PREDSTAVITVENI ZBORNIK
|
|
- Stojan Lesjak
- pred 4 leti
- Pregledov:
Transkripcija
1 [1] PREDSTAVITVENI ZBORNIK Drugostopenjski magistrski pedagoški dvopredmetni študijski program FRANCOŠČINA 1. Podatki o študijskem programu - naziv programa: Drugostopenjski magistrski pedagoški dvopredmetni študijski program Francoščina - trajanje programa: 2 leti (4 semestre) - število ECTS: 60 KT 2. Temeljni cilji programa in splošne kompetence, ki se pridobijo s programom Drugostopenjski pedagoški dvopredmetni študijski programi izobražujejo študente in študentke na splošnem humanističnem področju in jih hkrati usposobijo za prenos usvojenega znanja v različne vrste in oblike izobraževanja na vseh šolskih stopnjah. Diplomantke in diplomanti drugostopenjskih pedagoških dvopredmetnih študijskih programov si pridobijo znanja in usposobljenosti iz dveh predmetov in temeljnih pedagoških vedenj. Poleg ciljev, ki jih dosegajo na omenjenih področjih, so diplomanti in diplomantke usposobljeni za kompetentno delo pri pouku v osnovnih in srednjih šolah ter v drugih izobraževalnih ustanovah. Poleg tega lahko načrtujejo in izvajajo najzahtevnejša dela v različnih šolskih in obšolskih dejavnostih. Dvopredmetnost omogoča sposobnost intra- in interdisciplinarnega prenosa pri uporabi znanj, metodologije, razumevanja znanstvenih in pedagoških metod, pristopov ter procesov. Kombinacija humanističnih znanj s pedagoškimi omogoča diplomantom in diplomantkam razvijanje socialno-etične refleksije, strokovne kritičnosti in odgovornosti pri delu z ljudmi in informacijami, pri sodelovanju v skupnosti ter zavezanost profesionalni etiki. Pedagoški dvopredmetni študijski programi širijo nabor zaposlitvenih možnosti, saj diplomanti in diplomantke obvladajo dve strokovni področji. Diplomanti in diplomantke drugostopenjskih pedagoških dvopredmetnih programov si pridobijo naslednje splošne kompetence: - logično in abstraktno analizirajo, sintetizirajo in vrednotijo; - znajo poglobljeno izražati znanja z obeh strokovnih področij v pisni in ustni obliki in jih kritično vrednotiti; - kompetentno prenašajo intra- in interdisciplinarna znanja v prakso; - samostojno poglabljajo in izpopolnjujejo ter povezujejo pridobljena znanja in usposobljenosti z različnimi strokovnimi področji; - kontekstualizirajo in samostojno nadgrajujejo informacije; - prenašajo svoja znanja in sposobnosti na druga problemska področja (sposobnost transferja); - rešujejo probleme, konfliktne situacije in delovne naloge intra- in interdisciplinarno; - so usposobljeni za timsko reševanje problemov; - znajo organizirati in voditi strokovne skupine; - so sposobni (samo)evalvacije in (samo)ocenjevanja ter kritičnega in celostnega razmišljanja - samostojno poiščejo, interpretirajo in uporabljajo nove vire znanja na strokovnih in znanstvenih področjih;
2 [2] - so usposobljeni za strokovno in učinkovito uporabo IKT pri iskanju, izbiranju, obdelavi, predstavitvi in posredovanju informacij; - zagotavljajo kvaliteto lastnega dela ter zvišujejo standarde kakovosti v delovnem okolju. Poleg tega si diplomanti in diplomantke pridobijo naslednje splošne učiteljske kompetence: Učinkovito poučevanje Diplomant / diplomantka - je usposobljen/-a za preoblikovanje in posredovanje strokovno-predmetnih vsebin na učencu razumljiv način; - pri uresničevanju šolskega kurikuluma ustrezno povezuje cilje učnih načrtov, vsebine, načine učenja in razvoj učencev; - učinkovito načrtuje, organizira in izvaja učne aktivnosti; - obvlada principe raziskovanja na pedagoškem področju ter jih uporablja pri izboljševanju učenja in poučevanja; - spodbuja aktivno in neodvisno učenje, ki učencem omogoča, da sami načrtujejo, spremljajo, vrednotijo in uravnavajo svoje učenje; - spodbuja sodelovalno učenje, ki učencem omogoča razvoj socialnih veščin za uspešno sodelovanje v različnih heterogenih skupinah. Preverjanje in ocenjevanje znanja ter spremljanje napredka učencev Diplomant / diplomantka - ustrezno uporablja različne načine spremljanja, preverjanja in ocenjevanja napredka posameznega učenca v skladu s cilji ter daje konstruktivno povratno informacijo; - spremlja in vrednoti napredek učencev na področju usvajanja strategij učenja, učenja socialnih veščin, bralne in informacijske pismenosti; - seznanja starše in druge odgovorne osebe o napredku učencev. Vodenje in komunikacija Diplomant / diplomantka - učinkovito komunicira z učenci in razvija pozitivne odnose z njimi; - oblikuje spodbudno učno okolje in skupnost učencev, v kateri se ceni različnost in v katerih se učenci počutijo sprejete, varne in samozavestne; - oblikuje jasna pravila za vedenje in disciplino v razredu; pravila temeljijo na spoštovanju vseh udeležencev; - se uspešno sooča z neprimernim vedenjem, agresivnostjo, konflikti in uporablja ustrezne strategije za njihovo reševanje; - daje vsem učencem enake možnosti in prilagaja delo njihovim individualnim posebnostim; - prepoznava učence s posebnimi potrebami, njihova močna in šibka področja, prilagaja delo njihovim zmožnostim in po potrebi sodeluje z ustreznimi strokovnjaki in ustanovami. Širše profesionalne kompetence Diplomant / diplomantka - razvija pozitiven odnos do učencev, kaže spoštovanje do njihovega družbenega, kulturnega, jezikovnega, verskega izhodišča; - pri svojem delu upošteva etična načela in zakonska določila; - kaže in spodbuja pozitivne vrednote, stališča in vedenje, ki ga pričakuje od učencev; - učinkovito komunicira in sodeluje s starši ter drugimi osebami, odgovornimi za učence; - sodeluje z drugimi učitelji in sodelavci na šoli; - se vključuje in sodeluje v različnih aktivnostih v ožjem in širšem okolju ter na področju izobraževanja; - načrtuje, spremlja, vrednoti in uravnava lasten profesionalni razvoj.
3 [3] Vseživljenjsko učenje Diplomant / diplomantka - uporablja ustrezne metode za motiviranje učencev in razvija strategije, ki omogočajo vseživljenjsko učenje; - spodbuja prožnost in vztrajnost pri soočanju z novimi izzivi in nalogami ter sposobnost - samovrednotenja pri učencih; - pri delu uporablja informacijsko-komunikacijsko tehnologijo in pri učencih razvija informacijsko pismenost; - pri učencih razvija komunikacijske in socialne veščine. Predmetnospecifične kompetence, ki se pridobijo s programom: Diplomant / diplomantka - obvladuje temeljne analitične, deskriptivne in metodološke pojme za opis francoskega jezika - obvladuje temeljne analitične, deskriptivne in metodološke pojme za opis francoske književnosti - obvladuje temeljne analitične, deskriptivne in metodološke pojme za opis francoske in frankofonske kulture - je sposoben uporabljati različne jezikovne priročnike - je sposoben uporabljati elektronska jezikovna orodja 3. Predmetnik programa Legenda: P: predavanja S: seminarji V: vaje SUM: skupno število kontaktnih ur ECTS: kreditne točke ŠO: število ur študijskih obveznosti študenta 1. LETNIK Kontaktne ure ECTS ŠO P S V D SUM 1. semester Skupni del pedagoškega modula (50%) Obvezni splošni predmeti 1 Pretvorbe na skladenjsko-besedilni ravni Obvezni strokovni predmeti 2 Didaktika francoščine Strokovni izbirni predmeti Izbirni jezikoslovni predmet semester Skupni del pedagoškega modula (50%) Obvezni strokovni predmeti 3 Didaktika francoščine Didaktika francoske književnosti Skupaj 1. letnik*** ***Ker se število KU za različne izbirne predmete razlikuje, so pri skupnem število KU po letnikih in programu upoštevane samo obvezne učne enote in pa učne enote iz stebra strokovni izbirni.
4 [4] SKUPNI DEL PEDAGOŠKEGA MODULA* 1. letnik Kontaktne ure P S V D SUM ECTS ŠO 1. semester Psihologija za učitelje Pedagogika Didaktika semester Psihologija za učitelje Andragogika Opazovalna praksa ** Obvezni izbirni predmet Skupaj * Ker gre za dvopredmetni študij, vsak študijski program prevzema 12 KT skupnega dela pedagoškega modula v 1. letniku, in sicer 6KT v 1. semestru in 6 KT v 2. semestru. ** Predmet lahko študent izbere pri kateremkoli od skupnih pedagoških predmetov, se pravi bodisi pri didaktiki, psihologiji ali pedagogiki in andragogiki: Obvezni izbirni predmet skupnega dela pedagoškega modula 2. semester Kontaktne ure ECTS ŠO P S V D SUM 9 Humanistika in družboslovje Slovenščina za učitelje Raziskovanje učnega procesa STROKOVNI IZBIRNI PREDMETI 1. letnik Kontaktne ure ECTS ŠO P S V SUM Izbirni jezikoslovni predmeti 12 Latinščina za franciste A Francoščina in romanski jeziki Stilistika in jezikovni registri Struktura govorne izmenjave Semantika LETNIK Kontaktne ure ECTS ŠO P S V D SUM 3. semester Obvezni strokovni predmeti 17 Didaktika francoščine Didaktika francoščine - pedagoška praksa
5 [5] Strokovni izbirni predmeti Izbirni predmet programa Izbirni romanistični pedagoški predmet semester * * * * Obvezni strokovni predmeti 19 Magistrsko delo**** Strokovni izbirni predmeti Izbirni predmet programa Splošni izbirni predmeti Splošni izbirni predmet 3 90 Skupaj 2. letnik*** ***Ker se število KU za različne izbirne predmete razlikuje, so pri skupnem število KU po letnikih in programu upoštevane samo obvezne učne enote in pa učne enote iz stebra strokovni izbirni. **** Magistrsko delo pedagoških dvopredmetnih programov je praviloma interdisciplinarno. Študent izbere temo v dogovoru z izbranima mentorjema na obeh študijskih programih, pri čemer je delo na vsakem študijskem programu ovrednoteno enakovredno. Integralni del magistrskega dela je tudi zagovor. STROKOVNI IZBIRNI PREDMETI 2. letnik Kontaktne ure ECTS ŠO P S V SUM Izbirni predmeti programa 13 Francoščina in romanski jeziki**** Stilistika in jezikovni registri**** Struktura govorne izmenjave**** Semantika**** Seminar iz didaktike francoščine Zgodovinska slovnica francoskega jezika Teorija diskurza in sociolingvistika Besedotvorje Teorija govornega dejanja Pragmatika v francoščini Francoska jezikoslovna teorija Francoska književnost srednjega veka Francoska književnost 16. stoletja Književnost in kultura francoskega razsvetljenstva 30 Francoski roman in novela Francoska poezija Francosko gledališče Sodobna francoska književnost Frankofonske književnosti Francoska književnost in druge književnosti Francosko-slovenski literarni stiki Kreativno pisanje v francoščini Ženske avtorice v razvoju francoske književnosti
6 [6] 39 Francoska literarna teorija in kritika Francoska književnost in druge umetnosti Izbirni romanistični pedagoški predmet 41 Učne strategije pri učenju tujega jezika Bralno in slušno razumevanje pri pouku tujega jezika 43 Igra kot didaktično sredstvo Poučevanje/učenje slovnice (tuji jeziki) Spremljanje, preverjanje in ocenjevanje znanja tujega jezika 46 Gledališče kot didaktično sredstvo **** Predmeti so tudi del sklopa Izbirni jezikoslovni predmet, ki jih študent izbira v 1. semestru 1. letnika.. Posamezen označeni predmet lahko v sklopu Izbirni predmeti programa izberejo le tisti študenti, ki predmeta niso izbrali že v 1. semestru 1. letnika. Priporočljive kombinacije izbirnih predmetov: Program ponuja nabor strokovnih izbirnih predmetov, ki študenta v skladu z njegovimi ambicijami in zanimanjem pripravljajo na vstop na trg dela oziroma na nadaljevanje študija na tretji stopnji. Zunanja izbirnost: Študent lahko 3 kreditne točke (5 % kreditnih točk programa) pridobi tudi na drugih akreditiranih študijskih programih na fakulteti ali kateri koli drugi inštituciji z akreditiranimi bolonjskimi programi. Mobilnost: Oddelek za študente različnih smeri francoščine vsako leto razpiše med 30 in 40 mest za izmenjavo Erasmus: Pariz (Inalco, Sorbonne 3, Paris IV), Lille, Toulon, Tours, Nantes, Dijon, Toulouse, Besançon, Poitiers, Bruselj ( ) in mesta za izmenjavo CEEPUS. Poleg tega lahko študentje pridobijo različne štipendije francoske, belgijske oz. kanadske vlade. Večina opravljenih obveznosti v tujini se študentu prizna. 4. Pogoji za vpis in merila za izbiro ob omejitvi vpisa V drugostopenjski pedagoški dvopredmetni študijski program se lahko vpiše, kdor je končal: 1. prvostopenjski dvodisciplinarni študijski program istih disciplin; 2. katerega koli od drugih prvostopenjskih študijskih programov z drugih strokovnih področij, če je kandidat pred vpisom opravil študijske obveznosti, ki so bistvene za študij na drugi stopnji; te obveznosti se določijo glede na različnost strokovnega področja in obsegajo od 10 do 60 KT; 3. visokošolski strokovni študijski program po starem programu, če je kandidat pred vpisom opravil študijske obveznosti, ki so bistvene za študij na drugi stopnji; te obveznosti se določijo glede na različnost strokovnega področja in obsegajo od 10 do 60 KT. Kandidat oz. kandidatka lahko predpisane obveznosti opravi med študijem na prvi stopnji, v programih za izpopolnjevanje ali z opravljanjem diferencialnih izpitov pred vpisom v študijski program druge stopnje. Obveznosti določita oba oddelka, ki izvajata program. Vsaka prošnja se obravnava individualno, individualno se določita tudi obseg in vsebina dodatnih študijskih obveznosti iz temeljnih predmetov, bistvenih za študij na drugi stopnji.
