UNIVERZA V MARIBORU FAKULTETA ZA STROJNIŠTVO Grega SEVER KONCEPT VPELJAVE IN POMEMBNOST MIKRO PODJETJA ZNOTRAJ INDUSTRIJE 4.0 Magistrsko delo študijsk

Transkripcija

1 UNIVERZA V MARIBORU FAKULTETA ZA STROJNIŠTVO Grega SEVER KONCEPT VPELJAVE IN POMEMBNOST MIKRO PODJETJA ZNOTRAJ INDUSTRIJE 4.0 študijskega programa 2. stopnje Strojništvo Maribor, september 2017

2 KONCEPT VPELJAVE IN POMEMBNOST MIKRO PODJETJA ZNOTRAJ INDUSTRIJE 4.0 Študent: Grega SEVER Študijski program: Smer: študijski program 2. stopnje Strojništvo Proizvodne tehnologije in sistemi Mentor: Izr. prof. dr. Marjan LEBER Maribor, september 2017

3

4 I Z J A V A Podpisani izjavljam, da: je magistrsko delo rezultat lastnega raziskovalnega dela, predloženo delo v celoti ali v delih ni bilo predloženo za pridobitev kakršnekoli izobrazbe po študijskem programu druge fakultete ali univerze, so rezultati korektno navedeni, nisem kršil-a avtorskih pravic in intelektualne lastnine drugih, soglašam z javno dostopnostjo magistrskega dela v Knjižnici tehniških fakultet ter Digitalni knjižnici Univerze v Mariboru, v skladu z Izjavo o istovetnosti tiskane in elektronske verzije zaključnega dela. Maribor, Podpis: II

5 ZAHVALA Zahvaljujem se mentorju izr. prof. dr. MARJANU LEBRU za pomoč in vodenje pri opravljanju magistrskega dela. Zahvaljujem se tudi podjetju Orodjarstvo Igor Sever s. p., da mi je omogočilo izdelavo magistrskega dela. Za pomoč se zahvaljujem tudi punci Maji in staršem. III

6 KONCEPT VPELJAVE IN POMEMBNOST MIKRO PODJETJA ZNOTRAJ INDUSTRIJE 4.0 Ključne besede: Industrija 4.0, digitalizacija, robotizacija, avtomatizacija, tovarne prihodnosti, proizvodni proces, mikro podjetje UDK: (043.2) POVZETEK V magistrskem delu je predstavljen koncept vpeljave in pomembnost mikro podjetja znotraj Industrije 4.0. V ospredje je postavljena odvisnost srednje velikega in mikro podjetja. Predstavljen je način poteka poslov med podjetjema in pomembnost le-teh za delovanje obeh podjetij. Problem, ki se pojavi, je premajhno posvečanje pozornosti mikro podjetjem znotraj industrije, zato sem v magistrskem delu hotel pokazal, kako pomembno je lahko mikro podjetje. S prihodom Industrije 4.0 pa bi ta pomembnost postala še izrazitejša, zato je predstavljen koncept, kako bi se mikro podjetje povezalo z večjim podjetjem pod okriljem Industrije 4.0. Predstavljenih je nekaj novosti, ki bi jih bilo potrebno uvesti v mikro podjetje, njihove prednosti ter okvirna cena posodobitev. Predstavljene so konkurenčne prednosti podjetja in dejstva, zakaj je mikro podjetje pomemben člen v gospodarstvu in industriji. IV

7 CONCEPTION OF THE INTRODUCTION AND THE IMPORTANCE OF MICRO COMPANY WITHIN THE INDUSTRY 4.0 Keywords: Industry 4.0, digitalization, robotization, automatization, Factory of the Future, the production process, a micro-company UDK: (043.2) ABSTRACT In the master s thesis, a conception of the introduction and the importance of a micro-company within the industry 4.0 is presented. Dependence of a medium and micro-company is exposed. The manner of the business conduct between the companies and the significance of the former for the operations of both companies is presented. The problem which occurs is inadequate paying attention to micro-companies within the industry. Therefore, I wished to show in the master s thesis, how important a micro-company can be. With the emergence of the Industry 4.0, this significance has become even more distinctive. Therefore, a conception is presented how a micro-company could connect with a larger company under the umbrella of the Industry 4.0. Some novelties which are necessary to be introduced in the micro-company, their advantages and the price estimate of modernizations are presented. The competitive advantages and facts why a micro-company is an important link in the economy and in the industry are presented. V

8 KAZALO VSEBINE 1. UVOD Opis podjetij in njuno sodelovanje Opis splošnega področja dela Opredelitev oz. opis problema, ki je predmet raziskovanja Cilji in raziskovalne hipoteze magistrskega dela Predpostavke in omejitve raziskave Predvidene metode raziskovanja Kratek opis strukture celotnega dela INDUSTRIJA 4.0 IN NJEN VPLIV Zgodovina in razvoj Industrije Pomen za industrijo Spremembe v podjetjih Uporaba Industrije 4.0 v Sloveniji NOVOSTI INDUSTRIJE Digitalizacija Robotizacija Avtomatizacija Tovarne prihodnosti Internet stvari Prednosti in slabosti SPREMEMBE V PROIZVODNJI IN GOSPODARSKA UPRAVIČENOST Razlika med tradicionalno in pametno proizvodnjo Gospodarska upravičenost Industrije POMEMBNOST MIKRO PODJETJA Pomembnost mikro podjetja v gospodarstvu VI

9 5.2 Povezava srednje velikega in mikro podjetja Poslovanje in finančna odvisnost med podjetjema Prednosti sodelovanja med podjetjema Pomembnost poslov med podjetjema Primer posla (prototip orodje izdelek) Primerjava med različnimi dobavitelji orodij KONCEPT VPELJAVE MIKRO PODJETJA V INDUSTRIJO Pomembni deli proizvodnje mikro podjetja Uvedba digitalizacije med podjetjema Sledljivost delov, kosovnice in RFID Sledljivost obdelave na strojih Pomen novosti za podjetji Spremembe in finančno breme Prednosti posodobitev Primer virtualnega stroja za izsekovanje pločevine REZULTATI DISKUSIJA SKLEP SEZNAM UPORABLJENIH VIROV VII

10 KAZALO SLIK Slika 1.1: Orodjarstvo Igor Sever s. p Slika 1.2: Orodjarstvo Igor Sever s. p Slika 1.3: Izdelki mikro podjetja Slika 1.4: Podjetje Lim-mont d. o. o Slika 1.5: Podjetje Lim-mont d. o. o Slika 1.6: Podjetje Lim-mont d. o. o Slika 1.7: Izdelki večjega podjetja Slika 5.1: Izdelek v digitalni obliki [17] Slika 5.2: Prototip izdelka Slika 5.3: Orodje za izdelek Slika 5.4: Končni izdelek v trgovini [18] Slika 5.5: Shema poteka posla Slika 6.1: Pogled kamere na sestavljalno mizo Slika 6.2: Pogled kamere na preizkuševalni prostor Slika 6.3: Pogled kamere na končani izdelek Slika 6.4: Naprava za avtomatsko merjenje Slika 6.5: RFID za dele Slika 6.6: RFID za material Slika 6.7: Program za prikaz obdelav delov orodja Slika 6.8: Spremljanje obdelave na strojih Slika 6.9: Program za spremljanje obdelave na strojih VIII

11 KAZALO TABEL Tabela 4.1: Primerjava med tradicionalno in pametno proizvodnjo [9] Tabela 5.1: Primerjava dejavnosti med različnimi podjetji Tabela 6.1: Približna cena prilagoditve Industriji IX

12 UPORABLJENI SIMBOLI CO 2 ogljikov dioksid X

13 UPORABLJENE KRATICE AMELI DM EUR IoT IPK IT LBR MEMS MSP OPC OLE RFID SW SMLC UA ZDA WiTP Assurance Maladie en Ligne Drogerie markt Evro Internet of Things International Prototype Kilogram Information Technology Leichtbauroboter Microelectromechanical Systems Managed Service Provider OLE for Process Control Object Linking and Embedding Radio Frequency Identification Software Solution Serving Mobile Location Center Unified Architecture Združene države Amerike What is The Point XI

14 1. UVOD 1.1 Opis podjetij in njuno sodelovanje Dobro poslovno sodelovanje med podjetji je ključnega pomena, saj skrbi za obstoj podjetij in pridobivanje novih poslovnih partnerjev in s tem kupcev za njihove izdelke. Pomembno je, da se podjetja med sabo prilagajajo in tako uspešno izvedejo posel, ki ga imajo v načrtu. Po dolgotrajnem oz. večletnem sodelovanju se med podjetjema ustvari tako imenovana podjetniška kultura. To je zdrav način sodelovanja med podjetjema, ki pa obema podjetjema prinaša lep dobiček in zadovoljstvo. To pomeni, da ne prihaja do obogatitve le enega podjetja oz. propada drugega. Ko se enkrat vzpostavi takšna močna vez med podjetjema, se običajno dolga leta ne prekine, razen če pride do propada enega izmed podjetij zaradi drugih zunanjih vplivov. Podjetja, ki tako dobro sodelujejo, lahko proizvodnjo načrtujejo že mesece ali celo leta vnaprej. Seveda je po dolgotrajnem uspešnem in zaupanja vrednem sodelovanju tudi to mogoče. Najpomembnejši v poslu in nasploh je denar oz. v primeru podjetja dobiček. Gre za stvar, ki je za podjetje odločilnega pomena in ga ima željo vsako podjetje iz leta v leto povečati. Dobiček pa je odvisen od tega, koliko bo podjetje pri določenem poslu zaslužilo. Zato pri vsakem poslu med podjetjema pride do pogajanj za ceno, kar je ključno, saj mora vsako podjetje imeti dobiček. V številnih primerih je to težko, saj hoče vsako podjetje zaslužiti čimveč. Tu pa spet omenimo podjetniško kulturo, zaradi katere se podjetji vedno dogovorita za ceno, ki ugaja obema. S tem pa si zagotovita zaupanje in sodelovanje še pri naslednjih poslih. Zaradi tega imata obe podjetji lep dobiček in dobro poslujeta. V magistrskem delu sem opisal sodelovanje med srednje velikim podjetjem in mikro podjetjem. Srednje veliko podjetje proizvaja različne kovinske izdelke, orodja za izdelavo le-teh pa naroči pri mikro podjetju. Mikro podjetje tako izdela orodje in ga dostavi srednje velikemu podjetju, ko je končano. Tako lahko srednje veliko podjetje začne proizvajati želene izdelke. Gre za tesno sodelovanje med podjetjema, ki pa je za obe podjetji tudi odločilnega pomena. Posli, ki se dogajajo med podjetjema, bodo opisani v drugi polovici magistrskega dela

15 1.1.1 Orodjarstvo Igor Sever s. p. dobavitelj Podjetje Orodjarstvo Igor Sever s. p. je mikro podjetje, ki se ukvarja z izdelavo orodij za izsekovanje in preoblikovanje pločevine. Izdeluje stroje za izdelavo različnih kovinskih izdelkov in samo po potrebi proizvaja tudi pešl cevi. Začetki podjetja segajo v leto 1965, ko je bilo podjetje ustanovljeno pod imenom Strojno ključavničarstvo Sever Štefan s. p. Delovati je pričelo v stari vaški kovačiji, ki je stala le nekaj metrov od sedanje lokacije podjetja. Zaradi nezadostnih sredstev si je podjetje moralo izposoditi prvo stružnico, za katero je plačevalo zelo visoko najemnino. Izdelovali so gumi kolesa, orodje in druge pripomočke za kmetijstvo. Leta 1967 je podjetje kupilo prvo stružnico in dve leti za tem zgradilo novo delavnico. Zaradi takratnega kmetijstva, ki je bilo v razmahu, so izdelovali stroje za mletje žita, stroje za ličkanje koruze in druge kmetijske stroje in orodje. Povpraševanje tisti čas je bilo tolikšno, da kljub celodnevnemu delavniku in ogromnemu številu izdelanih strojev niso uspeli narediti vsega. Leta 1975 je podjetje začelo izdelovati preoblikovalno-izsekovalna orodja in druge namenske stroje. Nekaj let zatem se je podjetje razširilo in dogradilo še novi del delavnice. Težave, ki so pestile podjetje tistega časa, so bili izredno visoki davki in boj s komunizmom. Od 161 obrtnikov oz. podjetij, ki jih je bilo takrat na tistem področju, je samo podjetje Strojno ključavničarstvo prispevalo polovico vseh davkov. Takratno največje število zaposlenih naj bi bilo 5, podjetje pa jih je imelo 7. Zaradi prevelike rasti in prevelikega števila zaposlenih je podjetje vsake pol leta dobivalo opozorila, prijave, obiske republiških inšpektorjev in zagovore pred sodiščem. Z nenehnim bojem in obrambo proti komunizmu je imelo podjetje več dela kot z vsem ostalim. Med letoma 1980 in 1982 je patentiralo orodje za izdelavo konusnega jamborja, ki je bil priznan v sedmih evropskih državah, vendar ne v takratni Jugoslaviji. Dva primerka so prodali v Avstrijo in enega v Francijo, vsemu pa je sledila tudi stimulacijska nagrada iz Beograda. Zaradi takratnega dobro razvitega industrijskega mesta Maribor je podjetje sodelovalo s številnimi podjetji, ki so tam delovala. Za podjetje TAM so izdelovali gredi za hladilne turbine, vsega skupaj okrog 3000 kosov. Za podjetje Strojna Maribor so opravljali postopke struženja na zobnikih za reduktorje, za podjetje Primat Maribor pa so izdelovali različne ležaje in verižna kolesa. Izdelovali so stroje za balansiranje, hidravlične stroje, stroje za polavtomatsko varjenje in tudi črpalke za gasilce. V podjetju so imeli omogočeno tudi strokovno usposabljanje za obrtne šole in tečaj, ki je trajal 3 mesece v letu. Tako so vsi, ki so se izobraževali v obrtnih šolah ali si želeli znanja strojništva, imeli priložnost, da si v podjetju naberejo nova znanja. Prihajali - 2 -

