I. POGOJI IN URESNIČEVANJE PROGRAMA ŽIVLJENJA IN DELA ŠOLE

Transkripcija

1 OSNOVNA ŠOLA FRANCETA PREŠERNA MARIBOR, Žolgarjeva ulica 2 Poročilo o uresničevanju programa življenja in dela Osnovne šole FRANCETA PREŠERNA Maribor s samoevalvacijo za šolsko leto 2012/2013 Maribor, september 2013

2 KAZALO 1 POGOJI IN URESNIČEVANJE PROGRAMA ŽIVLJENJA IN DELA ŠOLE Organizacija pouka v šoli Kader Prostorski pogoji in izobraževalna tehnologija URESNIČEVANJE PROGRAMA ŽIVLJENJA IN DELA ŠOLE Uresničevanje predmetnika in učnih načrtov posameznih predmetov Pouk Dodatni in dopolnilni pouk Fakultativni pouk in tečajne oblike pouka Oddelki podaljšanega bivanja Šola v naravi Dejavnosti ob pouku Učni uspeh (glej samoevalvacijsko poročilo) Skrb za nadarjene učence Šolsko svetovalno delo Pedagoško vodenje Pomočnici ravnateljice Delo strokovnih organov Ocena povezovanja in sodelovanja šole z okoljem GLOBALNA OCENA VID Globalna ocena VID ugotovitve Temeljne pomanjkljivosti POBUDE IN PREDLOGI ZA DELO V ŠOL. LETU 2013/ SAMOEVALVACIJSKO POROČILO Samoevalvacijsko poročilo za šolsko leto 2012/ Povzetek samoevalvacije za šolsko leto 2012/ Metodološki okvir Splošni učni uspeh in dejavnosti v I. VIO Sodelovanje s starši

3 5.5 Splošni učni uspeh in dejavnosti v II. VIO Sodelovanje s starši Splošni učni uspeh in dejavnosti v III. VIO Sodelovanje s starši EVALVACIJA NACIONALNEGA PREVERJANJA ZNANJA OB KONCU DRUGEGA OBDOBJA V ŠOLSKEM LETU 2012/ EVALVACIJA NACIONALNEGA PREVERJANJA ZNANJA OB KONCU TRETJEGA OBDOBJA V ŠOLSKEM LETU 2012/ SPREMLJAVA POUKA POROČILO O VLAGANJIH V VZDRŽEVANJE IN INVESTICIJE V ŠOLSKEM LETU 2012/

4 1 POGOJI IN URESNIČEVANJE PROGRAMA ŽIVLJENJA IN DELA ŠOLE 1.1 Organizacija pouka v šoli Pouk na matični in podružnični šoli je potekal od 1. do 9. razreda v eni izmeni. Število oddelkov 1., 2. in 3. VIO: MATIČNA ŠOLA prvo vzgojno-izobraževalno obdobje 11 oddelkov drugo vzgojno-izobraževalno obdobje 12 oddelkov tretje vzgojno-izobraževalno obdobje 11 oddelkov oddelki podaljšanega bivanja 8,08 oddelkov od 1. do 5. razreda OŠ 10 skupin (od do in dežurna skupina do 16.50) jutranje varstvo (JUV) 1,5 oddelka za učence 1. razreda (od 6.15 do 8.15) in varstvo vozačev 1 oddelek za učence od 2. do 5. razreda (od 6.15 do 8.15) stroške krijejo starši PODRUŽNIČNA ŠOLA prvo vzgojno-izobraževalno obdobje: 2 oddelka (kombiniran oddelek 2. in 3. razred) drugo vzgojno-izobraževalno obdobje: 1 oddelek (kombiniran oddelek 4. in 5. razreda) oddelki podaljšanega bivanja: 1,76 oddelka 2 skupini (od do in dežurna skupina do 16.50) jutranje varstvo: 1 oddelek (od 6.15 do 8.15) Ob koncu šolskega leta 2012/13 je bilo na šoli 716 učencev (od tega na podružnični šoli 46 učencev). Pouk na matični šoli je v celoti potekal za vse učence v zgradbi na Žolgarjevi ulici 2. Z obnovo zgradbe smo dobili lepe svetle prostore, prostorno knjižnico, jedilnico in lastno kuhinjo. 1.2 Kader Vsa delovna mesta so bila kadrovsko ustrezno zasedena. Tudi izobrazbena struktura zaposlenih je bila ustrezna. Neustrezno je bilo zasedeno gospodinjstvo v šestih razredih. Gospodinjstvo je poučevala učiteljica biologije in kemije. Izobrazbena struktura strokovnih delavcev ob koncu šolskega leta: visoka izobrazba 53, višja 34 Izobrazbena struktura administrativno-tehničnega osebja ob koncu šolskega leta: visoka izobrazba 1, višja 1, srednješolska izobrazba 4, poklicna šola 9, osnovnošolska izobrazba 9 Učitelji in drugi delavci šole so se udeležili različnih seminarjev in drugih oblik izobraževanja (Izobraževanja učiteljev so priloga v MAPI OSEBNOSTNE RASTI vsakega pedagoškega delavca). V šol. letu 2012/13 smo imeli naslednja skupna izobraževanja, predavanja in delavnice za delavce šole: 4

5 Datum izobraževanja Tema (izvajalec) 27. avgust 2012 Opolnomočenje učencev z izboljšanjem bralne pismenosti in dostopa do znanja vzgojno-izobraževalno delo z romskimi učenci (mag. Marta Novak) 28. september 2012 Delavnica o uporabi spletne aplikacije, namenjene spremljanju in prijavljanju strokovnih delavcev v vzgoji in izobraževanju v procesu nadaljnjega izobraževanja in usposabljanja strokovnih delavcev Ministrstvo za izobraževanje, znanost in šport, Ljubljana 23. oktober 2012 Uporaba interaktivne table pri pouku (Maja Vičič Krabonja) 22. november 2012 Razvoj kritičnega mišljenja po metodi 6 klobukov (mag. Milena Kerndl) Kako pristopiti k načrtovanju in izvedbi diferenciacije pri reševanju matematičnih problemov na razredni stopnji (Vesna Vršič in Smiljana Žalik) 17. januar 2013 Kako proti notranjemu izgorevanju in stresu? (Sebastjan Kristovič) 19. februar 2013 Izobraževanje za e-vrednotenje nacionalnega preverjanja znanja (Boštjan Strnad) 18. april 2013 Varstvo osebnih podatkov v osnovni šoli (Tina Jereb) 13., 15. maj 2013 Uvodno izobraževanje za uporabo elektronske redovalnice in elektronskega dnevnika (Boštjan Strnad) Učitelji so izvedli veliko število vzornih nastopov za študente Pedagoške, Filozofske in Naravoslovne fakultete Maribor ter nastope za kolege s prikazom uporabe BUS pri pouku, ki so jih opravljali ob sredah prvo uro, da se je lahko čim več učiteljev nastopov udeležilo (kolegialno hospitiranje), in nastope z BUS za delavce drugih šol. Ob tem so učitelji spoznavali sodobnejše oblike in metode dela, se izpopolnjevali in se seznanjali z novostmi s področja vzgoje in izobraževanja. 1.3 Prostorski pogoji in izobraževalna tehnologija Z obnovo šole smo dobili primerne prostore za izvajanje pouka. Premalo pa imamo še vedno prostora za izvajanje športnih dejavnosti, saj še vedno čakamo na obnovo teh prostorov. Pohištvena oprema je bila obnovljena v okviru obnovitvenih del šole. Z lastnimi sredstvi in sredstvi donatorjev smo v tem šolskem letu nabavili nekaj novih računalnikov, interaktivnih naprav in nekaj drobnega inventarja, obnovili tla v sanitarnih prostorih in slačilnicah bivše telovadnice OŠ Borisa Kidriča in obnovili oplesk v levi avli šole ter ga zaščitili z zaščitnim lakom. MO Maribor je v okviru investicijskega vzdrževanja zamenjala dotrajana okna v garderobah, sanitarnih prostorih in učiteljskem kabinetu bivše telovadnice OŠ Borisa Kidriča. Z vnovčitvijo bančne garancije je bila zamenjana črpalka pod kuhinjo in odpravljene so bile določene pomanjkljivosti na centralni napeljavi šole. Za ŠMK smo nabavili nekaj posode, pribora in drugih pripomočkov za potrebe kuhinje. Iz sredstev najema telovadnice smo nabavili nekaj nujno potrebnih didaktičnih pripomočkov za razredni pouk in za potrebe športne vzgoje (žoge, razni didaktični material). Za OPB so učiteljice z denarjem, ki so ga prispevali starši, nabavile nekaj didaktičnih iger za potrebe OPB. 5

6 Veliko denarja smo namenili za nabavo učbenikov, delovnih zvezkov in druge strokovne literature za učitelje in za tiste učence šole, ki si potrebščin za pouk zaradi slabih socialnih razmer niso mogli kupiti. V šolskem letu 2012/13 smo kupili tudi nekaj dodatnih učbenikov za šolsko uporabo ter nekaj geografskih atlasov za na klop. Za potrebe pouka smo kupili nekaj kasetofonov, video, LCD projektorje, interaktivne table in več manjših učnih pripomočkov (priloga ). Poslovno in finančno poročilo se nahaja v mapi Finančna in poslovna poročila in plani. 2 URESNIČEVANJE PROGRAMA ŽIVLJENJA IN DELA ŠOLE 2.1 Uresničevanje predmetnika in učnih načrtov posameznih predmetov Predpisana učna snov po predmetniku in učnih načrtih ter drugih dejavnostih ob pouku je bila 100% realizirana predelana in tudi utrjena. Zaradi bolniškega staleža in porodniškega dopusta je bilo sorazmerno veliko nadomeščanj, ki so bila strokovno ustrezna. 2.2 Pouk Kvaliteta pouka je bila ustrezna, ustrezne so bile tudi oblike in metode dela. Učitelji so imeli na voljo potrebne didaktične pripomočke in učila, ki so pripomogla k realizaciji predmetnika, podrobnih učnih načrtov in zastavljenih učnih ciljev. Pouk je potekal na ustreznem nivoju, z visokim kriterijem ocenjevanja in z dokaj visoko zahtevnostjo znanja, kar nam potrjujejo uspešni učenci v nadaljevanju šolanja v srednjih šolah. Vzgojna naravnanost je izhajala iz splošnih ciljev in iz veljavnih moralnih norm in vrednot. Oblike in metode dela v razredu so bile izbrane in uporabljene pri pouku tako, da je prišla do veljave tudi aktivnost učencev, osebni interes in tudi inovativnost ni izostala. Diferenciacija (notranja) je bila prisotna v vseh VIO, v nekaterih razredih več, v drugih nekoliko manj, odvisno od predmeta in učitelja. Bilo pa je tudi nekaj primerov individualizacije ali vsaj poskusov individualizacije. Fleksibilno diferenciacijo smo izvajali v 4. in 5. razredih pri matematiki in slovenščini, v 6. in 7. razredih pri pouku slovenščine, matematike in angleščine, v 8. in 9. razredih smo izvajali pouk v manjših učnih skupinah z notranjo diferenciacijo pri slovenščini, angleščini in matematiki. Poleg ustaljenih učnih oblik in metod dela so učitelji izvajali tudi sodobne aktivne oblike in metode dela ter didaktične pristope, ki jih narekuje sodobna šola in uvajanje BUS. 2.3 Dodatni in dopolnilni pouk Dodatni in dopolnilni pouk je bil po spremenjenem in dopolnjenem predmetniku načrtovan v vseh razredih od 1. do vključno 9. razreda s poudarkom na dodatnem pouku. Letni fond učnih ur je bil v celoti izrabljen. Učenci so obiskovali dodatni oziroma dopolnilni pouk pri MAT, FIZ, KEM, SLJ, TJA, GEO, EKO in ZGO. 6