7 [7] V skladu s 121. členom statuta Univerze v Ljubljani pogoje za vpis na študij za pridobitev izobrazbe izpolnjuje tudi, kdor je končal enakovredno izobraževanje v tujini. Postopek vodi pooblaščena oseba Univerze v Ljubljani, vsebinsko pa o priznavanju v tujini pridobljene izobrazbe odloča senat članice oziroma univerze skladno s 77. oz. 47. členom Statuta UL. Predvideno število vpisnih mest je 20 za redni študij in 10 za izredni študij. Če bo sprejet sklep o omejitvi vpisa, bodo kandidati izbrani po merilih, ki jih predvidevata programa, v katera se študent želi vpisati. Na programu Francoščina bodo kandidati izbrani po naslednjih merilih: a) če je študent zaključil študijski program, ki ne predvideva diplomskega dela in/ali diplomskega izpita, se upošteva povprečna ocena na prvostopenjskem (oz. dodiplomskem) študiju. b) če je študent zaključil študijski program, ki predvideva diplomsko delo in/ali diplomski izpit se upošteva: - povprečna ocena na prvostopenjskem (oz. dodiplomskem) študiju (70 %) - ocena diplomskega dela ali diplomskega izpita oziroma povprečna ocena diplomskega dela in diplomskega izpita (30%) Opomba: V kolikor študent/-ka izbere magistrski pedagoški študijski program Francoščina v povezavi z dvopredmetnim študijskim programom Pedagogika ali Andragogika, ne vpisuje predmetov skupnega dela pedagoškega modula (t.j. Psihologija za učitelje, Pedagogika teorija vzgoje in andragogika, Didaktika, Opazovalna praksa, Obvezni izbirni predmet, v skupnem obsegu 12 KT). Študent tako v celoti vpiše 60 KT dvopredmetnega pedagoškega programa Pedagogika oz. Andragogika, v drugem dvopredmetnem pedagoškem programu pa manjkajoče kreditne točke v obsegu 12 KT študentu/-tki ponudi na izbiro oddelek, ki ta program izvaja, in sicer v 1. in 2. semestru 1. letnika. Oddelek študentu/-ki v izbor ponudi enega od predmetov iz nabora obvezno izbirnih pedagoških predmetov (izbira je mogoča samo med Humanistiko in družboslovjem ali Slovenščino za učitelje), izbirnih pedagoških predmetov pedagoškega modula, izbirnih in obvezno-izbirnih strokovnih predmetov ter zunanjih splošnih predmetov, če so vključeni v ponudbo izbirnih predmetov na FF. 5. Merila za priznavanje znanj in spretnosti, pridobljenih pred vpisom v program Kandidati za vpis lahko k prijavnim listinam predložijo še vsa potrdila, ki izkazujejo formalno ali neformalno pridobljena znanja. Na podlagi tega strokovna komisija oddelka ob pregledu izpolnjevanja pogojev za vpis ugotavlja ustreznost tovrstno pridobljenega znanja ter to upošteva tudi pri določitvi morebitnih diferencialnih obveznosti, ki se tako lahko zmanjšajo. Vpisani študenti lahko kadarkoli v skladu s Pravilnikom o postopku in merilih za priznavanje neformalno pridobljenega znanja in spretnosti ( ormalno_pridobljenega_znanja_in_spretnosti.aspx) prosijo za priznavanje znanja, pridobljenega s formalnim, neformalnim ali izkustvenim učenjem. Vlogo oddajo v pristojnem študentskem referatu, k prošnji poda mnenje ustrezni oddelek, o prošnji pa odloči Odbor za študentska vprašanja in usmerjanje. 6. Načini ocenjevanja Oblike preverjanja znanja so: pisni in ustni izpiti, testi, kolokviji, referati, eseji, seminarske naloge, projektne naloge, portfolijo in drugo.
8 [8] Načini ocenjevanja posameznih predmetov so zapisani za vsak predmet posebej v učnih načrtih. Pri ocenjevanju se uporablja ocenjevalna lestvica skladno s Statutom Univerze v Ljubljani: od 6-10 (pozitivno) ter 1-5 (negativno). 7. Pogoji za napredovanje po programu Študentje morajo za napredovanje v višji letnik opraviti študijske obveznosti v tolikšnem obsegu, da dosežejo 90 odstotkov KT, predpisanih s predmetnikom (54 od 60 KT) za posamezni letnik. V primeru izjemnih okoliščin (določenih v Statutu UL, 153. člen), pa se lahko na podlagi rešene prošnje vpišejo v višji letnik tudi tisti študentje, ki so opravili 85 odstotkov obveznosti (torej dosegli 51 KT). O tem vpisu odloča Odbor za študentska vprašanja in usmerjanje, pri čemer lahko oddelek poda posvetovalno mnenje. Manjkajoče obveznosti morajo biti opravljene do vpisa v naslednji, višji letnik. V skladu s 152. členom Statuta Univerze v Ljubljani ima študent oz. študentka, ki ni opravil oz. opravila vseh študijskih obveznosti za vpis v višji letnik, določenih s študijskim programom, možnost, da v času študija enkrat ponavlja letnik, če izpolnjuje s študijskim programom določene pogoje za ponavljanje. Pogoj za ponavljanje letnika v okviru predlaganega študijskega programa so opravljene študijske obveznosti v skupnem obsegu 15 KT (25% skupnega števila KT). Pogoji za podaljševanje statusa študenta so določeni z 238. členom, pogoji za mirovanje statusa študenta pa z 240. členom Statuta Univerze v Ljubljani. Študentom in študentkam glede usmerjanja v različne smeri študija, izbire posameznih modulov znotraj študijskih programov in drugih vprašanj, povezanih s študijem, svetujejo predstavniki študentov, tutorji študenti, tutorji učitelji, mentorji posameznih letnikov ter drugi sodelavci ustreznih oddelkov v okviru govorilnih ur. 8. Prehodi med programi Prehodi so možni med študijskimi programi iste, torej 2. stopnje. Prehodi so možni med študijskimi programi: - ki ob zaključku študija zagotavljajo pridobitev primerljivih kompetenc; - med katerimi se lahko po kriterijih za priznavanje prizna vsaj polovica obveznosti po Evropskem prenosnem kreditnem sistemu iz prvega študijskega programa, ki se nanašajo na obvezne predmete drugega študijskega programa. Študent oz. študentka se lahko vključi v višji letnik drugega študijskega programa, če mu je v postopku priznavanja zaradi prehoda priznanih vsaj toliko in tiste kreditne točke, ki so pogoj za vpis v višji letnik javnoveljavnega študijskega programa. Za prehod med programi se ne šteje vpis v začetni letnik študijskega programa. Pri prehodih se lahko priznavajo: - primerljive študijske obveznosti, ki jih je študent/-tka opravil/-a v prvem študijskem programu; - neformalno pridobljena primerljiva znanja. Predhodno pridobljena znanja študent/-tka izkazuje z ustreznimi dokumenti.
9 [9] V skladu s 5. členom Meril za prehode med študijskimi programi lahko študenti prehajajo tudi iz univerzitetnih (nebolonjskih) študijskih programov, sprejetih pred , na bolonjske študijske programe, pri čemer je prehod mogoč: - le med študijskimi programi istih disciplin in - če od kandidatovega zadnjega vpisa na univerzitetni študijski program, s katerega prehaja, nista minili več kot 2 leti, vendar pa najkasneje do konca študijskega leta 2015/2016. O izpolnjevanju pogojev za prehod in priznavanju obveznosti, na podlagi individualne prošnje kandidata/-tke in dokazil o opravljenih obveznostih, odloča pristojni organ fakultete na predlog oddelka po postopku, ki je določen v Statutu UL. V primeru, da ima študent/-tka opravljene obveznosti na tuji visokošolski instituciji, vloži vlogo za priznanje v tujini opravljenega izobraževanja na predpisanem obrazcu v skladu z Zakonom o vrednotenju in priznavanju izobraževanja in veljavnim pravilnikom. Vlogi priloži predpisane dokumente. 9. Način izvajanja študija Študij se izvaja v obliki predavanj, seminarjev, vaj in prakse. 10. Pogoji za dokončanje študija Za dokončanje študijskega programa mora študent oz. študentka na obeh dvopredmetnih programih uspešno zaključiti pedagoško prakso in zagovarjati magistrsko delo ter opraviti še vse druge študijske obveznosti, kot jih določa drugostopenjski pedagoški dvopredmetni študijski program, v skupnem obsegu 120 KT. 11. Pogoji za dokončanje posameznih delov programa Program ne vsebuje posameznih delov. 12. Študijsko področje študijskega programa po klasifikaciji KLASIUS in znanstvenoraziskovalna disciplina po klasifikaciji FRASCATI Klasius SRV Klasius P ISCED FRANCOŠČINA Razvrstitev v nacionalno ogrodje kvalifikacij, evropsko ogrodje Raven SOK: 8 Raven EOK: 7 Raven EOVK: druga stopnja 14. Strokovni naslov
10 [10] Magister profesor francoščine in oz. magistrica profesorica francoščine in Ustrezna okrajšava je mag. prof. fran. in... pri čemer je polni naslov odvisen od vsakokratnega individualnega izbora druge študijske discipline. 15. Kratka predstavitev posameznih predmetov 1. LETNIK OBVEZNI PREDMETI: Pretvorbe na skladenjsko-besedilni ravni Pregled skladenjskih sredstev reformulacije (podredja, priredja mnogovezje/brezvezje; deležniški, glagolniški, nedoločniški polstavki; glagolski način; povzemanje, parafraziranje; povezovalci, itd.). Reformulacija različnih (splošnih) besedil: informativnih, časopisnih, poljudnoznanstvenih; stilno zaznamovana/nezaznamovana besedila). Didaktika francoščine 1 Smotri in vsebina didaktike francoščine.didaktika francoščine kot znanstvena disciplina, pregled klasičnih in sodobnih metod poučevanja francoščine, teoretična izhodišča. Obravnavanje posameznih elementov jezikovnega pouka.izreka, slovnica, besedišče. Učne tehnike za usvajanje in razvijanje jezikovnih spretnosti. Francoska in frankofonska civilizacija s posebnim poudarkom na književnosti. Tipologija vaj. Didaktika francoščine 2 Preverjanje in ocenjevanje. Predvidevanje težav, popravljanje napak. Načrtovanje preverjanja/ocenjevanja: kriteriji. Sprotno, končno preverjanje. Zunanje preverjanje. Samovrednotenje. Načrtovanje pouka. Učna priprava: določanje glavnih in delnih učnih ciljev. Učne oblike. Učna sredstva. Uporaba učbeniških gradiv in pomožnih sredstev. Učni pripomočki. Učitelj francoščine. Vseživljenjsko izobraževanje. Društva in ustanove, povezana z didaktiko francoščine in popularizacijo tega jezika. Didaktika francoske književnosti Predmet uvaja študenta v uporabo francoskih in frankofonskih literarnih besedil iz različnih obdobij pri jezikovnem pouku. Študent spozna temeljne metode didaktične obravnave in uporabe književnih besedil. Ob konkretnih primerih (seminarske vaje) razvija in preverja tako uveljavljene kot morebitne nove, inovativne pristope k pouku književnosti v okviru pouka tujega jezika. Predmet vključuje tudi elemente kreativnega pisanja. SKUPNI DEL PEDAGOŠKEGA MODULA: Psihologija za učitelje - Psihološke izobrazbe za učitelja. Metode in tehnike proučevanja učnega procesa in spoznavanja učencev. - Razvoj; zorenje in učenje. Nevrofiziološke osnove učenja. - Zakonitosti in teorije psihičnega razvoja (psihoanalitične, kognitivne teorije in teorije socialnega razvoja). Dejavniki razvoja. - Faze psihičnega razvoja. Tempo, individualne razlike, norme razvoja. Govorni in jezikovni razvoj. Adolescenca.