16 so iz Maribora, Ptuja in iz sosednje Hrvaške. Leta 1994 je ustanovitelj podjetja Sever Štefan prejel Zlato plaketo Obrtne zbornice Ormož za zasluge za prizadevanje za razvoj obrti v občini Ormož. Prejel je tudi Srebrno plaketo za inovacije in druge nagrade. Že po sami osamosvojitvi Slovenije je dobil tudi druga priznanja in nagrade za inovativnost, katerih zaradi starih zamer iz časov komunizma ni hotel sprejeti. Razpad jugoslovanske države in osamosvojitev Slovenije sta podjetju prinesla številne spremembe. Vzpostavile so se številne meje med državami, zmanjšalo se je število naročil in takratno največje industrijsko mesto Maribor, se je začelo spreminjati. Tako naročil iz največjih Mariborskih podjetij več ni bilo, število zaposlenih podjetja se je tako zmanjšalo in bil je čas, da podjetje nabavi nova delovna sredstva. Tako se je podjetje preimenovalo v Orodjarstvo Igor Sever s. p.. Zaradi upada števila naročil in števila zaposlenih se je podjetje soočalo z velikimi težavami. Poiskati je moralo nove kupce in začeti izdelovati nekaj novega, kar se je takrat na veliko prodajalo. Podjetje je tako samo izdelalo stroj za izdelavo pešl cevi, ki so takrat služile za zaščito električnih kablov. Podjetje je naročilo kolute, na katerih je bil navit jekleni trak in začelo z proizvodnjo. Zaradi prevelikega povpraševanja po pešl ceveh in po različnih dimenzijah slednjih je podjetje izdelalo še eden stroj za izdelavo teh cevi. V tem času je podjetje izdelovalo tudi namenske stroje in preoblikovalno-izsekovalna orodja za podjetje Lim-mont d. o. o. iz sosednje Hrvaške, ki je ostalo kupec tudi po razpadu Jugoslavije in osamosvojitvi Slovenije. Podjetje je med letoma 1999 in 2004 kupilo novi brusilni stroj, tračno žago, žično-erozijski stroj, elektroerozijski stroj in tudi CNC rezkalni stroj, kar je bilo posledica velikih naročil iz sosednje Hrvaške in potrebe po naprednejši tehnologiji. Zaradi računalniško vodenih strojev se je število zaposlenih zmanjšalo, podjetje pa je postalo konkurenčnejše, saj je imelo napredne obdelovalne stroje. Zaradi vse večje uporabe plastike je povpraševanje po pešl ceveh čez nekaj le upadlo. Tako je podjetje od leta 2004 do 2008 izdelovalo le še namenske stroje in preoblikovalno-izsekovalna orodja. Gospodarska kriza leta 2008 in drugi dejavniki so močno prizadeli podjetje Lim-mont d. o. o., kar je vplivalo tudi na zmanjšanje števila naročil v podjetju Orodjarstvo Igor Sever s. p. Leto 2012 je bilo za podjetje najtežje, saj naročil skoraj ni bilo več. Zadnja leta spet prihaja vse več naročil iz sosednje Hrvaške, vendar še vseeno premalo. Podjetje je v 50-ih letih svojega delovanja premagalo številne ovire in se borilo za svoj obstanek in razvoj. Nenehno prilagajanje trgu je prinašalo vedno nove uspehe. Po končani gospodarski krizi je podjetje pripravljeno zopet obrniti nov list in uvesti korenite spremembe, na katere je že pripravljeno. [1] - 3 -

17 Slika 1.1: Orodjarstvo Igor Sever s. p. Slika 1.2: Orodjarstvo Igor Sever s. p

18 Slika 1.3: Izdelki mikro podjetja - 5 -

19 1.1.2 Lim-mont d. o. o. naročnik oz. kupec Podjetje Lim-mont d. o. o. iz Vrbanovca je bilo ustanovljeno leta V začetku je bila to majhna kovinarska delavnica, ki je zrasla v veliko podjetje s ca. 180 zaposlenimi in m 2 proizvodno-skladiščnega prostora. Podjetje ima proizvodne prostore v Vrbanovcu in Ludbregu na sosednjem Hrvaškem. Do takšnega uspeha je podjetje prišlo zaradi nenehnega izpopolnjevanja in moderniziranja proizvodnje ter organizacije procesa proizvodnje znotraj samega podjetja. Veliko pozornost so pri podjetju posvetili kvaliteti končnih proizvodov in hitrosti ter fleksibilnosti proizvodnje. Podjetje se ukvarja s proizvodnjo pločevinastih in izolacijskih izdelkov. Izdelujejo izolirane pločevinaste panele, kontejnerje, ventilacijske sisteme, EPS (stiropor), profilirane pločevine in še mnogo sorodnih izdelkov. Kvaliteta podjetja Lim-mont d. o. o. je prepoznana tudi zunaj meja Hrvaške. Večino izdelkov izvozijo v članice Evropske unije, Švico, Rusijo in države bivše Jugoslavije. Za vse svoje izdelke imajo tudi a-testno dokumentacijo. Podjetje je vodilni proizvajalec dimnikov iz nerjavečega jekla in izoliranih kovinskih plošč. [2] Slika 1.4: Podjetje Lim-mont d. o. o

20 Slika 1.5: Podjetje Lim-mont d. o. o. Slika 1.6: Podjetje Lim-mont d. o. o

21 Pri podjetju pa potrebujejo tudi nekoga, ki jim izdela orodja in stroje za izdelavo njihovih izdelkov. Tukaj pride v poštev mikro podjetje, ki jim lahko to vrsto orodja, ki ga potrebujejo, tudi izdela. Večje podjetje dobi posel in s tem prototip izdelka, ki ga bodo serijsko proizvajali. Prototip izdelka nato pošljejo v drugo podjetje, kjer na podlagi prototipa ali dokumentacije izdelajo primerno orodje ali stroj za izdelavo takšnega izdelka. Podjetji se dogovorita za ceno in čas, ki bo potreben za izdelavo orodja. Glede na čas za izdelavo orodja, se večje podjetje lahko začne pripravljati za serijsko izdelavo. To pomeni, da pripravi delovno mesto, kjer se bo izdelek proizvajal, pripravi stroj in tudi določi število zaposlenih. Vse to je izrednega pomena, saj lahko takoj začnejo proizvodnjo, ko jim mikro podjetje dostavi orodje. Ko se orodje obrabi oz. uniči, ga mikro podjetje popravi oz. znova izdela vitalne dele. Večje podjetje nima svoje orodjarne in tudi samo ne izvaja vzdrževalnih del. Za vse torej skrbi mikro podjetje. Posli, ki potekajo med podjetjema, obema prinašajo korist in zanesljivo partnerstvo. Seveda morajo biti časovni dogovori točni, saj je orodje, ki je v izdelavi, odločilnega pomena za proizvodnjo večjega podjetja. Vendar gre tukaj za zaupanje med podjetjema, ki je po tolikih letih sodelovanja že res veliko. Slika 1.7: Izdelki večjega podjetja - 8 -

22 1.2 Opis splošnega področja dela Področje dela, ki se ukvarja s temo, ki je opisana v magistrskem delu, je industrijska proizvodnja in digitalizacija proizvodnih procesov. Z drugimi besedami bi lahko rekli Industrija 4.0. Ta skrbi za serijsko proizvodnjo izdelkov, ki morajo biti izdelani v čim krajšem času in v čim večji količini. Gre za proizvodnjo, v kateri človek le nadzira delovanje strojev in nastavlja potrebne parametre za brezhibno delovanje. V takšnem načinu proizvodnje mora biti skoraj vse digitalizirano in s tem popolnoma vodeno. Če pride do napake, se točno ve, kje se napaka pojavi. Tako je mogoče hitro odpravljanje le-teh in čim krajši čas zastojev. Tako se lahko izdelajo ogromne količine izdelkov skoraj brez ustavljanja. Količina izdelkov je zaradi nenehnega avtomatskega štetja točna. Stroji opravljajo delo 24 ur na dan brez ustavljanja, s čimer je zagotovljena čim večja produktivnost. Kot vemo, naj bi človek delal le 8 ur na dan in pri monotonem delu produktivnost upade. Zato hoče imeti industrija prihodnosti čim več robotov, ki bodo opravljali delo namesto človeka. Človek jih bo le nadziral, vzdrževal in po potrebi odpravljal napake, ki se bodo pojavile. Pomembna je tako znotraj podjetja, kot tudi pri sodelovanju med podjetji. Podjetja, ki tesno sodelujejo že veliko let, bodo zaradi vse večje potrebe po konkurenčnosti morala vzpostaviti tudi medsebojni sistem digitalizacije. S pomočjo tega sistema bodo spremljala lastno proizvodnjo in proizvodnjo pri poslovnih partnerjih, ki bo vezana na njihovo. 1.3 Opredelitev oz. opis problema, ki je predmet raziskovanja Industrija 4.0 je nov pristop v industrijski proizvodnji, ki je že prisoten v dobršnem delu Evrope in počasi prihaja tudi v Slovenijo. V bolje gospodarsko razvitih državah Evrope je že dodobra raziskana, v Sloveniji pa je še vedno nekaj novega in revolucionarnega. Gre za koncept industrije, za katerega mislimo, da pride v poštev samo za velika podjetja z veliko zaposlenimi in velikimi proizvodnimi prostori. To seveda ni res, saj je dosti teh velikih podjetij odvisnih tudi od manjših in celo mikro podjetij. Vsa ta odvisnost bo prišla še bolj do izraza z uporabo načel Industrije 4.0 oz. z delovanjem in proizvajanjem v njenem okviru. Sam želim dokazati odvisnost med večjim in manjšim podjetjem. Številni se pomembnosti samih mikro podjetij v industriji - 9 -

23 ne zavedajo, kar je problem. V magistrskem delu želim dokazati pomembnost mikro podjetja znotraj Industrije 4.0. in koncept, kako bi bilo mogoče podjetje vpeljati v ta način industrije. 1.4 Cilji in raziskovalne hipoteze magistrskega dela Cilj magistrskega dela je dokazati odvisnost srednje velikega podjetja od dobavitelja mikro podjetja in dokazati njegovo pomembnost v sami industriji. Dokazati želim tudi povezave med podjetji nasploh. Poiskati želim ključne proizvodne dele mikro podjetja, kjer se zbirajo vse informacije in material za končni izdelek. Ta del je zelo pomemben za naročnika, ki želi vedeti, v kakšni fazi je izdelek in kdaj ga bo dobil. Tukaj gre za eno izmed pomembnejših stvari Industrije 4.0 in to je digitalizacija. Digitalizirati oz. nazorno prikazati je treba ključne dele proizvodnje, kjer poteka sestavljanje in preizkušanje izdelka za naročnika. V vse skupaj mora imeti vpogled naročnik, da v vsakem trenutku točno ve, kaj se dogaja, in tudi sam lahko vnaprej načrtuje proizvodnjo. Izdelek v tem primeru je orodje ali stroj, s pomočjo katerega naročnik izdeluje končne izdelke. V magistrskem delu sem obravnaval naslednji hipotezi: H1: Mikro podjetje je pomemben dobavitelj v proizvodni verigi in lahko pomembno vpliva na proizvodni ritem v večjem podjetju, ki je kupec. H2: Mikro podjetje, ki ga kupec vključi v koncept Industrije 4.0, bo zagotovilo konkurenčno ceno za izdelavo orodja ali stroja v optimalnem času ter ustrezni kvaliteti. Raziskovalna predpostavka, ki jo želim na koncu potrditi, je premajhno posvečanje pozornosti mikro podjetjem znotraj industrije oz. premajhno zavedanje pomembnosti teh podjetij. Premalo ljudi in podjetij se zaveda, kako lahko mikro podjetje vpliva na delovanje poslovnega in proizvodnega procesa srednje velikega ali večjega podjetja

24 1.5 Predpostavke in omejitve raziskave Predpostavljam, da se danes premajhno pozornost posveča mikro podjetjem in s tem tudi možnosti za vključevanje in delovanje v Industriji 4.0. Predpostavljam, da bo težko poiskati ključne dele proizvodnje mikro podjetja in jih označiti kot pomembne in primerne za funkcioniranje v konceptu Industrije 4.0. Predpostavljam tudi, da so takšne spremembe za mikro podjetje lahko odločilnega pomena in pomenijo tudi finančno breme. A ko se bo srednje veliko podjetje moderniziralo in začelo delovati v sklopu Industrije 4.0, se bo moralo modernizirati tudi mikro podjetje, ki dobavlja orodja in stroje. V nalogi sem se omejil na medsebojno sodelovanje in poslovanje mikro in sredje velikega podjetja, ki sem ju vključil v raziskavo oz. v magistrsko delo. Poiskati in analizirati sem moral vse posle, ki se med podjetjema dogajajo, in predstaviti njihovo pomembnost ter s tem odvisnost med podjetjema. Omejiti sem se moral samo na prikaz koncepta vpeljave mikro podjetja v Industrijo 4.0 in njegovo pomembnost, kar je tudi cilj magistrskega dela. Omejen sem tudi z željami srednje velikega podjetja o spremembah v mikro podjetju. 1.6 Predvidene metode raziskovanja Pri raziskovanju oz. pisanju magistrskega dela sem uporabil tri metode raziskovanja. in sicer metodo opazovanja, spraševanja in analize dokumentov. Želel bi uporabiti tudi metodo eksperimenta, vendar zaradi finančnih sredstev in pomembnosti poslov med podjetjema to ne bo mogoče. Metoda opazovanja bo prinesla podatke o načinu delovanja podjetja in poslih, ki se v podjetju dogajajo. Metoda spraševanja bo omogočila dostop do podatkov o poslovanju in pomembnosti podjetja, ter možnostih prilagoditev. Metoda analize dokumentov bo omogočila vpogled v trajanje sodelovanja med podjetjema in s tem finančno odvisnost med podjetjema

25 1.7 Kratek opis strukture celotnega dela vsebuje opis Industrije 4.0 in vsega, kar takšen način industrije prihodnosti prinaša. V ospredje je postavljeno poslovanje med srednje velikim in mikro podjetjem. Prikazana in opisana je pomembnost mikro podjetja v industriji in odvisnost srednje velikega podjetja od mikro podjetja. Predstavljen je koncept vpeljave mikro podjetja v Industrijo 4.0 in spremembe oz. prilagoditve. Na koncu magistrskega dela bodo predstavljene ugotovitve glede prilagoditev podjetja na Industrijo 4.0. V začetku magistrskega dela sta predstavljeni obe podjetji in njuno medsebojno sodelovanje. Za vsako podjetje so navedeni osnovni podatki in podatki o tem, s čim se podjetje ukvarja. V nadaljevanju je opis splošnega področja dela, ki se ukvarja s področjem, na temo katerega je napisano magistrsko delo. Predstavljen je problem, ki se pojavlja pri Industriji 4.0, in rešitve, ki bi jih bilo mogoče izvesti za rešitev problema. Opisane so tudi predpostavke, ki sem jih določil in omejitve, ki so se pojavile v teku izdelave magistrskega dela. Predstavljeni so cilji magistrskega dela in hipoteze, ki sem jih postavil na začetku pisanja, in predvidene metode raziskovanja. V nadaljevanju je splošen opis Industrije 4.0 in predstavitev njenega razvoja. Predstavljeno je tudi, kakšne spremembe prinaša takšna vrsta industrije v načinu proizvajanja. Digitalizacija in robotizacija sta ključni sestavini Industrije 4.0 in sta zato v magistrskem delu podrobno opisani. Industrija 4.0 pomeni razvoj tovarn prihodnosti, ki bi delovale samo s stroji in roboti; človek bi jih le nadziral. Vse to prinese velike spremembe in novosti v načinu proizvajanja. V magistrskem delu je navedenih nekaj slovenskih podjetij, ki že s pridom uporabljajo načela Industrije 4.0. Predstavljene pa so tudi prednosti in slabosti same Industrije 4.0. V nadaljevanju dela je opisana pomembnost mikro podjetja v tej industriji in povezava med srednje velikim in mikro podjetjem. Sodelovanje med podjetjema je ključnega pomena za obe, zato je opisana tudi finančna odvisnost in vrsta poslov med podjetjema. V drugi polovici magistrskega dela je predstavljen koncept vpeljave mikro podjetja v Industrijo 4.0. Predstavljeni so pomembni deli proizvodnje mikro podjetja in načini, kako bi se podjetje lahko vključilo v Industrijo 4.0. Seveda bi bile najprej spremembe nujne pri večjem podjetju, šele nato pri mikro podjetju. Predstavljene so tudi prednosti, ki bi jih podjetju prinesel takšen način sledenja proizvodnje