7 2.4 Fakultativni pouk in tečajne oblike pouka Fakultativni pouk nemškega jezika je bil organiziran za učence 3., 4., 5. in 6. razredov, pouk računalništva pa za učence 4., 5. in 6. razredov. Tečajne oblike pouka angleščine smo izvajali za učence 1., 2. in 3. razreda in nemščine v 1. in 2. razredu v obliki interesnih dejavnosti, ki so ga izvajale naše učiteljice. Učenci 9. razreda so lahko pod strokovnim vodstvom obiskovali plesni tečaj. 2.5 Oddelki podaljšanega bivanja 9 oddelkov podaljšanega bivanja je izvajalo vzgojno-izobraževalno delo po predpisanem programu, in sicer od do 16. ure. V OPB je bilo vključenih 324 učencev na matični šoli in 42 učencev na podružnični šoli (od 1. do 5. razreda). Jutranje varstvo je potekalo od 6.15 do Za učence v JUV in OPB smo organizirali malico, kosilo in popoldansko malico. Na vsakem hodniku ali v razredu je bila tudi košarica sadja, del sadja smo zagotovili preko Evropskih socialnih skladov. 2.6 Šola v naravi Šolo v naravi smo organizirali za učence 1. razredov. Dnevno so obiskovali šolo drsanja. Učenci 3. razredov so tridnevno šolo v naravi izvedli v mesecu juniju v CŠOD Škorpijon na Sv. Duhu na Ostrem Vrhu. Poleg aktivnosti, predpisanih za šolo v naravi, je bil del programa namenjen rekreaciji in spoznavanju življenja nekoč in danes. Učenci 5. razredov so bili v šoli v naravi v Ankaranu, kjer so poleg ostalih aktivnosti izvedli tudi plavalno šolo. Učenci in učitelji ter tudi starši so bili glede organizacije šole v naravi zadovoljni, saj so bili bivanje in stroški v mejah zmogljivosti staršev in šole. Šole za življenje so se udeležili učenci 7. razredov, in sicer v mesecu maju. V petih dneh bivanja v CŠOD Planinka in Štrk so učenci spoznali življenje v naravi, način prehranjevanja v naravi, življenje na Pohorju in ob Dravi ter na Dravskem polju nekoč in danes. 2.7 Dejavnosti ob pouku Dobro načrtovano delo v začetku šolskega leta nam je omogočilo 100% realizacijo VID. Pri realizaciji KD, ŠD, ND, TD ter drugih dejavnosti ob pouku ni bilo težav, razen finančnih. Ekskurzije in interesne dejavnosti Interesne dejavnosti so bile izvedene po programu in v skladu z LDN. Nekoliko več težav se pojavlja pri izvedbi zimskih športnih dnevov zaradi vedno višjih stroškov dnevnih vozovnic. Ekskurzije v okviru dnevov dejavnosti, načrtovane v LDN šole, so bile realizirane v celoti tako, da učenci skozi obdobje osnovnošolskega šolanja spoznajo regije Slovenije in njihove naravne in kulturne znamenitosti. Delovne akcije in druge oblike dela V okviru delovnih akcij izvajamo že vrsto let zbiranje odpadnega papirja. Akcije zbiranja papirja omogočajo vsem razredom, da poleg vzgojnega momenta zberejo papir in denar od prodaje namenijo za različne dejavnosti. Učenci so pripravili tudi bazar, zbrani denar pa so namenili za pomoč socialno šibkim učencem in za pomoč učencem devetih razredov. V Dvorani Tabor smo organizirali božično-novoletni koncert naših zborov in povabljenih priznanih pevcev, denar pa namenili šolskemu skladu. Nadaljevali smo s projektom povezovanja Prešernovih šol in v okviru tega so se naši učitelji in učenci udeležili različnih 7

8 srečanj v Ribnici na Dolenjskem, v Kranju in v Mariboru ter srečanja lutkovnih in dramskih skupin Prešernovcev v Domu krajanov v Razvanju, katere organizator je bila naša podružnična šola. Razredne, pogovorne in govorilne ure V šolskem letu 2012/13 smo izvajali razredne ure vsak teden eno šolsko uro. S tem smo želeli izboljšati disciplino v šoli in medsebojne odnose učenec učitelj. Enkrat mesečno v popoldanskem času in enkrat tedensko v dopoldanskem času smo imeli za učence in starše pogovorne ure. Projekti V šolskem letu 2012/13 so bili učenci in učitelji dejavni v naslednjih projektih: EKOŠOLA KOT NAČIN ŽIVLJENJA UJEMI EKO ZNANJE PROJEKT RASTEM S KNJIGO NAŠA MALA KNJIŽNICA OPOLNOMOČENJE UČENCEV Z IZBOLJŠANJEM BRALNE PISMENOSTI IN DOSTOPA DO ZNANJA EVROPA V ŠOLI PROJEKT V SODELOVANJU Z ZAVODOM ZA VARSTVO KULTURNE DEDIŠČINE SPOZNAJ, VARUJ, OHRANI UNESCO ASPnet PROJEKT KAKOVOST ZA PRIHODNOST VZGOJE IN IZOBRAŽEVANJA PROJEKT COMENIUS SIX LANGUAGES, SIX HUNDRED WORDS POGOVORIMO SE KULTURNA ŠOLA TKANJE PRIJATELJSKIH VEZI PROJEKT PREŠERNOVCI PROJEKT DVIG SOCIALNEGA IN KULTURNEGA KAPITALA V OKOLJIH, KJER ŽIVIJO PREDSTAVNIKI ROMSKE SKUPNOSTI PROJEKT URBANE BRAZDE Varuhi semen PROJEKT RAZISKAVA O UPORABI ELEKTRONSKEGA UČBENIŠKEGA KOMPLETA LILI IN BINE V OSNOVNIH ŠOLAH SHEMA ŠOLSKEGA SADJA MLADI ZA NAPREDEK MARIBORA V projektu smo sodelovali s petimi raziskovalnimi nalogami in se po uspešnosti posameznih osnovnih šol uvrstili na 8. mesto. Vsi učenci, avtorji raziskovalnih nalog, so prejeli priznanja za sodelovanje v projektu Mladi za napredek Maribora 2013 (torej 10 priznanj, 2 zlati in 8 bronastih priznanj), učenca, ki sta predstvljala nalogo z naslovom Stres, sta prejela tudi nagrado presenečenje nagradni izlet, učenca z nalogo Uporabnost interaktivnih tabel na razredni stopnji pa nagrado SERŠ tridnevno delavnico na temo elektronike, robotike ali digitalne fotografije. Na državno srečanje sta se uvrstili dve nalogi naloga Stres na področju psihologija in pedagogika in naloga Uporabnost interaktivnih tabel na razredni stopnji na področju računalništvo. Državno srečanje je potekalo 20. maja 2013 v Murski Soboti. V drugi krog državnega srečanja in s tem na zagovore raziskovalnih nalog na državnem srečanju se je uvrstila naloga Stres, naloga Uporabnost interaktivnih tabel na razredni stopnji pa je prejela bronasto priznanje na državnem srečanju. V Murski Soboti sta 20. maja za zagovor svoje naloge učenca prejela srebrno priznanje na državnem srečanju mladih raziskovalcev. 8

9 DRUGE DEJAVNOSTI: nastop otroškega pevskega zbora na sprejemu prvošolcev, nastop otroškega pevskega zbora ob svečanem sklepu teka prostovoljstva v Magdalenskem parku, nastop otroškega pevskega zbora in komorne skupine za učence in učitelje iz Nemčije in Madžarske, goste naše šole, v sklopu projekta Comenius, nastop otroškega pevskega zbora Razvanje na jubilejni Popevki vesele jeseni v Dvorani Tabor, nastop otroškega pevskega zbora Malčki palčki na prireditvi ob sprejemu prvošolcev v skupnost učencev, tutorji devetošolci, nastop otroškega pevskega zbora Malčki palčki in otroške folklorne skupine na prireditvi Festival šol v trgovskem centru Europark, nastop otroškega pevskega zbora na prireditvi ob srečanju upokojencev v dvorani Doma krajanov Razvanje, nastop otroškega pevskega zbora na prireditvi Kulturno pomladno prebujanje v dvorani Doma krajanov Razvanje, nastop komorne skupine na letni skupščini Društva vojnih invalidov v Narodnem domu Maribor, nastop otroškega in mladinskega pevskega zbora, pevskega zbora Malčki palčki na dobrodelni zabavnoglasbeni prireditvi S slovenskim glasbenim izročilom v novo leto v Dvorani Tabor, nastop komorne skupine in mladinskega pevskega zbora na prireditvi ob slovenskem kulturnem prazniku v šolski telovadnici, sodelovanje otroškega in mladinskega pevskega zbora ter pevskega zbora Malčki palčki na Območni reviji otroških in mladinskih pevskih zborov v Dvorani Union, sodelovanje otroškega pevskega zbora Malčki palčki na srečanju staršev ob materinskem dnevu, sodelovanje otroškega pevskega zbora na prireditvi ob zaključku projekta in dnevu odprtih vrat ter srečanju generacij na podružnični šoli, nastop otroškega pevskega zbora Malčki palčki in Otroške plesne skupine na 2. otroškem bazarju v Dvorani Tabor, nastop otroškega pevskega zbora Malčki palčki, komorne skupine ter otroškega zbora in mladinskega pevskega zbora na osrednji prireditvi praznika MČ Magdalena v šolski telovadnici, sodelovanje otroškega pevskega zbora in pevskega zbora Malčki palčki na prireditvi ob zaključku šolskega leta in dnevu državnosti, sodelovanje mladinskega pevskega zbora na koncertu ZBOROVSKI BUM v Ljudskem vrtu v Mariboru, nastop otroškega pevskega zbora Malčki palčki na prireditvi Tek svetovne harmonije na šolskem igrišču, nastop otroškega pevskega zbora Malčki palčki in otroške folklorne skupine na prireditvi Evropska vas na Trgu Leona Štuklja, nastop folklorne skupine na Festivalu folklornih skupin v Pekrah, na Območni reviji folklornih skupin v Dvorani Union, na Festivalu talentov v Črenšovcih in na številnih šolskih prireditvah, sodelovanje učencev podružnične šole s kulturnim programom na srečanjih in prireditvah v Domu krajanov v Razvanju, sodelovanje z RTV Slovenija priprava oddaje z naslovom Odraščanje Radio HUDO, sodelovanje na zaključni prireditvi novinarskih delavnic Radia HUDO v Studiu Radia Slovenija v Ljubljani, sprejem drugošolcev v skupnost učencev OŠ Franceta Prešerna, sodelovanje na srečanju lutkovnih in gledaliških skupin Prešernovcev, noč branja, premiera gledaliških predstav Sovica Oka, Izgubljena koza, Mojca Pokrajculja, Kmetič in volk, Komedija o starem papirju, Projekt ter vrsta uprizoritev, 9