11 [11] - Oblike učenja (učenje s pogojevanjem, učenje spretnosti, besedno učenje, učenje multiplega razlikovanja, učenje pojmov, učenje pravil, principov in zakonitosti, učenje kot reševanje problemov). Pogoji uspešnega učenja. Spodbujanje ustvarjalnosti učencev. - Učenje z opazovanjem, izkustveno učenje, celostno učenje. - Proces učenja. Struktura spomina. Pomnjenje in pozabljanje (teorije in dejavniki pomnjenja in pozabljanja). Transfer učenja. Metaučenje. - Dejavniki šolskega učenja. Fiziološki dejavniki učenja (fiziološke spremembe v adolescenci, zdravje, utrujenost). Psihološki dejavniki učenja (sposobnosti, spoznavni in učni stili, spoznavna struktura, strategije in pristopi k učenju, učna motivacija, osebnostno-čustveni dejavniki, socializacija). Fizikalni in socialni dejavniki učenja. - Sodobna tehnologija in učenje. - Individualne razlike med učenci. Učenci s posebnimi potrebami. Psihološki vidiki diferenciacije in individualizacije pouka. - Struktura in dinamika malih skupin. Komunikacija in vodenje razreda. Razredna in šolska klima. Konstruktivno reševanje medosebnih konfliktov. Reševanje disciplinskih problemov v šoli. Učiteljeva osebnost. Čustvena inteligentnost. - Oblikovanje stališč in vrednot. Psihološke osnove moralnega razvoja in vzgoje. - Psihološki vidiki preverjanja in ocenjevanja. Načini in oblike preverjanja in ocenjevanja znanja. Metrična in motivacijska funkcija ocenjevanja. Konstrukcija testov znanja. Pedagogika teorija vzgoje in andragogika Področje pedagogike: - Opredelitev osnovnih pojmov: - Pedagogika kot znanost, teorija (filozofija), umetnost in ideologija ter kot aplikativna in sintezna veda. Vzgoja kot intencionalni dejavnik kulture in odnos do socializacije, manipulacije in indoktrinacije. - Šola kot družbena institucija: - Šola in ideologija: - Šola kot ideološki aparat države in pojav "prikritega kurikuluma." Potencialni ideološki dejavniki v šoli: dejavniki: izobraževalni predmeti, vzgojni predmeti, metode poučevanja, učitelj, razrednašolska skupnost, kultura šole, obrobni organizacijski okviri. Sistemski ukrepi za zmanjševanje ideoloških pritiskov na javno šolo (pravica do ustanavljanja zasebnih šol, laičnost in avtonomnost javne šole). Etično-strokovna odgovornost učitelja za zmanjševanje ideologije. - Vzgojne dimenzije šolskega programa: - Dualizem vloge šole v sodobni družbi - vzgojni in izobraževalni vidik. Pravni in pedagoški vidik zahteve po oblikovanju vzgojnega koncepta javne šole. Minimalni in maksimalni koncept vzgoje (med preventivno disciplino in odgovorno sintezo vzgoje in izobraževanja). Modeli šolske socializacije (vzgoje): direktni, indirektni in kombinirani. - Šola kot organizacija z jasno postavljenimi pravili in šola kot skupnost. Sodobna načela oblikovanja šolske skupnosti: pravičnost, solidarnost, inkluzivnost. Etični modeli šolske socializacije: deontološka nasproti diskurzivni etiki, etika pravičnosti, etika skrbi, komunitarijanska etika vrednot. Vzgoja v javni šoli med etičnimi in pravnimi okvirji. Upoštevanje temeljnih človekovih pravic in psiholoških pravice otroka v institucionalni vzgoji. - Teoretski in praktični problemi moralne vzgoje: - Razvoj moralnosti med heteronomijo in avtonomijo. Osnovne naloge moralne vzgoje: razvoj socialne kognicije in afektivne sfere osebnosti. Identifikacija kot medij moralne vzgoje. Osnovna načela razvoja moralnega razsojanja. Vzgojni pomen razvoja empatije. Paradoksnost fenomena avtoritete v moderni. Pedagoški eros. Področje andragogike: - Opredelitev andragogike kot znanosti in njenih temeljnih pojmov:
12 [12] - Pojem odraslosti in življenjska obdobja. Ciljne skupine odraslih. Učenje/izobraževanje odraslih in razlike v učenju/izobraževanju odraslih od učenja/izobraževanja otrok in mladine. Vrste izobraževanja odraslih. Ovire, motivi in motivacija za izobraževanje odraslih. Vzgoja in vrste vzgoje ter prevzgoja odraslih. Socializacija odraslih. Teorija permanentnega izobraževanja ter vseživljenjsko učenje in izobraževanje odraslih. - Izobraževanje odraslih kot potreba družbe, institucij (šol, ljudskih univerz, podjetij, idr.) in potreba posameznika: - Vpliv družbenih sprememb na izobraževanje odraslih. Knowles, Kidd (znanje za preživetje). Institucionalno izobraževanje odraslih. Tough (učni projekti, samostojno izobraževanje odraslih), Titmus idr.. Pomen andragoškega dela in različnih vlog andragoškega sodelavca (vodja, organizator, mentor, animator, svetovalec, inštruktor ). - Operativni učni načrt (kurikulum) za delo in izobraževanje odraslih: - Andragoški ciklus. Ugotavljanje potreb po izobraževanju odraslih in načini sestavljanja izobraževalnih programov za odrasle. Programiranje in planiranje izobraževanja odraslih. Viri znanja. Metode izobraževanja odraslih. Oblike izobraževanja odraslih. Pogoji in izvajanje izobraževanja odraslih ter upoštevanje andragoških načel. Vrednotenje (vrste, načini) izobraževanja odraslih. Formalna in neformalna evalvacija. - Profesionalni razvoj odrasle osebe (učitelja, andragoškega strokovnjaka): - Oblikovanje modela osebnega vseživljenjskega izobraževanja in metoda izobraževalne biografija. - Spodbujanje vseživljenjskega izobraževanja in učenja odraslih: - Spodbujanje možnosti in želje po učenju in izobraževanju odraslih. Spodbujanje in lajšanje dostopa do izobraževanja po formalni in neformalni poti. Izboljšanje in širjenje ponudbe izobraževanja. Izboljšanje informiranja, organiziranja, mentoriranja, svetovanja, e-izobraževanja, idr. odraslim. Didaktika Uvod v didaktiko, temeljni pojmi in koncepti - predmet proučevanja didaktike, opredelitev didaktike kot znanstvene discipline - razmerje med splošno in posebno didaktiko; didaktika in metodika - izobraževanje: opredelitev pojma, razmerje med vednostjo in znanjem, izobraževanjem in vzgajanjem, splošnim in poklicnim / strokovnim izobraževanjem - problem razmerja med učenjem in poučevanjem - pouk: opredelitev, značilnosti, funkcije in vidiki pouka Strukturni dejavniki pouka - učitelj: vloga učitelja, polje delovanja, formalne izobrazbene zahteve - aktivna vloga učenca pri pouku - komunikacija in interakcija pri pouku (med učiteljem in učenci, med učenci) - učna vsebina (znanstvenost učne vsebine, sestavine, funkcija, pomen didaktične transformacije in redukcije) in učni cilji (izobraževalni, vzgojni cilji; globalni, etapni, operativni cilji; kritika operativizacije) Načrtovanje, artikulacija in evalvacija pouka - didaktične etape (faze) učnega procesa - učne oblike in učne metode; učna sredstva; strategije pouka - strategije učnega načrtovanja: učno-vsebinsko, učno-ciljno, razvojno-procesno načrtovanje - učna priprava: globalna priprava; letna priprava na ravni šole; učiteljeva letna priprava; etapna priprava; priprava didaktične enote - opredelitev didaktičnih načel; temeljne značilnosti in dileme - Opredelitev kurikularne evalvacije. Značilnosti in funkcije, modeli in oblike evalvacije. Opazovalna praksa pri didaktiki Vsebina prakse zajema zlasti spoznavanje organizacije dela v vzgojno-izobraževalni ustanovi in spremljanje poteka učnega procesa pri izbranem učnem predmetu (ali dveh). Študent bo v času
13 [13] opravljanja prakse dobil osnovni vpogled v delo ustanove kot celote in v potek dela pri izbranem učnem predmetu. Opravil bo pogovor z vsaj dvema strokovnima delavcema, predvidoma z učiteljemmentorjem in z enim predstavnikom vodstva šole (ravnatelj, pomočnik ravnatelja, šolski svetovalni delavec). Opazovalna praksa pri psihologiji - izdelava akcijske raziskave povezane z določenim problemov v razredu (npr. odnosov, komunikacije, vodenja razreda, interakcjje v razredu, motivacije ), - opazovanje in ugotavljanje individualnih razlik med učenci v načinu učenja, učnih stilih, strategijah, pomoč učencem pri načrtovanju učnih aktivnosti, - opazovanje in delo z učenci s posebnimi potrebami (se seznanijo z izdelavo inidvidualiziranih učnih načrtov, s timskim delom pri obravnavi otrok s posebnimi potrebami, vključijo se v individualno pomoč pri delu z učenci v razredu, - vključevanje v delo z nadarjenimi učenci, z vlogo učitelja pri odkrivanju, sodelujejo pri delu z nadarjenimi v razredu, - sodelovanje in pomoč učitelju pri izvajanju pouka, - spoznajo različne strokovne službe na šoli, njihovo vlogo pri delu šole in pri delu z učenci, spoznavajo različne načine in oblike spremljanja napredka učencev, dajanja povratne informacije učencem, staršem. Opazovalna praksa pri pedagogiki in andragogiki Področje pedagogike: - v okviru priprave na opazovalno prakso študenti dobijo navodila za proučevanje ustrezne pedagoške dokumentacije in opazovanje vzgojne prakse in disciplinskih postopkov na ravni razredne in šolske skupnosti, - ob pomoči mentorja natančno opišejo en tipičen vzgojni konflikt in postopke za njegovo razrešitev, - s pomočjo predpisane literature pripravijo analizo reševanja opisanega konflikta z vidika upoštevanja različnih etičnih kriterijev in predpisanih postopkov za izrek vzgojnega ukrepa - seznanijo se s posebnimi preventivnimi ukrepi za zagotavljanje discipline na ravni razreda oziroma šole in jih s pomočjo mentorja ustrezno ovrednotijo - opišejo en primer obravnave učne teme z vidika doseganja vzgojno-socializacijskih ciljev ustreznega predmeta - opišejo en potek razredne ure in ga analizirajo z vidika vsebine in vodenja Področje andragogike: Glede na možen razpoložljiv čas in v dogovoru mentorja na instituciji s študentom, naj bi se izhajalo izmed naštetih vsebin: - Spremljanje andragoškega dela in ustrezne komunikacije mentorja in vseh zaposlenih v instituciji (upoštevanje andragoških načel, vrst, oblik, metod, pogojev, tehnik dela z odraslimi ter potek izvajanja in vrednotenja izobraževanja in dela z odraslimi). - Sodelovanje in pridobivanje praktičnih izkušenj pri načrtovanju, vodenju in izvajanju izobraževanja odraslih na instituciji, šoli (odraslih za dokončanje določenega formalnega ali neformalnega izobraževalnega programa, izobraževanja učiteljev, idr.). - Hospitacije, sodelovanje in pridobitev praktičnih izkušenj pri organiziranju in vodenju andragoških oblik dela z odraslimi glede na njihove potrebe (vodenje sestankov, delavnic, študijskih krožkov, krajših izobraževalnih programov, vodenju diskusij in pri tem vključevanje odraslih v podporo in spodbujanje pridobivanja znanja) in se pri tem seznanijo z načini in oblikami vrednotenja izobraževanja/dela z odraslimi (učitelji in učenci).