26 2. INDUSTRIJA 4.0 IN NJEN VPLIV 2.1 Zgodovina in razvoj Industrije 4.0 Kot je že znano, je Industrija 4.0 četrta industrijska revolucija, ki se je pojavila. Industrializacija se je pojavila okrog leta 1765, kar je povzročil izum parnega stroja. Tovarne so postala manj odvisne od takratnih delavcev in vse skupaj je potekalo dosti hitreje. Vse se je začelo izdelovati v večjih količinah in z dosti večjim tempom. Prvo industrijska revolucija se je začela okrog leta 1780 z mehanizacijo industrije tekstila. Pojavila se je v Angliji, kjer so tkalci vse delo opravljali ročno, vendar so se zaradi novosti združili v skupine in nastala je tovarna. Delo je potekalo hitreje in izdelali so ogromne količine tekstila. Druga industrijska revolucija se je začela okrog leta 1900, ko je Henry Ford uvedel tekoči trak v tovarni in začel serijsko izdelovati avtomobile. Šlo je za najbolj znani tip avtomobila Ford model T. Tretja industrijska revolucija se je začela okrog leta 1970 in doprinesla avtomatizacijo proizvodnih sistemov. Zahtevalo se je vse več raznolikih izdelkov, ki so bili izdelani v visoki kvaliteti. Vse to je bilo mogoče zaradi uvajanja informacijskih tehnologij in elektronike v proizvodnjo. Stroji so nadomestili ročno delo in s tem se je začela digitalna proizvodnja. Prvi dve industrijski revoluciji nista pomenili dosti za samo proizvodnjo, prinesli pa sta bogatejše posameznike, ki so imeli v lasti tovarne. Korenite spremembe je prinesla šele tretja industrijska revolucija, ki je spremenila način poslovanja, delovanja in proizvodnje podjetij. Seveda se vse skupaj ni ustavilo, saj smo na poti k četrti industrijski revoluciji oz. tako imenovani Industriji 4.0. Vse to izvira iz načrta nemške vlade, ki hoče visoko tehnologijo uvesti v industriji. Ta načrt oz. strategija prinaša informatizacijo proizvodne panoge. Pri Industriji 4.0 gre za tehnologije in koncepte, ki bi v celoti spremenile industrijo oz. podjetje. Temelji na tehnoloških konceptih kiberfizičnih sistemov, internetu stvari in internetu različnih storitev, ki sestavljajo tako imenovano Pametno tovarno. Sistemi spremljajo fizične procese, ustvarjajo virtualno kopijo realnega sveta in izvedejo decentralizirane odločitve. Preko interneta stvari kiberfizični sistemi komunicirajo in sodelujejo med seboj, komunicirajo pa z ljudmi. Preko interneta stvari vsi sodelujoči v verigi izvajajo notranje in zunanje storitve. Inteligentna omrežja so tista, ki bodo v četrti industrijski revoluciji prinesle korenite spremembe. Vse to se je začelo že leta nazaj z razvojem programske opreme, elektronike, mrežnega povezovanja in mehatronike. [3] [7]

27 2.2 Pomen za industrijo Industrija 4.0 prinaša velike spremembe v industrijski panogi, vendar ne toliko na področju samega načina proizvodnje, ampak na področju informatizacije, digitalizacije in robotizacije proizvodnih procesov. Gre za večjo informiranost zaposlenih v podjetjih in za popoln nadzor nad proizvodnim procesom. Pomembna je povezava z dobavitelji materiala, energije in drugih stvari, ki so ključne za nemoteno delovanje proizvodnega procesa. Vse bolj prihaja do zavedanja, kako pomembna je stopnja informiranosti med podjetjem in kupci. Kupec je namreč tisti, ki lahko opiše trenutno stanje na trgu in izrazi želje za drugačne izdelke oz. potrebo po razvoju novega izdelka. Načela Industrije 4.0 prinašajo številne novosti, ki jih podjetja do sedaj skorajda niso uporabljala. Robotizacija in informatizacija sta že dokaj razviti, vendar je digitalizacija nova. Gre za spremembe v logističnih, proizvodnih in poslovnih procesih, na katere podjetja niso pripravljena. Velika finančna bremena, dolgotrajna prilagajanja in spremembe so vzroki, zaradi katerih se veliko podjetij za takšen način delovanja ne odloči. Predvsem pa je problem izobraževanje in prilagajanje zaposlenih. Nezadovoljstvo zaposlenih v podjetjih je ključen faktor za nezainteresiranost zaposlenih za korenite spremembe. Če prištejemo še pritiske, medsebojne odnose in malo plačo vemo, kakšna je situacija. Vendar pa želijo številna podjetja spremembe prikazati v drugačni luči. Zaposlenim namreč želijo pokazati, da so spremembe dobre za njih in njihovo počutje in jih na takšen način pridobijo na svojo stran. Seveda vedno obstajajo izjeme, ki se nočejo prilagoditi spremembam. To so najpogosteje starejše generacije, ki so vajene drugačnega dela. A ko se sistem v podjetju spremeni, se morajo prilagoditi čisto vsi, brez izjem. Vendar spremembe, ki jih prinaša Industrija 4.0 niso slabost za vsa podjetja. Naklonjene so predvsem podjetjem, ki so v fazi ustanavljanja in se lahko že na začetku prilagodijo spremembam. Prednost imajo tudi podjetja, ki zaposlujejo mlajše generacije, ki so že seznanjene z novo tehnologijo. Tako so tudi časi učenja in prilagajanja na spremembe dosti krajši. Vredno je omeniti tudi robotizacijo, ki je že dodobra razvita in jo s pridom uporablja veliko podjetij. Največ jih je v panogi avtomobilske industrije. Tudi robotizacija je ena od načel Industrije 4.0, s katero želijo doseči popolno nadomestitev človeka. Cilj je nadomestiti vsakršno človeško delo z robotom, razen v primeru, če je to nemogoče. Tu bi šlo za delovanje 24 ur na dan brez premora. Človek bi le nadziral in vzdrževal stroje. Izraz, ki ga je vredno uporabiti, je internet stvari. Internet je človeku znan že

28 dolgo, vendar bi ga začeli sedaj uporabljati za razpolaganje s podatki znotraj podjetja. [4] [12] [16] 2.3 Spremembe v podjetjih Daihen Varstroj sledi zahtevam industrije Podjetje Daichen Varstroj sledi zahtevam industrije in na trg postavlja najnovejše robotske varilne stroje, kar jih obstaja. Sledi trendom razvoja varilne tehnologije in robotike. Na trg se odziva na najvišji tehnično-tehnološki ravni, ki jo zahteva Industrija 4.0. Med njihove najnovejše izdelke spada generacija pretvornih varilnih izvorov Welbee z vgrajenim LSI procesorjem. Pri procesorju gre za 64-bitno nanotehnologijo z zmogljivostjo 20 nanosekundnega izvajanja ukazov. S standardnimi komunikacijski vmesniki zagotavljajo povezljivost z drugimi sistemi in napravami v podjetjih. Aplikaciji Welding in Welder Monitoring nadzorujeta varilni proces in navajata vse pomembne informacije glede varjenja. Tako povečujejo produktivnost in kvaliteto procesa robotskega varjenja. Varilni inverterji Welbee imajo tudi možnost IT-povezovanja, kar pomeni, da je mogoče celoten proces varjenja spremljati prek tablice. Podatke pa je mogoče prenesti preko USB vmesnika. Novost, ki so jo dodali, je še brezžični upravljalnik WiTP, s katerim lahko brezžično programirajo in krmilijo več varilnih robotov. Pri podjetju torej nenehno izboljšujejo svoje izdelke in tehnologijo ter sledijo načelom Industrije 4.0. [4] Ydria Motors optimizira nabavne poti V podjetju Ydria Motors Industrije 4.0 ne vidijo le kot robotizacije in digitalizacije, ampak nekoliko širše. Dnevno dobijo ogromno informacij, ki jih je potrebno zajeti, obdelati in poslati na ustrezna delovna mesta oz. do ustreznih upravljavcev poslovnih procesov. Vse se začne pri pripravah na proizvodnjo novega izdelka. Predelati in povezati je treba ogromno informacij in jih povezati s končnim kupcem. Z informacijsko tehnologijo racionalizirajo vse postopke, kot so razvoj izdelka, proizvodni proces, nabava materiala, logistika in prodaja. Preko sodobnih komunikacij pridobivajo informacije o proizvodnih procesih, materialih in logističnih usmeritvah. Optimizirana proizvodnja po njihovem mnenju pomeni, da lahko podjetje v čim

29 krajšem času in čim manjšimi stroški naredi izdelke v ustrezni kvaliteti in količini, ki jo zahteva kupec. S pomočjo tega pa lahko v ustreznem času obvestijo izobraževalne ustanove. V podjetju nenehno sledijo trendom razvoja Industrija 4.0, poudarek pa dajejo optimizaciji poslovnih procesov in informatizaciji znotraj in zunaj podjetja. [4] Impol in Talum snujeta razvojni center s pilotnimi napravami Impol in Talum sta vodilni podjetji v Sloveniji za predelavo aluminija v aluminijeve polizdelke. Skupaj zaposlujeta ca ljudi. Zavzemata se za razvoj tehnološkega centra s pilotnimi napravami, ki bi regiji prinesel več kot sto delovnih mest. Pilotne naprave bi izvajale preizkuse; pripomogle bi k razvoju novih aluminijevih zlitin, tehnologij in aluminijastih izdelkov. Vse bi potekalo brez časovnih omejitev in z veliko nižjimi stroški surovin. V okviru razvojnega centra bi z načeli Industrije 4.0 razvijali koncept pametne tovarne. Pilotne naprave v razvojnem centru bi pomenile povezavo med raziskovalci na inštitutih in univerzah, industrijskimi raziskovalci in študenti. Vse to bi torej prineslo hiter prenos znanja in tehnologije izdelave med industrijsko in izobraževalno sfero. [4] TPV razvil lastno avtomatsko vodeno vozilo Pri podjetju TPV so razvili lastno avtomatsko vodeno vozilo za prevoz vozičkov in palet po proizvodnih procesih. Prednost tega vozila je v tem, da je izredno nizko in s 16 cm višine nižje od večine standardnih kolesc industrijskih vozičkov. Vozilo deluje na elektriko in to 24 ur na dan, ko pa ni v obratovanju se polni. Z uporabo teh vozil se zmanjšajo transportni stroški, preprečijo trki, odpravijo izpusti CO 2 v okolje in vzpostavi se popolni logistični sistem transporta znotraj podjetja. Vozila so vodena po določenih poteh in opravljajo vedno enako delo. Gre za avtomatsko oskrbo delovnih mest, ki pomaga optimizirati logistične sisteme številnih podjetij. S pomočjo tega je mogoče razviti popolni nadzor nad logistiko materiala in delov v podjetju. [4]

30 2.3.5 L-Tek predstavil svetovno novost evolucijske robotike Koncept Industrije 4.0 predvideva prilagodljivost, modularnost, razširljivost, povezljivost in dinamično povezovanje z drugimi komponentami sistema. Prav zato so pri podjetju L-Tek uvedli oz. razvili novosti na področju robotike. Gre za robotske stroje in avtomatizacijo, ki funkcionira tudi pri proizvajanju izdelkov, katerih vrsta in oblika se menja vsakih nekaj ur. Gre torej za visoko prilagodljivost naprav in skrajšanje pripravno-zaključnih časov. Glede na današnje potrebe kupcev in potrebe po proizvodnji raznovrstnih izdelkov je sistem še kako dobrodošel. Pri podjetju so zato z načeli Industrije 4.0 šli v razvoj visoko prilagodljivih robotskih sistemov in v tem tudi uspeli. [4] 2.4 Uporaba Industrije 4.0 v Sloveniji Kot je bilo že omenjeno, Industrija 4.0 prinaša tri ključne elemente, ki bodo korenito spremenili način proizvajanja v industriji. Prva je digitalizacija proizvodnje, ki prinaša informacijski sistem za vodenje in načrtovanje proizvodnje. Druga je avtomatizacija proizvodnje, ki prinaša sisteme za zajem podatkov iz proizvodnih linij in upravljanje s stroji. Tretja je povezava proizvodnih lokacij v celovito oskrbno verigo oz. avtomatska izmenjava podatkov. V Sloveniji je Industrija 4.0 dokaj nova, vendar obstaja že kar nekaj podjetij, ki s pridom uporabljajo njena načela. Trenutno je edina panoga, kjer so principi te industrije že dobro vpeljani v avtomobilsko industrijo. V njej sodeluje kar nekaj slovenskih podjetij, ki proizvajajo sestavne dele za avtomobilsko industrijo. Nemčija, ki narekuje ritem celotni svetovni avtomobilski industriji, je prišla do naslednje ugotovitve: brez avtomatizacije in povezovanje ne bodo mogli konkurirati ameriškim in azijskim proizvajalcem. Avtomatizacija, digitalizacija in izmenjava podatkov v avtomobilski industriji je napredna in intenzivna. A tudi druga podjetja, ki niso vključena v avtomobilsko industrijo, si želijo sprememb po načelih Industrije 4.0. Torej, kdor bi želel spoznati in uvesti princip Industrije 4.0, bi si moral kot vzor ogledati avtomobilsko industrijo. [5] Številni se sprašujejo, kaj je v Sloveniji že narejeno na tem področju. V nadaljevanju je omenjenih nekaj podjetij, pri katerih so izvedli spremembe v skladu z načeli Industrije 4.0 [5]:

31 1. Pošta Slovenije: v realnem času spremlja lokacijo in prisotnost svojih vozičkov. Uporabljajo RFID tehnologijo in celovito SW rešitev za upravljanje flote vozičkov in njihov nadzor. 2. UKC Ljubljana in Premogovnik Velenje uporabljata RFID za spremljanje premikov uniform in zaščitnih oblačil skozi svoje pralnice in pri izdajah oblačil zaposlenim. 3. Farmacevtska industrija in industrija proizvodnje hrane uporabljata črtno kodo, vendar si želijo RFID identifikacije. Sledijo pa vse sestavine in njihova uporaba v proizvodnem procesu. 4. Gorenje Servis za vodenje operacij v skladišču rezervnih delov uporablja glasovno vodenje ljudi in tako zagotavlja varno delo in večjo učinkovitost. Opaža se vedno večje povpraševanje po rešitvah, ki bi podjetjem omogočila avtomatičen vpogled v lokacijo in prisotnost transportnih sredstev, kot so viličarji in palete. Vse bi si sledilo s pomočjo RFID sistemov oz. radio-frekvenčno identifikacijo. [5] Nekaj podjetij, pri katerih želijo uporabiti RFID sistem [5]: Kolektor Hidria Polycom Adria Mobil Letrika Cimos Indramat Bosch Johnson Controls

