, ki so ga pred tem zmočili v vodi iz svete reke Ganges. Nastop smrti oznanijo z glasnimi kriki bolečine (Parkers, Laungani, & Young, 1997). 7.2 Tibetanski budizem Budizem poudarja začasnost, cikel rojstva, smrti in ponovnega rojstva ter trpljenje, ki je povezano z začasnostjo. Verjamejo v reinkarnacijo, zato se umirajoči pripravijo na smrt z molitvijo za boljšo reinkarnacijo, menihi pa jim pomagajo sprostiti vezi, ki jih vežejo na trenutno življenje (Parkers, Laungani, & Young, 1997). 7.3 Judovstvo Pri Judih se pojavljajo razlike pri obsmrtnih obredih glede na območje, kjer živijo. Dve glavni zapovedi obredov sta spoštovanje umrlih in tolažba žalujočih. Vsako življenje, tudi ugašajoče, je potrebno spoštovati in ceniti. Pri umirajočem se ne poslužujemo ukrepov za podaljševanje življenja, kot tudi ne pospešujemo smrti. Posameznik naj bi umirajočega obiskal in mu pomagal najti duševni mir. Tisti, ki so ob umirajočem, naj ne žalujejo ali povzročajo hrupa. Ko se smrt neizogibno približuje, pokličejo rabina, da se umirajoči lahko spove in izpove vero. Ob nastopu smrti ne sme nihče zapustiti prostora. Truplo se mora tretirati s spoštljivostjo. Svojci pokojniku zaprejo oči, mu izravnajo telo in ga pokrijejo z rjuho, tako, da so noge obrnjene proti vratom. Nekateri ortodoksni judje 42

51 položijo truplo na tla za 20 minut in polijejo vodo pred vrati, drugi pa na veke nasujejo pepela in položijo svečo poleg vzglavja. Zrcala v hiši se zakrijejo. Od smrti do pogreba truplo stražijo. Žalujočih se v tem času ne tolaži (Parkers, Laungani, & Young, 1997). 7.4 Krščanstvo Poslednji obredi umirajočemu nudijo umirajočim tolažbo. Pogreb in žalovanje pa zagotovita žalujočim socialni suport in vrsto verovanj, ki dajo smrti pomen (Parkers, Laungani, & Young, 1997). K umirajočemu je poklican duhovnik. V tem obdobju je potrebno bolniku zagotoviti zasebnost (Parkers, Laungani, & Young, 1997). 7.5 Islam Umirajočim je pomembno, da se ob bližanju smrti usedejo v smeri Meke. Ob bližanju smrti je potrebno obvestiti družino, da lahko bolniku priskrbijo imama. Verniki se pripravijo na posmrtno življenje z izpovedjo vere. Neposredno po smrti položijo telo na ploščo z nogami skupaj in rokami ob telesu, z zaprtimi očmi ter z zavezano spodnjo čeljustjo. Če ni prisotnega nobenega muslimana, morajo to opraviti zdravstveni delavci (Parkers, Laungani, & Young, 1997). Tik pred pogrebom kratki obred omogoči družini in prijateljem, da se od pokojnika poslovijo in zanj molijo (Parkers, Laungani, & Young, 1997). 43

52 8 RAZISKOVALNA METODOLOGIJA 8.1 Raziskovalna vprašanja V diplomskem delu smo si postavili naslednja raziskovalna vprašanja: Raziskovalno vprašanje 1: Ali medicinske sestre menijo, da pojem smrti v naši družbi velja za tabu? Raziskovalno vprašanje 2: Ali so medicinske sestre v času svojega formalnega izobraževanja deležne dovolj učnih vsebin na temo smrti in soočanja z smrtjo? Raziskovalno vprašanje 3: Kakšne so naloge medicinskih sester pri procesu umiranja in po smrti? Raziskovalno vprašanje 4: Kakšni so občutki medicinskih sester ob srečanju s smrtjo otroka? 8.2 Raziskovalne metode Raziskovalna metodologija je zajemala analizo domače in tuje literature, katera nam je omogočila opredelitev teoretičnih izhodišč. 8.3 Postopki zbiranja podatkov Raziskava je temeljila na kvantitativni metodologiji. Podatke smo pridobili s pomočjo delno strukturiranega anketnega vprašalnika, ki je vseboval 20 vprašanj odprtega in zaprtega tipa. Pridobljene podatke smo analizirali s programom Microsoft Office Excel, rezultate pa smo prikazali grafično. 8.4 Raziskovalni vzorec Raziskavo smo želeli izvesti med medicinskimi sestrami, zaposlenimi v UKC Ljubljana, vendar smo dobili vrnjenih le 30 anket. 8.5 Raziskovalno okolje Raziskavo smo izvedli v UKC Ljubljana. 44

53 8.6 Etični vidiki Pri raziskavi in diplomskem delu smo upoštevali vsa etična načela, anketa je bila anonimna, rezultati raziskave bodo uporabljeni izključno za namene diplomskega dela. 45

54 9 REZULTATI Graf 1: Starost anketirancev 10% 0% 20% 53% 17% let let let let več kot 60 let Največ anketirancev (53 %) je starih let, 20 % je starih med 41 in 50 let, 17 % med 31 in 40 let, najmanj (le 10 %) pa med 51 in 60 let. Nihče izmed anketirancev pa ne presega 60 let. Graf 2: Izobrazba anketirancev 37% 63% diplomirana medicinska sestra /diplomirani zdravstvenik zdravstveni tehnik Večina anketirancev (63 %) ima naziv diplomirana medicinska sestra oziroma diplomirani zdravstvenik, 37 % pa jih ima naziv zdravstveni tehnik. 46

55 Graf 3: Delovna doba anketirancev manj kot 1 leto 1-5 let 6-10 let let let več kot 30 let 9 anketirancev je zaposlenih med 11 in 20 let, 6 jih je zaposlenih med 21 in 30 let, po 5 jih ima delovne dobe 1 do 5 let oziroma med 6 in 10 let, 3 imajo delovne dobe že več kot 30 let, 2 anketiranca/anketiranki pa manj kot 1 leto. Graf 4: Prva zaposlitev 0% 53% 47% da ne delno Za več kot polovico anketiranih pediatrično področje ni njihova prva zaposlitev, za 47 % pa je to njihova prva služba. 47

56 Graf 5: Prvo srečanje s smrtjo otroka 3% 14% 23% 60% na praksi med obdobjem šolanja ob nastopu službe na pediatričnem področju se še nisem srečal/a drugo: Večina anketiranih (60 %) se je s smrtjo otroka prvič srečala ob nastopu službe, 23 % se jih je s smrtjo na pediatričnem področju srečalo že med obdobjem šolanja, 14 % se še ni srečalo s smrtjo otroka, eden izmed anketiranih pa je odgovoril, da se je s smrtjo otroka prvič srečal v domu starejših občanov Graf 6: Sprejemanje smrti odraslega in otroka 23% 0% 77% da ne ne vem Večina anketiranih (77 %) jih meni, da bi drugače sprejeli smrt odraslega pacienta kot otroka, ostali pa so mnenja, da bi bili njihovi občutki enaki. 48