14 [14] - Praktične izkušnje z opazovanjem, spremljanjem in s sodelovanjem z mentorjem oz. sodelavci institucije pri vodenju, pripravi projektov, raznih prireditvah in koordiniranju institucije s širšim družbenim okoljem (posamezniki, institucijo, lokalno skupnostjo, idr.). - Spoznavanje konkretnih situacij, različnih vlog andragoga in andragoškega sodelavca (izobraževalec, mentor, svetovalec, animator,»prodajalec«izobraževalnih programov, tutor v izobraževanju na daljavo, idr.) ter spoznavanje delovnih procesov znotraj institucije. - Pridobitev znanja o pomenu, možnostih in oblikah stalnega osebnega izobraževanja in spodbujanja lastnega profesionalnega razvoja ter vseživljenjskega učenja in izobraževanja. Uporaba izobraževalne biografije v praksi. - Kritično opazovanje procesa izobraževanja/dela z odraslimi (učitelji, idr.) v določeni instituciji in oblikovanje poročila s prakse z opisom in vrednotenjem dejavnosti, pri kateri je študent sodeloval. Vrednoti se andragoško delo institucije, kompetence mentorja na praksi in kompetence študenta, ki je opravil prakso. Humanistika in družboslovje Sociologija: Predmet postavlja temelje za razumevanje družbe in družbenega, saj študente in študentke seznanja z najpomembnejšimi teoretskimi preseki v zgodovini sociološke misli in z aktualnimi družbenimi problemi in vprašanji. Študentke in študenti se bodo pri tem predmetu seznanili z najbolj vplivnimi sociološkimi pristopi pri obravnavanju posameznih družbenih pojavov in procesov. Poleg tega se bodo tematizirala vprašanja odnosa posameznik družba; vloga in položaj posameznika v različnih vsakdanjih praksah (s posebnim poudarkom na otroštvu in mladostništvu) ter v različnih družbenih institucijah (s posebnim poudarkom na šoli in družini). Predavanja bodo vključevala tudi analizo osrednjih tem kot so: družbene (ne)enakosti, socialne izključenosti, revščina in socialna politika, s katerimi se srečuje tako posameznik kot tudi družba, ter analiziranju/tematiziranju potreb in možnosti za proučevanje vloge verstev kot vrednostnih sklopov, do katerih je potrebno razviti diferenciran pristop v okviru etične vzgoje in vzgoje za demokratično državljanstvo v versko pluralni družbi. Filozofija: Vsebina vključuje pregledno predstavitev raznih smeri, področij itn. sodobne filozofije ter filozofskih osnov humanistike in družboslovja, hkrati pa je usmerjena v vsakdanje življenje in vzgojnoizobraževalni proces. Študentje se seznanijo z osnovnimi pojmi in pojmovnimi konteksti ter razpravami o kulturi, etiki, vzgoji itn. v okvirih eksistencializma, hermenevtike, strukturalizma, post-strukturalizma, psihoanalize, razprav o razsvetljenstvu, postmoderni itn. Filozofski pojmi, pojmovni konteksti itn. so v nadaljevanju umeščeni tako v razmerje do znanosti, umetnosti, religij itn. kot v razmerje do vsakdanjega življenja in vzgojno-izobraževalnih praks. Poleg osnovnega seznanjanja s filozofskimi pojmi in pojmovnimi konteksti raznih tradicij je delo usmerjeno v povezovanje in primerjalno ovrednotenje različnih pristopov ter spoznavanje in oblikovanje etičnih razsežnosti itn. Poudarek je dan sprotnemu seznanjanju z nastajajočimi filozofskimi koncepcijami, humanističnimi refleksijami in etičnimi razsežnosti življenja v sodobni kulturi. Slovenščina za učitelje - Vloga in položaj slovenščine v šoli - Slovenščina kot jezik pedagoške komunikacije, socialna in funkcijska zvrstnost - Odnosni govor; vljudnost in pragmatična jasnost kot merili izbire izraznih sredstev za oblikovanje odnosov v razredu - Spoznavni govor: razmerje med trditvami in ponazarjalnim gradivom; opisovanje, pripovedovanje, razlaganje, utemeljevanje; izražanje logičnih razmerij z jezikovnimi sredstvi - Sporazumevanje jezik besedilo - Učiteljeva priprava na govorno nastopanje v razredu; prednosti in pomanjkljivosti slušnega prenosnika; pravorečje in retorika; načela praktične stilistike
15 [15] - Vodenje pogovora in sodelovanje v pogovorih, oblikovanje in zastavljanje vprašanj različnih tipov in zahtevnosti - Branje in pisanje uradovalnih besedil (npr. dopisovanje z ministrstvom, starši) - Značilnosti znanstvenega in poljudnoznanstvenega besedila - Pisanje strokovnega besedila - Jezikovni priročniki, korpusi in drugi elektronski viri ter njihova uporaba - Strategije dejavnega poslušanja - Bralne učne strategije - Usmerjanje učencev pri pripravi na govorno nastopanje in sodelovanje v pogovoru - Usmerjanje učencev pri pisanju strokovnega besedila Raziskovanje učnega procesa - Poučevanje temelječe na raziskovanju učenju in pouka. Etična vprašanja pri raziskovanju v šoli oz. pri delu z ljudmi. Zakon o varstvu osebnih podatkov. - Teoretične osnove merjenja v družboslovju (merjenje v širšem in ožjem smislu, merjenje v prirodnih in družbenih vedah, indirektno in direktno merjenje, merske lestvice, introspekcija, interpretacija obnašanja, napake merjenja in ocenjevanja) - Načrtovanje raziskave: oblikovanje raziskovalnega vprašanja, proučevanje obstoječe literature (iskanje po različnih baza podatkov), priprava raziskovalne strategije in raziskovalnega načrta, izbira ustrezne raziskovalne metode, zbiranje podatkov, analiza rezultatov, interpretacija ugotovitev. - Raziskovalne metode: opisne, korelacijske, eksperimentalne. Akcijsko raziskovanje. - Opisne metode. Opazovanje: naključno, sistematično (kategorije, lestvice, kodranje), opazovanje z udeležbo. Beleženje opazovanj (zapiski, avdio, video posnetki). Primeri opazovanja pri pouku. - Eksperimenti. Značilnosti. Spremenljivke. Vrste eksperimentov (z različnimi skupinami, z eno skupino). Kvazieksperimenti. Vzorčenje. Eksperimenti v šoli. - Etnografsko raziskovanje. Raziskovalec kot nosilec sprememb - akcijsko raziskovanje. Značilnosti. Koraki v akcijskem raziskovanju. - Tehnike za zbiranje podatkov. Primarni in sekundarni viri informacij. Kvalitativne tehnike: intervjuji, dnevniki, analiza govora, analiza vizualnih podatkov, analiza delovanja skupin, analiza vsebine. Kvantitativne tehnike: vprašalniki, ankete, ocenjevalne lestvice, preizkusi, testi, lestvice stališč, sociometrični postopki. Uporaba pri načrtovanju pouka, izvajanju učnega procesa, vrednotenju učnega procesa. - Analiza in predstavitev kvalitativnih in kvantitativnih rezultatov. Temeljne metode za opis podatkov in temeljne metode zaključevanja. Obdelava podatkov s programskim paketom SPSS. - Interpretacija in uporaba rezultatov za spreminjanje lastne prakse. - Pravila in načela pisnega komuniciranja in poročanja. IZBIRNI JEZIKOSLOVNI PREDMETI: Latinščina za franciste A1 Branje latinskih besedil po pravilih klasične in tradicionalne izgovarjave; obvladovanje osnovnega besedišča; iskanje francoske ustreznice latinskih besed; tvorjenje pravilnih oblik, besednih zvez in krajših stavkov v skladu z jezikovnimi pravili klasične latinitete; prepoznavanje in razumevanje predelane latinske slovnične strukture; razumevanje prirejenih krajših besedil; slovnično komentiranje krajših besedil. Francoščina in romanski jeziki Specifike romanskega jezikoslovja, razvoj romanskih jezikov iz latinščine, tipologija in posebnosti romanskih jezikov, specifičnost francoščine.
16 [16] Stilistika in jezikovni registri Stilistika. Stil in idiolekt. Vprašanje norme. Regionalna pogojenost sodobnega francoskega jezika. Registrska pogojenost sodobnega francoskega jezika. Sociolekti. Knjižni in standardni jezik. Pogovorni jezik. Familiarna, ljudska in argojska francoščina. Vdor posebnosti v splošni jezik. Neologija. Interesne govorice. Sleng. Tehnični in znanstveni jezik. Literarni jezik Struktura govorne izmenjave Strukturalno pojmovanje govora in deskripcija realnosti individualne jezikovne rabe. Pragmatika. Teorija izrekanja. Analiza spontanega govora. Teorija komunikacijskih strategij. Dialog. Govoreči in naslovnik v govorni izmenjavi. Komunikacijske strategije. Kontekst. Spontani govor. Vloga mimike in gestikulacije. Pridobivanje govorjenega korpusa. Aplikacije analize govora: usvajanje jezika, razpoznavanje in sinteza govora, forenzična lingvistika Semantika Opredelitev jezikovnega znaka. Pomenske spremembe. Različne vrste leksikalnega pomena. Komponentna analiza. Kognitivna semantika. 2. LETNIK OBVEZNI PREDMETI: Didaktika francoščine 3 Opazovanje pouka (video), analiza učne ure in dajanje povratne informacije; analiza ter kritično vrednotenje učbenikov in drugih gradiv; sestavljanje in tipologija vaj; preverjanje, vrednotenje in ocenjevanje znanja: sprotno, končno, zunanje; vrste testov, kriteriji točkovanja, točkovanje na konkretnih primerih testov in sestavkov; samovrednotenje. Didaktika francoščine pedagoška praksa Opazovanje pouka (npr. opazovanje okolja, učiteljevega govora, doseganja ciljev, popravljanja napak, uravnoteženega razvijanja jezikovnih spretnosti, interakcije, prilagajanja jezika ravni znanja učencev, itd). Izdelava učne priprave in gradiv (v slovenščini in francoščini). Sodelovalno poučevanje (npr. v dvojicah, skupno določanje ciljev, itd). Samostojno poučevanje. Ustne in pisne refleksije (opazovanje mentorja, opazovanje kolega pri poučevanju, refleksija o svojem poučevanju in delu na šoli). Spremljanje napredka učencev. Vrednotenje in (samo)ocenjevanje predmetno-didaktične prakse (izmenjava izkušenj o izvedbi svoje PP v skupini, kritično vrednotenje PP, izdelava pedagoškega dnevnika) Magistrsko delo Vsebina magistrskega dela je odvisna od izbrane teme, vendar v povezavi s pedagoško-didaktičnimi vsebinami. Poseben poudarek je na interdisciplinarnosti. Z magistrskim delom študent poglobi izbrano tematiko, kritično uporabi dostopne vire in literaturo ter ovrednoti izbrano vsebino magistrskega dela. IZBIRNI JEZIKOSLOVNI PREDMETI PROGRAMA: Poleg izbirnih jezikoslovnih predmetov še: Zgodovinska slovnica francoskega jezika Razvojne etape francoščine na glasoslovni, oblikoslovni, skladenjski, pravopisni in leksikalni ravni. Različni dejavniki, ki so in še vplivajo na razvoj francoščine. Geografska razslojenost francoščine.