10 sodelovanje v projektu Evropska vas 2013, podelitev UNESCO listine in sodelovanje v mednarodnem projektu Pletemo niti prijateljstva s prijetno besedo v OŠ Griže, sodelovanje na srečanju UNESCO šol v Mariboru, sodelovanje v projektu Bralna kultura nekoč in danes v OŠ Prevalje, sodelovanje v nacionalnem UNESCO kvizu v Mariboru, sodelovanje v mednarodnem projektu Six Languages Six Hundred Words v okviru Comenius šolskih partnerstev, sodelovanje v projektu Rastem s knjigo slovensko mladinsko leposlovno delo vsakemu sedmošolcu, sodelovanju v učni delavnici mednarodnega projekta vseživljenjskega izobraževanja JEAN MONNET LEARNING EU AT SCHOOL Evropska unija za mlade, sodelovanje na 8. zborovanju Mladih zgodovinarjev na temo Slovenci med obema vojnama, sodelovanje na 8. otroški varnostni olimpijadi, sodelovanje v branju Prešernovih pesmi v slovenščini in nemščini v Deželni knjižnici v Gradcu, sodelovanje na literarnem in likovnem natečaju za Frkolinove nagrade, sodelovanje na mednarodnem maratonu pisanja apelov Amnesty International, sodelovanje na 23. zasedanju otroškega parlamenta, odprtje razstave ročnih del učencev podružnične šole v Domu krajanov v Razvanju, odprtje razstave Svet v nakupovalnem vozičku v šolski knjižnici, odprtje razstave najstarejših knjig iz zbirke Čebelica v šolski knjižnici, sodelovanje mladih zgodovinarjev na Malem simpoziju 2012 v Pokrajinskem muzeju v Mariboru, sodelovanje učencev podružnične šole na pustni povorki v Razvanju, dan odprtih vrat šole v Razvanju in predstavitev EKO projekta, sodelovanje na tekmovanju Male sive celice, sodelovanje v projektu Kulturni dnevnik, sodelovanje v projektu Travne bilke, sodelovanje v projektu Urbane brazde, sodelovanje v projektu Policist Leon svetuje, sodelovanje v projektu Varno s soncem, organizacija šolskih knjižnih sejmov, sodelovanje v podprojektih Ekošola kot način življenja Eko paket, Eko branje za eko življenje. CELOLETNE AKTIVNOSTI: zbiranje odpadnega papirja, izrabljenih tonerjev in kartuš, odpadnih baterij in zamaškov, urejanje okolice šole, vključevanje ekoloških vsebin v program razrednih ur, vključevanje ekoloških vsebin pri izvajanju rednih učnih ur in dejavnostih ob pouku. Tekmovanja Naši učenci so se pod vodstvom mentorjev udeležili številnih tekmovanj na šolski, občinski, regijski in državni ravni ter dosegli visoke rezultate (rezultati so objavljeni v publikaciji šole za leto 2013/14). 10

11 2.8 Učni uspeh (glej samoevalvacijsko poročilo) Z doseženim učnim uspehom in z doseženim nivojem znanja, ki so ga učenci pokazali na posameznih tekmovanjih in pri nacionalnem preverjanju znanja, smo zadovoljni. Učni uspeh šole ob koncu šolskega leta 2012/2013: razred 98,4% razred 96,5% razred 99,1% razred 98,03% 2.9 Skrb za nadarjene učence Z individualnim pristopom in diferenciranim poukom ter z navajanjem na uporabo dodatne zahtevnejše literature so nadarjeni učenci širili svoja obzorja in znanje na različnih predmetnih področjih. Za učence, ki želijo več, smo v šolskem letu 2012/13 izvedli dve sobotni šoli, v katerih so lahko učenci po lastni izbiri nadgrajevali svoje znanje, ki so ga pridobivali pri rednem pouku. Spremljamo uspešnost učencev, predvsem nadarjenih, in rezultati prejšnjih let potrjujejo uspešnost učencev v nadaljevanju šolanja. Za nadarjene učence smo organizirali ekskurzijo z izkustvenimi delavnicami na Učnem poligonu v občini Poljčane (učni poligon ekoremediacije Modraže, učni poligon za samooskrbo Dole) in popoldanske delavnice za nadarjene učence. V šolskem letu 2012/13 je deveti razred zaključilo 17 nadarjenih učencev Šolsko svetovalno delo Šolski svetovalni delavki sta izvajali svoje delo v skladu s Programskimi smernicami. Veliko časa sta namenili poklicni orientaciji in individualnim razgovorom z učenci ter njihovimi starši. Pripravili sta predavanja za starše, učence in za učitelje šole. Vsa leta je svetovalno delo povezano z zunanjimi strokovnimi službami. Vpis šolskih novincev za šolsko leto 2013/14 je bil v mesecu februarju. Vpis je bil zadovoljiv, vpisali smo 74 prvošolcev Pedagoško vodenje V šolskem letu 2012/13 sem izvajala hospitacije pri pripravnikih, in učiteljih I.,II. in IIII. VIO in prisostvovala pri vseh nastopih, ki so jih izvajale naše učiteljice v okviru projekta BUS. Pri učiteljih OPB je pouk spremljala pomočnica ravnateljice. Veliko časa sem namenila usklajevanju dela znotraj strokovnih aktivov, timov. Učitelji so opravili vzorne nastope v okviru obvezne prakse študentov in v okviru medsebojnega hospitiranja s poudarkom na BUS. Veliko je bilo prizadevanj za vsebinsko bogat, zanimiv in aktualen pouk. Strokovni delavci so sproti dopolnjevali mapo Strokovna rast učitelja. Učila, učni pripomočki in AV sredstva, diferencirano pripravljene naloge z miselnimi vzorci, z uporabo dodatnih virov informacij ter drugi didaktični materiali za ponazarjanje in utrjevanje učne snovi so bili redni spremljevalci pouka. Doseženi uspehi na različnih tekmovanjih in srečanjih potrjujejo kvalitetno delo. 11

12 K boljši predstavitvi sodobnejših učnih metod dela in korigiranju evalviranih učnih načrtov v 9-letni osnovni šoli je pripomoglo dobro delo občinskih aktivov in študijskih skupin v organizaciji Zavoda za šolstvo. Ocenjujem, da je bilo uresničevanje učnih vsebin, učnih metod in oblik ter celotno VID opravljeno uspešno in s polno mero odgovornosti ter s 100% realizacijo Pomočnici ravnateljice V šolskem letu 2012/13 sta pomočniško delo opravljali Metka Pelicon in Karin Kaloh. Poleg rednega pouka sta pomočnici urejali nadomeščanje odsotnih delavcev, sodelovali pri pripravi in izvajanju prireditev v šoli in izven nje, spremljali delo razrednih in strokovnih aktivov, delo v manjših učnih skupinah in pri izbirnih predmetih ter študijskih skupinah, določali spremstva in dežurstvo učiteljev in učencev, pripravljali statistična in druga poročila, vodili kroniko šole, vodili evidenco o zapisnikih konferenc, spremljali in pomagali pri izvajanju vsakodnevnih dejavnosti v šoli ter koordinirali delo sobotnih šol Delo strokovnih organov Delo strokovnih organov šole je potekalo v skladu z LDN. Učiteljski zbor se je sestal na desetih pedagoških konferencah, treh ocenjevalnih konferencah in osmih delovnih sestankih, na katerih je bila obravnavana poleg problematike učnega uspeha in učno-vzgojnega dela tudi analiza uspešnosti opravljenega dela iz aktualnih vzgojno-izobraževalnih vsebin ter samoevalvacija posameznega oddelka posamezne dejavnosti na šoli. Obravnavane so bile analize seminarjev in drugega strokovnega izobraževanja ter načrtovanje dela za naslednje šolsko leto, predstavljene so bile nove oblike dela, novitete v učni tehnologiji in kako narediti šolo z nekaterimi projekti še kvalitetnejšo in boljšo. Svet zavoda in Svet staršev se je redno sestajal in obravnaval sprotno problematiko (glej zapisnike Sveta staršev in Sveta zavoda OŠ Franceta Prešerna) Ocena povezovanja in sodelovanja šole z okoljem Življenje in delo šole poteka v sodelovanju s pobratenimi šolami in šolami Poslovne skupnosti osnovnih šol Maribor ter mestnimi četrtmi. Podružnična šola v Razvanju se aktivno vključuje v kraj in se povezuje z organizacijami in društvi ter je nosilec številnih kulturnih in drugih prireditev v kraju. Uspešno smo sodelovali tako s taborskimi osnovnimi šolami kot tudi z ostalimi mariborskimi osnovnimi šolami. S srednjimi šolami je sodelovanje omejeno na posamezne informacije o pogojih vpisa, pogojeno je s krajšimi ogledi in seznanitvami s programi posameznih šol (informativni dnevi in poklicna tržnica) in na področju izvajanja dnevov dejavnosti. Učitelji šole so aktivno sodelovali s Pedagoško, Filozofsko in Naravoslovno fakulteto z rednimi in občasnimi hospitacijami ter nastopi (SLJ, MAT, TJA, GEO, ZGO, GVZ) ter pri izvajanju pedagoške prakse študentov. Sodelujemo tudi z vrtci iz našega šolskega in drugih okolišev ter z Zvezo prijateljev mladine, Mestno občino Maribor Uradom za vzgojo in izobraževanje, zdravstveno, socialno varstvo in raziskovalno dejavnost, Zavodom za šport in ZKO Maribor. Dober povezovalec med osnovnimi šolami je Poslovna skupnost mariborskih osnovnih šol. Veliko sodelujemo z Zavodom za šolstvo OE Maribor. 12