57 Graf 7:Spominjanje prve izkušnje s smrtjo otroka 17% 20% 63% da ne včasih Kar 63 % anketiranih se še dobro spominja svoje prve izkušnje s smrtjo otroka, 20 % jih je na to izkušnjo že pozabilo, 17 % pa se jih še vedno spominja, vendar le občasno. Graf 8: Občutki ob prvem srečanju s smrtjo otroka strah 5% 6% 2% 12% panika 17% 32% 12% 14% takoj sem sprejela kot del življenjskega kroga tega trenutka še dolgo nisem pozabila ni se mi zdelo pravično, da je otrok moral umreti imela sem občutek, da bi za otroka lahko storila več drugo: nimam izkušenj Največ anketiranih (32 %) je odgovorilo, da tega trenutka še dolgo niso pozabili, 17 - im % se ni zdelo pravično, da je otrok moral umreti, 14 % jih je to sprejelo kot del življenjskega kroga, 12 % jih je občutilo strah, prav toliko paniko, 6 % jih s tem nima izkušenj, 5 % jih je imelo občutek, da za otroka niso storili dovolj, ena izmed anketiranih pa je dopisala še občutek minljivosti. 49

58 Graf 9: Soočanje s smrtjo otroka 17% 33% 50% da ne ne vem Polovici anketiranih se soočenje s smrtjo otroka tudi sčasoma ni zdelo lažje med tem ko se je 33 % sčasoma lažje soočalo s smrtjo na pediatričnem področju. Kar 17 % pa se jih ni znalo opredeliti. Graf 10: Soočanje s smrtjo v času šolanja da ne ne vem 27 anketiranih je mnenja, da jih v času šolanja niso dovolj pripravili na te stresne situacije, 3-je pa menijo, da so med šolanjem pridobili dovolj vsebin o tej temi. 50

59 Graf 11: Pridobljene vsebine v času šolanja 1 2 zdravstvena nega odraslega zdravstvena nega na pediatričnem področju 2 anketiranca sta navedla, da sta bila na občutke ob smrti poučena pri zdravstveni negi na pediatričnem področju, eden pa pri zdravstveni negi odraslega. Graf 12: Izobraževanje v času šolanja anketirancev je mnenja, da bi moralo izobraževanje v času šolanja potekati s pomočjo predavanj in delavnic na temo»smrt«, 11 jih je mnenja, da te na to nihče ne more pripraviti, 7 jih meni, da bi moralo izobraževanje potekati v okviru zdravstvene nege, 3 je menijo, da bi se šola morala povezati z ustanovo Hospic, 2 anketiranca sta odgovorila, da bi morali vključiti psihologe in zdravstvene delavce, prav toliko pa jih je mnenja, da bi morali učiti veščin, kako kot zdravstveni delavec reagirati ob umiranju. 51

60 Graf 13: Soočanje s smrtjo v času službovanja 30% 70% da ne 70 % anketirancev v času službovanja ni bilo deležnih izobraževanj na področju smrti, 30 % pa je to izobraževanje opravilo. Graf 14: Izobraževanje v času službovanja 1 8 da ne Osmim anketirancem je to izobraževanje pomagalo pri soočanju s smrtjo, enemu pa ni. 52

61 Graf 15: Podpora v težkih situacijah 3% 0% 13% 50% 27% 7% pri sodelavcih pri strokovnih delavcih v domačem okolju ne potrebujem podpore v društvu Hospic drugo: Največ anketirancev (kar polovica) dobi podporo pri sodelavcih, veliko (27 %) jih išče podporo v domačem okolju, 13 % jih je odgovorilo, da podpore ne potrebuje, saj se s tem najraje soočajo sami. 7 % jih išče pomoč pri strokovnih delavcih, 3 % pa v društvu Hospic. Graf 16: Soočanje z umirajočim otrokim in njegovimi starši anketirancev je podalo odgovor, da pri soočanju z umirajočim otrokom in njegovimi starši poskušajo biti v oporo staršem in otroku, 8 se jih najraje odstrani iz njihove bližine, 4 je pa raje to delo prepustijo sodelavcem 53

62 Graf 17: Pomoč pri soočanju s smrtjo otrok delavnice timski pogovori ob takšni situaciji supervizija na oddelku nič 15 anketirancev je na to vprašanje odgovorilo, da bi v takšni situaciji zdravstvenim delavcem najbolj pomagali timski pogovori, 12 bi jih priporočalo supervizijo na oddelku, 9 jih meni, da bi morali organizirati delavnice, 7 pa jih je mnenja, da jim pri soočanju s smrtjo otrok ne bi pomagalo nič. Graf 18: Smrt v naši družbi 23% 23% 54% da ne ne vem Večina anketirancev (54 %) je mnenja, da smrt v naši družbi velja za tabu, 23 % jih meni, da temu ni tako, prav toliko anketirancev pa se je opredelilo z odgovorom»ne vem«. 54

63 Graf 19: Naloge pri umiranju otrok anketirancev je odgovorilo, da je njihova naloga pri procesu umiranja otrok oskrba in nega otroka. 11 podanih odgovorov je bilo podpora staršem, prav toliko ravnanje po protokolu. 6 im se zdi zelo pomembno lajšanje otrokovih bolečin, 5 im urejanje dokumentacije. 4 je so mnenja, da je pomembno izkazovanje sočutja, prav toliko jih meni, da je pomembno sodelovanje pri terapevtskem procesu. 3 je so izpostavili sodelovanje s timom, le 2 pa sta izpostavila pogovor z otrokom. Graf 20: Naloge po otrokovi smrti Največ odgovorov (17) je bilo, da se po smrti otroka ravnamo po protokolu. 11 jih je odgovorilo, da moramo pripraviti dokumentaciji, prav toliko jih je izpostavilo pomoč staršem. 10 jih je izpostavilo ureditev otroka, 4 je so menja, da predstavljamo vmesno vez med zdravnikom in družino, 3 je pa menijo, da je naša naloga obveščanje»žal«. 55

AKCIJSKI NAČRT VILJEM JULIJAN za izboljšanje stanja na področju redkih bolezni v Sloveniji Ob priložnosti svetovnega dneva redkih bolezni 28. februarj

AKCIJSKI NAČRT VILJEM JULIJAN za izboljšanje stanja na področju redkih bolezni v Sloveniji Ob priložnosti svetovnega dneva redkih bolezni 28. februarj AKCIJSKI NAČRT VILJEM JULIJAN za izboljšanje stanja na področju redkih bolezni v Sloveniji Ob priložnosti svetovnega dneva redkih bolezni 28. februarja 2019 v Skladu Viljem Julijan podajamo pobudo za izboljšanje

Prikaži več

ZDRAVSTVENOVZGOJNI NASTOP

ZDRAVSTVENOVZGOJNI NASTOP Strokovno srečanje Programa Svit SVITOV DAN 2016 Ocenjevanje bolečine pri kolonoskopiji 13. december 2016 Austria Trend Hotel Ljubljana Avtorji: Viki Kotar dipl.zn., Maja Košele dipl. ms., Zoran Georgiev

Prikaži več

Slovenian Group Reading Cards

Slovenian Group Reading Cards Kaj je program Narcotics Anonymous? NA (Narcotics Anonymous) smo nepridobitna skupnost moških in žensk, katerih glavni problem so droge. Smo odvisniki, ki okrevamo. Redno se srečujemo, da drug drugemu

Prikaži več

Raziskava o zadovoljstvu otrok z življenjem in odraščanjem v Sloveniji Ob svetovnem dnevu otrok sta UNICEF Slovenija in Mediana predstavila raziskavo

Raziskava o zadovoljstvu otrok z življenjem in odraščanjem v Sloveniji Ob svetovnem dnevu otrok sta UNICEF Slovenija in Mediana predstavila raziskavo Raziskava o zadovoljstvu otrok z življenjem in odraščanjem v Sloveniji Ob svetovnem dnevu otrok sta UNICEF Slovenija in Mediana predstavila raziskavo o zadovoljstvu otrok z življenjem in odraščanjem v