17 [17] Teorija diskurza in sociolingvistika Vprašanje jezikovne enote. Neskladenjske prvine v oblikovanju in zaznavi jezikovnih sporočil. Vprašanje spontanosti jezikovne produkcije. Diskurz kot tvorec smisla. Jezikovna norma. Etnopolitične razsežnosti jezika. Frankofonija. Status francoščine v Evropski uniji. Internet in iskanje univerzalnega jezika. Besedotvorje Analiza besedotvornih procesov francoskega jezika. Ponsko izpeljevanje. Sestavljanje in sklapljanje. Kratice in okrajšave besed. Semantične posebnosti tvorjenih besed Teorija govornega dejanja Komunikacijska situacija. Vpliv jezikovne manifestacije na izvenjezikovno realnost in obratno. Govorno dejanje, konstativ, performativ. Lokucija, ilokucija, perlokucija. Implicitni, eksplicitni performativ. Izrekanje in izrečeno. Problem funkcije jezikovnega znaka. Hierarhični model konverzacije. Struktura izmenjave. Struktura intervencije. Argumentacija v govorni izmenjavi in intervenciji. Koherenca. Pragmatični, enonciacijski vidiki medijskega diskurza. Analiza reklamnega sporočila. Pragmatika v francoščini Komunikacijska situacija. Subjekt in komunikacijski namen. Prepletanje jezikovnih in nejezikovnih dejavnikov pri tvorbi/razumevanju različnih jezikovnih manifestacij. Osebni, časovni, prostorski, diskurzivni, družbeni deixis. Govorno dejanje, konstativ, performativ. Lokucija, ilokucija, perlokucija. Implicitni, eksplicitni performativ. Izrekanje in izrečeno. Problem funkcije jezikovnega znaka. Hierarhični model konverzacije. Struktura izmenjave. Struktura intervencije. Argumentacija kot zapiranje in kot odpiranje izmenjave. Strinjanje, nestrinjanje, dopuščanje. Stilna ustreznost diskurza kot pragmatične kategorije. Francoska jezikoslovna teorija Tradicionalna slovnica. Strukturalno jezikoslovje. Dinamična lingvistika. Teorija izrekanja. Pragmatično jezikoslovje. Sociolingvistika in jezikovna norma. Jezikovne tipologije. Jezikoslovje, epistemologija, filozofija jezika. Opisna idealizacija in stvarnost jezikovnih aktualizacij. Retorika kot formulacijska kompetenca. Spontanost v govoru kot zadnji problem jezikoslovja. Vprašanje jezikovnih tehnologij. Prevajanje kot stikanje (po) jezikovnih kultur(ah). Francoska književnost srednjega veka Razvoj literarne motivike ter temeljnih zvrsti in slogovnih figur, ki predstavljajo zasnovo in zgodovinsko rdečo nit francoske srednjeveške književnosti. Reprezentativna besedila posameznih zvrsti. Sodobna metodologija in hermenevtična vprašanja branja in razumevanja srednjeveških in renesančnih besedil. Arabski, keltski, latinski, provansalski vplivi. Francoska književnost 16. stoletja Razvoj literarne motivike ter temeljne zvrsti in slogovne figure, ki predstavljajo zasnovo in zgodovinsko rdečo nit francoske književnosti tega obdobja. Temeljni vplivi (Erazem, Calvin). Reprezentativna besedila posameznih zvrsti, začetek humanizma in vpliv reformacijske miselnosti in senzibilnosti. Sodobna metodologija in hermenevtična vprašanja branja in razumevanja renesančnih besedil. Italijanski, latinski in drugi vplivi. Književnost in kultura francoskega razsvetljenstva Najpomembnejši avtorji francoskega razsvetljenstva in predromantike (Montesquieu, Voltaire, Diderot, Rousseau). Književnost 18. stoletja in filozofija; družbeni (politični) angažma književnikov v obdobju razsvetljenstva; pomen gledališča in razvoj francoske dramatike v 18. stoletju; razvoj romana
18 [18] in pripovedne proze v 18. stoletju; bralna kultura in popularizacija književnosti; francoska poezija 18. stoletja; književnost kot priča zgodovine in pričevalka o vsakdanjem življenju (véliki memorialisti 18. stoletja). Francoski roman in novela Razvoj francoskega pripovedništva v obdobju od 17. stoletja (Mme de Lafayette) do prve polovice 20. stoletja (Proust, Gide, začetki t.i. 'novega romana'). Razvoj zvrsti, tem, pripovednih tehnik Francoska poezija Razvoj pesniške motivike, temeljne oblike in slogovne figure od začetkov francoske poezije do kasnejših obdobij. Razvoj francoskega verza s poudarkom na aleksandrincu. Obravnava reprezentativnih besedil. Metodologija in hermenevtika branja in razumevanja pesniških besedil. Francosko gledališče Razvoj, temeljne zvrsti in oblike realizacije od začetkov francoskega gledališča do kasnejših obdobij. Idejni tokovi. Obravnava reprezentativnih besedil. Metodologija in hermenevtika branja, razumevanja in vizualne percepcije dramskih besedil. Sodobna francoska književnost Spoznavanje specifičnosti sodobnih literarnih tokov na podlagi poglobljene naratološke, psihoanalitične in medbesedilne analize izbranih temeljnih literarnih del sodobne francoske književnosti Frankofonske književnosti Uvod v problematiko frankofonskih književnosti. Belgijska književnost v francoskem jeziku: podobnosti in razlike s Francijo. Afriške književnosti v francoskem jeziku: politični in kulturnozgodovinski kontekst Francoska književnost in druge književnosti Medsebojni vplivi med francosko književnostjo in drugimi evropskimi književnostmi v obdobju od poznega 17. do zgodnjega 20. stoletja. Razlike med francosko in drugimi evropskimi književnostmi Francosko-slovenski literarni stiki Razvoj prevajanja francoske književnosti v slovenski jezik in slovenske književnosti v francoski jezik; Vpliv francoske književnosti na razvoj slovenske književnosti. Kreativno pisanje v francoščini Razumevanje praktične diferenciacije besedil v historično-sociološkem smislu s posebnim ozirom na funkcionalnost besedila. Samostojna uporaba pridobljenih znanj pri ustvarjanju lastnih besedil v ustreznih kontekstih. Ženske avtorice v razvoju francoske književnosti Vloga žensk v francoski literarni in kulturni zgodovini. Vélika ženska imena francoske literarne zgodovine; ženske kot glasnice ženskih usod; ženske kot mecenke in pobudnice literarnega in kulturnega življenja; ženske kot literarna publika. Francoska literarna teorija in kritika»predzgodovina«literarne teorije in kritike v Franciji. Razvoju francoske literarne teorije in kritike v 19. in 20. stoletju. Temelji moderne literarne zgodovine. Duhovna zgodovina. Tematska kritika in njeni najpomembnejši predstavniki;»psihokritika«; strukturalizem; začetki semiotike; model G. Genetta.
21. PEDAGOŠKA FAKULTETA Kardeljeva ploščad 16, 1000 Ljubljana, Več informacij na: Kontakt: Referat Pedagoške fakultete
21. PEDAGOŠKA FAKULTETA Kardeljeva ploščad 16, 1000 Ljubljana, Več informacij na: www.pef.uni-lj.si Kontakt: Referat Pedagoške fakultete (referat@pef.uni-lj.si, tel.: +386(0)15892343, +386(0)15892201)
Prikaži večUniverzitetni študijski program Fizika I
Medicinska fizika II. stopnja 1. Splošni podatki o študijskem programu Ime študija: Magistrski študijski program Medicinska fizika. Stopnja študija: Druga bolonjska stopnja. Vrsta študija: Enopredmetni
Prikaži več21. PEDAGOŠKA FAKULTETA Kardeljeva ploščad 16, 1000 Ljubljana, Več informacij na: Kontakt: Referat Pedagoške fakultete
21. PEDAGOŠKA FAKULTETA Kardeljeva ploščad 16, 1000 Ljubljana, Več informacij na: www.pef.uni-lj.si Kontakt: Referat Pedagoške fakultete (referat@pef.uni-lj.si, tel.: +386(0)15892343, +386(0)15892201)
Prikaži večPredmetnik dvopredmetnega pedagoškega študijskega programa 2. stopnje Slovenski jezik in književnost Predmetnik je sestavljen iz: obveznih predmetov (
Predmetnik dvopredmetnega pedagoškega študijskega programa 2. stopnje in književnost Predmetnik je sestavljen iz: obveznih predmetov ( 26 ), nabora izbirnih predmetov ( 6 ), PDP-modula, obveznega magistrskega
Prikaži večMicrosoft Word - PZ_KZ_ osnovne informacije-pravi KLASIUS.docx
Osnovni podatki PODATKI ŠTUDIJSKEGA PROGRAMA KOGNITIVNA ZNANOST Ime programa Kognitivna znanost Lastnosti programa interdisciplinarni, skupni Vrsta magistrski Stopnja druga stopnja KLASIUS-SRV Magistrsko
Prikaži večFAKULTETA ZA ORGANIZACIJSKE VEDE Kidričeva cesta 55a, 4000 Kranj Tel.: (04) (04) E pošta: Splet
FAKULTETA ZA ORGANIZACIJSKE VEDE Kidričeva cesta 55a, 4000 Kranj Tel.: (04) 237 42 22 (04) 237 42 15 E pošta: vs@fov.uni-mb.si; un@fov.uni-mb.si Spletna stran: http://www.fov.uni-mb.si Informativno mesto:
Prikaži večOsnovni podatki Ime programa Lastnosti programa PODATKI ŠTUDIJSKEGA PROGRAMA PREDŠOLSKA VZGOJA Predšolska vzgoja pedagoški Vrsta Stopnja KLASIUS-SRV m
Osnovni podatki Ime programa Lastnosti programa PODATKI ŠTUDIJSKEGA PROGRAMA PREDŠOLSKA VZGOJA Predšolska vzgoja pedagoški Vrsta Stopnja KLASIUS-SRV magistrski druga stopnja Magistrsko izobraževanje (druga
Prikaži večPredlog navodil članicam za pripravo predstavitve novih študijskih programov, namenjene objavi v predstavitvenem zborniku in na spletnih straneh člani
Predstavitveni zbornik študijskega programa za štud. leto 2019/20 UNIVERZITETNI DVOPREDMETNI ŠTUDIJSKI PROGRAM PRVE STOPNJE BIBLIOTEKARSTVO IN INFORMATIKA UNIVERZA V LJUBLJANI, FILOZOFSKA FAKULTETA ODDELEK
Prikaži večRazpis - podiplomski študij