13 3 GLOBALNA OCENA VID 3.1 Globalna ocena VID ugotovitve Ocena o uresničevanju VID, ciljev šole in uspehov, ki smo jih dosegli, je dobra. To potrjujejo dosežki na različnih področjih življenja in dela šole ter pri posameznih predmetih: na tehničnem področju in raziskovalnem delu ter projektnih dnevih. Uspešna je tudi organizacija prireditev v šoli in izven nje v okviru EKO šol Slovenije in drugih projektov. Sodelovali smo na različnih tekmovanjih. Vidnejše uvrstitve smo dosegli na tekmovanjih iz zgodovine, slovenščine, angleščine in nemščine, matematike, kemije, biologije, fizike, vesele šole, logike. Zelo dobre uvrstitve smo dosegli tudi na športnih tekmovanjih. Ob pregledu letne realizacije in programa, zapisanega v LDN in drugih programih šole, ugotavljam, da je bilo VID kvalitetno in uspešno opravljeno. 3.2 Temeljne pomanjkljivosti Šolska stavba je urejena, primerno opremljena za potrebe pouka, še vedno pa izvajamo pouk športe vzgoje v neprimernih prostorih. 4 POBUDE IN PREDLOGI ZA DELO V ŠOL. LETU 2013/14 Vsi zaposleni v šoli si bomo tudi v prihodnje prizadevali za uspešno in kvalitetno VID šole, za kvalitetnejši in boljši pouk, za boljši učni uspeh vsakega posameznega učenca in dober splošni učni uspeh šole, za dobro ime šole ter za poštene in korektne medsebojne odnose. Ravnateljičina naloga bo poleg pedagoškega in upravnega vodenja šole tudi v prihodnje skrbeti za zdrav odnos znotraj pedagoškega trikotnika in ustvariti pozitivno delovno vzdušje. V svojih prizadevanjih želim: izboljšati VID v šoli; poskrbeti za dobre medsebojne odnose tako delavcev šole kot učencev in staršev; izvajati kvalitetnejši pouk in z njim doseči še boljši učni uspeh in še boljše, kvalitetnejše ter uporabno znanje; izboljšati odnos do dela in ustvariti dobre medsebojne odnose z vsemi, ki sodelujejo s šolo in z učenci; več se ukvarjati s pedagoškim delom, učence pa naučiti, kako se je potrebno učiti; narediti šolo prijazno, prijetno, lepo in urejeno ter zanimivo tako za učence kot za učitelje in druge delavce šole; izboljšati odnos in uspeh pri NPZ. Učencem želim: da bi z veseljem in radi prihajali v šolo; da bi se radi učili in se tudi veliko naučili; da bi dosegli na vseh področjih življenja in dela šole uspehe, ki bi bili v ponos njim, njihovim staršem in učiteljem; da bi šola postala vsem, ki v njej delajo, in vsem, ki se v njej učijo, njihova naša šola. Predstavniki ustanovitelja, predstavniki staršev in predstavniki družbeno-političnih skupnosti naj se tudi v prihodnosti zavzemajo za izboljšanje pogojev življenja in dela šole. 13

14 5 SAMOEVALVACIJSKO POROČILO 5.1 Samoevalvacijsko poročilo za šolsko leto 2012/13 Samoevalvacijsko poročilo predstavlja dodatek k Letnemu poročilu o realizaciji LDN za šolsko leto 2012/13. V njem izpostavljamo dosežke učencev, njihovo dojemanje šole, poučevanje pouk kot proces (individualizacija, diferenciacija, učni pristopi poučevanja), odnos do domačih nalog, organizacijo in izvedbo dni dejavnosti, rezultate NPZ, sodelovanje s starši (pogovorne, govorilne ure in roditeljski sestanki), vodenje, usmeritve za novo šolsko leto. 5.2 Povzetek samoevalvacije za šolsko leto 2012/13 Šolsko leto, na katero se navezuje samoevalvacijsko poročilo, so izjemno pozitivno zaznamovali številni projekti: Sobotne šole (do sedaj smo jih izvedli že 15), v katerih želimo učenkam in učencem ponuditi nekaj, v čemer bi uživali morda nekoliko drugače kot pri rednem pouku in interesnih dejavnostih. V naslednjem letu bomo glede na izkušnje in glede na rezultate ankete, ki smo jo izvedli med udeleženci, projekt nadaljevali. Projekt v sodelovanju z Zavodom za varstvo kulturne dediščine Spoznaj, varuj ohrani, s katerim smo želeli učence naučiti gledati, videti in prepoznati dediščino ter njene vrednote, je v bistvu nadaljevanje projekta iz lanskega šolskega leta. Pri izvedbi projekta smo uporabili različne metode in pristope, da smo približali kulturno dediščino učencem od 1. do 9. razreda. Cilje, ki smo si jih zastavili, smo v celoti dosegli. Glede na obsežnost projekta smo sklenili, da bomo z njim nadaljevali tudi v naslednjem šolskem letu in ga vključevali v redni pouk in v ID. Projekt Eko šole kot način življenja, ki je bil zastavljen v okviru celotnega dela in življenja v šoli, je v celoti izpolnil zastavljene cilje. Letos smo prejeli 15. eko zastavo na matični šoli in 10. eko zastavo na podružnični šoli. Tudi s tem projektom bomo nadaljevali v naslednjem šolskem letu. Projekt Opolnomočenje učencev z izboljšanjem bralne pismenosti in dostopa do znanja je aktivnost v okviru Zavoda za šolstvo in Evropskih socialnih skladov, ki jo šola v sodelovanju z ZRSŠ (katera kratica) izvaja že dve leti, in se bo predvidoma zaključila v mesecu oktobru Šola si je zadala cilj, da bo v času projekta razvijala dve razvojni prioriteti, in sicer motivacijo za branje skozi raznolike dejavnosti in bralne učne strategije; oboje v vseh vzgojno-izobraževalnih obdobjih. Članice projektne skupine in ostali učitelji so imeli priložnost novosti iz svoje pedagoške prakse pri delu učenci predstavljati tudi v nacionalnem merilu. Zaključno evalvacijo projekta je projektna skupina začrtala in izpeljala v sodelovanju s skrbnico, mag. Barbaro Lesničar z Zavoda Republike Slovenije za šolstvo, OE Maribor in s šolskim kolektivom na izobraževanju avgusta Na ZRSŠ bodo v okviru iztekajočega se projekta oblikovali mrežo mentorskih učiteljev, ki bodo pomagali učiteljem ostalih šol pri razvijanju bralne pismenosti, in sicer na različnih sklopih delovanja: področja delovanja bodočih mentorskih učiteljev, tehnike branja in pisanja, bralne učne strategije, motivacija za branja, diferencirana podpora učencem, formativno spremljanje, 14

15 drugo: sestava nalog in vprašanj na različnih ravneh... vodenje (delo s ŠPT). Naši učitelji bodo že v naslednjem šolskem letu kot bodoči mentorji dobili plemenito priložnost, da svoje znanje in izkušnje delijo z drugimi. V šolskem letu 2011/2012 smo začeli sodelovati v Comeniusovem projektu Six Languages, Six Hundred Words, ki ga financira Evropska skupnost. V projektu smo sodelovali s partnerji iz Nemčije in Madžarske. Cilje projekta in mobilnosti v partnerske države smo izvajali vse do junija 2013, ko se je projekt uradno zaključil. S sodelovanjem v projektu so učenci spoznavali in se zavedali raznolikosti življenjskih stilov, običajev in kulture v državah, s katerimi smo sodelovali. Sklepali so nova prijateljstva, se sporazumevali v angleščini in se učili jezikovnih fraz v slovenščini, nemščini in madžarščini. Lastno državo so predstavljali s pomočjo moderne tehnologije. Obiskovali so svoje prijatelje in jih zabavali z glasbenimi in plesnimi predstavami ter si krepili svojo evropsko identiteto. Dve leti smo uspešno sodelovali z Nemci (Private Allgemeinbildende Schulen) iz mesteca Großkorbetha in Madžari (Vajda Péter Ének-zenei Általános és Sportiskola) iz Budimpešte. Posneli smo film o življenju v šoli, predstavili tradicionalno nošo, pesmi in hrano ter uresničevali cilje projekta. Spoznavali smo različnost v načinu življenja, govorili o agresiji in se učili tolerance ob branju pravljic v angleščini, ki je bila jezik medsebojne komunikacije. Seveda smo se pogovarjali tudi v nemščini in se naučili kar nekaj besed v madžarščini. Sporazumevali smo se s pomočjo informativno-komunikacijske tehnologije, ki nam je omogočala neprestan stik z udeleženci projekta. Srečanja so bila zmeraj najpomembnejši del sodelovanja in so omogočala pristen stik, predstavitev sadov našega raziskovanja ter vsrkavanje nemške, madžarske in slovenske kulture. Učenci in mentorica so prepričani, da je bil to eden izmed najbolj izobraževalnih, zanimivih in prijetnih projektov. Vodja projekta Marjeta Bunford Selinšek je v času dveletnega sodelovanja v projektu spoznala učence in učitelje, ki so hrepeneli po znanju, druženju in novih prijateljih. V izdani publikaciji Comenius School Partnership Project Six Languages Six Hundred Words lahko preberemo mnenja učencev in učiteljev ter vse o medsebojnih dosežkih. Publikacija je dostopna v šolski in Univerziteni knjižnici v Mariboruin in na spletni strani Ostali rezultati samoevalvacije kažejo, da smo v šolskem letu bistveno bolj udejanjali postavljeno vizijo in poslanstvo šole in da nas postavljene vrednote usmerjajo pri našem vsakdanjem delu in življenju v šoli. Usmeritve, podane za novo šolsko leto, bomo obravnavali v okviru tima za kakovost in strokovnih aktivov v šoli. Evalvirali bomo Razvojni načrt, Letni delovni načrt šole in vse notranje akte. Izvedli smo e-anketo med zaposlenimi, učenci in starši. Na osnovi dobljenih rezultatov lahko sedaj lažje obvladujemo kritične točke ter na posreden način dvigujemo produktivnost ter kvaliteto dela sodelujočih. 15