Prikaži več

Diapozitiv 1

Diapozitiv 1 IGRE NA SREČO IN NEVARNOSTI ZASVOJENOSTI Pripravile: FKPV - Komerciala I IGRALNIŠTVO Seminarska naloga Marec 2012 HAZARDERSTVO: RAZVADA, BOLEZEN, POSEL? Iskanje tveganja in tveganje prekletstva Magična

Prikaži več

Opozorilo: Neuradno prečiščeno besedilo predpisa predstavlja zgolj informativni delovni pripomoček, glede katerega organ ne jamči odškodninsko ali kak

Opozorilo: Neuradno prečiščeno besedilo predpisa predstavlja zgolj informativni delovni pripomoček, glede katerega organ ne jamči odškodninsko ali kak Opozorilo: Neuradno prečiščeno besedilo predpisa predstavlja zgolj informativni delovni pripomoček, glede katerega organ ne jamči odškodninsko ali kako drugače. Neuradno prečiščeno besedilo Programa pripravništva

Prikaži več

- podpora ženskam v času materinstva

- podpora ženskam v času materinstva TEORETIČNI MODEL ZN HILDEGARD E. PEPLAV Hildegard E. Peplau, rojena 1.9.1909 v Pensilvaniji. Najpomembnejše delo»international RELATIONS IN NURSING«leta1952: Življenjsko delo posvečeno oblikovanju medosebnega

Prikaži več

Zlozenka A6 Promocija zdravja na delovnem mestu.indd

Zlozenka A6 Promocija zdravja na delovnem mestu.indd PROMOCIJA ZDRAVJA NA DELOVNEM MESTU V Zdravstvenem domu Ljubljana izvajamo program Promocija zdravja na delovnem mestu, ki je namenjen ozaveščanju delavcev in delodajalcev o zdravem življenjskem slogu

Prikaži več

PEDAGOŠKO VODENJE, kot ena od nalog

PEDAGOŠKO  VODENJE, kot ena od nalog Osebni pogled, refleksija in ključne ugotovitve ob koncu leta 2014/2015 Maja Koretič, pomočnica ravnatelja in pedagoška vodja MOJA VLOGA V ENOTI VRTCA Dela in naloge pomočnice ravnatelja za vrtec glede

Prikaži več

POTEK POUKA TUJIH JEZIKOV - dolžnost učencev je, da redno in točno obiskujejo pouk, - pri pouku sodelujejo, pišejo zapiske - k pouku redno prinašajo u

POTEK POUKA TUJIH JEZIKOV - dolžnost učencev je, da redno in točno obiskujejo pouk, - pri pouku sodelujejo, pišejo zapiske - k pouku redno prinašajo u POTEK POUKA TUJIH JEZIKOV - dolžnost učencev je, da redno in točno obiskujejo pouk, - pri pouku sodelujejo, pišejo zapiske - k pouku redno prinašajo učbenik in delovni zvezek, ki sta obvezna učna pripomočka

Prikaži več

Poročanje o domnevnih neželenih učinkih zdravil za uporabo v humani medicini v letu Številka: /2014 Datum: Poročanje o domnevn

Poročanje o domnevnih neželenih učinkih zdravil za uporabo v humani medicini v letu Številka: /2014 Datum: Poročanje o domnevn 1 Številka: 1382-18/2014 Datum: 31.7.2014 Poročanje o domnevnih neželenih učinkih zdravil za uporabo v humani medicini v letu 2013 V poročilu želimo na kratko predstaviti poročanje o domnevnih neželenih

Prikaži več

Na podlagi 19. člena Statuta (čistopis z dne 21. decembra 2011) je Upravni odbor Evropske pravne fakulteta dne 30. maja 2014 sprejel naslednji ETIČNI

Na podlagi 19. člena Statuta (čistopis z dne 21. decembra 2011) je Upravni odbor Evropske pravne fakulteta dne 30. maja 2014 sprejel naslednji ETIČNI Na podlagi 19. člena Statuta (čistopis z dne 21. decembra 2011) je Upravni odbor Evropske pravne fakulteta dne 30. maja 2014 sprejel naslednji ETIČNI KODEKS EVROPSKE PRAVNE FAKULTETE PREAMBULA Ta kodeks

Prikaži več

zdr04.doc

zdr04.doc Raziskava o navadah ljudi pri uporabi zdravil Q0) anketar oznaci ali odgovarja... 1 skrbnik 2 ostali Q1) ZA ZACETEK BI VAM ZASTAVIL(A) NEKAJ VPRAŠANJ O VAŠEM ZDRAVJU IN ZDRAVSTVENIH NAVADAH. KAJ BI REKLI,

Prikaži več

Microsoft Word - KAZALNIK ZADOVOLJSTVA S PREHRANO 2017

Microsoft Word - KAZALNIK ZADOVOLJSTVA S PREHRANO 2017 Neobvezni kazalnik kakovosti KAZALNIK ZADOVOLJSTVO S PREHRANO V PSIHIATRIČNI BOLNIŠNICI IDRIJA ZA LETO 2017 Kazalnik pripravila Andreja Gruden, dipl. m. s., Hvala Nataša, dipl. m. s. 1. POIMENOVANJE KAZALNIKA

Prikaži več

Microsoft Word - 10-Selekcijski intervju _4.del_.docx

Microsoft Word - 10-Selekcijski intervju _4.del_.docx številka 10,27.avg. 2004, ISSN 1581-6451, urednik:radovan Kragelj Pozdravljeni! V prejšnji številki mesečnika smo si ogledali, katera področja moramo vsebinsko obdelati v sklopu delovne zgodovine. V današnji

Prikaži več

Microsoft Word - Novo leto 2018 statistika.docx

Microsoft Word - Novo leto 2018 statistika.docx Statistika leta 217 in napovednik leta 218 Za nami je leto 217, ki je bilo v veliko stvareh prelomno in je zaznamovalo našo župnijo. Večino dogodkov ste lahko ovrednotili in se jih spomnili z zapisom v

Prikaži več

PREPREČUJMO ŠIRJENJE NALEZLJIVIH BOLEZNI V VRTCU Navodila za zdravje (2018/19)

PREPREČUJMO ŠIRJENJE NALEZLJIVIH BOLEZNI V VRTCU Navodila za zdravje (2018/19) PREPREČUJMO ŠIRJENJE NALEZLJIVIH BOLEZNI V VRTCU Navodila za zdravje (2018/19) Želja nas vseh, tako staršev kot tistih, ki delamo z otroki v vrtcu je, da bi bili otroci zdravi in bi se v vrtcu dobro počutili.