RAZPIS ZA VPIS V MAGISTRSKE ŠTUDIJSKE PROGRAME 2. STOPNJE UNIVERZE NA PRIMORSKEM V ŠTUDIJSKEM LETU 2016/2017 Za vpis v podiplomske magistrske študijske programe 2. stopnje v študijskem letu 2016/2017 Univerza
Prikaži večPRAVILNIK O TUTORSKEM SISTEMU NA FILOZOFSKI FAKULTETI
PRAVILNIK O TUTORSKEM SISTEMU NA FILOZOFSKI FAKULTETI 1. SPLOŠNE DOLOČBE 1. člen S tem pravilnikom je urejeno organiziranje in delovanje tutorskega sistema na Filozofski fakulteti v Ljubljani (v nadaljevanju:
Prikaži večFakulteta za kemijo in UN program 1.stopnje kemijsko tehnologijo Tehniška varnost Univerzitetni študijski program Tehniška varnost Podatki o
Univerzitetni študijski program Tehniška varnost Podatki o študijskem programu Prvostopenjski univerzitetni študijski program TEHNIŠKA VARNOST traja 3 leta (6 semestrov) in obsega skupaj 180 kreditnih
Prikaži večRazpis - podiplomski študij
RAZPIS ZA VPIS V DOKTORSKA ŠTUDIJSKA PROGRAMA 3. STOPNJE UNIVERZE NA PRIMORSKEM PEDAGOŠKE FAKULTETE V ŠTUDIJSKEM LETU 2016/2017 Za vpis v podiplomske doktorske študijske programe 3. stopnje v študijskem
Prikaži večLetni posvet o izobraževanju odraslih november 2013, Austria Trend Hotel Ljubljana Izhodišč
20. november 2013, Austria Trend Hotel Ljubljana Izhodišča za novo finančno perspektivo 2014-2020 na področju izobraževanja odraslih Mag. Katja Dovžak Partnerski sporazum med Slovenijo in Evropsko komisijo
Prikaži večUniverza v Mariboru
VISOKOŠOLSKI STROKOVNI PROGRAM PREDŠOLSKA VZGOJA Prerazporeditev ur med semestri štud. programa Predšolska vzgoja je bila potrjena na 9. izredni seji Senata PEF dne 14. 9. 2007 in na 1. korespondenčni
Prikaži večNa podlagi 8. točke prvega odstavka 197. člena Statuta UL (Ur. l. RS, št. 4/2017) je Senat Univerze v Ljubljani na 39. seji dne sprejel Št
Na podlagi 8. točke prvega odstavka 197. člena Statuta UL (Ur. l. RS, št. 4/2017) je Senat Univerze v Ljubljani na 39. seji dne 27. 6. 2017 sprejel Študijski red Univerze v Ljubljani 1 SPLOŠNA DOLOČILA
Prikaži večFILOZOFSKA FAKULTETA
ODDELEK ZA ROMANSKE JEZIKE IN KNJIŽEVNOSTI PODIPLOMSKI ŠTUDIJ: ŠPANSKA KNJIŽEVNOST junij 2006 Spoštovane študentke in študenti! Študij španske književnosti je eden izmed podiplomskih študijev na Filozofski
Prikaži večPowerPoint Presentation
Oddelek za pedagogiko in andragogiko FF UL Pedagoško-andragoški dnevi 2018 25. januar 2018 SVETOVANJE NA PODROČJU VZGOJE IN IZOBRAŽEVANJA: VLOGA PEDAGOGA IN ANDRAGOGA V VZGOJNO-IZOBRAŽEVALNIH INSTITUCIJAH
Prikaži več[ Univerza v Ljubljani ] [ english ] Imenik sodelavcev Študij fizike Študij matematike
[ Univerza v Ljubljani ] [ english ] Imenik sodelavcev Študij fizike Študij matematike Doktorski študij matematike in fizike Raziskave O fakulteti Študenti fizike Študenti matematike Sodelavci Domov >
Prikaži večPEDAGOŠKO VODENJE, kot ena od nalog
Osebni pogled, refleksija in ključne ugotovitve ob koncu leta 2014/2015 Maja Koretič, pomočnica ravnatelja in pedagoška vodja MOJA VLOGA V ENOTI VRTCA Dela in naloge pomočnice ravnatelja za vrtec glede
Prikaži večRAZPIS-PODIPL_07-08_za-www
UNIVERZA NA PRIMORSKEM TITOV TRG 4, 6000 KOPER Na podlagi 40. člena Zakona o visokem šolstvu (Uradni list RS, št. 119/06), sklepov Senata Univerze na Primorskem in soglasja Vlade Republike Slovenije objavlja
Prikaži večNa podlagi določil Zakona o visokem šolstvu (Uradni list RS št. 67/1993 in naslednji), Sklepa o določitvi strokovne komisije za opravljanje preizkusa
Na podlagi določil Zakona o visokem šolstvu (Uradni list RS št. 67/1993 in naslednji), Sklepa o določitvi strokovne komisije za opravljanje preizkusa znanja slovenskega jezika (Ur. l. RS št. 47/1994),
Prikaži večPredmet: Course title: UČNI NAČRT PREDMETA / COURSE SYLLABUS DIDAKTIČNA IGRA PRI POUKU SLOVENŠČINE Študijski program in stopnja Study programme and le
Predmet: Course title: UČNI NAČRT PREDMETA / COURSE SYLLABUS DIDAKTIČNA IGRA PRI POUKU SLOVENŠČINE Študijski program in stopnja Study programme and level Študijska smer Study field Letnik Academic year
Prikaži večVisokošolski zavod Priloga št. 1 PRILOGA K DIPLOMI Priloga k diplomi se izdaja ob upoštevanju priporočil Evropske komisije,
------------------------- Visokošolski zavod Priloga št. 1 PRILOGA K DIPLOMI Priloga k diplomi se izdaja ob upoštevanju priporočil Evropske komisije, Sveta Evrope in Unesca/Cepesa. Izdaja se zaradi boljše
Prikaži večDeans Office
Dekan izr. prof. dr. Janez Stare Gosarjeva ulica 005 SI-1000 Ljubljana T: +386 1 5805 561 F: +386 1 5805 521 crpo@fu.uni-lj.si www.fu.uni-lj.si Datum: 20. 6. 2016 Številka: 30000-07/2016-1 V skladu z določili
Prikaži večNa podlagi Zakona o visokem šolstvu, Statuta Univerze v Ljubljani ter Pravil o organizaciji in delovanju Fakultete za družbene vede (FDV) je senat FDV
Na podlagi Zakona o visokem šolstvu, Statuta Univerze v Ljubljani ter Pravil o organizaciji in delovanju Fakultete za družbene vede (FDV) je senat FDV na seji 5. 2. 2018 sprejel P R A V I L N I K O PREHODU
Prikaži večMicrosoft Word - 021_01_13_Pravilnik_o_zakljucnem delu
Na podlagi 64. člena Pravil o organizaciji in delovanju Fakultete za humanistične študije, št. 011-01/13 z dne 27. 6. 2013, je Senat Univerze na Primorskem Fakultete za humanistične študije na svoji 4.
Prikaži večVloga za oblikovanje mnenja o izpolnjevanju pogojev za ustanovitev visokošolskega zavoda ob upoštevanju določil 3
Univerzitetni študijski program Biokemija Podatki o študijskem programu Prvostopenjski univerzitetni študijski program BIOKEMIJA traja 3 leta (6 semestrov) in obsega skupaj 180 kreditnih točk. Strokovni
Prikaži večPROJECT OVERVIEW page 1
N A Č R T P R O J E K T A : P R E G L E D stran 1 Ime projekta: Ustvarjanje s stripom Predmet/i: Slovenščina Avtorja/i projekta: Jasmina Hatič, Rosana Šenk Učitelj/i: Učitelji razrednega pouka Trajanje:
Prikaži večSKUPNI UVODNI DEL RAZPISA ZA VPIS UNIVERZE NA PRIMORSKEM V MAGISTRSKE ŠTUDIJSKE PROGRAME 2. STOPNJE V ŠTUDIJSKEM LETU 2017/2018 PRIJAVA ZA VPIS IN ROK
SKUPNI UVODNI DEL RAZPISA ZA VPIS UNIVERZE NA PRIMORSKEM V MAGISTRSKE ŠTUDIJSKE PROGRAME 2. STOPNJE V ŠTUDIJSKEM LETU 2017/2018 PRIJAVA ZA VPIS IN ROKI ZA ODDAJO PRIJAVE Kandidat za vpis v magistrske študijske
Prikaži večSPLOŠNE INFORMACIJE
»PSIHOLOŠKI DIFERENCIALNI MODUL«(PDM) V ŠTUDIJSKEM LETU 2016/17 1 VSEBINA: 1. Namen Psihološkega diferencialnega modula (PDM)... 2 2. Predmeti PDM... 2 2.1 Predmeti... 4 2.1.1 Diferencialna psihologija...
Prikaži večVloga za oblikovanje mnenja
Univerzitetni študijski program Kemijsko inženirstvo Podatki o študijskem programu Prvostopenjski univerzitetni študijski program KEMIJSKO INŽENIRSTVO traja 3 leta (6 semestrov) in obsega skupaj 180 kreditnih
Prikaži večProjekt: Opolnomočenje učencev z izboljšanjem bralne pismenosti in dostopa do znanja Naslov delavnice: SPREMLJANJE IN SPODBUJANJE RAZVOJA BRALNE PISME
Naslov delavnice: SPREMLJANJE IN SPODBUJANJE RAZVOJA BRALNE PISMENOSTI V uvodu delavnice bodo udeleženci osvežili pojmovanja o bralni pismenosti in se seznanili z opredelitvijo, ki ji sledimo v projektu
Prikaži večUniverza v Mariboru
Univerza v Mariboru Pedagoška fakulteta VLOGA UČITELJA Avtor: M. Š. Datum: 23.11.2010 Smer: razredni pouk POVZETEK Učitelj je strokovnjak na svojem področju, didaktično usposobljen, ima psihološka znanja
Prikaži večUniverza v Ljubljani
Univerza v Ljubljani Filozofska fakulteta Oddelek za muzikologijo Predstavitveni zbornik prvostopenjskega univerzitetnega študijskega programa Muzikologija Ljubljana 2016 2 1. Podatki o študijskem programu
Prikaži večTermin in lokacija izvedbe Naslov delavnice Ciljna skupina Cilji in/ali kratek opis Izvajalec Kontaktni e-naslov 6. oktober 2018 Gimnazija Franceta Pr
Termin in lokacija izvedbe Naslov delavnice Ciljna skupina Cilji in/ali kratek opis Izvajalec Kontaktni e-naslov 6. oktober 2018 Gimnazija Franceta Prešerna, Kranj (ponovitev izvedbe 23. oktobra na OE
Prikaži večMicrosoft Word - ucni nacrti
UČNI NAČRTI - SKUPNI DEL PEDAGOŠKEGA MODULA (FF) Skupni predmeti: 1. Psihologija za učitelje 2. Didaktika 3. Pedagogika teorija vzgoje in andragogika 4. Opazovalna praksa pri psihologiji 5. Opazovalna
Prikaži večPODATKI ŠTUDIJSKEGA PROGRAMA UPRAVLJANJE JAVNEGA SEKTORJA Osnovni podatki Ime programa Lastnosti programa Upravljanje javnega sektorja Vrsta Stopnja K
PODATKI ŠTUDIJSKEGA PROGRAMA UPRAVLJANJE JAVNEGA SEKTORJA Osnovni podatki Ime programa Lastnosti programa Upravljanje javnega sektorja Vrsta Stopnja KLASIUS-SRV univerzitetni prva stopnja Visokošolsko
Prikaži večNa podlagi Zakona o visokem šolstvu (Uradni list RS, št
Na podlagi Zakona o visokem šolstvu (Uradni list RS, št. 32/12 - uradno prečiščeno besedilo, 40/11 - ZUPJS-A, 40/12 - ZUJF, 57/12 - ZPCP-2D, 109/12, 85/14, 75/16, 61/17 - ZUPŠ in 65/17), Meril za akreditacijo
Prikaži večMicrosoft Word - pravilnik diploma_1.doc
Na podlagi Statuta Univerze v Ljubljani in 42. člena Pravil o organiziranosti in delovanju Visoke šole za zdravstvo je senat Univerze v Ljubljani Visoke šole za zdravstvo na 38. redni seji dne 16. 10.
