(Microsoft Word - 39_Vklju\350enost odraslihv formalno izobra\236evanje)

Transkripcija

1 Andragoški center Slovenije 39. Statistični podatki: Vključenost odraslih v formalno izobraževanje Opomba: Informacijo o vključenosti odraslih v formalno izobraževanje (glej informacijo številka 38) nadgrajujemo z novejšimi podatki. Osnovnošolsko izobraževanje odraslih Po podatkih Statističnega urada RS je konec šolskega leta 2009/2010 program osnovne šole za odrasle izvajalo 30 ustanov z 127 oddelki. Osnovnošolsko izobraževanje je obiskovalo odraslih udeležencev, program izobraževanja je uspešno zaključilo 246 udeležencev, 48 odraslih pa je izobraževanje zaključilo brez dokončane osnovne šole. V osnovnošolsko izobraževanje je vključenih več moških (70 %). Odrasle v osnovnošolskih programih je poučevalo 343 učiteljev, in sicer večina ženskega spola (269 učiteljic in 74 učiteljev). V povprečju je bilo enemu učitelju dodeljenih 5,7 odraslih udeležencev. Tabela: Odrasli v osnovnošolskem izobraževanju po starosti in spolu, konec šolskega leta Šolsko leto 2008/2009 Šolsko leto 2009/2010 Skupaj Moški Ženske Skupaj Moški Ženske Starost let let let let let let let let let let

2 Tabela: Odrasli, ki so uspešno zaključili osnovnošolsko izobraževanje Leto Uspešno zaključili izobraževanje Srednješolsko izobraževanje odraslih Konec šolskega leta 2009/2010 je bilo v srednješolske izobraževalne programe vključenih nekoliko manj odraslih kot pretekla leta, in sicer skupaj odraslih, kar predstavlja 1,2 % prebivalstva v starostni skupini let. Polovica vpisanih v srednješolske izobraževalne programe za odrasle je moškega spola. Srednješolsko izobraževanje je uspešno zaključilo odraslih, od tega žensk in moških. Tabela : Odrasli, vpisani v srednješolsko izobraževanje in odrasli, ki so uspešno zaključili izobraževanje Šolsko leto Vpisani odrasli Zaključili izobraževanje 2003/ / / / / / / Srednješolske izobraževalne programe za odrasle so v največji meri izvajale enote za izobraževanje odraslih pri srednjih šolah, kjer je bila konec šolskega leta 2009/2010 vključena več kot polovica vseh odraslih, vpisanih v srednješolsko izobraževanje. Programe za pridobitev srednješolske izobrazbe so izvajale tudi ljudske univerze, te je obiskovalo 30 % vključenih odraslih, ter druge specializirane

3 organizacije za izobraževanje odraslih (14 % vključenih odraslih). V manjši meri so srednješolske programe za odrasle izvajali tudi izobraževalni centri pri podjetjih ter druge izobraževalne ustanove. Tabela: Odrasli, vključeni v srednješolske izobraževalne programe, in odrasli, ki so zaključili izobraževanje, po izobraževalnih institucijah, konec šolskega leta 2009/10 Vključeni Končali izobraževanje Vrsta izobraževalnih institucij vsi ženske moški vsi ženske moški Skupaj Ljudska oz. delavska univerza Druge specializirane organizacije za IO Izobraževalni center (enota) pri podjetjih Enota za IO pri šolah Izobraževalni centri pri Gz ali Oz Drugo Terciarno izobraževanje višješolsko in visokošolsko strokovno izobraževanje Vpis študentov v terciarno izobraževanje je bilo v študijskem letu 2010/2011 manjše kot pretekla študijska leta. V programe višjega strokovnega in visokošolskega študija se je skupaj vpisalo študentov, kar je študentov manj kot v preteklem študijskem letu. Zmanjšal se je predvsem vpis izrednih študentov ( študentov), zlasti v študijskih programih s področja Družbenih, poslovnih ved in prava. Med vpisanimi v terciarno izobraževanje prevladujejo ženske (60 %). Zanimanja za študijske programe je veliko predvsem z dveh področij, in sicer s področja Družboslovja, poslovnih ved in prava, zlasti med ženskami, ter s področja Tehnike, proizvodnje, predelovalne tehnologije in gradbeništva med moškimi. Tabela: Študentje terciarnega izobraževanja po načinu študija Študijsko leto Skupaj Redni Izredni 2005/ : 2006/ / / / /

4 Tabela: Vpisani v terciarno izobraževanje po spolu in področjih izobraževanja (ISCED 97), 2010/11 Spol - Moški Ženske Področja izobraževanja Izobraževalne vede in izobraževanje učiteljev Umetnost in humanistika Družbene, poslovne, upravne in pravne vede Naravoslovje, matematika in računalništvo Tehnika, proizvodne tehnologije in gradbeništvo Kmetijstvo, gozdarstvo, ribištvo, veterinarstvo Zdravstvo in sociala Storitve Vir:SURS Tabela: Študenti terciarnega izobraževanja po področjih izobraževanja (ISCED 97) in po načinu študija 2010/2011 Način študija - Redni Izredni Področja izobraževanja Izobraževalne vede in izobraževanje učiteljev Umetnost in humanistika Družbene, poslovne, upravne in pravne vede Znanost, matematika in računalništvo Tehnika, proizvodne tehnologije in gradbeništvo Kmetijstvo, gozdarstvo, ribištvo, veterinarstvo Zdravstvo in sociala Storitve