32 3. NOVOSTI INDUSTRIJE Digitalizacija Številni menijo, da lahko brez digitalizacije poslov evropska industrija propade. Nujno je slediti trendom in nabaviti najnovejšo tehnologijo, saj lahko podjetja le tako konkurirajo drug drugemu. Gre za tekmovanje med evropskimi, ameriškimi in azijskimi podjetji. Evropa naj bi zamudila prvo fazo informatizacije, vendar je kljub temu ostala konkurenčna azijskim in ameriškim podjetjem. Če bi zamudila tudi drugo fazo, v kateri gre za digitalizacijo proizvodnje in poslovnih procesov, bi to lahko pomenilo konec. Najpogosteje uporabljen izraz pri informatiki je internet stvari, ki se je pojavil pri Američanih. Z internetom smo povezani ljudje, vendar bi pri industriji z internetom stvari povezali predmete in naprave. Industrija 4.0 se je začela tudi zaradi podatkov na internetu, katere bi po njenih načelih začeli upravljati. Vse se je začelo z izumom parnega stroja, nadaljevalo s Fordovim sistemom proizvodnje in informatizacijo proizvodnih sistemov, sedaj pa gre vse v digitalizacijo. Izraz Industrija 4.0 pomeni narejeno v Nemčiji, saj je to načrt nemške vlade za novo industrijsko revolucijo, ki se razvija. Digitalizacija ima tri glavne usmeritve. Prva je usmeritev h končnemu kupcu, druga je usmeritev k poslovnim partnerjem in tretja k poslovnim procesom v podjetju samem. Podjetje je povezano s številnimi dobavitelji materiala, energije, delov in drugih stvari, s katerimi je v tesnem sodelovanju. Stopnja informiranosti je velika, saj je na primer dobavitelj materiala za velikoserijsko proizvodnjo ključnega pomena. Seveda pa ne smemo pozabiti končnih kupcev. Oni so tisti, s katerimi podjetje mora ostati v stiku in preko njih dobivati informacije o tem, kaj trg potrebuje. Podjetje se mora željam kupcev tudi prilagajati, kar prinese spremembe in težave v proizvodnih procesih. Z digitalizacijo se lahko rešijo skoraj vsi problemi in izpolnijo vse želje podjetij za uspešno digitalizacijo česarkoli. A tukaj ni splošnega pravila, saj je stopnja digitalizacije odvisna od vsakega podjetja posebej. V prvi vrsti to predstavlja veliko finančno breme, ki si ga vsako podjetje ne more privoščiti. Strokovnjaki predlagajo za začetek digitalizacijo logističnih sistemov, nato digitalizacijo upravljanja kupcev in dobaviteljev, šele nato digitalizacijo proizvodnih procesov, če so ti že avtomatizirani. Tukaj gre za dolgotrajne finančno obremenjujoče investicije, ki zahtevajo tudi izobraževanje in prilagajanje zaposlenih. V tem primeru imajo prednosti nova podjetja, ki lahko te sisteme vpeljejo v proizvodnjo že med samo gradnjo. [4] [16]

33 3.2 Robotizacija Robotika je plod trdega dela inženirjev, računalniških strokovnjakov, fizikov, fiziologov in drugih strokovnjakov. Gre za področje, ki združuje ideje, ustvarjalnost in inovacije. V prihodnje bo potrebno le še več strokovnjakov, saj je razvoj robotike neverjeten. Roboti nezadržno vstopajo v družbo oz. med nas ljudi. Eden od temeljev Industrije 4.0 je robotizacija, ki je že dodobra razvita, vendar se pod okriljem programa Industrije 4.0 razvija še močneje. Robot ni več tisti, ki bi opravljal samo monotono delo in tako nadomestil navadnega delavca. Danes je robot tisti, ki posreduje veliko informacij o svojem delovanju, napakah, parametrih, daje navodila za programiranje in vsebuje tudi veliko drugih informacij. Danes so roboti povezani v informacijske sisteme in komunicirajo med seboj. V danih okoliščinah se na takšen način lahko problemi rešujejo izredno hitro. Točno se ve, kje, kdaj, kako in zakaj se je problem pojavil. Roboti lahko celo sami prilagodijo parametre, če se jim v določenih okoliščinah to zdi primerno. Vse bolj komunicirajo s človekom in sporočajo potrebo po vzdrževanju in morebitne zastoje. Za še večjo povezavo in nadzor pa se celotni proces spremlja preko senzorjev in kamer. Robotizacija dosega največje uspehe v avtomobilski industriji. Zaradi specifičnega dela je uporaba robotov v avtomobilski industriji nepogrešljiva. Proizvajalci avtomobilov jih uporabljajo skoraj že pri vseh operacijah: največ pri izdelavi motorjev, karoserij, lakiranju in varjenju. Uporabljajo jih za najbolj natančno delo, ki ga človek ne more izvajati sam. Vse to je prineslo večjo potrebo po razvoju robotske tehnologije in s tem omogočilo robotom, da so na takšni ravni, kakršni so. Najnovejše odkritje na področju robotske tehnologije je adaptivno delovanje sistema za robotsko varjenje. Gre za proces zajema podatkov o tolerancah zvarjencev s pomočjo laserskih kamer, obdelavo teh podatkov ter nato samostojno prilagajanje poti in parametrov varilnega robota. S tem se odpravljajo odstopanja, katere robot ugotovi že med samim delovanjem. Številni so prepričani, da roboti ne bodo več samo delovna sredstva znotraj proizvodnega procesa, ampak bodo postali enakopravni člani družbe. Takšna revolucija prinaša nezadovoljstvo zaposlenih in drugih ljudi, ki zaposlitev iščejo. Veliko ljudi se boji, da jim bodo roboti zasedli delovna mesta in jih v celotni nadomestili. Vendar statistika pravi, da podjetje, ki v svoj proizvodni proces uvaja robote, potrebuje le še več zaposlenih, ki bodo te robote programirali in spremljali. Torej več robotov pomeni le še več zaposlenih, pod pogojem da so ti ljudje specializirani za robotsko tehnologijo, ki je dokaj zahtevno področje. [4]

34 3.3 Avtomatizacija Stopnja avtomatizacije je neposredno povezana s stopnjo dodane vrednosti, ki se proizvaja v neki industriji. Višja, kot dodana vrednost sistema, višja je stopnja avtomatizacije oz. bolj so procesi znotraj proizvodnje avtomatizirani. Vendar tukaj ni mišljena samo mehanska obdelava delov, ampak tudi vsi drugi procesi, ki pripomorejo k nastanku kvalitetnega končnega izdelka. Tukaj lahko omenimo primer naročila novega vozila oz. avtomobila v točno določeni konfiguraciji. Kupec si konfigurira avto po točno določenih željah, kar obsega model, moč motorja, barvo, opremo in še veliko drugih stvari. V trenutku, ko odda naročilo, se v verigi poddobaviteljev za avtomobilske dele začnejo proizvajati točno določeni avtomobilski deli. To so sestavni deli, ki jih končni proizvajalec avtomobila vgradi v vozilo po željah stranke. S tem primerom pokažemo pomembnost poddobaviteljev v preskrbi z avtomobilskimi deli. Pomembno je medsebojno zaupanje, sodelovanje in izpolnjevanje rokov, saj so vsi členi v verigi izredno medsebojno odvisni. Izmenjava informacij mora biti avtomatska in pretok informacij med različnimi informacijskimi sistemi hiter in neprekinjen. Ko torej proizvajalec avtomobila naroči sedež pri nekem podjetju, to več ne poteka preko telefona. Dandanes vse poteka avtomatsko in to med računalniškimi oz. informacijskimi sistemi. Danes med seboj ne komunicirajo več ljudje, ampak sistemi. Pričakuje se, da bodo v okviru Industrije 4.0 računalniški sistemi samo avtomatsko zajemali podatke iz proizvodnih linij. To bi prineslo velike spremembe v načinu proizvodnje, saj bi za okvaro na stroju vedeli tudi v drugem podjetju in tako uspeli spremeniti plan proizvodnje. Takšen način avtomatskega komuniciranja med sistemi bi pomenil tudi boljši odnos do končnega kupca, saj bi ga lahko pravi čas obvestili o spremembi roka dobave ali pa bi s takojšnjimi prilagoditvami celo uspeli dobaviti izdelek. Vse to bi povečalo zadovoljstvo kupcev in zaupanje v zmogljivost proizvajalcev. Industrija 4.0 pomeni tudi čisto drugačno razmišljanje o organizaciji proizvodnih sistemov in načinu vodenja proizvodnega procesa in tudi vodenja celotnega podjetja. Tako še bolj postane pomembno zaupanje med podjetji, agilnost, povezovanje informacijskih sistemov, hitra izmenjava informacij in avtomatsko zajemanje podatkov v proizvodnji. Najpomembnejše pa bi postalo avtomatsko vodenje proizvodnih procesov in strojev. Glavne novosti na področju avtomatizacije se izvajajo v podjetjih, ki so v avtomobilski industriji. Vso to avtomatizacijo bi bilo potrebno uvesti tudi v drugih podjetij. Zaželeno bo vsako podjetje, ki bo sledilo, ter tako ustvarilo večjo dodano vrednost. [5] [16]

35 3.4 Tovarne prihodnosti Izraz tovarna prihodnosti pomeni pametnejše, zmogljivejše in bolj prilagodljive tovarne. Tukaj gre za tesno sodelovanje človeka in robota, kar je bilo do pred kratkim zelo omejeno. Vse se je hitro spremenilo z uporabo robota LBR iiwa, ki je neke vrste pametni delovni pomočnik v proizvodnem procesu. Robota je izdelalo in razvilo podjetje Kuka, ki je eno vodilnih v razvoju in izdelavi robotov ter robotske tehnologije. Tako so na trgu predstavili popolnoma novo, do sedaj še nepoznano obliko sodelovanje med človekom in robotom v industrijski panogi. V podjetju se zavedajo, da sodelovanje človeka s fiksnim robotom vpliva na samo prilagodljivost dela in nič drugega. Zato so razvili rešitve, kot so mobilne platforme in lahki ter gibljivi roboti, ki so že povsem avtonomni. Njihova prednost je, da se zavedajo svojega proizvodnega okolja in svojih delovnih nalog; sistem nadzora jih spremlja pri njihovi koordinaciji, umikih in usklajevanju pravil. Tovarne prihodnosti, polne pametnih robotov, tako obljubljajo še dosti večjo rast prilagodljivosti nalog v proizvodnih procesih in s tem še večjo učinkovitost proizvodnje. [4] [10] [16] Eno vodilnih podjetij, ki se ukvarja z razvojem elementov pametne tovarne, je nemško podjetje Weidmüller. Sodeluje pri številnih projektih za uvajanje interneta stvari in uveljavljanja Pametne tovarne v industrijo. Kot podjetje, ki sledi svoji viziji prihodnosti, na trgu že ponuja svoje rešitve glede pretvarjanja analognih podatkov strojev v digitalne podatke. To je mogoče s pomočjo njihovega pretvornika signalov ACT20C ter merilnikov Power Monitor. Centraliziranje, hranjenje in procesiranje kompleksnih podatkov je mogoče z uporabo OPC UA standardov. Vizualizacija preko spletnih aplikacij zagotavlja uporabniku relevantne informacije v pregledni obliki in to od kjerkoli. Preglednost nad kritičnimi parametri procesa precej poenostavi ročno in avtomatizirano optimizacijo proizvodnega procesa. Tukaj gre za neko vrsto hierarhije med različnimi ravnmi delovanja podjetja. Čisto spodaj je delovna raven, nad njo je kontrolna raven, nato nadzorna raven, upravljavska raven in čisto na vrhu je raven podjetja. Vse komponente, ki jih je podjetje razvilo, morajo izpolnjevati določene kriterije, ki skrbijo za inovativnost proizvodnih procesov prihodnosti. Gre predvsem za elektronske komponente z avtonomno inteligenco in Ethernet vmesnikom. Zagotavljajo optimalno varnost

36 pri povezovanju komunikacijskih omrežij in natančno merijo in prikazujejo energetske parametre. [7] [16] V nadaljevanju so predstavljene tri novosti podjetja Weidmüller na področju elektronskih naprav [7]: 1. ACT20C pretvornik signalov je elektronska komponenta z Ethernet vmesnikom in avtonomno inteligenco. S pomočjo tega omogoča zanesljive lokalne informacije (od senzorja do aktuatorja) in obdelavo teh informacij na kraju samem. S pomočjo pretvornika signalov se lahko v realnem času sprožijo aktivnosti in izvedejo procesne določitve. 2. Varnostni gigabitni usmerjevalnik zagotavlja optimalno varnosti pri povezovanju komunikacijskih omrežij. Potrebo po varnosti komunikacij lahko zagotovijo le varnostni gigabitni usmerjevalniki, ki so razviti prav za to nalogo. Delujejo v skladu z najstrožjimi varnostnimi standardi in zagotavljajo popolnoma varna komunikacijska omrežja. 3. Analizator mreže Power Monitor omogoča natančno merjenje in prikazovanje energetskih parametrov, kar je temelj vseh sistemov upravljanja z energijo. Gre za optimizacijo porabe energije strojev in sistemov, za kar je potrebno zajeti in analizirati podatke do podrobnosti. Merilnik Power Monitor zajema, prikazuje, analizira in nadzoruje porabo energije. Omogoča merjenje in beleženje vse relevantnih energetskih parametrov strojev in sistemov. Tako konkretno zmanjša strošek energije in izboljša kakovost omrežja. SmartFactory je vodilni center, ki raziskuje in demonstrira neodvisno proizvodnjo Pametne tovarne prihodnosti. Glavni namen je razvoj inovativnega sistema tovarne, ki pa že postaja resničnost. S centrom sodeluje že 30 partnerjev, ki omogočajo nadgradnjo sistema z novimi standardi, rešitvami in koncepti, ki tvorijo osnovo visokotehnološke fleksibilne tehnologije avtomatizacije. Leta 2015 je na sejmu v Hannovru center SmartFactory s 16-imi partnerji predstavil neodvisno proizvodnjo v Industriji 4.0 pod imenom»napredek v omrežju«(angl. progress in the network). Pri podjetju Weidmüller so razvili tudi infrastrukturne omarice, ki omogočajo hiter prenos podatkov, trajno napajanje in fleksibilne ter varne integracije. Omogočajo fleksibilno proizvodnjo za najmanjše serije brez večjih obremenitev dela in