Prikaži večSlide 1
SMERNICE ZA VKLJUČEVANJE OTROK PRISELJENCEV V VRTCE IN ŠOLE Mag. Katica Pevec Semec katica.pevec@zrss.si Kaj so Smernice? So okviren dokument, ki lahko s splošnimi usmeritvami za delo z otroki priseljenci
Prikaži večPredstavitev študijskega programa druge stopnje
Predstavitev študijskega programa druge stopnje UMETNOSTNA ZGODOVINA DVOPREDMETNI PEDAGOŠKI. Podatki o študijskem programu Študijski program (prvič razpisan v letu 206/7) študentke in študente usposablja
Prikaži večMicrosoft Word - 88_01_Pravilnik_o_znanstveno_raziskovalnem_razvojnem_svetovalnem_delu_na_FZJ_ docx
Na podlagi 22., 70., 71., 94., 95., 96., 97. člena Statuta Fakultete za zdravstvo Jesenice je Senat Fakultete za zdravstvo Jesenice na svoji na 5. redni seji v študijskem letu 2014/2015, dne 18. 2. 2015,
Prikaži večNa podlagi 65. člena Akta o ustanovitvi zasebnega vzgojno izobraževalnega zavoda»waldorfska šola Ljubljana«z dne je po predhodni obravnavi
Na podlagi 65. člena Akta o ustanovitvi zasebnega vzgojno izobraževalnega zavoda»waldorfska šola Ljubljana«z dne 13. 7. 2015 je po predhodni obravnavi in potrditvi besedila na pedagoški konferenci zavoda
Prikaži večKo je izbira ovira v napredovanju Silva Novljan
Ko je izbira ovira v napredovanju Silva Novljan Bralna pismenost v Sloveniji in Evropi Nacionalna konferenca, Brdo pri Kranju, 25. in 26. oktober 2011 Izhodišče razmišljanja Rezultati raziskav o povezanosti
Prikaži večpredstavitev fakultete za matematiko 2017 A
ZAKAJ ŠTUDIJ MATEMATIKE? Ker vam je všeč in vam gre dobro od rok! lepa, eksaktna veda, ki ne zastara matematičnoanalitično sklepanje je uporabno povsod matematiki so zaposljivi ZAKAJ V LJUBLJANI? najdaljša
Prikaži več(Microsoft Word - Izvedbeni kurikul za SSI PRT november 2010-PRIMER DOBRE PRAKSE PATRICIJA PAVLI\310)
IZVEDBENI NAČRT ZA IZOBRAŽEVALNI PROGRAM Srednjega strokovnega izobraževanja PREDŠOLSKA VZGOJA Šolsko leto 2010/2011 IZOBRAŽEVALNA ORGANIZACIJA: 1. PODLAGE IN VIRI ZA OBLIKOVANJE: 2. Šolska pravila ocenjevanja
Prikaži večMicrosoft Word - navodila_k_ceniku_2005_06_cistopis-1.doc
NAVODILA K CENIKU ZA ŠTUDIJSKO LETO 2005/2006 UL FAKULTETE ZA POMORSTVO IN PROMET Šolnine in prispevke za študijsko leto 2005/2006 je določil Upravni odbor Fakultete za pomorstvo in promet na svoji 22.
Prikaži večPredupokojitvene aktivnosti za zdravo starost
Predupokojitvene aktivnosti za zdravo starost strokovnih delavcev v VIZ mag. Andrej Sotošek Andragoški Center Slovenije Struktura predstavitve Viri in strokovne podlage Namen in ključni cilji projektne
Prikaži večPOTEK POUKA TUJIH JEZIKOV - dolžnost učencev je, da redno in točno obiskujejo pouk, - pri pouku sodelujejo, pišejo zapiske - k pouku redno prinašajo u
POTEK POUKA TUJIH JEZIKOV - dolžnost učencev je, da redno in točno obiskujejo pouk, - pri pouku sodelujejo, pišejo zapiske - k pouku redno prinašajo učbenik in delovni zvezek, ki sta obvezna učna pripomočka
Prikaži več(Microsoft Word - 39_Vklju\350enost odraslihv formalno izobra\236evanje)
Andragoški center Slovenije 39. Statistični podatki: Vključenost odraslih v formalno izobraževanje Opomba: Informacijo o vključenosti odraslih v formalno izobraževanje (glej informacijo številka 38) nadgrajujemo
Prikaži več3
3.5 Radiologija Stopnja izobrazbe: Strokovni naslov: visoka strokovna izobrazba diplomirana inženirka radiologije, okrajšava dipl.inž.rad. diplomirani inženir radiologije, okrajšava dipl.inž.rad. Študentje
Prikaži večNa podlagi 19. člena Statuta (čistopis z dne 21. decembra 2011) je Upravni odbor Evropske pravne fakulteta dne 30. maja 2014 sprejel naslednji ETIČNI
Na podlagi 19. člena Statuta (čistopis z dne 21. decembra 2011) je Upravni odbor Evropske pravne fakulteta dne 30. maja 2014 sprejel naslednji ETIČNI KODEKS EVROPSKE PRAVNE FAKULTETE PREAMBULA Ta kodeks
Prikaži več1. IME IN KODA POKLICNEGA STANDARDA MLADINSKI DELAVEC/MLADINSKA DELAVKA POKLICNI STANDARD čistopis IME IN KODA POKLICA Klasius-P: Osebnost
1. IME IN KODA POKLICNEGA STANDARDA MLADINSKI DELAVEC/MLADINSKA DELAVKA POKLICNI STANDARD čistopis 16052016 2. IME IN KODA POKLICA Klasius-P: Osebnostni razvoj (drugo) 0909 Novi Klasius P bo 0922 Skrb
Prikaži večPredmetnik programa Družboslovna informatika, smer Digitalne tehnologije in družba (DI-DTID) 1. letnik Zimski semester Poletni semester # Naziv predme
Predmetnik programa Družboslovna informatika, smer Digitalne tehnologije in družba (DI-DTID) 1. letnik 1 Statistika 60 6 6 Uvod v metode družboslovnega raziskovanja 60 6 2 Uvod v družboslovno informatiko
Prikaži večArial 26 pt, bold
3 G MATEMATIKA Milan Černel Osnovna šola Brežice POUČEVANJE MATEMATIKE temeljni in zahtevnejši šolski predmet, pomembna pri razvoju celovite osebnosti učenca, prilagajanje oblik in metod poučevanja učencem
Prikaži večMicrosoft Word - Cistopis_MAG_Tehnologije in sistemi v strojnistvu.doc
VISOKOŠOLSKO SREDIŠČE NOVO MESTO Visoka šola za tehnologije in sisteme ČISTOPIS AKREDITIRANEGA ŠTUDIJSKEGA PROGRAMA 11. STOPNJE TEHNOLOGIJE IN SISTEMI V STROJNIŠTVU (magistrski študijski program) Čistopis
Prikaži večEVROPSKA PRAVNA FAKULTETA V NOVI GORICI
EVROPSKA PRAVNA FAKULTETA Delpinova ulica 18b, 5000 Nova Gorica tel: (05) 338-44-00, fax: (05) 338-44-01 E-pošta: info@evro-pf.si Informativno mesto: Referat za študijske zadeve, Delpinova ulica 18b, 5000
Prikaži večFakulteta za industrijski inženiring Novo mesto STRATEGIJA Stran:1/9 STRATEGIJA FAKULTETE ZA INDUSTRIJSKI INŽENIRING NOVO MESTO No
inženiring Novo mesto STRATEGIJA 2011-2015 Stran:1/9 STRATEGIJA FAKULTETE ZA INDUSTRIJSKI INŽENIRING NOVO MESTO 2011-2015 Novo mesto, februar 2011 inženiring Novo mesto STRATEGIJA 2011-2015 Stran:2/9 1
Prikaži večUNIVERZITETNI PRVOSTOPENJSKI ŠTUDIJSKI PROGRAM PEDAGOGIKA IN ANDRAGOGIKA FILOZOFSKE FAKULTETE UNIVERZE V LJUBLJANI 1. Podatki o študijskem programu Un
UNIVERZITETNI PRVOSTOPENJSKI ŠTUDIJSKI PROGRAM PEDAGOGIKA IN ANDRAGOGIKA FILOZOFSKE FAKULTETE UNIVERZE V LJUBLJANI 1. Podatki o študijskem programu Univerzitetni pedagoški prvostopenjski študijski program
Prikaži večODPRT RAZPIS ERASMUS ZA 2009/2010
RAZPIS ZA MOBILNOST ŠTUDENTOV Z NAMENOM PRAKTIČNEGA USPOSABLJANJA V OKVIRU PROGRAMA ERASMUS+ v študijskem letu 2018/19 Rok za prijavo: 05.03.2018 Razpisna dokumentacija: Razpis Prijavni obrazec Naslov
Prikaži večUniverza na Primorskem FAKULTETA ZA HUMANISTIČNE ŠTUDIJE Vodnik po dodiplomskih študijskih programih Koper 2019
Univerza na Primorskem FAKULTETA ZA HUMANISTIČNE ŠTUDIJE Vodnik po dodiplomskih študijskih programih Koper 2019 Uvod Fakulteta za humanistične študije je bila ustanovljena leta 2000 in je ustanovna članica
Prikaži večOpozorilo: Neuradno prečiščeno besedilo predpisa predstavlja zgolj informativni delovni pripomoček, glede katerega organ ne jamči odškodninsko ali kak
Opozorilo: Neuradno prečiščeno besedilo predpisa predstavlja zgolj informativni delovni pripomoček, glede katerega organ ne jamči odškodninsko ali kako drugače. Neuradno prečiščeno besedilo Pravilnika
Prikaži večKRITERIJI ZA PREVERJANJE IN OCENJEVANJE ZNANJA – SLOVENŠČINA
KRITERIJI ZA PREVERJANJE IN OCENJEVANJE ZNANJA SLOVENŠČINA Obvezni učbeniki Berilo Branja 1, 2, 3, 4 Na pragu besedila 1, 2, 3, 4 (učbenik in delovni zvezek); Če dijak pri pouku nima ustreznega učbenika,
Prikaži večEVROPSKA PRAVNA FAKULTETA V NOVI GORICI
NOVA UNIVERZA, EVROPSKA PRAVNA FAKULTETA - Delpinova ulica 18b, 5000 Nova Gorica - tel: (05) 338-44-00 - e-pošta: info@epf.nova-uni.si Informativno mesto: - Referat za študijske zadeve, Delpinova ulica
Prikaži večPriloga 4b:
Predstavitveni zbornik MAGISTRSKI ŠTUDIJSKI PROGRAM GEOLOGIJA, 2. STOPNJA NARAVOSLOVNOTEHNIŠKA FAKULTETA UNIVERZE V LJUBLJANI Študijsko leto 2019-2020 1. Splošni podatki o študijskem programu Naravoslovnotehniška
Prikaži večNAVODILA O POSEBNIH POGOJIH IZOBRAŽEVANJA KATEGORIZIRANIH ŠPORTNIKOV IN TRENERJEV KATEGORIZIRANIH ŠPORTNIKOV FAKULTETE ZA DRUŽBENE VEDE I. TEMELJNE DO
NAVODILA O POSEBNIH POGOJIH IZOBRAŽEVANJA KATEGORIZIRANIH ŠPORTNIKOV IN TRENERJEV KATEGORIZIRANIH ŠPORTNIKOV FAKULTETE ZA DRUŽBENE VEDE I. TEMELJNE DOLOČBE 1. člen Ta navodila urejajo prilagajanje študijskih
Prikaži več1. Predmetnik: 1. semester Kontaktne ure Klinične Druge obl. š. vaje (LV) Zap. št. Učna enota Nosilec Pred. Sem. Vaje Ure skupaj 1 Zgodovina in metode
1. Predmetnik: 1. semester 1 Zgodovina in metode psihologije Bojan Musil 30 15 135 180 6 2 Fiziologija Marjan Rupnik 30 30 120 180 6 3 Statistika za psihologe Janja Jerebic 45 30 195 270 9 4 Zgodovina
Prikaži večŠTUDENTSKE ANKETE UNIVERZE V LJUBLJANI EVALVACIJSKO POROČILO ZA PROGRAME I IN II STOPNJE Fakulteta za družbene vede Splošni vidiki študijskega procesa
ŠTUDENTSKE ANKETE UNIVERZE V LJUBLJANI EVALVACIJSKO POROČILO ZA PROGRAME I IN II STOPNJE Splošni vidiki študijskega procesa Študijsko leto 2017/2018 Pripombe, komentarje, vprašanja sporočite na http://1ka.si/set
Prikaži večLetni posvet o IO 2018 in letna konferenca projekta EUPO