16 Učitelji OŠ Franceta Prešerna, ki so izpolnili anketo, so zadovoljni z odnosi v zavodu. Pozitivna socialna klima jim omogoča sklepanje prijateljskih odnosov med zaposlenimi, konstruktiven način reševanja konfliktov in hkrati dviguje ugled šole v širšem okolju. 257 učencev, ki je izpolnilo anketo in obiskujejo šesti, sedmi, osmi ali deveti razred OŠ Franceta Prešerna, je izrazilo zaupanje v učitelje in vodstvo šole. Zadovoljni so s poučevanjem, medsebojnimi odnosi tako z učenci kot z učitelji in vodstvom zavoda. Večina anketiranih učencev se dnevno posveča učenju in obšolskim dejavnostim. Ko potrebujejo pomoč pri učenju, jo največkrat dobijo pri starših, nekateri tudi pri sošolcih. Učenci so izpostavili željo po osebnih garderobnih omaricah, o strnjenem in krajšem urniku ter o drugačnih malicah in kosilih. Anketirani starši učencev OŠ Franceta Prešerna menijo, da so dobro informirani o delu šole, zadovoljni z vodenjem in predstavljanjem šole. Večina staršev ima občutek sprejetosti in menijo, da so njihovi predlogi in pobude upoštevani ter da so povabljeni k sodelovanju ob pomembnih odločitvah. Zaupajo učiteljem in vodstvu, vendar nekateri pogrešajo več discipline med poukom in se jim zdi, da so njihovi otroci preobremenjeni s šolskim delom. Zadovoljni so s sprotnim reševanjem problemov vezanih na nasilje. SIQ tim je rezultate e-anket predstavil celotnemu učiteljskemu zboru, vodstvu šole in učencem. Sklenili smo, da bomo tudi v prihodnje gradili na zadovoljstvu in pozitivni socialni klimi ter uspešnem sodelovanju partnerjev vzgojno-izobraževalnega procesa. 5.3 Metodološki okvir Samoevalvacijo smo izvedli na osnovi rezultatov, ki smo jih pridobili: s spremljanjem učnega uspeha po posameznih razredih, predmetih, NPZ in z izvedbo ankete o zadovoljstvu v okviru Projekta za kakovost; s spremljanjem in izvajanjem sodelovanja s starši na pogovornih in govorilnih urah, roditeljskih sestankih, sestankih Sveta staršev OŠ Franceta Prešerna; s spremljanjem in poročanjem o izvajanju posameznih projektov, kjer smo rezultate izvedenih projektov primerjali z zastavljenimi cilji za vsak projekt; z anketiranjem učencev in izvajalcev sobotnih šol, kjer smo dobljene rezultate primerjali s cilji za vsak kazalec; z anketiranjem staršev; z letnimi razgovori ravnateljice s strokovnimi delavci in tehničnim osebjem ter anketiranjem; z analizo pobud, pritožb. Za izvedbo samoevalvacije je bil pripravljen podroben terminski načrt z opredeljenimi aktivnostmi. 5.4 Splošni učni uspeh in dejavnosti v I. VIO SPLOŠNI UČNI USPEH V šolskem letu 2012/13 smo imeli v 1. VIO na matični šoli 11 oddelkov rednega pouka, 8,08 oddelkov podaljšanega bivanja (za učence od 1. do 5. razreda) in 1,5 oddelka jutranjega varstva za učence 1. razredov. Na podružnični šoli v Razvanju smo imeli 1 oddelek kombiniranega pouka (2. in 3. razred, kjer se učenci pri zahtevnejših vsebinah delijo pri določenih predmetih) in 1 oddelek rednega pouka, 1,76 oddelka podaljšanega bivanja (za učence od 1. do 5. razreda) in 1 oddelek jutranjega varstva. Vsi učenci so opisno ocenjeni. 16

17 Prvo VIO je obiskovalo 253 učencev (134 dečkov in 119 deklic). Število neocenj. Število učencev, ki dosegajo standarde znanj Število učencev, ki ne dosegajo vseh minimalnih standardov znanj Napreduje Ne napreduje M Ž Vsi Vsi M Ž Vsi % M Ž Vsi % Št. učencev % Št. učencev 1. a b c d e VSI , , , a , , , b * c d *2. e VSI * , , , a b c , , ,2 1 *3. d VSI , , , * , , ,4 5 V 1. b razredu ne napreduje učenka, ki ni dosegla minimalnih standardov znanj pri MAT in tudi pri ostalih predmetih je bilo njeno znanje zelo skromno. V šolskem letu 2013/14 se bo prešolala na Center za sluh in govor. V 2. a razredu minimalnih standardov znanj pri SLJ ni dosegel en učenec in ne napreduje v 3. razred. Učenec ima tudi odločbo kot dolgotrajno bolan otrok. Učenec 2. b razreda je bil zaradi odsotnosti v 2. ocenjevalnem obdobju neocenjen pri vseh predmetih in ne napreduje, učenec 3. c razreda ne napreduje, ker ne dosega minimalnih standardov znanj pri S. Starši so zavrnili prešolanje na Center za sluh in govor. NAČRTOVANJE V šolskem letu 2012/13 ugotavljamo, da so bili vzgojno-izobraževalni cilji v celoti realizirani. Pouk je potekal v skladu s šolskim koledarjem. Predmetnik in učni načrt je realiziran. Učitelji so ga z zapisi v dnevnik potrdili. Delo učiteljev je bilo spremljano s hospitacijami in razgovori po hospitacijah (ravnateljica, v času pouka vse šolsko leto). Poudarek je bil predvsem na ugotavljanju uresničevanja medpredmetnih povezav, učinkovitosti vključevanja učencev v proces učenja ter na uveljavljanju inovativnih strategij učenja. Ugotavljamo, da učitelji ustrezno vodijo pedagoško dokumentacijo in ostale usmeritve Letnega delovnega načrta. 17

18 Načrtovane VIZ metode dela Razgovor, praktično delo, opazovanje, pripovedovanje, razlaga, poslušanje, prikaz, delo z besedilom, igra vlog, demonstracija, sodelovalno učenje, bralne strategije. Načrtovane VIZ oblike dela Individualna, frontalna, skupinska, delo v dvojicah. Didaktični pristopi Individualizacija, diferenciacija, uporaba IKT, medpredmetno povezovanje. Največkrat uporabljene metode Igra, razgovor, razlaga, demonstracija, praktično delo. Največkrat uporabljene oblike Delo v dvojicah, skupinsko delo, frontalna in individualna oblika. VREDNOTENJE Iz poročil za posamezno ocenjevalno obdobje je razvidno, da je največ učnih težav pri učencih, ki imajo pomanjkljivo predznanje, nizko motivacijo za učenje in nespodbudno socialno okolje. Za te učence smo imeli organizirano individualno učno pomoč znotraj šole, vključeni so bili k dopolnilnemu pouku. Menimo, da bi rednejše obiskovanje pouka pozitivno vplivalo na učence, ki imajo učne težave, saj so skozi šolsko leto ravno takšni učenci pogosto izostajali od pouka. Za učinkovitejši pouk so učitelji uvajali različne oblike in metode dela, učence so spodbujali k sodelovanju, samostojnosti, strpnosti, odgovornosti in spoštovanju drugačnosti, jih motivirali za delo ter poskušali snov prilagajati njihovemu predznanju in željam. Pri kombiniranem pouku je učiteljica iskala vsebinske in ciljne povezave v največji možni meri. Pri tem je upoštevala različna načela (zaporedno kombiniranje razredov, vsebinska usklajenost, smotrnost organiziranosti in racionalne izrabe časa,»enaka«pozornost višjemu in nižjemu razredu ter ustreznost razvojni stopnji). Kulturni, naravoslovni, športni in tehniški dnevi so bili načrtovani že v LDN. Iz evalvacij po opravljenih dejavnostih ob pouku lahko zaključimo, da so bile za večino učencev zanimive, saj je način dela drugačen kot pri pouku, med dejavnostmi pa se vzpostavi bolj sproščen odnos med učenci in učitelji. Učenci se med seboj tudi bolje spoznajo, saj je več možnosti za pogovore in druženja. Vsi dnevi dejavnosti so bili medpredmetno načrtovani. V 1. razredih sta bila organizirana in realizirana tečaj plavanja in zimska šola v naravi (tečaj drsanja). V 3. razredih sta bila organizirana in realizirana plavalni tečaj in letna šola v naravi. Sodelovali smo v šolskih projektih (Ekošola kot način življenja, Evropa v šoli Evropska vas, Shema šolskega sadja, Dvig socialnega in kulturnega kapitala v okoljih, kjer živijo predstavniki romske skupnosti, Prešernovci, Tkanje prijateljskih vezi, Kakovost za prihodnost vzgoje in izobraževanja, UNESCO, Opolnomočenje učencev z izboljšanjem bralne pismenosti in dostopa do znanja, Ujemi eko znanje). Veliko učencev je sodelovalo tudi v sobotnih šolah (v tem šolskem letu smo organizirali dve). Kar nekaj učencev 1. VIO se je udeležilo jesenskega in spomladanskega krosa za osnovne šole, kjer so dosegli zelo dobre rezultate. V šolskem letu 2012/2013 smo nudili učencem 1. vzgojno-izobraževalnega obdobja na izbiro 31 interesnih dejavnosti. Le-te učencem omogočajo, da odkrivajo tudi področja, ki niso opredeljena s programom, po katerem se izobražujejo, ter da spoznavajo svoje talente in jih razvijajo. Z možnostjo proste izbire med posameznimi dejavnostmi naj bi se spreminjala tudi odnos učenca do dela ter njegova odgovornost za lastne odločitve. 18

19 Izrazite ali težje vzgojne problematike ni bilo. Izrečenih je bilo 6 vzgojnih ukrepov 1. stopnje zaradi neopravičenih izostankov oziroma zaradi zamujanja k pouku. DOMAČE NALOGE Namen domačih obveznosti je pridobivanje delovnih navad, utrjevanje šolske snovi, včasih pa k sodelovanju pritegnejo tudi starše. Ker se način učenja spreminja in je učenje z igro v prvih letih v ospredju, so tudi domače naloge pogosto drugačne. Včasih je potrebno kaj raziskati, poiskati, povprašati Tako pridobljeno znanje bo zagotovo dolgotrajnejše. Ugotavljamo, da se starši na spremembe težko privajajo in ob malce»nenavadnih«domačih nalogah se včasih zgrozijo posebej če morajo sodelovati tudi sami. Spodbude staršev so vsekakor dobrodošle. Nekateri otroci precej časa ostajajo v šoli v OPB in razumljivo je, da si starši želijo, da bi otroci vse šolske obveznosti opravili v tem času. Vedno pa ne gre tako zlahka. V podaljšanem bivanju je opravljanju domačih nalog namenjena učna ura, ki traja 50 minut. Če učenec v tem času naloge ne opravi, jo mora dokončati doma. Včasih je naloga taka, da se je ne da narediti v šoli, poleg tega pa je zanimanje staršev za otrokovo delo v šoli izjemno pomembno. Menimo, da tudi če otrok naredi nalogo v šoli, je prav, da jo pregledajo še starši, zanimajo pa naj se tudi za drugo šolsko delo. In to vsak dan. Domača naloga je otrokova obveznost in zanjo je odgovoren sam, starši mu naj pri tem samo pomagajo. Tudi za šolske potrebščine mora poskrbeti, da so na pravem mestu ob pravem času in v ustreznem stanju. MEDPREDMETNE POVEZAVE Pri medpredmetnem povezovanju smo povezovali različne šolske predmete v celoto na osnovi skupnih ciljev in enakih ali podobnih vsebin. Medpredmetno povezovanje je prilagojeno načinu mišljenja učencev, saj s takšnim poučevanjem učenci dojemajo znanje bolj celostno. Medpredmetne povezave ne vključujejo samo posameznih ur pouka, ampak celotno življenje na šoli od pouka, do obeleževanja posameznih pomembnih dni, dnevov dejavnosti, podaljšanega bivanja, tematskih dni ali tednov. Pouk medpredmetno povezujemo tudi s predmeti, ki jih v prvem vzgojno-izobraževalnem obdobju v predmetniku ni, to so npr. računalništvo, naravoslovje, tehnika, kemija. Pri pouku večkrat obiščemo računalniško učilnico, kjer učenci spoznavajo nove vsebine, utrjujejo učno snov in se tudi računalniško opismenjujejo. Obiskujemo tudi naravoslovno učilnico, kjer izvajamo poskuse. Učiteljice prvega vzgojno-izobraževalnega obdobja se vključujejo tudi v medpredmetno povezovanje po vertikali. Pri določenih tematikah so jim v pomoč predmetni učitelji in koordinatorji različnih dejavnosti na šoli (eko vsebine, lutkovni abonma, športna vzgoja, tehniški dnevi, knjižnična vzgoja). Ker so v tem šolskem letu sodelovali v projektu bralne pismenosti, je bil večji poudarek tudi na branju in motivaciji za branje ter uporabi bralnih strategij (VŽN, PV3P). DOPOLNILNI IN DODATNI POUK Dopolnilni pouk se je izvajal po načrtovanem urniku, za učence z učnimi težavami. Učencem od 1. do 3. razreda je bil zagotovljen dopolnilni pouk pri matematiki in slovenščini. Pri dopolnilnem pouku so učenci utrjevali snov, ki so jo obravnavali pri rednem pouku, dokončali nedokončano delo ali bili deležni ponovne razlage. Pri delu so uporabljali veliko konkretnega materiala za boljše razumevanje snovi. Potreben je bil individualen pristop k delu in stalno vodenje. Občasno so se k dopolnilnem pouku vključili tudi drugi učenci, ki so bili odsotni zaradi bolezni. Dodatni pouk se je izvajal po načrtovanem urniku, za učno sposobnejše učence od 1. do 3. razreda. Večina ur dodatnega pouka je bila namenjena matematiki in slovenščini. V program dodatnega pouka so se vključevali učenci, ki so želeli razširiti in poglobiti svoje znanje. Udeleževali so se tudi tekmovanj, ki so bila organizirana na šoli. 19