37 pretočnih časov. Komponente podjetja s funkcijo»plug-and-play«omogočajo natančno ujemanje z najrazličnejšimi sistemi, visoko fleksibilnost in preglednost. [7] Kako do tovarne prihodnosti? Proizvodni obrat ne postane tovarna prihodnosti le z namestitvijo robotov in avtomatizacijo proizvodne linije, ampak je potrebno povezovanje praktično vsega, kar se v proizvodnem sistemu pojavi. Industrija 4.0 predvideva povezovanje strojev, izdelkov, sistemov, procesov in ljudi. Vse stvari komunicirajo med sabo preko interneta stvari; programske in storitvene platforme jim posredujejo informacije o tem, kaj in kako naj proizvajajo. Nad vsem imajo nadzor zaposleni v proizvodnem obratu, ki opravljajo nadzor delovanja in po potrebi dodatne analize. Pravi kandidati za uresničitev koncepta Industrija 4.0 in postavitev pametnih tovarn so podjetja, ki imajo avtomatiziran proizvodni sistem in obvladajo umetno inteligenco. Med evropskimi podjetji je pravi kandidat vsekakor podjetje Bosch, ki poleg proizvodnje obvlada tudi programiranje, logistiko, vzdrževanje in še druge storitve, povezane s konceptom Industrije 4.0. [8] [16] Elementi ali vsebine, ki so recept za gradnjo tovarne prihodnosti [8]: omogočen dostop do najrazličnejših virov podatkov, možnost prenosa znanja (človek programska oprema stroj), sposobnost realno-časovne obdelave podatkov in odločanja, vpeljava sistema sodelovanja in gradnja novega ekosistema (ustvarjanje) vrednosti, postavitev prilagodljivega proizvodnega okolja, integracija strojev s proizvodnim okoljem in okolico, vpeljava komunikacije med stroji in drugimi proizvodnimi rešitvami Prevlada senzorjev

38 V Nemčiji sedem partnerjev iz industrije, med drugimi tudi Bosch, Fraunhofer IPK ter Siemens, sodeluje pri projektu AMELI 4.0. Razvijajo sistem pametnih senzorjev za Industrijo 4.0. Ti senzorji naj bi»poslušali«stroje in na podlagi slišanega ukrepali in tako olajšali delo vzdrževalcem. Po zaslugi naprednih senzorjev naj bi se stroški popravil, vzdrževanja in pregleda strojev zmanjšali za 30 %. Senzorji MEMS, ki se jih uporablja v avtomobilih in telefonih, bodo postali uporabni tudi v industriji. Prilagodili jih bodo rabi industrijskih aplikacij; rešitve v praksi naj bi dokazovali že leta [8] 3.5 Internet stvari Internet stvari ali IoT (Internet of Things) je izraz za eno najbolj pomembnih stvari, ki se razvijajo med nastankom Industrije 4.0. Prav internet stvari je tisti, ki naj bi oz. že povzroča četrto industrijsko revolucijo. Pri tem je vodilna Nemčija, ki je v Evropi najbolj industrijsko razvita in tudi glavna. Nemška vlada je Industrijo 4.0 razglasila kot glavno in ključno za nadaljnji razvoj industrijske panoge v Evropi. Zanimivo je dejstvo, da je to prva industrijska revolucija, ki je napovedana že vnaprej. To daje prednost vsem podjetjem, da stvar dodobra preučijo in se nanjo kolikor je le mogoče pripravijo. Vpliv četrte industrije revolucije pa bo predvsem na ekonomskem področju. Podjetja naj bi vložila veliko, vendar bi se vložen denar hitro povrnil in to še v večji meri. [6] [12] Kaj vse je potrebno za internet stvari oz. IoT [6]: senzorji (zajem podatkov), industrijske mobilne naprave (platforma), programska oprema za obdelavo podatkov big data, ekipa notranjih sodelavcev in izkušena ekipa zunanjih strokovnjakov. Dejstvo je, da na stotine milijonov zabojev dnevno kroži med industrijskimi objekti in znotraj njih. V 99 % teh zabojev se uporablja desetletja star sistem zapisa, to je papir. V podjetju seveda vedo, kaj pride na vhodno skladišče in kaj odpošljejo, vendar pa je nadzor nad vsem,

39 kar se dogaja vmes, težak oz. nemogoč. To pa je zaradi ročnih vnosov na papir, ki v tem primeru pomeni vrzel. Prihaja tudi do zamenjav in založenih zabojev, ki jih je skoraj nemogoče poiskati. Ena od rešitev problema v okviru interneta stvari so RFID značke na zabojih. Take značke omogočajo dostop do aktualnih informacij v realnem času in posledično do pravilne odločitve. Lahko so aktivne, pasivne ali v obliki e-papirja. Pametne značke povedo upravljavcu, kaj naj z zabojem naredi. Upravljavec nato izpolni navodila in je tako v interakciji s sistemom. Vse transakcije in interakcije s sistemom se avtomatsko beležijo in tako lahko sledimo vsakemu zaboju, izdelku, paleti in spremljamo lokacijo, status ter stanje. Zbiranje podatkov je odločilnega pomena, vendar lahko le s pravo rešitvijo rešimo problem, ki se pojavi. Vse skupaj pripelje do optimizacije, avtomatizacija procesov pa lahko pomeni tudi do 50 % povečanja učinkovitosti. [6] [10] 3.6 Prednosti in slabosti Vsaka stvar ima določene prednosti ter slabosti in tudi tehnologija, ki spremlja četrto industrijsko revolucijo, ni nič drugačna. Prinaša veliko novosti, ki omogočajo hitrejšo, zanesljivejši in fleksibilnejšo proizvodnjo ter hiter prenos podatkov v informacijskih sistemih znotraj podjetij. Razvoj novih izdelkov poteka vedno hitreje; na trgu je vse več različnih izdelkov in veliko od njih je tudi izdelanih po naročilu kupca. Vse to stremi k hitri prilagoditvi proizvodnje na novi izdelek in s tem potrebo po vedno večjem in hitrejšem povpraševanju. Stroji in naprave so vedno hitrejše in pametnejše; zastoji so krajši in vnaprej predvideni. Pripravno zaključni časi so vedno krajši in iskanje napak skoraj več ne obstaja, saj se vedno točno ve, kje se napaka pojavi in zakaj. Vse gre v smeri digitalizacije, avtomatizacije, robotizacije in informatizacije. Stroji in naprave komunicirajo med sabo in s človekom. Podjetja si obetajo vedno manj napak v proizvodnih procesih in vedno večje dobičke. Industrija zaposluje vedno več ljudi, ki imajo specializirano znanje iz mehatronike, robotike in računalništva. Velika večina ljudi misli, da bodo roboti popolnoma nadomestili ljudi, vendar to seveda ni res. Za vsakim robotom, ki ga podjetje kupi, mora biti človek, ki ga vpelje v proizvodnjo, ga programira, spremlja pri proizvodnji in ga vzdržuje in po potrebi tudi popravlja. Veliko delovnih mest bosta prinesli tudi digitalizacija in avtomatizacija, saj bo potrebnega veliko kadra za vzpostavitev in vzdrževanje informacijskih sistemov. Prav tako bo veliko kadra

40 potrebnega za vzpostavitev in programiranje avtomatiziranih sistemov. Veliko ljudi bo potrebnih tudi pri izdelavi takšnih sistemov in gradnji pametnih tovarn. Vsa ta nova tehnologija prinaša hiter prenos podatkov in tesno povezavo industrije in kupcev. Industrija seveda hoče čim hitrejšo zagotovitev novega izdelka v trenutku, ko se po njem povprašuje. Tukaj gre za hiter razvoj in realizacijo izdelka in s tem povečanje zadovoljstva kupca, ki izdelek dobi v uporabo dosti hitreje kot nekoč. Danes v industriji ne komunicirajo več ljudje ampak sistemi. [4] [16] Seveda pa koncept Industrije 4.0 prinaša tudi določene slabosti, ki se pojavijo zaradi uvedbe novega sistema industrializacije. Temeljna slabost je upad števila delovnih mest, ki bodo predstavljala poglavitni problem v četrti industrijski revoluciji. Gre za to, da bo pri gradnji pametnih tovarn in pri vzpostavitvi vseh sistemov potrebnih ogromno ljudi. Ko pa se bo takšna tovarna enkrat zagnala, bo potrebnih le nekaj ljudi, ki bodo proces nadzorovali. Nekaj ljudi bo znotraj proizvodnega procesa za primere napak in vzdrževanja, drugi pa bodo lahko proces proizvodnje spremljali tudi od daleč. Vendar upad števila zaposlenih ne bo tako velik, kot si predstavljamo. Roboti in stroji bodo nadomestili fizično delo človeka in opravljali natančna dela, ki jih človek ne zmore. Bo pa več ljudi zaradi tega moralo nadzorovati pravilno delovanje le-teh. Velik problem predstavljajo nove tehnologije, ki zahtevajo specializirano znanje ljudi. Vedno več bo izobraževanja kadra za določene tehnologije; podaljšal se bo čas prilagajanja zaposlenih na nove proizvodne sisteme. Vedno bolj se bo razvijala računalniška tehnologija, ki bo za sabo potegnila velika zaposlenih in jih pahnila v nezavedno zasvojenost z računalnikom tudi zunaj delovnega časa. Potrebno bo vedno daljše in zahtevnejše programiranje, ki bo zavlačevalo že tako dolge roke za izvedbo in vzpostavitev določenih sistemov znotraj podjetja. Čeprav podjetja stremijo k zmanjševanju izpustov CO 2 v ozračje, bo ta vedno večji. Namreč vse elektronske komponente so izdelane iz plastike in kovin redke zemlje, za izdelavo katerih se v ozračje izpusti ogromne količine CO 2. V Industriji 4.0 bo uporaba teh elektronskih komponent občutno narasla. A na takšne stvari je treba gledati s svetle strani, kajti omogočajo nam drugačen način oz. boljši način življenja. Pri vzpostavitvi sistemov bo vse bolj zakomplicirano, pri samem delovanju pa poenostavljeno in zanesljivejše. Glavna in tudi temeljna slabost je varnost podatkov, ki bodo krožili znotraj proizvodnega sistema in znotraj podjetja. Zato se veliko podjetij boji vdorov v njihove sisteme in s tem onesposobitev

41 celotnega podjetja. Ob dolgotrajni izpostavitvi vdoru lahko to pomeni celo propad podjetja. To je tudi eden od vzrokov in slabosti Industrije 4.0, zaradi katerih se mnoga podjetja obotavljajo glede prehoda na nov način proizvodnje. [4] [8] [16]

42 4. SPREMEMBE V PROIZVODNJI IN GOSPODARSKA UPRAVIČENOST 4.1 Razlika med tradicionalno in pametno proizvodnjo Industrija 4.0 je iniciativa nemške države, ki se je začela leta 2010, prvič pa je bila predstavljena leta 2011 na Hannovrskem sejmu. Ta iniciativa je postala strategija za nemška podjetja, ki bi s pomočjo tega ustvarila pametno proizvodnjo. Vsa industrija je šla v razvoj Industrije 4.0 in do danes je vidnih že kar nekaj sprememb. Industrija 4.0 prinaša številne novosti na področju proizvodnih sistemov in vpliv na človeka ter okolje. Čeprav izraz Industrija 4.0 ni preveč znan izven meja Evrope, je bila podobna iniciativa sprožena tudi v ZDA. Imenuje se Smart Manufacturing Leadership Coalition (SMLC). Njen glavni cilj a je sodelovanje med pametno proizvodnjo in poslovnimi subjekti v industriji za povečanje globalne konkurenčnosti. Med obema iniciativama je kar nekaj razlik, vendar je za pobudnico Industrije 4.0 poskrbela nemška vlada, za SMLC pa velike multinacionalke. A obe iniciativi skrbita za razvoj visoke tehnologije in hitrejše, bolj prilagodljive in donosnejše proizvodnje. Prinašata tudi ogromne razlike med tradicionalno in pametno proizvodnjo, s tem pa omogočata podjetjem, da gredo stopničko višje. V tabeli 4.1 je predstavljena razlika med tradicionalno in pametno proizvodnjo. [9] [12] Tabela 4.1: Primerjava med tradicionalno in pametno proizvodnjo [9] TRADICIONALNA PROIZVODNJA več ročnih delovnih mest nižja produktivnost nižja kakovost izdelkov manj zahtevna delovna mesta slabše plačana delovna mesta višji proizvodni stroški toga proizvodnja daljši čas do trga sociološko-socialno optimizirana PAMETNA PROIZVODNJA več avtomatiziranih delovnih mest višja produktivnost višja kakovost izdelkov bolj zahtevna delovna mesta boljše plačana delovna mesta nižji proizvodni stroški fleksibilna proizvodnja krajši časi do trga digitalno optimizirana

43 4.2 Gospodarska upravičenost Industrije 4.0 Tehnologija za Industrijo 4.0 je že kar nekaj časa na voljo, vendar pa pogosto manjka pogum, da bi jo uporabili. Največji vzrok za neuporabo novih tehnologij so izredno visoki denarni vložki in tveganja, vendar pa večina podjetij niti nima izbire. Strokovnjaki pravijo, da bo podjetje, ki ne bo sodelovalo v prehodu na Industrijo 4.0, kot komplet za prostoročno telefoniranje brez vmesnikov za povezovanje. To pomeni, da podjetje sicer obstaja, vendar nima možnosti povezovanja, zato je neuporabno. Vsa industrializacija gre v tej smeri, da stranke dobijo točno takšen izdelek, kot so si ga zaželeli oz. predstavljali. Gre pa tudi za to, da ga dobi v uporabo v čim krajšem času. Vzor za to so ponudniki, kot je drogerija DM, kjer lahko ponudniki oblikujejo lastno foto-knjigo, plakat, ovitek za telefon ali gel za prhanje s svojimi slikami. Podatke pošljejo preko internetne povezave, čez nekaj dni pa dobijo na dom končni izdelek, izdelan po njihovem naročilu. To je čisti primer Industrije 4.0. Gre za individualizacijo, ki se ji prilagajajo številna podjetja, vendar s tem škodujejo lastni širitvi. Kljub temu pa številna podjetja še vedno oklevajo pri izgradnji pametne tovarne, ki je temeljni gradnik Industrije 4.0. Razlogi za to so stroški in strah pred odprtjem, ki lahko omogoči izpostavljenost napadom in izgubo intelektualne lastnine. [11] Industrija 4.0 zahteva drugačen pogled na stroške Izvedba in uvedba koncepta Industrije 4.0 v podjetje zahteva naložbe, vendar tu ni nič spornega, saj kot povračilo prihranimo zaradi večje učinkovitosti. A ti prihranki so na drugi ravni in zato so slabše vidni. Pojavijo se v daljših časovnih obdobjih. Upravljanje podjetij trenutno poteka na osnovi stroškovnih mest, kjer se opazuje strošek na kos ali osebo za vsako četrtletje. Vendar takšen koncept nadzora stroškov ne vključuje skupnih stroškov, kjer so všteti tudi stroški procesov. Posledice so lahko določene situacije, katerim se je nemogoče izogniti. To lahko prikažemo s primerom, ko podjetje razvije v prihodnost usmerjeno proizvodnjo, ki v nabavnem oddelku ni odobrena zaradi prevelike cene na kos. Ugodnejše sestavne dele je treba na poti od prevzema blaga do proizvodnje večkrat obdelati ročno, jih spraviti v sistem in prestavljati. Takšni procesni stroški, tako hitro presežejo prej dosežene prihranke, pogosti pa jih tudi presežejo. Vendar nabavni oddelek tega ne more videti. Na