Prikaži več

PowerPoint Presentation

PowerPoint Presentation V pomurski regiji bliže k izboljšanju razumevanja motenj razpoloženja Novinarska konferenca, 14. maj 2019 Partnerja programa: Sofinancer programa: Novinarsko konferenco so organizirali: Znanstvenoraziskovalni

Prikaži več

Na podlagi petega odstavka 92. člena, drugega odstavka 94. člena in 96. člena Zakona o duševnem zdravju (Uradni list RS, št. 77/08) izdaja minister za

Na podlagi petega odstavka 92. člena, drugega odstavka 94. člena in 96. člena Zakona o duševnem zdravju (Uradni list RS, št. 77/08) izdaja minister za Na podlagi petega odstavka 92. člena, drugega odstavka 94. člena in 96. člena Zakona o duševnem zdravju (Uradni list RS, št. 77/08) izdaja minister za delo, družino in socialne zadeve v soglasju z ministrom

Prikaži več

8c ChID ChID Navodilo za uporabo Flonidan S 10 mg tablete loratadin pri alergijskih boleznih Pred začetkom jemanja zdravila natančno p

8c ChID ChID Navodilo za uporabo Flonidan S 10 mg tablete loratadin pri alergijskih boleznih Pred začetkom jemanja zdravila natančno p Navodilo za uporabo Flonidan S 10 mg tablete loratadin pri alergijskih boleznih Pred začetkom jemanja zdravila natančno preberite navodilo, ker vsebuje za vas pomembne podatke! Pri jemanju tega zdravila

Prikaži več

Petra Bavčar, univ

Petra Bavčar, univ Psihosocialna rehabilitacija bolnikov po laringektomiji in izkušnje s skupine za bolnike po laringektomiji in njihove njihove svojce mag. Petra Bavčar, univ. dipl. psih., spec.klin.psih. UKC - Klinika

Prikaži več

(Microsoft Word - KLINI\310NA POT ZA ODSTRANITEV OSTEOSINTETSKEGA MATERIALA.doc)

(Microsoft Word - KLINI\310NA POT ZA ODSTRANITEV OSTEOSINTETSKEGA MATERIALA.doc) Javni zdravstveni zavod SPLOŠNA BOLNIŠNICA BREŽICE Černelčeva cesta 15 8250 BREŽICE KLINIČNA POT ZA ODSTRANITEV OSTEOSINTETSKEGA MATERIALA ( OSM ) Prostor za nalepko SPREJEMNI ZDRAVNIK DATUM OPERACIJE

Prikaži več

Univerza v Mariboru

Univerza v Mariboru Univerza v Mariboru Pedagoška fakulteta VLOGA UČITELJA Avtor: M. Š. Datum: 23.11.2010 Smer: razredni pouk POVZETEK Učitelj je strokovnjak na svojem področju, didaktično usposobljen, ima psihološka znanja

Prikaži več

Šolski center Rudolfa Maistra, Srednja ekonomska šola, program predšolska vzgoja Medpredmetna povezava Informatika-Igre za otroke-Knjižnica

Šolski center Rudolfa Maistra, Srednja ekonomska šola, program predšolska vzgoja  Medpredmetna povezava Informatika-Igre za otroke-Knjižnica Šolski center Rudolfa Maistra, Srednja ekonomska šola, program Predšolska vzgoja Medpredmetna povezava Informatika-Igre za otroke-knjižnica Vsebinski sklop: Uradno komuniciranje preko elektronske pošte

Prikaži več

Microsoft Word - P05C-A doc

Microsoft Word - P05C-A doc [ ifra kandidata: Dr`avni izpitni center *P063A22212* ZIMSKI ROK NEM[^INA Izpitna pola 2 2 A: Vodeni pisni sestavek 2 B: Dalj{i pisni sestavek Sobota, 17. februar 2007 / 60 minut (20 + 40) Dovoljeno dodatno

Prikaži več

Microsoft Word - P083-A doc

Microsoft Word - P083-A doc Š i f r a k a n d i d a t a : Državni izpitni center *P083A22212* ZIMSKI IZPITNI ROK NEMŠČINA Izpitna pola 2 Pisno sporočanje A) Vodeni pisni sestavek B) Daljši pisni sestavek Sreda, 11. februar 2009 /

Prikaži več

a Navodilo za uporabo LEKADOL 1000 mg tablete paracetamolum Pred začetkom jemanja zdravila natančno preberite navodilo, ker vsebuje za vas pom

a Navodilo za uporabo LEKADOL 1000 mg tablete paracetamolum Pred začetkom jemanja zdravila natančno preberite navodilo, ker vsebuje za vas pom Navodilo za uporabo LEKADOL 1000 mg tablete paracetamolum Pred začetkom jemanja zdravila natančno preberite navodilo, ker vsebuje za vas pomembne podatke! Navodilo shranite. Morda ga boste želeli ponovno

Prikaži več

Arial 26 pt, bold

Arial 26 pt, bold 3 G MATEMATIKA Milan Černel Osnovna šola Brežice POUČEVANJE MATEMATIKE temeljni in zahtevnejši šolski predmet, pomembna pri razvoju celovite osebnosti učenca, prilagajanje oblik in metod poučevanja učencem

Prikaži več

Nebo je zgoraj, zemlja je spodaj, kar biva zgoraj, biva tudi spodaj, kakor je znotraj, je tudi zunaj. To je skrivnost nad skrivnostmi, Vrh nad vrhi. T

Nebo je zgoraj, zemlja je spodaj, kar biva zgoraj, biva tudi spodaj, kakor je znotraj, je tudi zunaj. To je skrivnost nad skrivnostmi, Vrh nad vrhi. T Nebo je zgoraj, zemlja je spodaj, kar biva zgoraj, biva tudi spodaj, kakor je znotraj, je tudi zunaj. To je skrivnost nad skrivnostmi, Vrh nad vrhi. Tako pravi Trismigistus, Mag nad magi. (Hermes Trismigistus

Prikaži več

Microsoft PowerPoint - M. Horvat [Samo za branje]

Microsoft PowerPoint - M. Horvat [Samo za branje] VLOGA PATRONAŽNE SLUŽBE V KONTINUIRANI ZDRAVSTVENI NEGI PACIENTA USTREZNA IN PRAVOČASNA INFORMACIJA PODLAGA ZA VARNO IN KAKOVOSTNO OBRAVNAVO Murska Sobota, 15. Marec 2007 Martina Horvat, dipl. med. sestra

Prikaži več

Microsoft Word - Navodila za prijavo raziskav na OIL doc

Microsoft Word - Navodila za prijavo raziskav na OIL doc Navodila za prijavo raziskav na Onkološkem inštitutu Ljubljana (OI) Definicije raziskav Na OI izvajamo več oblik raziskovalnega dela v vseh organizacijskih enotah. Raziskovalno delo delimo na tri kategorije:

Prikaži več

Microsoft Word - P091-A doc

Microsoft Word - P091-A doc Š i f r a k a n d i d a t a : Državni izpitni center *P091A22212* SPOMLADANSKI IZPITNI ROK NEMŠČINA Izpitna pola 2 Pisno sporočanje A) Vodeni pisni sestavek B) Daljši pisni sestavek Petek, 5. junij 2009

Prikaži več

Da bo komunikacija z gluho osebo hitreje stekla

Da bo komunikacija z gluho osebo hitreje stekla Da bo komunikacija z gluho osebo hitreje stekla Komu je knjižica namenjena? Pričujoča knjižica je namenjena javnim uslužbencem, zdravstvenemu osebju, ki pri svojem delu stopa v stik z gluho osebo, in tudi

Prikaži več

Microsoft Word - A AM MSWORD

Microsoft Word - A AM MSWORD 3.9.2015 A8-0230/15 15 Uvodna izjava F F. ker je za to, da se bolje zavarujejo demokracija, pravna država in temeljne pravice, potrebna revizija Pogodb EU; F. ker je za to, da se bolje zavarujeta nacionalna

Prikaži več

Microsoft Word - Brosura neobvezni IP

Microsoft Word - Brosura  neobvezni IP Osnovna šola dr. Aleš Bebler - Primož Hrvatini NEOBVEZNI IZBIRNI PREDMETI V ŠOLSKEM LETU 2017/18 Drage učenke in učenci, spoštovani starši! Neobvezni izbirni predmeti so novost, ki se postopoma uvršča

Prikaži več

20. andragoški kolokvij

20. andragoški kolokvij 21. andragoški kolokvij in sklepni dogodek projekta EPUO Neformalno izobraževanje odraslih kot strategija odzivanja na spremembe 3. in 4. oktober 2017 Stavba Vertikala (Pipistrel Vertical Solutions), Vipavska