20 DSP V letošnjem šolskem smo letu imeli organizirano dodatno strokovno pomoč za učence s posebnimi potrebami, ki jo je financiralo Ministrstvo za šolstvo in šport. Z učenci, ki imajo odločbe, so delale učiteljice in specialna pedagoginja. Urnik so prilagajali rednemu pouku in se tako izognili temu, da bi učenec manjkal pri določenem predmetu vse leto. V šol. letu 2012/13 je bilo v 1. VIO 13 učencev, ki so bili usmerjeni v program s prilagojenim izvajanjem in dodatno strokovno pomočjo. Od 13 učencev, ki so bili deležni dodatne strokovne pomoči, trije učenci ne dosegajo vseh ciljev. Vsi ostali učenci dosegajo zastavljene cilje pri vseh predmetih in napredujejo v skladu z individualiziranimi programi. DSP delo z učenci Romi V začetku šolskega leta 2012/13 je bilo v 1. vzgojno-izobraževalnem obdobju 36 romskih učencev. Med šolskim letom so se 4 učenci prepisali zaradi selitve, tako je bilo ob koncu šolskega leta v 1. VIO 32 romskih učencev. Dodatno strokovno pomoč za učence Rome je obiskovalo 24 romskih učencev. V višji razred napredujejo vsi učenci, razen ene učenke. ISP V šolskem letu 2012/13 je bilo za individualno in skupinsko pomoč (v nadaljevanju ISP) učencem z učnimi težavami v vseh vzgojno-izobraževalnih obdobjih namenjenih 8,5 ur na teden. Pomoč je bila ponujena učencem z različnimi razvojno-učnimi težavami individualno, v dvojicah ali skupinsko. Defektologinji oz. specialni pedagoginji sta v okviru teh ur izvajali tudi diagnostiko. K individualni in skupinski pomoči je bilo vključenih 18 učencev. Trije izmed učencev so med šolskim letom dobili odločbo o usmeritvi in se je za njih po individualiziranem programu že izvajala dodatna strokovna pomoč. Štirje učenci so še v postopku usmerjanja. Pri učencih so poleg upočasnjenega splošnega razvoja predvsem izrazitejše bralno-napisovalne in grafomotorične težave. Pri nekaterih so prisotne tudi motnje koncentracije in pozornosti. Za nekaj učencev je bila opravljena diagnostika, ki je bila izvedena na predlog razrednikov. Po potrebi so bili napoteni v zunanje institucije na nadaljnje preglede. JUTRANJE VARSTVO Jutranje varstvo za učence 1. razredov na matični šoli je potekalo v dveh skupinah. 1. skupino je vodila Mojca Rubin, drugo pa Maša Gagič. Od naprej sta 2. skupino izmenjaje vodili Milena Zaner in Brigita Tominc. Jutranje varstvo za učence od 2. do 5. razreda je vodila ga. Sonja Kogelnik. Na podružnični šoli so skupino jutranjega varstva vodili: v ponedeljek in torek Simona Debeljak, v ponedeljek in petek Boris Györköš, v sredo in petek Ida Brmež, v četrtek pa Natalija Drakšič. V oddelke JUV je bilo vključenih 132 učencev (75 dečkov in 57 deklic). Jutranje varstvo je tako kot podaljšano bivanje del razširjenega programa osnovne šole. Vodijo ga učiteljice šole, ki v tem času poskrbijo za varnost otrok in jim omogočajo različne dejavnosti. Je oblika vzgojnega dela za učence od 1. do 5. razreda, ki potrebujejo varstvo pred poukom. Vključitev je prostovoljna. V tem času so učitelji uporabili različne igre, v katerih so se učenci lahko sprostili in tudi zabavali. Izbirali so igre, primerne za različno stare otroke, z različnimi interesi, igre, primerne za igranje v razredu. V nekatere so integrirana tudi različna področja, od glasbe, slovenščine, likovne vzgoje, matematike. Jutranji čas je bil namenjen tudi pogovoru o poteku dejavnosti čez dan, o težavah s posameznimi učenci ter sami organizaciji dela. 20

21 V celoti je bil dosežen namen dejavnosti v času jutranjega varstva. Načrtovano je bilo doseženo z vsakodnevno rutino, razgovori, podajanjem navodil in skupnim iskanjem pravil ter lastnim zgledom. PODALJŠANO BIVANJE UČENCEV V šolskem letu 2012/2013 je bilo na matični šoli 10 skupin podaljšanega bivanja ter na podružnični šoli 2 skupini podaljšanega bivanja. Skupaj je bilo v oddelke podaljšanega bivanja (od 1. do 5. razreda) vpisanih 324 učencev, od tega 171 dečkov in 153 deklic. Vzgojno-izobraževalno delo v oddelkih podaljšanega bivanja je potekalo po ustaljenem urniku. Čas so vsakodnevno namenili kosilu, sprostitvenim dejavnostim, samostojnemu učenju in ustvarjalnemu preživljanju prostega časa. Aktivnosti so prilagajali glede na zmožnosti učencev. Vse tedensko in dnevno načrtovane aktivnosti so bile izvedene, učenci so dosegli vse zastavljene cilje in so se radi udeležili vseh dejavnosti. Vse dejavnosti in vsebine v oddelku podaljšanega bivanja, vezane na cilje letnega delovnega načrta, so se med seboj prepletale skozi različna medpredmetna področja, saj so na ta način učenci pridobili učinkovitejše znanje. Pri delu sta prevladovali skupinska in individualna oblika dela. Uporabljali so različne metode dela, najpogosteje metodo praktičnih del. Zaradi razlik med učenci je bila potrebna individualizacija in diferenciacija, predvsem pri samostojnem učenju in ustvarjalnem preživljanju prostega časa. Velik poudarek je bil na gradnji medsebojnih odnosov, osebnostni rasti, razvijanju pozitivne samopodobe, prepoznavanju naših lastnosti, razmišljanju, katere so naše pozitivne in negativne vrline. USMERITVE ZA NADALJNJE DELO V naslednjem šolskem letu bomo še več časa namenili spoznavanju posameznikov, njihovih močnih in šibkih področij, saj bo le tako naše delo bogatejše in kvalitetnejše. Veliko bomo delali na medsebojnih odnosih, na spoštovanju razrednih pravil in pravil šolskega reda. Več pozornosti bo na domačih nalogah, preverjanju in dajanju povratnih informacij učencem in staršem. PREDLOGI ZA IZBOLJŠAVE Še dosledneje in vztrajneje bomo upoštevali pravila šolskega reda in na njihovo upoštevanje opozarjali učence in starše, tako pri pouku kot tudi v jutranjem varstvu in podaljšanem bivanju. Še več skrbi in pozornosti bomo namenili učencem Romom, učencem z učnimi težavami in vedenjsko problematičnim učencem ter jih vključevali v različne oblike pomoči. Učitelji vidimo, da moramo v naslednjih letih še naprej vztrajati pri rednem in doslednem opravljanju šolskih obveznosti in obveščanju staršev o neizvajanju le-teh Sodelovanje s starši NAČRTOVANJE Zavedamo se, da je sodelovanje s starši eden pomembnejših dejavnikov uspešne šole. V šoli pomeni obisk staršev osnova za dobro medsebojno sodelovanje in dobro komunikacijo. Zato je sodelovanje šole s starši potekalo v naslednjih oblikah: svet staršev, svet zavoda, govorilne ure, roditeljski sestanki, pogovorne ure, prireditve, sobotne šole, razgovori s svetovalno službo, z učitelji in vodstvom šole, spletna stran šole, neformalne oblike druženja. VREDNOTENJE Ena najpogostejših in običajnih oblik sodelovanja šole s starši so redne govorilne ure, ki smo jih izvajali vsak prvi delovni četrtek v mesecu, ko so staršem na voljo vsi učitelji, svetovalna služba, pomočnici ravnateljice in ravnateljica. V tem času po dogovoru izvajamo tudi pogovorne ure za starše. V dopoldanskem času potekajo tudi individualne govorilne ure, ki so, kot opažamo, s strani staršev vse bolj obiskane. V tem času po dogovoru izvajamo tudi pogovorne ure za učence. 21