23. in 24. oktober, Kongresni center Habakuk, Maribor RAZVOJNI KORAKI DO LETA 2020 IN NAPREJ VIDIK ANDRAGOŠKEGA CENTRA SLOVENIJE Andrej Sotošek, Andragoški center Slovenije Vsebina predstavitve Ključni
Prikaži večPowerPoint Presentation
Zapisovanje učnih izidov Bled, 21.1.2016 Darko Mali ECVET ekspert, CPI Pojmi: Kvalifikacija Kompetenca Učni cilji Učni izidi Enote učnih izidov Kreditne točke Programi usposabljanja NE! 2 Učni cilji kompetence
Prikaži večNa podlagi 35. člena Statuta Univerze v Ljubljani (Ur. l. RS, št. 4/2017) in ob soglasju Senata UL, pridobljenega na 39. seji senata UL z dne
Na podlagi 35. člena Statuta Univerze v Ljubljani (Ur. l. RS, št. 4/2017) in ob soglasju Senata UL, pridobljenega na 39. seji senata UL z dne 27.6.2017, rektor Univerze v Ljubljani sprejema naslednja PRAVILA
Prikaži večMicrosoft PowerPoint - Standardi znanja in kriteriji ocenjevanja 2 r.ppt [Samo za branje] [Združljivostni način]
STANDARDI ZNANJA PO PREDMETIH IN KRITERIJI OCENJEVANJA 2. razred SLOVENŠČINA 1 KRITERIJI OCENJEVANJA PRI SLOVENŠČINI POSLUŠANJE -Poslušanje umetnostnega besedilo, določanja dogajalnega prostora in časa,
Prikaži večMicrosoft Word - Brosura neobvezni IP
Osnovna šola dr. Aleš Bebler - Primož Hrvatini NEOBVEZNI IZBIRNI PREDMETI V ŠOLSKEM LETU 2017/18 Drage učenke in učenci, spoštovani starši! Neobvezni izbirni predmeti so novost, ki se postopoma uvršča
Prikaži večPROGRAM nacionalnega usposabljanja»le z drugimi smo«ljubljana 24. in 25. april 2017 ZRC SAZU, Novi trg 2, 1000 Ljubljana Prijave: Katis, MIZŠ Infotočk
PROGRAM nacionalnega usposabljanja»le z drugimi smo«ljubljana 24. in 25. april 2017 ZRC SAZU, Novi trg 2, 1000 Ljubljana Prijave: Katis, MIZŠ Infotočka: info@lezdrugimismo.si Vključevanje, slovenščina,
Prikaži večDiapozitiv 1
PREDSTAVITEV FORMALNIH OPRAVIL PRI USPOSBLJANJU PROSTOVOLJNIH GASILCEV EVIDENCE: - Razpis izobraževanj OGZ Ptuj 2016/2017 - Formalna prijava preko Vulkana ( prijavijo PGD preko testa za usposabljanje)
Prikaži večPREDLOG SPREMEMB STATUTA UNIVERZE V LJUBLJANI
Senat Univerze v Ljubljani je na podlagi šeste točke 47. in 238.a člena Statuta Univerze v Ljubljani (Uradni list RS, št. 8/05, 118/05, 72/06 (76/06-popr.), 59/07 (82/07-popr.), 81/07, 5/08, 42/08, 62/08,
Prikaži večAKCIJSKO RAZISKOVANJE INOVACIJSKI PROJEKT ZA ZNANJE IN SPOŠTOVANJE Udeleženci: Učenci 2. c Razredničarka: Irena Železnik, prof. Učni predmet: MAT Učna
AKCIJSKO RAZISKOVANJE INOVACIJSKI PROJEKT ZA ZNANJE IN SPOŠTOVANJE Udeleženci: Učenci 2. c Razredničarka: Irena Železnik, prof. Učni predmet: MAT Učna vsebina: Ustno seštevanje in odštevanje do 20 sprehodom
Prikaži večLetni posvet o izobraževanju odraslih november 2014, Grand hotel Union Ljubljana Letni posv
26. november 2014, Grand hotel Union Ljubljana KLJUČNI RAZVOJNI DOSEŽKI IN IZZIVI ANDRAGOŠKEGA CENTRA SLOVENIJE Mag. Andrej Sotošek Raziskave in razvoj 1. Raziskava PIAAC (OECD): rezultati: glavna raziskava
Prikaži več20. andragoški kolokvij
21. andragoški kolokvij in sklepni dogodek projekta EPUO Neformalno izobraževanje odraslih kot strategija odzivanja na spremembe 3. in 4. oktober 2017 Stavba Vertikala (Pipistrel Vertical Solutions), Vipavska
Prikaži večDRUŽINSKO BRANJE
DRUŽINSKO BRANJE: BRALNI PROJEKT MESTNE KNJIŽNICE KRANJ Jure Bohinec Ponedeljek, 10. 9. 2018 Bralno društvo Slovenije Nacionalni strokovni posvet BEREMO SKUPAJ, Cankarjev dom v Ljubljani Dejavnosti za
Prikaži večMicrosoft Word - A Pravilnik o izobraževanju-preizkušeni Rac+NR+D+RIS 2011 _lektorirano_.doc
Na podlagi 9. člena in 5. točke drugega odstavka 16. člena Zakona o revidiranju (Uradni list RS, št. 65/08) ter 8. in 9. točke 19. člena Statuta Slovenskega inštituta za revizijo (Uradni list RS, št. 14/09)
Prikaži večTUJCI Priznavanje poklicnih kvalifikacij V Republiki Sloveniji lahko samostojno opravljajo zdravniško službo zdravniki in zobozdravniki (v nadaljevanj
TUJCI Priznavanje poklicnih kvalifikacij V Republiki Sloveniji lahko samostojno opravljajo zdravniško službo zdravniki in zobozdravniki (v nadaljevanju: zdravniki), ki poleg pogojev, določenih z delovnopravnimi
Prikaži večMicrosoft Word - katalog informacij javnega znaÄ“aja TRŽIŀĄE 2019
KATALOG INFORMACIJ JAVNEGA ZNAČAJA 1. Osnovni podatki o katalogu: naziv organa, ki je izdal katalog: Osnovna šola Tržišče odgovorna uradna oseba, ki je katalog sprejela: Zvonka Mrgole, prof., ravnateljica
Prikaži večMicrosoft Word - Analiza rezultatov NPZ slovenscina 2018.docx
OSNOVNA ŠOLA SOSTRO POROČILO O ANALIZI DOSEŽKOV NACIONALNEGA PREVERJANJA ZNANJA IZ SLOVENŠČINE leta 2018 Pripravile učiteljice slovenščine: Renata More, Martina Golob, Petra Aškerc, Katarina Leban Škoda
Prikaži večPredmetnik dvopredmetnega pedagoškega študijskega programa 2. stopnje Sociologija za generacijo, vpisano v 1. letnik v študijskem letu 2019/2020 Ob ve
Predmetnik dvopredmetnega pedagoškega študijskega programa 2. stopnje Sociologija za generacijo, vpisano v 1. letnik v študijskem letu 2019/2020 Ob vezavi pedagos kega s tudijskega programa 2. stopnje
Prikaži večPowerPointova predstavitev
Osnovnošolsko izobraževanje Dr. Maja Makovec Brenčič, ministrica Osnovnošolsko izobraževanje 2017/2018 Vzgojno izobraževalni zavodi Osnovne šole Osnovne šole s prilagojenim programom Glasbene šole Zavodi
Prikaži večRazpis - podiplomski študij
RAZPIS ZA VPIS V MAGISTRSKE ŠTUDIJSKE PROGRAME 2. STOPNJE UNIVERZE NA PRIMORSKEM V ŠTUDIJSKEM LETU 2019/2020 Za vpis v podiplomske magistrske študijske programe 2. stopnje v študijskem letu 2019/2020 Univerza
Prikaži večNa podlagi 48. člena Statuta Fakultete za uporabne družbene študije v Novi Gorici (UPB4) z dne je senat FUDŠ na 2. seji senata dne
Na podlagi 48. člena Statuta Fakultete za uporabne družbene študije v Novi Gorici (UPB4) z dne 20.04.2015 je senat FUDŠ na 2. seji senata dne 26.11.2015 sprejel naslednji PRAVILNIK O DELOVANJU KOMISIJE
Prikaži večPRILOGA 2
PREDSTAVITVENI ZBORNIK PODIPLOMSKEGA MAGISTRSKEGA ŠTUDIJSKEGA PROGRAMA 2. stopnje INŽENIRING IN AVTOMOBILSKA INDUSTRIJA IZREDNI ŠTUDIJ Novo mesto KAZALO VSEBINE 1 ZAKAJ NA FINI?... 3 2 UVOD... 4 3 PREDSTAVITEV
Prikaži večVloga za oblikovanje mnenja o izpolnjevanju pogojev za ustanovitev visokošolskega zavoda ob upoštevanju določil 3
ŠTUDIJSKI PROGRAM 3. STOPNJE doktorski program EDUKACIJA IN MENEDŽMENT V ZDRAVSTVU (ČISTOPIS) Novo mesto, november 2015 KAZALO 1 SPLOŠNI PODATKI O PROGRAMU 2 2 OPREDELITEV TEMELJNIH CILJEV IN KOMPETENC
Prikaži večNa podlagi 30. člena Statuta Mednarodne podiplomske šole Joz efa Stefana (v nadaljevanju MPŠ) je Senat MPŠ na 120. seji dne sprejel PRAVIL
Na podlagi 30. člena Statuta Mednarodne podiplomske šole Joz efa Stefana (v nadaljevanju MPŠ) je Senat MPŠ na 120. seji dne 12. 9. 2017 sprejel PRAVILNIK O MAGISTRSKEM IN DOKTORSKEM ŠTUDIJU SPLOŠNE DOLOČBE
Prikaži večKomisija za študijske zadeve UL Medicinske fakultete Vrazov trg 2 SI-1000 Ljubljana E: T: Režim študija Predmet: Uvod
Komisija za študijske zadeve UL Medicinske fakultete Vrazov trg 2 SI-1000 Ljubljana E: ksz@mf.uni-lj.si T: +386 1 543 7700 Režim študija Predmet: Uvod v medicino, modul Informatika Študijski program: EMŠ
Prikaži več08_03
OBVESTILO O RAZPISU ZA OBLIKOVANJE REZERVNEGA SEZNAMA Naziv delovnega mesta Funkcionalna skupina/razred AD 6 Vrsta pogodbe Sklic Rok za prijavo Kraj zaposlitve Veljavnost rezervnega seznama do Število
Prikaži večMicrosoft Word - pravila Studentski dom.doc
Pravila o merilih za sprejem in podaljšanje bivanja v študentskem domu Nova Gorica, 25. julij 2008 Prejmejo: Študentska pisarna Komisija za študentske zadeve Študentski svet Predsednik Predstojnik Ime
Prikaži večPredstavitveni zbornik Visokošolski strokovni študij prve stopnje TEHNIČNO UPRAVLJANJE NEPREMIČNIN (VS) Velja od 2019/2020 Veljavni študijski program
Predstavitveni zbornik Visokošolski strokovni študij prve stopnje TEHNIČNO UPRAVLJANJE NEPREMIČNIN (VS) Veljavni študijski program na n 1.1.2019 PODATKI ŠTUDIJSKEGA PROGRAMA TEHNIČNO UPRAVLJANJE NEPREMIČNIN
Prikaži večEVROPSKA PRAVNA FAKULTETA V NOVI GORICI
NOVA UNIVERZA, EVROPSKA PRAVNA FAKULTETA - Delpinova ulica 18b, 5000 Nova Gorica - tel: (05) 338-44-00, fax: (05) 338-44-01 - e-pošta: info@evro-pf.si Informativno mesto: - Referat za študijske zadeve,
Prikaži večNa podlagi 154
To prečiščeno besedilo Pravil o diplomi Univerze na Primorskem Pedagoške fakultete Koper obsega: - Pravila o diplomi Univerze na Primorskem Pedagoške fakultete Koper z dne 19. marca 2004; - Spremembe in
Prikaži večMicrosoft Word - 10-Selekcijski intervju _4.del_.docx
številka 10,27.avg. 2004, ISSN 1581-6451, urednik:radovan Kragelj Pozdravljeni! V prejšnji številki mesečnika smo si ogledali, katera področja moramo vsebinsko obdelati v sklopu delovne zgodovine. V današnji
Prikaži večNa podlagi petega odstavka 92. člena, drugega odstavka 94. člena in 96. člena Zakona o duševnem zdravju (Uradni list RS, št. 77/08) izdaja minister za
Na podlagi petega odstavka 92. člena, drugega odstavka 94. člena in 96. člena Zakona o duševnem zdravju (Uradni list RS, št. 77/08) izdaja minister za delo, družino in socialne zadeve v soglasju z ministrom
Prikaži več