5 Višješolsko strokovno izobraževanje Na višje strokovne šole se je v študijskem letu 2010/11 vpisalo študentov, od tega v redni študij in v izredni. V primerjavi s preteklim študijskim letom je izrednih študentov manj kar za študentov, medtem ko se je število rednih študentov celo povečalo. Na 29 javnih višjih strokovnih šol se je vpisalo skupaj študentov, od tega v redno izobraževanje, na 31 zasebnih višjih strokovnih šol pa študentov. Tabela: Študenti višjih strokovnih šol po načinu študija Leto Redni Izredni Največ zanimanja je za višješolske strokovne programe s področja Družbenih ved, poslovnih ved in prava, zlasti med ženskami, s področja Tehnike, proizvodnje, predelovalne tehnologije in gradbeništva, kjer je zanimanje večje med moškimi, veliko pa je tudi zanimanje za programe s področja Storitev. V letošnjem študijskem letu je vpis nekoliko višji v študijske programe s področja Zdravstva in sociale, zlasti med ženskami. Tabela: Študenti višjih strokovnih šol po področjih izobraževanja (ISCED 97), spolu, 2009/2010 in 2010/ / /2011 Spol - Moški Ženske Spol - Moški Ženske Področja izobraževanja Umetnost in humanistika Družbene vede, poslovne vede in pravo Naravoslovje, matematika in računalništvo Tehnika, proizvodne in predelovalne tehnologije in gradbeništvo Kmetijstvo in veterina Zdravstvo in sociala Storitve

6 Tabela: Študenti višjih strokovnih šol po področjih izobraževanja (ISCED 97) in načinu študija, 2010/2011 Način študija Redni Izredni - Področja izobraževanja Umetnost in humanistika Družbene, poslovne, upravne in pravne vede Naravoslovje, matematika in računalništvo Tehnika, proizvodne tehnologije in gradbeništvo Kmetijstvo, gozdarstvo, ribištvo, veterinarstvo Zdravstvo in sociala Storitve Visokošolsko strokovno izobraževanje V visokošolske študijske programe na univerzah in samostojnih visokošolskih zavodih se je v študijskem letu 2010/2011 skupaj vpisalo študentov, kar je precej manj kot pretekla študijska leta. Na univerze se je vpisalo študentov, od tega v redni študij. Povečal se je vpis na samostojne visokošolske zavode, kjer je vpisanih oziroma 10,8 % vseh študentov. Število študentov, ki študirajo v visokošolskih strokovnih in univerzitetnih programih, usklajenih z Bolonjsko deklaracijo, vsako leto narašča. V te študijske programe je letos vključenih študentov, kar je že skoraj tri četrt študentov. V visokošolske strokovne in univerzitetne dodiplomske programe se je vpisalo študentov 1, kar je skoraj študentov manj kot preteklo leto. Upadel je vpis izrednih študentov, in sicer kar za 21,7 %. V visokošolske podiplomske programe je vpisanih študentov, od tega 59 % v redni študij. Tabela: Študentje visokošolskega izobraževanja po vrsti izobraževanja, 2010/11 Način Redni Izredni študija - Visokošolski zavodi Visokošolsko strokovno (prejšnje) Visokošolsko strokovno (1. bolonjska stopnja) Visokošolsko univerzitetno (prejšnje) Visokošolsko univerzitetno (1. bolonjska stopnja) Magistrsko (prejšnje) Magistrsko (2. bolonjska stopnja) od tega enovito magistrsko Doktorsko (prejšnje) Doktorsko (3. bolonjska stopnja) Podatki vključujejo tudi študente enovitega magistrskega študija 2. bolonjske stopnje