Prikaži več

Microsoft Word - SEP, koncnaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaa

Microsoft Word - SEP, koncnaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaa Osnovna šola bratov Letonja telefon/fax: (03) 8965300, 8965304 Šmartno ob Paki 117 e-pošta: os-bl-smartno@guest.arnes.si 3327 Šmartno ob Paki spl. stran: www.ossmartno.si SAMOEVALVACIJSKO POROČILO SODELOVANJE

Prikaži več

Microsoft Word - P092-A doc

Microsoft Word - P092-A doc Š i f r a k a n d i d a t a : Državni izpitni center *P092A22212* JESENSKI IZPITNI ROK NEMŠČINA Izpitna pola 2 Pisno sporočanje A) Vodeni pisni sestavek B) Daljši pisni sestavek Četrtek, 27. avgust 2009

Prikaži več

LISTINA »OBČINA PO MERI INVALIDOV« MESTNI OBČINA NOVA GORICA

LISTINA »OBČINA PO MERI INVALIDOV« MESTNI OBČINA NOVA GORICA OBRAZLOŽITEV ZA PODELITEV LISTINE "OBČINA PO MERI INVALIDOV" ZA LETO 2012 MESTNI OBČINI NOVA GORICA Spoštovani svečani zbor! Prisrčen pozdrav v imenu Projektnega sveta»občina po meri invalidov«zveze delovnih

Prikaži več

PowerPoint Presentation

PowerPoint Presentation IV. Mednarodna znanstvena konferenca: ZA ČLOVEKA GRE: DRUŽBA IN ZNANOST V CELOSTNI SKRBI ZA ČLOVEKA Alma Mater Europaea - ECM Maribor, 11-12. marec 2016 ODZIVANJE ZDRAVSTVENEGA OSEBJA V PRIMERIH NASILJA

Prikaži več

Microsoft Word - P111-A doc

Microsoft Word - P111-A doc Š i f r a k a n d i d a t a : Državni izpitni center *P111A22212* SPOMLADANSKI IZPITNI ROK NEMŠČINA Izpitna pola 2 Pisno sporočanje A) Krajši pisni sestavek B) Daljši pisni sestavek Sreda, 8. junij 2011

Prikaži več

Ko je izbira ovira v napredovanju Silva Novljan

Ko je izbira ovira v napredovanju Silva Novljan Ko je izbira ovira v napredovanju Silva Novljan Bralna pismenost v Sloveniji in Evropi Nacionalna konferenca, Brdo pri Kranju, 25. in 26. oktober 2011 Izhodišče razmišljanja Rezultati raziskav o povezanosti

Prikaži več

VINSKI SVETOVALEC SOMMELIER SLOVENIJE Pripravil: Edvard Kužner

VINSKI SVETOVALEC SOMMELIER SLOVENIJE Pripravil: Edvard Kužner VINSKI SVETOVALEC SOMMELIER SLOVENIJE Pripravil: Edvard Kužner ETIKA IN MORALA SOMMELIERSKEGA POKLICA Pojem etika in morala uporabljajo v strokovni literaturi dokaj nedosledno. Za uporabo v našem primeru

Prikaži več

Diapozitiv 1

Diapozitiv 1 Samoevalvacija: POČUTJE UČENCEV V ŠOLI IN OCENA RAZLIČNIH ŠOLSKIH DEJAVNOSTI TER POGOJEV ZA DELO Šolsko leto 2018/19 PREDSTAVITEV REZULTATOV ANKETNEGA VPRAŠALNIKA ZA UČENCE OD 4. DO 9. RAZREDA IN UGOTOVITVE

Prikaži več

Dojenček Ne odteguj se dolžnosti do otroka Ne odteguj se svoji dolžnosti, da kot mati hraniš svojega otroka z lastnim mlekom. Dojenje ni samo hranjenj

Dojenček Ne odteguj se dolžnosti do otroka Ne odteguj se svoji dolžnosti, da kot mati hraniš svojega otroka z lastnim mlekom. Dojenje ni samo hranjenj Dojenček Ne odteguj se dolžnosti do otroka Ne odteguj se svoji dolžnosti, da kot mati hraniš svojega otroka z lastnim mlekom. Dojenje ni samo hranjenje. Dojenje je nadaljevanje tesne povezave, ki sta jo

Prikaži več

SPOLNA USMERJENOST

SPOLNA USMERJENOST SPOLNA USMERJENOST Spolna usmerjenost ali spolna orientacija je pojem, ki se nanaša na posameznikov spolni nagon oz. na preferiran spol intimnih partnerjev. Spolnost je normalen del človekovega življenja.

Prikaži več

EVROPSKE REFERENČNE MREŽE POMOČ PACIENTOM Z REDKIMI ALI KOMPLEKSNIMI BOLEZNIMI Share. Care. Cure. zdravje

EVROPSKE REFERENČNE MREŽE POMOČ PACIENTOM Z REDKIMI ALI KOMPLEKSNIMI BOLEZNIMI Share. Care. Cure. zdravje EVROPSKE REFERENČNE MREŽE POMOČ PACIENTOM Z REDKIMI ALI KOMPLEKSNIMI BOLEZNIMI Share. Care. Cure. zdravje KAJ SO EVROPSKE REFERENČNE MREŽE? Evropske referenčne mreže združujejo zdravnike in raziskovalce

Prikaži več

Na podlagi tretjega odstavka 64. člena zakona o zdravstveni dejavnosti (Uradni list RS, št. 9/92, 45/94, 37/95, 8/96, 59/99, 90/99, 98/99, 31/00 in 36

Na podlagi tretjega odstavka 64. člena zakona o zdravstveni dejavnosti (Uradni list RS, št. 9/92, 45/94, 37/95, 8/96, 59/99, 90/99, 98/99, 31/00 in 36 Na podlagi tretjega odstavka 64. člena zakona o zdravstveni dejavnosti (Uradni list RS, št. 9/92, 45/94, 37/95, 8/96, 59/99, 90/99, 98/99, 31/00 in 36/00), 12. ter 15. člena pravilnika o pripravništvu

Prikaži več

Microsoft Word - Brosura neobvezni IP 2018

Microsoft Word - Brosura  neobvezni IP 2018 Drage učenke in učenci, spoštovani starši! Po 20. a člen ZOoš šola ponuja za učence 1.razreda, 4. 9. razreda neobvezne izbirne predmete. Šola bo za učence 1. razreda izvajala pouk prvega tujega jezika

Prikaži več

eko projet in ostali za spletno stran

eko projet in ostali za spletno stran VODA KOT ŽIVLJENJSKA VREDNOTA N Rozina Kramar Daniela Huber Tkalec, Gizela Vidak Cilji: -razumevanje pomena vode za živa bitja, -spodbujati otroke k razmišljanju o pomenu vode, -iskati izvirne ideje za

Prikaži več

Microsoft Word - P043-A mod.doc

Microsoft Word - P043-A mod.doc Dr`avni izpitni center *P043A22213* ZIMSKI ROK NEM[^INA NAVODILA ZA OCENJEVANJE ^etrtek, 3. februar 2005 POKLICNA MATURA RIC 2003 2 P043-A222-1-3 IZPITNA POLA 1 1 A: BRALNO RAZUMEVANJE (20) Točke zapisujte

Prikaži več

Microsoft Word - P113-A _mod.docx

Microsoft Word - P113-A _mod.docx Državni izpitni center *P113A22213* ZIMSKI IZPITNI ROK NEMŠČINA NAVODILA ZA OCENJEVANJE Torek, 7. februar 2012 POKLICNA MATURA RIC 2012 2 P113-A222-1-3 IZPITNA POLA 1 Vsak pravilen odgovor je vreden eno