22 Tudi roditeljski sestanki veljajo za uveljavljen način sodelovanja šole s starši. Ugotavljamo, da so trije roditeljski sestanki v šolskem letu primerno število tovrstnih srečanj s starši. Na roditeljskih sestankih poleg nujnih informacij staršem organiziramo strokovna predavanja za starše, ki jim omogočajo razumevanje značilnih razvojnih problemov svojih otrok in s tem sprejemanje boljših odločitev pri svojem vzgojnem ravnanju. Starše smo na roditeljskih sestankih seznanjali z aktualno tematiko. Na roditeljske sestanke smo jih vabili s pisnimi vabili, govorilnih in pogovornih ur so se udeleževali po urniku. Uvod v redne mesečne govorilne ure je potekal skupinsko razredničarke in predstavniki Sveta staršev smo podali aktualne informacije. Žal je še vedno tako, da se govorilnih ur, na katerih so redno seznanjeni z napredkom otroka, najpogosteje udeležijo starši, ki imajo sposobnejše otroke, tisti, ki bi si jih na govorilnih urah želeli, pa pridejo preredko. Določene starše je bilo zato potrebno povabiti na govorilne ure še z dodatnim vabilom. V februarsko govorilno uro smo vključili projekt Bralna pismenost z učenci in starši smo izvedli»druženje ob knjigi«. V letošnjem šolskem letu smo v 1. razredih starše dvakrat povabili na skupno neformalno druženje. Starši so se ga z veseljem udeležili in so si zaželeli še več različnih neformalnih druženj. Govorilne ure in roditeljski sestanki so bili v nekaterih oddelkih pogosteje obiskani, v nekaterih manj pogosto (graf: Sodelovanje s starši). Predvidevamo, da je vzrok za nekoliko slabši obisk v posameznih oddelkih sprotno informiranje staršev ob prihodu otroka v šolo, saj so dobili veliko informacij že v neformalnih pogovorih pred in po pouku. Vsekakor pa bi bili veseli še večjega obiska. Sodelovanje s starši 100 Govorilne ure Roditeljski sestanki a 1.b 1.c 1.d 1.e 2.a 2.b 2.c 2.d 2.e 3.a 3.b 3.c 3.d USMERITVE ZA NADALJNJE DELO Želimo si, da bi starši pokazali večje zanimanje za sodelovanje s šolo, za napredek svojih otrok in bi se tako bolj redno udeleževali govorilnih ur. To bi morda v prihodnje dosegli z vabili na različne delavnice, kjer bi se lahko aktivno vključevali in posredovali svoja znanja učencem in učiteljem (poklici, hobiji). Organizirali bi tudi več neformalnih srečanj s starši (nastopi učencev, skupno ustvarjanje, pikniki, srečanja za materinski dan in ob zaključku šolskega leta). PREDLOGI ZA IZBOLJŠAVE Trudili se bomo, da bi starše navadili na redno spremljanje napredovanja svojih otrok in jih spodbujali k obiskovanju govorilnih in pogovornih ur ter roditeljskih sestankov. Potrebno bi bilo še večje sodelovanje staršev, zlasti z vidika bralno-pisalne kulture otrok. Več pozornosti bomo namenili preverjanju in dajanju povratnih informacij učencem in staršem. 22

23 BRALNA PISMENOST Bralna pismenost je zmožnost branja in zmožnost kritičnega sprejemanja različnih besedil. Zato bralna pismenost vključuje postopke in zmožnosti za razumevanje prebranega, zmožnost za uporabo prebranega (zemljevid, seznami ) in premislek o napisanem/odnos do prebranega. V 1. vzgojnoizobraževalnem obdobju smo si zadali cilj, da bomo razvijali dve razvojni prioriteti, in sicer motivacijo za branje in bralne učne strategije. Skozi vse šolsko leto smo pri vseh predmetih obravnavali preproste bralne učne strategije (BUS), pa tudi nekaj kompleksnejših, kot so VŽN, PV3P. Predpostavljamo, da bodo učenci, ki so besedila obravnavali po teh metodah, bolje razumeli besedilo in nove informacije tudi v drugih besedilih. Uvedli smo bralne hišice in bralne liste, kot spodbudo in motivacijo za branje. Dopolnjevali smo razredno knjižnico in aktivno sodelovali s šolsko knjižnico. Uspešno smo opravili bralno značko. Učiteljici Ramona Lesar Petrovič in Vesna Trampuš sta opravili vzorna nastopa, kjer sta predstavili delo z BUS pri pouku slovenskega jezika. V okviru projekta bralne pismenosti smo v 1. VIO pripravili tudi srečanje s starši»druženje ob knjigi«, na katerem je vsak učenec ob pomoči starša predstavil knjigo, ki mu jo je starš doma prebral. Druženje je bilo prijetno in poučno. Ob koncu šolskega leta smo pri vseh tretješolcih izvedli bralne teste in preverili njihovo bralno razumevanje. Prišli smo do ugotovitve, da je njihova hitrost razumevanja povprečna, stopnja razumevanja prebranega pa je malo pod povprečjem. Z rezultati testiranja nismo najbolj zadovoljni, vendar smo jih pričakovali. Med tretješolci je 12,3% učencev Romov. Večina teh je komaj usvojila tehniko branja, težave imajo še z razumevanjem prebranega, ne poznajo besed. Večina njihovih staršev je nepismenih. Med tretješolci je tudi 6 učencev, ki so prišli iz tujine in se jezika šele učijo. Štirje učenci so prepoznani kot učenci, ki imajo primanjkljaje na govornem področju ter motnje branja in pisanja. Na drugi strani pa je dobra tretjina dosegla nadpovprečne rezultate. Dokazali so, da so res hitri bralci, ki dobro razumejo prebrano. Pravilno so rešili naloge, ki so zahtevale razumevanje ne le jasno prepoznanih podatkov, ampak tudi naloge, ki so zahtevale višje ravni razumevanja. Menimo, da bi učenci dosegli boljše rezultate, če bi imeli več časa za reševanje, saj kar nekaj učencev prebrano razume, kljub temu da berejo počasneje. USMERITVE ZA NADALJNJE DELO V letošnjem šolskem letu smo še pogosteje uporabljale skupinsko delo in sodelovalno učenje, kar se je izkazalo za zelo dobro, učenci so se tako veliko naučili, pridobili so tudi socialne veščine. Več pozornosti smo letos namenili opravljanju domačih nalog, preverjanju in dajanju povratnih informacij učencem in staršem, predlagamo, da se to izvaja tudi naprej. Pogosti obiski knjižnice pripomorejo k temu, da učenci pogosteje berejo, zato bomo za to skrbeli tudi naprej. S ponovitvijo predznanj, razlago pojmov, utrjevanjem snovi na različne načine, z nekaj več ponazarjanja, s primeri iz prakse, pohvalo, spodbujanjem, hkrati pa tudi razvijanjem močnih področij se bomo trudili pomagati učencem, ki imajo učne težave, da bodo pri svojem učenju uspešnejši. PREDLOGI IZBOLJŠAV Želimo si, da bi bila raven bralne pismenosti v 1. vzgojno-izobraževalnem obdobju višja, to pa pomeni, da moramo še naprej razvijati branje z razumevanjem. Učencem se bomo trudili omogočiti, da razvijajo razumevanje prebranega pri vseh predmetih. 23

24 5.5 Splošni učni uspeh in dejavnosti v II. VIO V šolskem letu 2012/13 smo imeli v drugem VIO na matični šoli 12 oddelkov, na podružnični šoli v Razvanju 1 kombiniran oddelek, in sicer 4. e in 5. e razred. Drugo VIO je obiskovalo 230 učencev (115 dečkov in 115 deklic). M Ž Vsi Št. Število pozitivnih Število negativnih z 1 neoc. neg Vsi M Ž Vsi % M Ž Vsi % 4. a ,3 4. b * ,6 4. c ,0 4. d * ,4 *4. e ,9 VSI * , , ,4 5. a , , ,2 5. b ,2 5. c , , ,9 5. d ,1 *5. e ,9 VSI , , ,3 6. a ,0 6. b , , ,7 6. c ,0 6. d ,1 VSI , , , , , ,2 z 2 neg s 3 neg s 4 neg s 6 neg z 8 neg Povp. ocena V višji razred ne napredujejo vsi učenci. V 4. a razredu en učenec ne napreduje, negativno je ocenjen iz SLJ, MAT in TJA, ena učenka v 4. b pa je pri vseh predmetih neocenjena, saj je v 2. polletju odpotovala v Nemčijo in ne napreduje v višji razred. V 4. d po sklepu konference ena deklica, ker je priseljenka iz druge države, napreduje v peti razred neocenjena iz SLJ, MAT, NIT, DRU, TJA in GVZ. V 5. a ena učenka in en učenec nista dosegla minimalnih standardov znanja pri MAT, učenec tudi pri GOS, zato imata pri teh predmetih zaključeno negativno oceno in ne napredujeta v 6. razred. Ena učenka iz 5. c je negativno ocenjena pri MAT in bo razred ponavljala V 5. d je en učenec iz zdravstvenih razlogov oproščen ŠVZ. V 6. a ne napreduje ena učenka, ki ima negativne ocene pri MAT, SLJ, NAR in TJA. Negativno ocenjena v 6. b pri SLJ sta ena učenka in en učenec, ki prav tako ne napredujeta v višji razredi. NAČRTOVANJE V šolskem letu 2012/13 so bili vsi načrtovani vzgojno-izobraževalni cilji realizirani. Pouk je potekal v skladu z LDN. Načrtovanje je potekalo po posodobljenih učnih načrtih. Poleg obveznih vsebin smo obravnavali tudi izbirne vsebine, glede na zmožnosti in interese učencev. Medpredmetno povezovanje je potekalo pri vseh predmetih, predvsem pa pri dnevih dejavnosti. Dneve dejavnosti smo ustrezno načrtovali in izvedli. 24

25 V 5. razredu se je pouk izvajal v manjših učnih skupinah pri SLJ in MAT, v 6. razredu pa pri SLJ, MAT in TJA v obsegu največ ene četrtine ur. Skrbno smo načrtovali preverjanja in ocenjevanja znanja ter individualizacijo in diferenciacijo v vseh fazah učnega procesa. Načrtovali smo tudi uporabo IKT. Pozornost smo namenjali obveznim vsebinam (pouku, medpredmetnemu povezovanju, dnevom dejavnosti, razrednim uram, stikom s starši) ter učnim metodam in oblikam dela, domačim nalogam, bralni pismenosti in NPZ-jem. Izvedena je bila šola v naravi v Ankaranu in kolesarski tečaj z izpitom za učence petega razreda. Učenci so imeli možnost obiskovanja in sodelovanja v različnih interesnih dejavnostih, ki jih je organizirala šola in so jih vodili učitelji šole ter zunanji mentorji. Organizirana sta bila fakultativni pouk nemškega jezika in pouk računalništva. Vzgojno-izobraževalno delo je temeljilo na izvajanju programa življenja in dela osnovne šole, smernicah za delo osnovne šole ter po predpisanem predmetniku in podrobnih učnih načrtih za posamezne predmete. Povprečna ocena v 2. VIO je 4,2. 6.d 6.c 6.b 6.a 5.e 5.d 5.c 5.b 5.a 4.e 4.d 4.c 4.b 4.a 4,1 4 3,7 4 4,1 3,9 4,2 4,2 4,4 4 4,6 4,3 4,9 4, Graf 1: Povprečne ocene po razredih v 2. VIO 25