44 takšen način se ohranijo dragi ročni procesi, ki navidezno ustavljajo manjše stroške kot avtomatizacija. Tako ni mogoče prihraniti stroškov in uvajati inovacije v podjetje. [11] Varnost stane Vsem naložbam v potrebne sisteme za koncept Industrije 4.0 se pridružujejo tudi dodatni stroški za potrebe po zagotovitvi varnosti znotraj sistema. Strah pred izgubo podatkov in nadzora pomeni, da je varnost podatkov izrednega pomena, sploh za neko podjetje. Zbiranje, analiziranje, shranjevanje, obdelava in upravljanje velikih količin podatkov je izredno zahtevno delo in predstavlja osrednji izziv vseh podjetij, ki se pripravljajo na uporabo Industrije 4.0. Zmagovalec bo tisti, ki bo varno in uspešno zbral in obdelal svoje podatke ter v največji možni meri zagotovil njihovo varnost. V ta namen že obstaja tehnologija na različnih ravneh za strojno opremo, nizkonivojsko programsko opremo, vgrajeno programsko opremo in vse ostale sisteme programske opreme na podlagi visokonivojskih jezikov. Robustnost ni zahtevana le na ravni opreme, ampak tudi na ravni uporabnika. Z redundantnimi sistemi, kot so upravljanje z dotiki in kretnjami, lahko uskladimo podatke in preprečujemo napake, vendar tudi to predstavlja stroške za podjetje. Uvedba koncepta Industrije 4.0 se srednje in dolgoročno izplača zaradi povečanja učinkovitosti in produktivnosti, kar ohrani konkurenčnost podjetja. To pomeni, da številna podjetja niti nimajo izbire glede tega in morajo slediti trendom razvoja industrije. [11]

45 5. POMEMBNOST MIKRO PODJETJA 5.1 Pomembnost mikro podjetja v gospodarstvu Mikro, mala in srednje velika podjetja (MSP) so gonilo evropskega gospodarstva. Ustvarjajo podjetniški duh, inovativnost in skrbijo za redne zaposlitve ljudi ter za pospeševanje konkurenčnosti. Nova opredelitev za MPS je začela veljati 1. januarja leta 2005 in predstavlja bistven korak k izboljšanju poslovnega okolja za MSP; namenjena je pospeševanju podjetništva, naložb in rasti. V kategorijo mikro, malih in srednje velikih podjetij (MSP-jev) spadajo podjetja, ki imajo manj kot 250 zaposlenih in katerih letni promet ne presega 50 milijonov EUR. Zanimivo je dejstvo, da v Evropski uniji 23 držav zagotavlja 23 milijonov MSPjev, ki zagotovijo približno 75 milijonov delovnih mest, predstavljajo pa 99 % vseh podjetij. Največja težava teh malih podjetij je pridobivanje posojil v začetni fazi svojega delovanja. Ker so ta podjetja omejena s sredstvi, ne morejo nabaviti in uporabljati novih tehnologij in inovacij. Zato je podpora MSP-jem ena od prednostnih nalog Evropske unije za ustvarjanje novih delovnih mest, gospodarsko rast in ekonomsko in socialno kohezijo. Povprečno evropsko podjetje ne zaposluje več kot šest ljudi, zato se lahko večina teh podjetij šteje za mikro podjetje; torej podjetje, ki ima manj kot 10 zaposlenih. Toda nova opredelitev, ki je začela veljati 1. januarja 2005, upošteva tudi možna razmerja z drugimi podjetji. Če ta razmerja med podjetji ustvarjajo pomembne finančne povezave, lahko pomeni, da neko podjetje ni MSP. Ta nova opredelitev je rezultat obsežnih razprav med Komisijo, državami Evropske unije, strokovnjaki in poslovnimi združenji. Spremembe so se izvedle glede na gospodarski razvoj od leta 1996 in zaradi ovir, s katerimi se MSP-ji soočajo. Nova opredelitev bolj ustreza različnim podjetjem in bolj upošteva razmerja med različnimi podjetji. Pripomore k sklepanju partnerstev, pospeševanju inovacij in k zagotovitvi pomoči potrebnih podjetij. Vse gre torej k spodbujanju ustanovitev mikro podjetij, katerih je v Evropski uniji vedno več. Nova opredelitev upošteva njihov razvoj in finančno stanje, saj želi s tem spodbuditi sprejetje ukazov, ki te probleme MSP-jev rešujejo. Tukaj je pomembna zlasti začetna faza oz. ustanovitev podjetja. Najpogostejši problem, s katerim se srečujejo, je težak dostop do kapitala, saj nimajo jamstev, ki jih posojilodajalci zahtevajo. Nova opredelitev je omogočila tudi sodelovanje univerze in neprofitnih raziskovalnih središč s temi podjetji oz. kapitalsko udeležbo v MSP-jih. Takšna vrsta sodelovanja koristi obema stranema, saj krepi podjetje in mu omogoča dostop do raziskav in

46 razvoja, univerzam in raziskovalnih središčem pa praktično uporabnost njihovega inovativnega dela. [13] Vloga mikro, malih in srednje velikih podjetij v gospodarstvu in industriji je velikega pomena, saj so leta 2011 v članicah Evropske unije prevladala mala in srednje velika podjetja. Prav tako je bilo med novonastalimi podjetji leta ,4 % mikro-podjetij, kar je neverjeten podatek. To priča o neverjetni pomembnosti mikro podjetij znotraj Evrope, ki ji sledi spodbujanje inovativnosti, zaposlovanje in gospodarska rast. Tukaj gre za podjetniško aktivnost, ki je podjetniško delovanje posameznikov s prizadevanjem za ustvarjanje vrednosti. Ustvarjanje vrednosti je lahko mišljeno z ustanavljanjem ali širitvijo gospodarske aktivnosti z identificiranjem novih proizvodov, procesov in trgov. MSP-jev oz. malih slovenskih podjetij je bilo leta 2012 kar 99,8 % izmed vseh aktivnih podjetij. Prevladovala so na vseh področjih dejavnosti, v gradbeništvu in storitveni dejavnosti pa so predstavljala 99,9 %. MSP so v letu 2012 zaposlovala povprečno 4 osebe, kar je zelo zanimiv podatek. Vendar se vloga MSP zmanjša, če pogledamo podatke iz leta 2012, ko so ta podjetja zaposlovala 72,3 % oseb in ustvarjala 67,9 % prihodka od prodaje. Prispevek MSP k dodani vrednosti je bil leta 2012 za 10 % nižji kot njihov prispevek k zaposlovanju. Na vse to je vplivala nižja produktivnost, ki pa se povečuje z velikostjo podjetja (merjena z dodano vrednostjo na osebo, ki dela). Tudi v članicah Evropske unije je delež MSP podobno velik, vendar ne predstavlja takšne pomembnosti, saj v povprečju zaposlujejo manj ljudi in ustvarjajo manj dodane vrednosti. Gospodarska kriza je vplivala na zmanjšanje števila hitrorastočih in srednje rastočih podjetij, katerih število se je v letih med 2008 in 2012 zmanjšalo na polovico. Povečalo pa se je število malih in mikro podjetij. Po podatkih od leta 2008 in naprej je med hitrorastočimi in srednje rastočimi podjetji največ tistih, ki imajo od 5 do 9 zaposlenih oseb. [14] 5.2 Povezava srednje velikega in mikro podjetja V magistrskem delu je opisana povezava med srednje velikim in mikro podjetjem. Gre za podjetji Lim-mont d. o. o. in Orodjarstvo Igor Sever s. p., ki medsebojno sodelujeta že več desetletij. Prvo podjetje je srednje veliko podjetje, drugo pa mikro podjetje. Podjetji sta med

47 sabo izredno povezani in odvisni drug od drugega. Srednje veliko podjetje je serijski izdelovalec kovinskih izdelkov, kot so strehe, žlebovi, cevi za dimnike, ventilacijske cevi in drugi kovinski izdelki sorodne vrste. Za serijsko izdelavo svojih izdelkov potrebuje stroje, orodja in druge priprave. Samo nima orodjarne ali podobne delavnice, kjer bi si v podjetji sami izdelali orodja, ki jih potrebujejo. Tukaj pride v poštev drugo podjetje oz. mikro podjetje, ki takšne vrste orodja za njihovo proizvodnjo tudi izdela. Gre za stroje za izdelavo navojev v cevi, razširjanje cevi, varjenje cevi, izdelavo kovinskih spojk, krivljenje strehe, krivljenje cevi in še veliko drugih strojev, ki jih podjetje potrebuje. Mikro podjetje izdeluje tudi orodja za izsekovanje in preoblikovanje kovinskih izdelkov. Ta orodja nato uporablja drugo podjetje in s pomočjo njih izdela kovinske izdelke, ki jih nato prodaja ali pa uporabi kot sestavne dele svojih končnih produktov. Vse poteka tako, da podjetje naroči orodje za izsekovanje pločevine za določen izdelek. Pri mikro podjetju dobijo prototip izdelka, ki se bo izdeloval, in na podlagi njegovih mer izdelajo orodje. Med podjetjema se nato dogovorijo o časovnem roku izdelave in ceni. Pri dogovarjanju za ceno pride med podjetji velikokrat do spora, saj hoče vsako zaslužiti čimveč. Vendar ti podjetji sodelujeta že toliko časa, da se vedno mirno in brez spora dogovorita za ceno. S takšnim vedenjem in kompromisi si zagotavljata vedno nova sodelovanja in potencialni zaslužek. Mikro podjetje opravlja tudi vzdrževalna dela in popravila na vseh strojih in orodjih večjega podjetja. Izdeluje tudi valje za različna postrojenja za izdelavo kovinskih streh in drugo. Srednje veliko podjetje tako nima drugega poslovnega partnerja, ki bi izdeloval stroje, orodja, valje in tudi vse to vzdrževal in popravljal. Zato je navezanost in odvisnost srednje velikega podjetja od mikro podjetja zares velika. Seveda je tudi mikro podjetje odvisno od srednje velikega podjetja, saj mu to redno zagotavlja posel in zaslužek. Če bi prišlo do situacije, da mikro podjetje več ne bi dobavljalo strojev in orodja, bi se proizvodnja novih izdelkov v srednje velikem podjetju ustavila. Izdelovali bi lahko le izdelke, ki so jih do sedaj, vendar s tem ne bi bili več konkurenčni. To bi lahko na dolgi rok pomenilo tudi propad podjetja. Seveda bi lahko poiskali drugega dobavitelja, vendar bi to zahtevalo čas in drugačne cene. Mikro podjetje opravlja tudi vzdrževalna dela na svojih strojih v proizvodnih obratih srednje velikega podjetja in dobavlja dele za popravilo teh strojev. Vzdržuje in popravlja tudi orodja, ki jih je izdelalo in druga manj zahtevna dela, ki jih druga podjetja ne bi želela opravljati ali ne bi imela časa. Vse to pove veliko o povezanosti med podjetjema in o medsebojnem zaupanju. Tukaj gre tudi za prednost, saj samo pri mikro podjetju vedo, kako so izdelali stroje in kako se

48 jih vzdržuje. Tako niti ni možnosti, da bi katero drugo podjetje te stroje in orodja popravljalo ali vzdrževalo. Vse to kaže na medsebojno povezanost podjetij in na medsebojno zaupanje. Sodelovanje traja že nekaj desetletij in bo s takšnim kulturnim načinom sodelovanja trajalo še veliko let oz. dokler bosta podjetji obstajali. Propad enega podjetja bi pomenil zahtevno in dolgotrajno iskanje novega zanesljivega poslovnega partnerja pri drugem podjetju. To bi pomenilo izgubo zanesljivega partnerja, podaljšane čase za izdelavo izdelkov, višje cene in mogoče celo izgubo posla. 5.3 Poslovanje in finančna odvisnost med podjetjema Poslovanje je način sodelovanja med dvema ali več podjetji, ki zagotavlja redno delovanje in prinaša dobiček. Poslovanje je ključnega pomena za podjetja, saj brez njega podjetja ne bi mogla prodati svojih izdelkov oz. bi jih izdelovala zaman. Posel je tisti, ki zagotovi izdelavo nekega izdelka in zagotovi obema podjetjema nek zaslužek. Poslovanje med podjetjema je lahko kratkotrajno ali dolgotrajno. Odvisno je le, kako dolgo traja nek posel. Trajanje posla je odvisno od povpraševanje po izdelku, saj se bo posel zaključil, ko bo povpraševanje upadlo. Sklenil se bo nov posel za drugačen izdelek, za katerega je tisti trenutek največje povpraševanje. A od podjetij je odvisno, ali bodo spet skupaj sklenila posel, ali pa si bodo za nov posel poiskala druge poslovne partnerje. Vse to je odvisno od medsebojnega sodelovanja in zaupanja med podjetji samimi. Ko podjetje sklene posel z drugim podjetjem, ki ga ne pozna, si lahko nakoplje težave. To se pojavi, ker številna podjetja ne plačujejo in hočejo pri vsakem poslu pobrati ves dobiček. To se seveda ne bi smelo dogajati, vendar pogosto je prav to razlog, da podjetja več ne dobijo poslovnega partnerja. Za takšna in podobna goljufiva dejanja izvedo tudi drugi, ki iščejo podjetje, s katerim bi sodelovali. Zato je velika verjetnost, da s takšnim podjetjem v prihodnosti nihče več nebo hotel sodelovati. Zato je zelo pomembno, da si podjetja dobiček pri poslih razdelijo enakovredno in si s tem zagotovijo še nadaljnje sodelovanje in dobiček tudi v prihodnosti. Boljše je pri vsakem poslu zaslužiti manj in ga opravljati dolga leta, kot enkrat zaslužiti veliko in nikoli več. Če sta podjetji s sodelovanjem oz. svojim poslovnih partnerjem zadovoljni, se zanj odločita tudi pri naslednjem poslu. Za naslednje sodelovanje se podjetji odločita na podlagi zaupanja in odličnega sodelovanja, ki sta si ga pridobili pri medsebojnem sodelovanju. Ko se bo pojavilo povpraševanje po novem