Prikaži več

Microsoft Word - P132-A

Microsoft Word - P132-A Š i f r a k a n d i d a t a : Državni izpitni center *P132A22212* JESENSKI IZPITNI ROK Izpitna pola 2 Pisno sporočanje A) Krajši pisni sestavek (60 70 besed) B) Daljši pisni sestavek (150 160 besed) Dovoljeno

Prikaži več

PowerPointova predstavitev

PowerPointova predstavitev Slovensko združenje paliativne in hospic oskrbe, NA STIČIŠČU: PALIATIVNA OSKRBA IN ONKOLOGIJA 9.10.2018, Onkološki inštitut Ljubljana Vloga Internistične prve pomoči pri oskrbi bolnikov z rakom v paliativni

Prikaži več

M

M Š i f r a k a n d i d a t a : Državni izpitni center *M18153112* SPOMLADANSKI IZPITNI ROK FILOZOFIJA Izpitna pola 2 Esej Sreda, 30. maj 2018 / 120 minut Dovoljeno gradivo in pripomočki: Kandidat prinese

Prikaži več

Nika

Nika šč š š č š č š š č č č šč ž č š ž š ž š š č š č č ž š š č ž š ž č š š č č č č šč č š č ž š ž šč č š č šč ž š č č č č šč č š č šč žč č č ž č š Š Š Č č č š š š š č š č š Š Ž Ž Č š š š ž č č Ž Ž Č Š Ž Č Č

Prikaži več

1. IME IN KODA POKLICNEGA STANDARDA MLADINSKI DELAVEC/MLADINSKA DELAVKA POKLICNI STANDARD čistopis IME IN KODA POKLICA Klasius-P: Osebnost

1. IME IN KODA POKLICNEGA STANDARDA MLADINSKI DELAVEC/MLADINSKA DELAVKA POKLICNI STANDARD čistopis IME IN KODA POKLICA Klasius-P: Osebnost 1. IME IN KODA POKLICNEGA STANDARDA MLADINSKI DELAVEC/MLADINSKA DELAVKA POKLICNI STANDARD čistopis 16052016 2. IME IN KODA POKLICA Klasius-P: Osebnostni razvoj (drugo) 0909 Novi Klasius P bo 0922 Skrb

Prikaži več

UNIVERZA V MARIBORU PEDAGOŠKA FAKULTETA RAZREDNI POUK ŽIVA BITJA VSEBUJEJO VODO (vaja pri predmetu Didaktični praktikum iz biologije in kemije) Ime in

UNIVERZA V MARIBORU PEDAGOŠKA FAKULTETA RAZREDNI POUK ŽIVA BITJA VSEBUJEJO VODO (vaja pri predmetu Didaktični praktikum iz biologije in kemije) Ime in UNIVERZA V MARIBORU PEDAGOŠKA FAKULTETA RAZREDNI POUK ŽIVA BITJA VSEBUJEJO VODO (vaja pri predmetu Didaktični praktikum iz biologije in kemije) Ime in priimek: D. V. Skupina: 5 / D Maribor, 7. 5. 2012

Prikaži več

Microsoft Word - M doc

Microsoft Word - M doc Š i f r a k a n d i d a t a : Državni izpitni center *M08225123* JESENSKI IZPITNI ROK Osnovna raven NEMŠČINA Izpitna pola 3 Pisno sporočanje A) Vodeni spis (100 120 besed) B) Daljši pisni sestavek (220

Prikaži več

Predupokojitvene aktivnosti za zdravo starost

Predupokojitvene aktivnosti za zdravo starost Predupokojitvene aktivnosti za zdravo starost strokovnih delavcev v VIZ mag. Andrej Sotošek Andragoški Center Slovenije Struktura predstavitve Viri in strokovne podlage Namen in ključni cilji projektne

Prikaži več

Microsoft Word - P113-A doc

Microsoft Word - P113-A doc Š i f r a k a n d i d a t a : Državni izpitni center *P113A22212* ZIMSKI IZPITNI ROK NEMŠČINA Izpitna pola 2 Pisno sporočanje A) Krajši pisni sestavek B) Daljši pisni sestavek Torek, 7. februar 2012 /

Prikaži več

univerzitetni klinični center ljubljana University Medical Centre Ljubljana PEDIATRIČNA KLINIKA Klinični oddelek za neonatologijo Bohoričeva L

univerzitetni klinični center ljubljana University Medical Centre Ljubljana PEDIATRIČNA KLINIKA Klinični oddelek za neonatologijo Bohoričeva L univerzitetni klinični center ljubljana University Medical Centre Ljubljana PEDIATRIČNA KLINIKA Klinični oddelek za neonatologijo Bohoričeva 20 1000 Ljubljana, Slovenija Tel.: (01) 522 34 01 Fax.: (01)

Prikaži več

(Microsoft Word - Merila, metode in pravila - \350istopis )

(Microsoft Word - Merila, metode in pravila - \350istopis ) DRŽAVNOTOŽILSKI SVET Trg OF 13, 1000 LJUBLJANA Tel.: 01 434 19 63 E-pošta: dts@dt-rs.si Številka: Dts 5/15-12 Datum: 27. 10. 2016 Državnotožilski svet (v nadaljevanju: Svet) je na svoji 64. seji dne 27.

Prikaži več

M

M Š i f r a k a n d i d a t a : Državni izpitni center *M17154111* PSIHOLOGIJA Izpitna pola 1 SPOMLADANSKI IZPITNI ROK Strukturirane naloge Torek, 30. maj 2017 / 90 minut Dovoljeno gradivo in pripomočki:

Prikaži več

Boštjancic

Boštjancic METAANALIZA RAZISKAV O STRESU NA DELOVNEM MESTU V SLOVENIJI dr. Eva Boštjančič, BRIO svetovalni center d.o.o. Nina Bečič, Filozofska fakulteta 22. februar 2012 Stres ni stranski pojav sodobnega časa, temveč

Prikaži več

PowerPointova predstavitev

PowerPointova predstavitev MOŽNOSTI ZDRAVLJEN HEMODIALIZA Razumeti ledvično bolezen, njen potek in vedeti za možnosti zdravljenja KAJ DELAJO LEDVICE čistijo kri in odstranjujejo odvečno vodo iz telesa odstranjujejo presnovke vzdržujejo

Prikaži več

*Quest. cg sloveno

*Quest. cg sloveno ŽIVLJENJE S PAH: DIALOŠKI PRIPOMOCEK ˇ ZA NEGOVALCE KAZALO PREDSTAVITEV DIALOŠKEGA PRIPOMOČKA ZA NEGOVALCE...3 PREPOZNAVA POMEMBNOSTI OSKRBE...5 PLJUČNA ARTERIJSKA HIPERTENZIJA (PAH)...6 VPLIV PAH NA VSAKDANJE

Prikaži več

NOGOMETNO SRCE Mojca Gubanc Mojca Gubanc

NOGOMETNO SRCE Mojca Gubanc Mojca Gubanc NOGOMETNO SRCE Mojca Gubanc Mojca Gubanc Mojca Gubanc I. poglavje Požar se je že tri dni razplamteval po gozdu nad vasjo. Zdelo se je, da bo ogenj dosegel naselje pod hribom. Gasilci iz vasi in okolice

Prikaži več

PowerPointova predstavitev

PowerPointova predstavitev Celostna obravnava oseb s težavami v duševnem zdravju NASTJA SALMIČ TISOVEC, UNIV. DIPL. PSIH., CERTIFICIRANA EUROPSY PSIHOLOGINJA Š E N T, S LOV E N S KO Z D R U Ž E N J E Z A D U Š E V N O Z D R AVJ