7 Tabela: Študentje visokošolskega izobraževanja po vrsti izobraževanja v univerzah in samostojnih visokošolskih zavodih, 2010/11 Visokošolski Univerze zavodi - Samostojni visokošolski zavodi Visokošolski zavodi Visokošolsko strokovno (prejšnje) Visokošolsko strokovno (1. bolonjska stopnja) Visokošolsko univerzitetno (prejšnje) Visokošolsko univerzitetno (1. bolonjska stopnja) Magistrsko (prejšnje) Magistrsko (2. bolonjska stopnja) od tega enovito magistrsko Doktorsko (prejšnje) Doktorsko (3. bolonjska stopnja) V letu 2010 je terciarno stopnjo izobraževanja uspešno zaključilo študentov, kar je za diplomantov več kot preteklo leto. Na višješolskem strokovnem izobraževanju je diplomiralo študentov, na visokošolskem študiju študentov, in sicer študentov na univerzah in na samostojnih visokošolskih zavodih. Skoraj dve tretjini vseh diplomantov je bilo ženskega spola. Visokošolsko izobrazbo 1. stopnje 2 je pridobilo študentov, visokošolsko izobrazbo 2. stopnje študentov, visokošolsko izobrazbo 3. stopnje pa študentov. Visokošolski študij, usklajen z Bolonjsko deklaracijo, je uspešno zaključilo študentov, od tega na prvi bolonjski stopnji, 683 na drugi bolonjski stopnji in 35 na tretji bolonjski stopnji. Tudi v tem letu so bili najštevilnejši diplomanti s področja Družbenih ved, poslovnih ved in prava (44 %), od tega je študentov diplomiralo na višjem strokovnem izobraževanju. S tega področja je diplomiralo kar 71 % žensk. V primerjavi s preteklim letom se je povečalo število diplomantov s področja Znanosti, matematike in računalništva, s področja Tehnike, proizvodnje, predelovalne tehnologije in gradbeništva, Zdravstva in sociale. 2 V skladu s Klasifikacijskim sistemom izobraževanja in usposabljanja (KLASIUS) se vrste študijskih programov razvrščajo takole: Visokošolski programi 1. stopnje: Višji strokovni, Visokošolski strokovni (prejšnji), Visokošolski strokovni (1. bolonjska stopnja), Visokošolski univerzitetni (1. bolonjska stopnja). Visokošolski programi 2. stopnje: Specializacija po visokošolski strokovni izobrazbi (prejšnja), Visokošolski univerzitetni (prejšnja), Magistrski (2. bolonjska stopnja). Visokošolski programi 3. stopnje: Specializacija po univerzitetni izobrazbi (prejšnja), Magistrski (prejšnji), Doktorat znanosti (prejšnji), Doktorat znanosti (3. bolonjska stopnja).

8 Tabela: Diplomanti terciarnega izobraževanja po vrsti programa in spolu, Slovenija, letno Leto Spol - Moški Ženske Diplomanti terciarnega izobraževanja po vrsti izobraževanja in področju izobraževanja (ISCED 97), 2010 Skupaj Visokošolsko 1. stopnje Visokošolsko 2. stopnje Visokošolsko 3. stopnje Področja izobraževanja Izobraževanje Umetnost in humanistika Družbene vede, poslovne vede in pravo Znanost, matematika in računalništvo Tehnika, proizvodne in predelovalne tehnologije in gradbeništvo Kmetijstvo in veterina Zdravstvo in sociala Storitve

9 Tabela: Diplomanti terciarnega študija po spolu in vrsti programa, letno Spol - Ženske Moški Spol - Ženske Moški Vrsta študija Višji strokovni Visokošolski strokovni (prejšnji) Visokošolski strokovni (1. bolonjska stopnja) Visokošolski univerzitetni ( bolonjska stopnja) Visokošolski univerzitetni (prejšnji) Enovit magistrski (2. bolonjska stopnja) Magistrski (2. bolonjska stopnja) Specialistični Magisterij znanosti (prejšnji) Doktorat znanosti (prejšnji) Doktorat znanosti (3. bolonjska stopnja) Tabela: Diplomanti terciarnega izobraževanja po področjih izobraževanja (ISCED 97) in po spolu Spol - Moški Ženske Spol - Moški Ženske Področja izobraževanja Izobraževanje Umetnost in humanistika Družbene vede, poslovne vede in pravo Znanost, matematika in računalništvo Tehnika, proizvodne in predelovalne tehnologije in gradbeništvo Kmetijstvo in veterina Zdravstvo in sociala Storitve

10 Tabela: Diplomanti visokošolskega študija po vrsti izobraževanja ter univerzah (skupaj) in samostojnih visokošolskih zavodih, 2010 Visokošolski zavodi - Univerze - Samostojni visokošolski zavodi Vrsta programa Visokošolski strokovni (prejšnji) Visokošolski strokovni (1. bolonjska stopnja) Visokošolski univerzitetni (1. bolonjska stopnja) Visokošolski univerzitetni (prejšnji) Magistrski (2. bolonjska stopnja) od tega enovit magistrski (2. bolonjska stopnja) Specialistični Magistrski (prejšnji) Doktorski (3. bolonjska stopnja) Doktorski (prejšnji) Kontaktna oseba za področje: Erika Brenk, erika.brenk@acs.si Informacijo pripravila: Erika Brenk, erika.brenk@acs.si Viri: - Osnovnošolsko izobraževanje mladine in odraslih v Sloveniji ob koncu šolskega leta 2009/10 in na začetku šolskega leta 2010/11 - končni podatki, SURS, 22. april 2011, - Srednješolsko izobraževanje mladine in odraslih, Slovenija, konec šolskega leta 2009/10 in začetek šolskega leta 2010/11 končni podatki, SURS, 28. april 2011, - Vpis študentov v terciarno izobraževanje v študijskem letu 2010/11 - končni podatki, SURS, 16. maj 2011, - Diplomanti višjih strokovnih šol in visokošolskih zavodov, Slovenija, končni podatki, SURS, Prva objava, 31. avgust 2011,