49 izdelku, bosta podjetji takoj spet stopili skupaj in razvili in začeli proizvajati nov izdelek. Vse to jima bo spet zagotovilo zaslužek in sodelovanje še vnaprej. V obratnem primeru bi podjetje moralo zopet iskati poslovnega partnerja, kar bi pomenilo zapravljanje dragocenega časa in negotovost. V tem času, bi lahko že nekdo drug začel proizvajati isti izdelek in tako izrinil podjetje s trga. Številna podjetja se odločijo za samostojno izdelavo nekega izdelka, vendar si morajo tudi ta zagotoviti zaupanja vredne odkupovalce, ki jim bodo izdelke tudi pravočasno plačali. Zaupanje, tesno sodelovanje, pravočasno plačevanje in izpolnjevanje rokov so zelo pomembni faktorji in podjetju v daljšem časovnem obdobju prinesejo uspeh in ugled med drugimi podjetji. Podjetje si s tem nekako zagotovi svoj obstoj v prihodnosti, ki je odvisen od finančnih sredstev podjetja. Finančna sredstva oz. denar je ključnega pomena za vsako podjetje; s pomočjo njega podjetje nabavlja nove stroje, opremo, material, posodablja tehnologijo in skrbi za plačevanje zaposlenim in drugim podjetjem. A denar si zagotovi z uspešnim poslovanjem oz. z pridobivanjem dobička. Tukaj lahko govorimo o finančni odvisnosti podjetja, ki je za podjetje seveda ključnega pomena. Tudi obe podjetji, ki sta opisani v magistrskem delu, sta medsebojno finančno odvisni. To pomeni, da bi v primeru, če bi prišlo do propada enega od podjetij, drugo podjetje izgubilo pomembnega partnerja in s tem dobiček od poslov, ki se med podjetjema dogajajo. Potrebno bi bilo iskanje novega poslovnega partnerja, ki bi bilo dolgotrajno in negotovo. Seveda pa tudi ni nujno, da bi sodelovanje z novim poslovnim partnerjem zagotavljalo takšen uspeh kot s prejšnjim. Vse to bi za podjetje pomenilo dolgotrajno prilagajanje in morebitno izgubo posla. Zato bi propad enega od podjetij drugemu povzročil veliko škodo in s tem zmanjšal priliv finančnih sredstev, ki so osnova za delovanje podjetja. V primeru propada mikro podjetja, bi lahko začelo večje podjetje samo izdelovati orodja in stroje. A to bi pomenilo, da bi moralo samo zgraditi delavnico za izdelovanje takšnih strojev in za to tudi izobraziti ljudi. A to po njihovem mnenju ni mogoče, saj bi morali nabaviti vrsto strojev in poiskati dober kader, ki ga po njihovem mnenju v njihovi državi primanjkuje. Če bi seveda šli v izvedbo tega projekta, bi trajalo izredno dolgo, kar bi pomenilo izgubo številnih poslov. Možnost je tudi, da bi poiskali drugega izdelovalca strojev in orodij, vendar je zasedenost tovrstnih podjetij velika. Vprašanje, ki se pojavi, so tudi časovni roki, cene in pripravljenost drugih podjetij za tovrstno sodelovanje. Večje podjetje potrebuje tudi usluge, ki jih druga podjetja ne bi hotela nuditi, vendar jih mikro podjetje zaradi dolgoletnega in tesnega sodelovanja z veseljem opravi. Če bi prišlo do propada srednje

50 velikega podjetja, pa bi mikro podjetje moralo poiskati novega naročnika orodij za izsekovanje in preoblikovanje, ki bi podjetju zagotavljal redni posel in s tem zaslužek. A to bi spet zahtevalo svoj čas in vprašanje je, ali bi podjetje novega zanesljivega partnerja našlo. Dejstvo je, da podjetji eno drugemu nenehno zagotavljata posel in si drugih partnerjev niti ne iščeta. Vse to pove veliko o finančni odvisnosti med podjetjema in o tem, kaj morebitni propad enega podjetja pomeni za drugo podjetje. Tukaj lahko omenim tudi to, da si podjetji med sabo redno plačujeta in to v dogovorjenih rokih in vsotah. Tudi to je pomembno, saj vsako od podjetij potrebuje denar za nadaljnje delovanje. S tem pa si zagotavljata tudi medsebojno zaupanje. Podjetji se pri vsakem poslu dogovorita za primerno ceno, ki ugaja obema in si s tem zagotovita sodelovanje še pri naslednjem poslu. Pri finančni odvisnosti je pomembno omeniti tudi pravočasno izpolnjevanje rokov dobave, saj večje podjetje že vloži denar v proizvodnjo in čaka le še na stroj, ki ga dobavi mikro podjetje. 5.4 Prednosti sodelovanja med podjetjema Razdalja med podjetjema Ena od številnih prednosti je seveda medsebojna razdalja med podjetjema, ki omogoča hitre sestanke in dogovore. Predstavniki obeh podjetij se tako srečajo in dogovorijo za izdelavo novega izdelka. Zaradi kratkih razdalj vse poteka mnogo hitreje. Tukaj lahko kot prednost omenim še kratke transportne poti in s tem hitro izmenjavo delov, orodij in strojev med podjetjema Kultura poslovanja med podjetjema Ob dolgotrajnem poslovnem sodelovanju se med podjetjema ustvari tako imenovana kultura poslovanja. Pri tem gre za to, da obe podjetji zaslužita primerne vsote oz. si dobiček pravično razdelita. Gre za zdravo delovanje obeh podjetij, ki ne prinaša bogatitve enega oz. propada drugega podjetja. A takšen odnos se ustvari po številnih letih sodelovanja. Med podjetjema je ta vez že izredno močna, saj sodelujeta že veliko let in si zaupata

51 5.4.3 Desetletja dolgo sodelovanje Desetletja dolgo sodelovanje je podjetjema omogočilo veliko mero zaupanja in dobrega medsebojnega poznavanja. Zato so med podjetjema približno že znane cene storitev in reakcije, ki se bodo pojavile pri določenem poslu. Seveda so za podjetji vse to prednosti, ki omogočajo hiter razvoj novih izdelkov in s tem konkurenčnost na trgu. Tako podjetji že vesta, da bosta medsebojno sodelovali tudi pri naslednjem poslu Upoštevanje časovnih rokov Upoštevanje časovnih rokov med podjetjema je v njunem primeru sodelovanja eden od ključnih faktorjev. Mikro podjetje mora v dogovorjenem časovnem roku dostaviti stroj ali orodje, s katerim začne večje podjetje takoj izdelovati izdelke. Večje podjetje pripravi proizvodnjo za izdelavo novega izdelka in vanjo vloži denar. Čaka le še na orodje mikro podjetja, ki mora dostavo obvezno izvršiti v dogovorjenem časovnem roku. Vendar med podjetjema s tem nimajo problemov, saj vedno vse dostavijo v dogovorjenih rokih Poznana kvaliteta izdelkov Kvaliteta izdelkov je ključnega pomena za zadovoljstvo kupcev in konkurenčnost podjetja. Med podjetjema je že skoraj samoumevno, da si dostavljata le izdelke najvišje kvalitete. Pri vsakem izdelku se tako pri obeh podjetjih potrudijo in s pomočjo strojev, orodij in proizvodnih procesov izdelajo izdelek najvišje kvalitete. Vprašanje kvalitete med podjetjem ne pride več v poštev, saj se pri vsakem poslu točno ve, kaj se zahteva. Vendar do takšnega razumevanja in upoštevanja brez vprašanja, pride le po dolgotrajnem in tesnem medsebojnem sodelovanju. Tudi ko mikro podjetje dostavi svoje stroje in orodja, nihče ne vpraša, ali je stvar kvalitetna. Vsa ta kvaliteta izdelkov je med podjetjema samoumevna. Pri mnogih podjetij, ki si poiščejo novega poslovnega partnerja, pa ni tako. Velikokrat pride med podjetji do nerazumevanja in napak pri dogovorih glede kvalitete. Številna podjetja tudi goljufajo in naredijo nekaj slabše kvalitete z namenom, da bi privarčevala in zaslužila čimveč. A to ni pravi način sodelovanja in do takšnih situacij med zadevnima podjetjema ne prihaja

52 5.4.6 Hiter razvoj in izdelava Vse prednosti, ki so bile omenjene, podjetjema pripomorejo k hitremu razvoju in izdelavi izdelkov. Ko večje podjetje dobi v izdelavo nov izdelek, nemudoma obvesti mikro podjetje. Pri mikro podjetju pridejo na sestanek in dobijo prototip izdelka. V izdelavo orodja lahko gredo še v istem dnevu, če imajo na zalogi vse dele. Tako pri mikro podjetju v čim krajšem roku izdelajo orodje in ga čim prej dostavijo v večje podjetje. Tam nemudoma začnejo s proizvodnjo novega izdelka, saj je zanj že vse pripravljeno. Takšen hiter razvoj in izdelava pripomoreta k hitremu zadovoljevanju potreb po novih izdelkih, za katere na trgu obstaja povpraševanje. Kot vemo, je hitro zadovoljevanje potreb po novih izdelkih danes ključnega pomena. S tem si podjetji zagotavljata vedno nove posle in konkurenčnost z drugimi podjetji Ugodna cena Cena orodja je za večje podjetje velikega pomena, sploh zato, ker mora podjetje orodje čim prej izplačati, da lahko začne služiti z izdelki. Zato mikro podjetje zagotovi nekoliko ugodnejše cene, kar pomeni veliko prednost za večje podjetje. Vendar lahko mikro podjetje zagotovi ugodnejše cene zaradi dolgoletnega sodelovanja in garancije za sodelovanje pri naslednjem poslu. 5.5 Pomembnost poslov med podjetjema Podjetji Lim-mont d. o. o. in Orodjarstvo Igor Sever s. p. sodelujeta pri različnih poslih že več desetletij. Posli, ki se dogajajo med podjetjema, so ključni za uspešno sodelovanje med podjetjema in seveda za dobiček, ki ga ustvarjata. Do sklenitve prvega posla je prišlo približno pred 40 leti in od takrat naprej podjetji skupaj in s ponosom sodelujeta pri skoraj vse poslih. Tudi ko pride do povpraševanja za novi izdelek, se podjetji sestaneta in zmenita za nov posel, ki ga prinaša izdelava novega izdelka. Vsi dogovori potekajo brez problemov in za vsak posel se že vnaprej ve, kakšna bo približna cena, kvaliteta in rok dobave. Podjetji skupaj razvijata nove izdelke, skrbita za konkurenčnost, si dajeta delo in si v veliki meri tudi zaupata. Prav to zaupanje in složno sodelovanje je kot neke vrste zagotovilo za sodelovanje pri naslednjem poslu, ki se bo dogajal. Vendar vprašanji, ki se tukaj pojavita, sta, zakaj so ti posli tako

53 pomembni in kakšno povezavo ima s poslom tesno sodelovanje med podjetjema. Odgovora na ti dve vprašanji lahko predstavim s praktičnim primerom posla, ki se je dogaja med podjetjema. Večje podjetje dobi od zunanjega kupca v izdelavo kovinski izdelek iz pločevine. Gre za izdelek, ki se proizvede iz pločevinastega traku; lahko je najrazličnejših oblik, debelin in lahko je iz najrazličnejših vrst materialov. Podjetje dobi prototip izdelka, ki se za zunanjega kupca izdeluje v seriji več sto tisoč kosov. Dogovorijo se za ceno izdelka po kosu in posel je sklenjen. Večje podjetje o izdelavi novega izdelka obvesti mikro podjetje, ki pride po prototip izdelka. Podjetji se dogovorita za ceno orodja za izdelavo takšnega izdelka, glede kvalitete in dobavnega roka. Mikro podjetje tako v najkrajšem možnem času naroči potreben material in dele ter začne z izdelavo preoblikovalno-izsekovalnega orodja. V tem času, ko v mikro podjetju izdelujejo orodje, si večje podjetje pripravi prostor za izdelavo izdelka, nabavi potreben material oz. pločevino, obvesti zaposlene o novem izdelku in rezervira stroje, na katerih se ta izdelek serijsko proizvaja. Večje podjetje nato glede na rok dobave orodja in načrtovanje proizvodnje obvesti kupca o roku dobave končnega izdelka. Pri mikro podjetju morejo orodje izdelati v dogovorjenem roku, saj so dali besedo večjemu podjetju, ta pa kupcu svojih izdelkov. V mikro podjetju s končanim orodjem izdelajo nekaj izdelkov, saj se s tem prepričajo o dimenzijah in kvaliteti izdelka. Ko je orodje končano, ga dostavijo v večje podjetje in tam nemudoma začnejo s serijsko izdelavo pločevinastega izdelka, saj je že vse pripravljeno. Tako zagotovijo, da tudi kupec dobi končne izdelke v dogovorjenem roku in je zadovoljen s poslovanjem podjetja. Tako si podjetje zagotovi sodelovanje še pri naslednjih poslih. Vsi posli med podjetjema potekajo na enak ali podoben način in to hitro in v dogovorjenih rokih; tako si podjetji zagotavljata konkurenčnost. 5.6 Primer posla (prototip orodje izdelek) Podjetje Knauf d. o. o. želi prodajati novi izdelek. Za izdelavo novega izdelka se obrne na podjetje Lim-mont d. o. o., s katerim želi sodelovati. Podjetju predloži izdelek v digitalni obliki ali v obliki že izdelanega prototipa. Ko se podjetje Lim-mont d. o. o. odloči za sodelovanje in serijsko izdelavo izdelka za podjetje Knauf d. o. o., o tem obvesti podjetje Orodjarstvo Igor Sever s. p., ki s pomočjo prototipa izdela orodje. Ko je orodje za izdelavo izdelka končano, se

54 dostavi v podjetje Lim-mont d. o. o., kjer začnejo s serijsko proizvodnjo izdelkov. Končne izdelke dostavijo podjetju Knauf d. o. o. Podjetje Knauf d. o. o. jih nato prodaja kot svoje izdelke. Slika 5.1: Izdelek v digitalni obliki [17] Slika 5.2: Prototip izdelka

55 Slika 5.3: Orodje za izdelek Slika 5.4: Končni izdelek v trgovini [18]

56 Slika 5.5: Shema poteka posla

57 5.7 Primerjava med različnimi dobavitelji orodij Tabela 5.1: Primerjava dejavnosti med različnimi podjetji Orodjarstvo Igor Sever s. p. Gorenje Orodjarna d. o. o. Orodjarstvo Gorjak d. o. o. EMO-Orodjarna d. o. o. Izdelava manjših orodij Izdelava strojev Izdelava valjev za postrojenja DA DA DA NE DA NE NE NE DA NE NE NE Popravila orodij in strojev DA NE DA NE Izdelava izredno velikih orodij Hitra izdelava orodij Konstantna razpoložljivost Izdelava manjših naprav NE DA DA DA DA DA DA NE DA NE NE NE DA NE NE NE

58 V tabeli 5.1 je primerjava med dejavnostmi štirih različnih podjetij. Iz tega je razvidno, da bi podjetje Lim-mont d. o. o. imelo velike težave, če bi iskalo novega poslovnega partnerja, ki bi opravljal delo priprave celotne proizvodnje. Tukaj gre omeniti, da mikro podjetje opravlja veliko storitev za večje podjetje, ki jih druga podjetja ne bi želela oz. za to nimajo časa. Gre za to, da mikro podjetje pripravlja celotno proizvodnjo za večje podjetje, kar zahteva konstantno razpoložljivost. To je seveda nemogoče zagotoviti večjim, dražjim in bolj zasedenim podjetjem. Tukaj pa se pojavi tudi vprašanje cene in časa, ki bi bil potreben za iskanje novega podjetja, ki bi hotelo opravljati vse te storitve v kompletu in bi bilo konstantno razpoložljivo. Večje podjetje bi bilo prisiljeno poiskati več različnih dobaviteljev, da bi dobilo vse, kar potrebuje