Prikaži več

SPOROČILO ZA JAVNOST Več časa za kontrolne preglede Izsledki preliminarnih rezultatov raziskave ''Komunikacija bolnik vs. zdravnik specialist'' Ljublj

SPOROČILO ZA JAVNOST Več časa za kontrolne preglede Izsledki preliminarnih rezultatov raziskave ''Komunikacija bolnik vs. zdravnik specialist'' Ljublj SPOROČILO ZA JAVNOST Več časa za kontrolne preglede Izsledki preliminarnih rezultatov raziskave ''Komunikacija bolnik vs. zdravnik specialist'' Ljubljana, 1. oktobra 218 Ob 35. obletnici delovanja in ob

Prikaži več

Microsoft Word - Strokovno srečanje ob svetovnem dnevu zdravja_mediji.docx

Microsoft Word - Strokovno srečanje ob svetovnem dnevu zdravja_mediji.docx SPOROČILO ZA JAVNOST Novo mesto, 16. aprila 2018 Strokovno srečanje ob Svetovnem dnevu zdravja NEENAKOST V ZDRAVJU V LUČI DOLGOŽIVE DRUŽBE Novo mesto, 16. aprila 2018 - Na Fakulteti za zdravstvene vede

Prikaži več

Kadar nas je strah, da bi si kdo lahko vzel življenje

Kadar nas je strah, da bi si kdo lahko vzel življenje Kadar nas je strah, da bi si kdo lahko vzel življenje Večina ljudi, ki naredijo samomor, pred tem opozarjajo na svoj namen. Samomor prijatelja, znanca ali bližnjega lahko mnogokrat preprečimo, če prepoznamo,

Prikaži več

Vloga Onkološkega inštituta Ljubljana v projektu skupnega ukrepa ipaac Urška Ivanuš OBVLADOVANJE RAKA V EU KAKO NAPREJ ipaac Local

Vloga Onkološkega inštituta Ljubljana v projektu skupnega ukrepa ipaac Urška Ivanuš OBVLADOVANJE RAKA V EU KAKO NAPREJ ipaac Local Vloga Onkološkega inštituta Ljubljana v projektu skupnega ukrepa ipaac Urška Ivanuš () OBVLADOVANJE RAKA V EU KAKO NAPREJ ipaac Local Stakeholder Meeting NIJZ, 31. maj 2019 ZARADI KATERIH BOLEZNI UMIRAMO

Prikaži več

Microsoft Word - M doc

Microsoft Word - M doc Š i f r a k a n d i d a t a : ržavni izpitni center *M09254121* PSIHOLOGIJ Izpitna pola 1 JESENSKI IZPITNI ROK Petek, 28. avgust 2009 / 20 minut ovoljeno gradivo in pripomočki: Kandidat prinese nalivno

Prikaži več

Društvo gluhih in naglušnih Pomurja Murska Sobota

Društvo gluhih in naglušnih Pomurja Murska Sobota Društvo gluhih in naglušnih Pomurja Murska Sobota Gluhota in naglušnost nimata dramatičnega zunanjega videza, zato pa imata dramatične posledice. Nevidna invalidnost Pri invalidih sluha in govora gre za

Prikaži več

Sistem za merjenje glukoze v krvi Predstavljamo vam pametni merilnik CONTOUR NEXT ONE, s katerim vstopamo v novo dobo vodenja sladkorne bolezni. Meril

Sistem za merjenje glukoze v krvi Predstavljamo vam pametni merilnik CONTOUR NEXT ONE, s katerim vstopamo v novo dobo vodenja sladkorne bolezni. Meril Sistem za merjenje glukoze v krvi Predstavljamo vam pametni merilnik CONTOUR NEXT ONE, s katerim vstopamo v novo dobo vodenja sladkorne bolezni. Merilnik omogoča izredno točne meritve glukoze v krvi. Edinstvena

Prikaži več

ZDRAVSTVENA VZGOJA ZA SREDNJEŠOLCE Šolsko leto 2019/2020

ZDRAVSTVENA VZGOJA ZA SREDNJEŠOLCE Šolsko leto 2019/2020 ZDRAVSTVENA VZGOJA ZA SREDNJEŠOLCE Šolsko leto 2019/2020 ZDRAVSTVENA VZGOJA ZA OTROKE IN MLADINO Srednješolsko obdobje je obdobje velikih sprememb, tako na telesnem kot duševnem področju. Istočasno pa

Prikaži več

Projekt: Kako potekajo krogotoki razvoja v nogometu pri mladih ( uporaba RSA metode dela ) Vaje za spodbujanje gibanja v nogometu- Ime vaje: slalom 1:

Projekt: Kako potekajo krogotoki razvoja v nogometu pri mladih ( uporaba RSA metode dela ) Vaje za spodbujanje gibanja v nogometu- Ime vaje: slalom 1: Vaje za spodbujanje gibanja v nogometu- Ime vaje: slalom 1:0 z žogo ; Skice za trening vaje predvsem za mlajše kategorije; Opis vaje: 1. slalom a) navpično, b) počez in sicer z nogami; rokami; kombinirano

Prikaži več

HINDUIZE M

HINDUIZE M HINDUIZE M Hinduizem splošno velja za najstarejšo glavno svetovno religijo, ki jo še vedno izpolnjujejo. Gre za širok razpon verovanj in šol s številnimi učitelji, spisi in čaščenjem različnih oblik Boga.

Prikaži več

Na podlagi 48. člena Statuta Fakultete za uporabne družbene študije v Novi Gorici (UPB4) z dne je senat FUDŠ na 2. seji senata dne

Na podlagi 48. člena Statuta Fakultete za uporabne družbene študije v Novi Gorici (UPB4) z dne je senat FUDŠ na 2. seji senata dne Na podlagi 48. člena Statuta Fakultete za uporabne družbene študije v Novi Gorici (UPB4) z dne 20.04.2015 je senat FUDŠ na 2. seji senata dne 26.11.2015 sprejel naslednji PRAVILNIK O DELOVANJU KOMISIJE

Prikaži več

KODEKS RAVNANJA SKUPINE DOMEL Železniki, 16. oktober 2017

KODEKS RAVNANJA SKUPINE DOMEL Železniki, 16. oktober 2017 KODEKS RAVNANJA SKUPINE DOMEL Železniki, 16. oktober 2017 NAGOVOR POSLOVODSTVA S sprejetjem KODEKSA RAVNANJA skupine DOMEL smo sklenili zavezo, da se bomo po njegovih načelih ravnali povsod, kjer smo,

Prikaži več

Malabsorpcija pri odraslih s cistično fibrozo – izziv za prehransko podporo

Malabsorpcija pri odraslih s cistično fibrozo –  izziv za prehransko podporo Celostna obravnava bolnikov s cistično fibrozo s tranzicijo izzivi po prehodu v odraslo dobo v Sloveniji Barbara Salobir, Izidor Kos 1 Klinični oddelek za pljučne bolezni in alergijo Interna klinika, UKC

Prikaži več

GARJE V USTANOVI

GARJE V USTANOVI IZBRUH GARIJ V USTANOVI (domovi za ostarele, bolnišnice) Dokument je v elektronski obliki objavljen na spletni strani www.nijz.si Ljubljana, november 2017 1/11 November 2017 UVOD Zgodnja zaznava, zdravljenje

Prikaži več

KRIŽEV POT»V krstu prerojeni«1. Pilat obsodi Jezusa na smrt Molimo te, Kristus, in te hvalimo. Ker si s svojim križem svet odrešil. Krst je novo rojst