59 6. KONCEPT VPELJAVE MIKRO PODJETJA V INDUSTRIJO Pomembni deli proizvodnje mikro podjetja Vsako podjetje ima v proizvodnji kakšno mesto, za katerega lahko reče, da je ključni del njihove proizvodnje. To mesto je lahko zelo pomembno, saj vsebuje drage stroje, brez katerih se proizvodnja ustavi. Lahko pa je to mesto ozko grlo proizvodnje in so nanj nenehno pozorni, saj lahko ustvari zastoje v proizvodnji. Mnoga podjetja si za pomemben del proizvodnje vzamejo tudi prostor, kjer čakajo končani kosi. Glede na njihovo število se vidi, koliko se jih je proizvedlo in ali so končni izdelki zahtevane kvalitete. Seveda imajo različna podjetja različne proizvodnje, ki so medsebojno neprimerljive, zato si vsako podjetje postavi različne prioritete za različne dele proizvodnje. Pri mikro podjetju ima proizvodnja dva glavna dela oz. prostora. To sta sestavljalni prostor oz. miza, kjer se preoblikovalno-izsekovalna orodja sestavljajo, in preizkusni prostor oz. stiskalnica, kjer se z orodjem izdelajo prvi izdelki. Sta glavna dela proizvodnje mikro podjetja, saj v teh delih proizvodnje pri podjetju ugotovijo, ali je orodje pravilno izdelano in ali so končni izdelki zahtevanih dimenzij in oblik. Na sestavljalni mizi se skupaj sestavijo vsi sestavni deli preoblikovalno-izsekovalnega orodja. To so plošče, vzmeti, vijaki, vodila, matrica, nož in drugi sestavni deli, ki se pojavijo pri različnih orodjih. V tem delu se pri sestavljanju takoj vidi, ali so deli med sabo kompatibilni, ali je treba še kaj postoriti. A deli so vedno izdelani pravilno in v zahtevanih dimenzijah, tako da s tem pri podjetju nimajo problemov. Ko je orodje sestavljeno in je vse pravilno, se ga dostavi v preizkusni prostor, kjer se izdela nekaj preizkusnih izdelkov. Orodje se postavi na ekscentrično stiskalnico in nastavijo se hodi. Nato se v orodje vstavi pločevina in začne se proces preoblikovanja in izsekovanja. Ko se izdelajo prvi pločevinasti izdelki, se ti nesejo na kontrolno mizo, kjer se preverijo dimenzije in kvaliteta izdelka. Če je izdelek zahtevanih dimenzij in kvalitete, se orodje v istem ali naslednjem dnevu dostavi v večje podjetje, kjer lahko takoj začnejo s proizvodnjo kovinskih izdelkov. Če pa končni izdelek iz orodja ne pride zahtevanih dimenzij, oblik ali kvalitete, pa se ugotavlja, kje je težava. Če se vzroki za težave ne odkrijejo, se orodje dostavi nazaj na sestavljalno mizo in razstavi. Po razstavitvi se pogledajo ključni deli in se zamenjajo ali po potrebi dodatno obdelajo. Ko je vse končano se orodje spet sestavi in preizkusi. Ko je vse v redu, se dostavi v večje podjetje. Vendar so takšni primeri, ko končni izdelek ni zahtevanih

60 dimenzij oz. kvalitete, zelo redki. Zaradi velike natančnosti izdelave in napredne tehnologije je to skoraj nemogoče. 6.2 Uvedba digitalizacije med podjetjema Digitalizacija je kot pomemben člen Industrije 4.0 izrednega pomena in bo v veljavo oz. uporabo v mnoga podjetje prišla že kmalu. Za mnoga podjetja pomeni korenite spremembe, vendar prinaša tudi preglednost nad čisto vsem, kar je velika prednost. Glede na to, na kakšen delež podjetij vplivajo najnovejši trendi, sem se odločil za način digitalizacije, ki bi se lahko izvedla med podjetjema. Velik delež podjetij uporablja digitalizacijo za razvijanje posla in partnerstva ter integracijo procesov s partnerji. Zato sem opisal, kako bi bilo mogoče uvesti ta način digitalizacije za obe podjetji, saj se mi zdi glede na način njunega sodelovanja in vrsto poslov primeren. [15] Glede na sodelovanje med podjetjema bi bilo potrebno najprej poiskati pomembne dele proizvodnje, ki bi jih bilo potrebno digitalizirati. Pri mikro podjetju sta to sestavljalni prostor in preizkusni prostor. Ta dva dela proizvodnje sta pomembna tudi za večje podjetje, saj z njuno pomočjo izve za hitrost izdelave orodja in kvaliteto končnega izdelka, če po tem povpraša. Vendar pri večjem podjetju ne vedo za sestavljanje in preizkušanje orodja. Šele ko je orodje končano in dostavljeno v večje podjetje, ga tam prvič vidijo. A z uvedbo digitalizacije bi lahko to spremenili, saj bi večje podjetje spremljalo orodje že pri sestavljanju in preizkušanju in si tako zmoglo že vnaprej natančno pripraviti proizvodnjo. Zato bi bilo potrebno digitalizirati sestavljalni in preizkuševalni prostor mikro podjetja. Namestile bi se kamere, ki bi v celoti pokrile, kar se dogaja v sestavljalnem in preizkuševalnem prostoru. Večje podjetje bi kot kupec orodij imelo dostop do kamer, preko katerih bi videlo vse, kar se dogaja. Vse bi se prikazovalo v realnem času in se snemalo in posnetki bi se shranjevali. Pri večjem podjetju bi tako imeli popolni nadzor nad izdelavo in si glede na fazo izdelave orodja pripravili tudi proizvodnjo. Kadarkoli bi jih zanimalo, bi pogledali le kamere in vedeli vse. Ne bi bilo potrebno klicati in spraševati. Ko bi videli, da je orodje v fazi preizkušanja, bi takoj vedeli, da ga bodo naslednji dan dobili. Zaradi digitalizacije bi v večjem podjetju lahko preračunali, kdaj bodo izdelali

61 določeno količino in o tem obvestili tudi kupca. Digitalizacijo bi lahko uvedli tudi pri kontroli dimenzij in kvalitete končnega izdelka. Dve kameri bi snemali končni izdelek, ki bi bil na kontrolni mizi in program bi prikazoval vrednosti dimenzij. Vse to bi videli pri večjem podjetju in bili takoj obveščeni o dimenzijah in kvaliteti izdelka. Takoj bi preverili, ali je izdelek takšen, kot ga želijo in po potrebi javili spremembe. Če bi bila samo ena kamera, bi bilo potrebno za izdelek določiti neko referenco oz. izhodišče. To bi lahko npr. pomenilo postavitev ravnila poleg izdelka. Ena od možnosti je tudi, da mikro podjetje nabavi tri-koordinatni merilni stroj in natančno meri dimenzije končnih izdelkov. Podatki o dimenzijah izdelka se zapisujejo v program, te pa mikro podjetje pošlje večjemu podjetju v vpogled. Vse skupaj bi lahko nadgradili tako, da bi bil merilni stroj spremljan preko kamere, podatki pa bi se avtomatsko pošiljali v večje podjetje. Vse bi bilo mogoče z razvojem programa ali aplikacije, ki bi to omogočal in skrbel za hitro izmenjavo pomembnih podatkov. Zadnja od možnosti je tudi 3D slikanje izdelka in preveritev njegovih dimenzij. Z napravo bi mikro podjetje 3D slikalo izdelek, podatki o dimenzijah v programu pa bi se avtomatsko pošiljali v večje podjetje ali bili spremljani preko kamere. Opisani so primeri, kako bi lahko uvedli digitalizacijo med podjetji in tako omogočili vstop v Industrijo 4.0. Nekatere spremembe bi bile lahko izvedene takoj, nekatere pa šele z razvojem določenih programov in aplikacij. Vse te spremembe bi bilo v mikro podjetju mogoče izvesti šele, ko bi se posodobilo večje podjetje. Slika 6.1: Pogled kamere na sestavljalno mizo

62 Slika 6.2: Pogled kamere na preizkuševalni prostor Slika 6.3: Pogled kamere na končani izdelek Seveda pa sistemi oz. naprave in stroji za avtomatsko merjenje kosov tudi že obstajajo. V aprilu 2017 sem obiskal Celjski sejem Formatoll, ki predstavlja novosti iz orodjarstva in strojegradnje. Celoten sejem je bil usmerjen v Industrijo 4.0, zato so številna podjetja predstavljala novosti,

63 ki so potrebne za nemoteno sodelovanje v tej novi industrijski revoluciji. Videti je bilo mogoče veliko novosti, vendar me je ena še posebej pritegnila, saj se navezuje na temo magistrskega dela. To so naprave za avtomatsko merjenje izdelanih kosov podjetja Metrios. Naprave obstajajo že dlje časa oz. se razvijajo že dolgo, vendar v uporabi niso dolgo. Gre za princip avtomatskega merjenja s pomočjo visoko ločljive kamere, ki glede na število in velikost slikovnih pik premeri celoten kos. Izdelek le postavimo na merilno mizo spodaj, podatki o merjenju pa se izpišejo na ekranu zgoraj. Gre za hitro in natančno merjenje izdelkov kompliciranih oblik. Seveda obstaja več vrst naprav za različne oblike izdelkov, vendar sem jaz za vrsto izdelkov mikro podjetja izbral najbolj primerno, ki je na spodnji sliki. Slika 6.4: Naprava za avtomatsko merjenje

64 6.3 Sledljivost delov, kosovnice in RFID Sledljivost delov oz. nadzor nad njihovim položajem je pomemben del vsakega podjetja in Industrije 4.0. Ker gre vse v razvoj digitalizacije, komunikacije in sledljivosti, je treba zagotoviti sisteme, ki bodo nadzorovali gibanje delov in njihove lokacije. Pri mikro podjetju bi bilo potrebno zagotoviti sledljivost nad različnimi deli orodij, v katere bi imelo vpogled tudi večje podjetje. Gre za to, da bi se točno vedelo, kdaj gredo deli in material iz skladišča na obdelavo ali sestavljanje. Tako bi se točno vedelo, kdaj je kateri material v obdelavi in deli v fazi sestavljanja. S pomočjo tega bi lahko večje podjetje predvidelo rok dobave orodja in si vnaprej pripravilo proizvodnjo. Tako bi lahko preračunali količine izdelkov, ki jih je treba izdelati v določenem času. Tako bi lahko sproti obveščali tudi kupce svojih izdelkov. Vse to bi bilo mogoče izvesti s pomočjo RFID oz. radio-frekvenčne identifikacije delov. Material, ki bi bil na paleti ali v zaboju, bi šel v proizvodnjo. Senzor na vratih bi čip na paleti ali zaboju zaznal in javil, da gre material iz skladišča v proizvodnjo. Tako bi vedeli, da je material v fazi obdelave na strojih, na katerih bi spremljali obdelavo, vendar o tem nekoliko kasneje. Ko bi bil ves material obdelan, bi šel v sestavljalni prostor, kjer bi senzor zaznal čip na paleti, zaboju ali posamezni plošči ter javil prisotnost materiala na sestavljalni mizi. Podobno sledljivost in identifikacijo bi bilo potrebno izvesti za dele, kot so vijaki in vzmeti. Ko bi bili ti potrebni za sestavljanje orodja, bi šli v škatli iz skladišča delov. Senzor bi zaznal čip na škatli in javil, da gredo deli na sestavljalno mizo. S tem bi zagotovili identifikacijo in sledljivost delov pri mikro podjetju, ter tako omogočili vpogled v material in dele večjemu podjetju. Pri večjem podjetju bi tako v vsakem trenutku vedeli, v kakšni fazi izdelave oz. sestavljanja je orodje. Poleg tega bi imeli tudi digitalni vpogled nad pomembnimi proizvodnimi prostori in obdelavo na strojih. Tukaj bi šlo tudi za elektronske kosovnice, katere bi izdelalo oz. dopolnilo mikro podjetje. Preko njih bi se spremljali vsi deli za izdelavo orodja. V vsakem trenutku bi se točno vedelo, kateri deli so v fazi sestavljanja in kje so. Elektronska kosovnice bi bila zadnja v fazi izdelave. Pokazala bi, kdaj so uporabljeni vsi deli in je izdelek dejansko gotov. Obstajala bi povezana z sistemom za sledljivost in identifikacijo delov. Podatke o posameznih delih bi lahko zaposleni, ki bi sestavljal orodje, sproti vnašal. Vse to bi lahko spremljali pri večjem podjetju in bili tako obveščeni o čisto vsem, kar bi se dogajalo. Glede na to bi spremljali faze izdelave orodja in bili o spremembah oz. pomanjkanju delov takoj obveščeni. Uvedba teh sistemov bi zagotavljala nadzor nad vsemi deli in še močneje povezala podjetji

65 Slika 6.5: RFID za dele Slika 6.6: RFID za material

66 Slika 6.7: Program za prikaz obdelav delov orodja

67 6.4 Sledljivost obdelave na strojih Prav tako bi bilo potrebno zagotoviti način sledljivosti obdelave na strojih, s katerih bi večje podjetje spremljalo izdelavo preoblikovalno-izsekovalnega orodja. Na takšen način bi si večje podjetje zagotavljalo zanesljivo načrtovanje proizvodnje in povečevalo zaupanje svojih kupcev. Mikro podjetje bi pred izdelavo samega orodja moralo v programu ali aplikaciji označiti vse stroje, na katerih se bodo izvajale obdelave. V vsakem trenutku bi bilo vidno, ali je obdelava na določenem stroju že v fazi obdelave, ali se vrši, ali pa je že končana. S pomočjo spremljanja obdelav na strojih bi bilo mogoče popolnoma spremljati proizvodni proces izdelave preoblikovalno-izsekovalnega orodja. Seveda pa bi bilo mogoče s stvarjo iti še nekoliko dlje. Bilo bi mogoče, da bi mikro podjetje za vsak kos materiala predpisalo obdelave, ki se bodo na njem izvajale. Za vsak kos materiala bi torej pri podjetju v program vpisali stroje, na katerih se bodo obdelave izvajale. Pri mikro podjetju bi stanje posameznih faz obdelave vpisovali v ta program, katerega bi večje podjetje spremljalo. Lahko pa bi spremljali različne obdelave na strojih preko kamer, ki bi s pomočjo barv kazale stadij obdelave. S pomočjo tega bi spremljali obdelave na različnih strojih za različne obdelave. V vsakem trenutku bi pri večjem podjetje točno vedeli, kateri deli čakajo na obdelavo, so v obdelavi ali so že obdelani. S pomočjo tega bi lahko predvideli čas za končanje orodja in si vnaprej načrtovali tudi svojo proizvodnjo, prerazporejali zaposlene in rezervirali določene stroje. S takšnim zanesljivim sledenjem bi si podjetji zagotovili veliko konkurenčnost in zaupanje svojih kupcev. Slika 6.8: Spremljanje obdelave na strojih