KRIŽEV POT»V krstu prerojeni«1. Pilat obsodi Jezusa na smrt Molimo te, Kristus, in te hvalimo. Ker si s svojim križem svet odrešil. Krst je novo rojst KRIŽEV POT»V krstu prerojeni«1. Pilat obsodi Jezusa na smrt Krst je novo rojstvo, novo življenje. Brez krsta bi zapadli zakonu izvirnega greha. Ko se spominjamo dejanja Pilatove obsodbe, vemo, da je to

Prikaži več

Svet Evropske unije Bruselj, 12. december 2017 (OR. en) 15648/17 IZID POSVETOVANJA Pošiljatelj: generalni sekretariat Sveta Datum: 11. december 2017 P

Svet Evropske unije Bruselj, 12. december 2017 (OR. en) 15648/17 IZID POSVETOVANJA Pošiljatelj: generalni sekretariat Sveta Datum: 11. december 2017 P Svet Evropske unije Bruselj, 12. december 2017 (OR. en) 15648/17 IZID POSVETOVANJA Pošiljatelj: generalni sekretariat Sveta Datum: 11. december 2017 Prejemnik: delegacije Št. predh. dok.: 14755/17 Zadeva:

Prikaži več

Priloga k pravilniku o ocenjevanju za predmet LIKOVNA UMETNOST. Ocenjujemo v skladu s Pravilnikom o preverjanju in ocenjevanju znanja v srednjih šolah

Priloga k pravilniku o ocenjevanju za predmet LIKOVNA UMETNOST. Ocenjujemo v skladu s Pravilnikom o preverjanju in ocenjevanju znanja v srednjih šolah Priloga k pravilniku o ocenjevanju za predmet LIKOVNA UMETNOST. Ocenjujemo v skladu s Pravilnikom o preverjanju in ocenjevanju znanja v srednjih šolah in Pravili ocenjevanja Gimnazije Novo mesto, veljavnim

Prikaži več

VPRAŠALNIK BRALNE MOTIVACIJE ZA MLAJŠE UČENCE –

VPRAŠALNIK BRALNE MOTIVACIJE ZA MLAJŠE UČENCE – PRAŠALNIK BRALNE MOTIACIJE ZA STAREJŠE UČENCE BM-st Pred teboj je vprašalnik o branju. Prosimo te, da nanj odgovoriš tako, kot velja zate. vprašalniku ni pravilnih oz. napačnih odgovorov. Na posamezne

Prikaži več

kodeks_besedilo.indd

kodeks_besedilo.indd Samoregulacijski kodeks ravnanja operaterjev mobilnih javnih elektronskih komunikacijskih storitev o varnejši rabi mobilnih telefonov s strani otrok in mladostnikov do 18. leta Izdal in založil Gospodarska

Prikaži več

BOLEZNI KOSTI

BOLEZNI KOSTI BOLEZNI KOSTI Glavni vzroki za osteoporozo so: družinska nagnjenost k osteoporozi, pomanjkanje kalcija v prehrani, pomanjkanje gibanja, kajenje, pretirano pitje alkohola in zgodnja menopavza. Zdravljenje:

Prikaži več

Daleron za otroke susp PIL

Daleron za otroke susp PIL NAVODILO ZA UPORABO Daleron za otroke 120 mg/5 ml peroralna suspenzija paracetamol proti vročini in bolečinam Pred uporabo natančno preberite navodilo, ker vsebuje za vas pomembne podatke! Zdravilo je

Prikaži več

Opozorilo: Neuradno prečiščeno besedilo predpisa predstavlja zgolj informativni delovni pripomoček, glede katerega organ ne jamči odškodninsko ali kak

Opozorilo: Neuradno prečiščeno besedilo predpisa predstavlja zgolj informativni delovni pripomoček, glede katerega organ ne jamči odškodninsko ali kak Opozorilo: Neuradno prečiščeno besedilo predpisa predstavlja zgolj informativni delovni pripomoček, glede katerega organ ne jamči odškodninsko ali kako drugače. Neuradno prečiščeno besedilo Pravilnika

Prikaži več

FIZIOTERAPIJA Fizioterapevt v domovih za starejše in posebnih socialnovarstvenih zavodih

FIZIOTERAPIJA Fizioterapevt v domovih za starejše in posebnih socialnovarstvenih zavodih FIZIOTERAPIJA Fizioterapevt v domovih za starejše in posebnih socialnovarstvenih zavodih Kaj je FIZIOTERAPIJA? Fizioterapija je panoga medicine, ki z neinvazivnimi terapevtskimi metodami skrbi predvsem

Prikaži več

Razred: 1

Razred: 1 Razred: 1. Dan: 49. Predmet: SPO Ura: 30. Datum: Učna enota: NAŠ MALI PROJEKT: Sestavimo druţino Prepoznajo oblike druţinskih skupnosti in razvijajo strpen odnos do njih. Uporabljajo poimenovanja za druţinske

Prikaži več

Microsoft Word - polensek-1.doc

Microsoft Word - polensek-1.doc Spletna učilnica športne vzgoje res deluje? Janja Polenšek OŠ Dobje janja.polensek@gmail.com Povzetek S pospešenim uvajanjem informacijsko-komunikacijske tehnologije v proces izobraževanja na OŠ Slivnica

Prikaži več

Slide 1

Slide 1 Akademija upravljanja s človeškimi viri Informativni dan J A S M I N A R I D Z I F R A N J A R I D Z I D R. A L E K S A N D E R Z A D E L P R I M O Ž K O Č A R 0 4. J U L I J, 2 0 0 8 Zakaj HRM Akademija?

Prikaži več

LiveActive

LiveActive Oblikujte svoje roke s temi 5 vajami brez obiska fitnesa! Dvig noge in nasprotne roke na veliki žogi 1 Vaja Y na telovadni žogi 2 z 8-12 ponovitvami na vsaki strani s 15-20 ponovitvami Dotik roke in nasprotne

Prikaži več

Na podlagi tretjega odstavka 64. člena Zakona o zdravstveni dejavnosti (Uradni list RS, št. 23/05 uradno prečiščeno besedilo, 15/08 ZPacP, 23/08, 58/0

Na podlagi tretjega odstavka 64. člena Zakona o zdravstveni dejavnosti (Uradni list RS, št. 23/05 uradno prečiščeno besedilo, 15/08 ZPacP, 23/08, 58/0 Na podlagi tretjega odstavka 64. člena Zakona o zdravstveni dejavnosti (Uradni list RS, št. 23/05 uradno prečiščeno besedilo, 15/08 ZPacP, 23/08, 58/08 ZZdrS-E in 77/08 ZDZdr) ter drugega odstavka 4. člena

Prikaži več

Nasilje v družini: "Koliko časa že čakam, da me boste vprašali to"

Nasilje v družini: Koliko časa že čakam, da me boste vprašali to Vir 1 / 5 POMOČ OBSTAJA, SPREGOVORITE! 0 komentarjev Nasilje v družini: "Koliko časa že čakam, da me boste vprašali to" Zdravstveni delavci se pogosto znajdejo na prvi "bojni črti pri srečevanju s primeri

Prikaži več

AM_Ple_NonLegReport

AM_Ple_NonLegReport 8.3.2018 A8-0048/7 7 Marco Zanni, Stanisław Żółtek, André Elissen Uvodna izjava B B. ker se je hitro izkazalo, da večletni finančni okvir za obdobje 2014 2020 ni primeren za izpolnjevanje dejanskih potreb

Prikaži več