26 razred 5.razred 6.razred 1 0 SLJ MAT TJA LVZ GVZ DRU GEO ZGO NAR NIT TIT GOS ŠVZ Graf 2: Povprečne ocene po predmetih v 2. VIO POROČANJE Povprečne ocene po razredih v 2. VIO se gibljejo okrog 4, večje odstopanje je opaziti v 5. c in 6. b razredu, kjer je povprečje 3,9 in v 4. e in 5. e razredu, kombiniranem oddelku na podružnični šoli, kjer je povprečna ocena 4,9. V 5. c je razred kot celota učno povprečen. Učenci so imeli v domačem okolju premalo spodbud in kontrole. K pouku so prihajali nepripravljeni, polovica učencev je pozabljala šolske potrebščine in naloge. Ena deklica je ocenjena negativno. V 6. b razredu sta dva učenca ocenjena negativno, trije so učno zelo šibki. V kombiniranem oddelku 4. e in 5. e so učenci učno zelo uspešni. Odlikujejo se pri vseh predmetih. Tudi na tekmovanjih so dokazali svoje znanje in sposobnosti. Večina jih prihaja iz zelo spodbudnega domačega okolja. Pri posameznih predmetih so ocene v povprečju nižje pri slovenščini in matematiki posebej v 6. razredu. Še vedno ima preveč učencev primanjkljaje znanja iz prejšnjega razreda, zato imajo težave z nadgradnjo in poglabljanjem učnih vsebin. Kljub temu da je v šestih razredih veliko dobrih učencev, je delo v teh razredih zahtevno. Učitelji so mnenja, da so primanjkljaji v bralni pismenosti, zato bomo tudi v prihodnjem letu načrtovali še več aktivnosti na tem področju. VREDNOTENJE Učitelji so veliko pozornost namenili didaktičnim priporočilom iz novih učnih načrtov. Pouk je temeljil na učenčevem aktivnem usvajanju znanja. Uporabljali so različne metode in oblike pouka. Veliko je bilo tudi medpredmetnega povezovanja. Največkrat uporabljene metode so bile razlaga, pogovor, pisanje, delo z besedilom, slikovnim gradivom, zemljevidom, praktično delo, raziskava. Najpogostejše oblike so frontalna, individualna, skupinska in delo v dvojicah. Za zelo dobro se je izkazala obravnava vsebin po bralni strategiji VŽN. 26

27 Pri angleščini sta ustna razlaga in pogovor nujno potrebna za uspešno komuniciranje. Dopolnjevali so jih s kritično analizo besedil, pisnim sporočanjem v obliki zgodb in poročil. V 5. in 6. razredu se je pouk izvajal v manjših učnih skupinah. Najpogostejše oblike so frontalna, individualna, skupinska in delo v dvojicah. Predvsem metoda preverjanja v parih ali v skupini se je izkazala za zelo dobro kakor tudi obravnava snovi po bralnih strategijah VŽN in PV3P. Učencem je v posebno veselje skupinsko delo, uporaba interneta in interaktivne table. USMERITVE Več časa je potrebno nameniti samostojnemu delu učencev z besedili ter nalogam višje taksonomske stopnje. Posebno pozornost je potrebno posvetiti ciljem in standardom, ki se pojavljajo na prehodih iz razreda v razred in med posameznimi VIO. Tudi razlika v znanju med učenci je vedno večja, zato je potrebno nujno upoštevati individualizacijo in diferenciacijo. Uporabljati je potrebno različne metode in pristope ter učence pripraviti za vseživljenjsko učenje. Še naprej moramo zasledovati cilje, ki smo si jih zastavili v projektu Bralna pismenost. Učenci se morajo razvijati na področju bralnih strategij. MEDPREDMETNE POVEZAVE Medpredmetne povezave v 4. in 5. razredu, ki so bile načrtovane v začetku šolskega leta 2012/2013, so realizirane v skladu z veljavnim učnim načrtom. Največ medpredmetnega povezovanja v 4. in 5. razredu je bilo s SLJ in MAT ter ostalimi predmeti, s poudarkom na bralni pismenosti. V tem šolskem letu smo veliko pozornost namenili tudi medpredmetnemu povezovanju z vsebinami dnevov dejavnosti. Medpredmetno načrtovani so bili tudi dnevi dejavnosti. Pri medpredmetnem povezovanju izstopa delo v računalniški učilnici in povezava s KIZ. Učenci so pri aktivnih metodah dela dosegali dobre rezultate. V prihodnje načrtujemo še več medpredmetnega povezovanja med predmeti po vertikali, da bi s takim delom povečali storilnost in učinkovitost pouka. PREVERJANJE IN OCENJEVANJE ZNANJA Preverjanje in ocenjevanje je potekalo v skladu z veljavnim Pravilnikom o preverjanju in ocenjevanju znanja ter napredovanju učencev v osnovni šoli in novimi učnimi načrti. Načini preverjanja in ocenjevanja so bili raznovrstni. Tako so učenci dobili možnost, da so izkazali svoje znanje. Delo bo potrebno še naprej individualizirati in diferencirati, pripravljati veliko število različnih tipov nalog in tudi različnih ocenjevanj znanj. Učence je potrebno spodbujati h kritičnemu vrednotenju lastnega znanja in znanja vrstnikov. DOMAČE NALOGE Količina in obseg domačih nalog je bila odvisna od predmeta in učnih sklopov. Največ jih je bilo pri slovenščini, matematiki in angleščini. Nekatere so bile vezane na daljši čas. Diferencirane so bile po obliki in vsebini. Manj nalog so dobili učenci z nižjimi sposobnostmi (tudi do 30%), nadarjeni in sposobnejši so po navodilih samostojno opravili dodatne naloge. Oblike domačih nalog so bile zelo raznolike. Učenci so pripravljali tudi projektne predstavitve, plakate in referate, govorne nastope, iskali so literaturo, slikovno gradivo, reševali vaje v delovnih zvezkih. 27

28 Običajno so domače naloge opravljali redno. Po mnenju učiteljev so imeli učenci najraje naloge, ki so bile zanimive in pestre tako po obliki kot tudi po vsebini. Posamezni učenci pa večkrat nalog niso opravili, bile so pomanjkljive, doma so pozabljali zvezke in ostale potrebščine, ki so bile potrebne za pouk. Starši so bili o tem redno obveščeni. Velikokrat so bili pri delu nedosledni in so se hitro zadovoljili s polovično opravljeno nalogo. Taki učenci so imeli možnost domače delo popraviti in nadgraditi. Pri nekaterih učencih je bilo tudi premalo pomoči s strani staršev. DODATNI POUK Ure so bile namenjene poglabljanju znanja predvsem pri slovenščini in matematiki. Pripravljali so se za različna tekmovanja in reševali naloge na spletu in matematične križanke kot razvedrilo ob koncu ure. V 4. in 5. razredu so bile učencem ponujene dodatne naloge, predvsem na področju matematike (logika, miselne naloge) in slovenščine (branje z nalogami). Šestošolci so se pripravljali predvsem za Cankarjevo tekmovanje, dodatno analizirali besedila ipd. Uporabljali so različne učne oblike in metode. Izbirali so jih glede na učne enote in učne teme. Učenci so zelo radi delali v dvojicah in v skupinah. Radi so sami raziskovali, analizirali in reševali probleme. So pa učitelji razočarani nad nekaterimi boljšimi učenci, ker niso redno obiskovali dodatnega pouka. V naslednjem šolskem letu bodo morali biti bolj vztrajni in jih motivirati za reševanje dodatnih nalog. DOPOLNILNI POUK Največ časa smo namenili ponavljanju in utrjevanju učne snovi ter dodatnim razlagam že obravnavane snovi. Učenci, ki so redno obiskovali ure dopolnilnega pouka, so tudi v znanju napredovali. Posamezniki, ki najbolj potrebujejo pomoč in ponovno razlago, niso prihajali. V nekaterih razredih je bil to velik problem, saj so učenci tudi pri rednih urah veliko manjkali. Kljub dodatni pomoči drugih strokovnih delavcev je bilo znanje pomanjkljivo. Tudi doma so naredili zelo malo. Včasih so pri dopolnilnem pouku nadoknadili snov pri tistih učencih, ki so bili bolni ali so manjkali. DSP V šolskem letu 2012/13 je bilo v 2. VIO 19 učencev, ki so bili usmerjeni v program s prilagojenim izvajanjem in dodatno strokovno pomočjo. DSP za premagovanje primanjkljajev je izvajalo 7 strokovnih delavk šole in ena zunanja izvajalka (logopedinja). DSP kot učno pomoč je izvajalo 13 učiteljev. Strokovna pomoč se je pri večini učencev pričela že ob začetku šolskega leta, pri nekaterih pa kasneje, in sicer ob prejemu novih odločb. V 2. VIO ni nobenega učenca v postopku usmerjanja. ISP V šolskem letu 2012/13 je bilo za individualno in skupinsko pomoč učencem z učnimi težavami v vseh treh VIO namenjenih 8,5 ur na teden. Pomoč je bila ponujena učencem z različnimi razvojno-učnimi težavami individualno, v dvojicah ali skupinsko. Defektologinji oz. specialni pedagoginji sta v okviru teh ur izvajali tudi diagnostiko. K individualni in skupinski pomoči je bilo vključenih 11 učencev. DSP delo z učenci Romi V 2. VIO (4. in 5. razred) je bilo v začetku leta 21 učencev Romov, 2 učenca sta se med šolskim letom prepisala zaradi selitve. 4 učenci imajo odločbo o usmeritvi. 12 učencev je obiskovalo dodatno strokovno pomoč za učence Rome. Z učenci je delala Martina Borko. DNEVI DEJAVNOSTI Vsi načrtovani dnevi dejavnosti so bili v vseh razredih v 2. VIO 100% realizirani. Pri izvajanju so učitelji sledili zastavljenim ciljem. V tem šolskem letu smo veliko pozornost namenili tudi medpredmetnemu povezovanju z vsebinami dnevov dejavnosti. V petih razredih so v okviru šole v 28

29 naravi izvedli 4 dneve dejavnosti. Ogledali so si Piran in njihov akvarij, spoznavali primorsko rastje in arhitekturo, veliko časa preživeli v bazenu z morsko vodo, na poti domov pa so si v Pivki ogledali muzej v Parku vojaške zgodovine Sodelovanje s starši RODITELJSKI SESTANKI , ,6 47,5 42, ,3 52,4 55,5 43,8 35,5 44,3 46,346,7 46,3 52,4 39,6 53, Graf 3: Povprečni obisk staršev na roditeljskih sestankih v 2. VIO Obisk staršev na roditeljskih sestankih je dokaj slab. Največji obisk je v podružnični šoli, kjer je otrok manj, starši so med seboj bolj povezani. Tudi drugače s šolo zelo sodelujejo, saj prisostvujejo številnim prireditvam, ki jih za njih in za ostale občane pripravijo učitelji z učenci. V vseh razredih v 2. VIO so bili najmanj trije roditeljski sestanki. Največ staršev se je udeležilo sestankov v četrtih razredih. 4. e razred ima najvišji odstotek obiska staršev na roditeljskih sestankih, najboljše povprečne ocene, vendar tudi najmanj učencev (6). Manj je bil obiskan roditeljski sestanek v februarju, ki je bil vezan na predavanje. Učitelji menijo, da predvsem zato, ker so učenci dobili januarja obvestila o ocenah. Najnižji obisk je v razredu, ki ima najnižjo povprečno oceno. Praviloma se sestankov ne udeležujejo starši romskih otrok. Tudi na govorilne ure pridejo le na povabilo. GOVORILNE URE AZREDI 59,4 4.a 50 48,7 4.b 4.c 39,5 4.d 68,9 4.e 90 AZREDI 55,5 49,9 54,7 43, ,3 Graf 4: Povprečni obisk staršev na govorilnih urah v 2. VIO 5.a 5.b 5.c 5.d 5.e AZREDI 49,6 6.a 31,5 34,3 6.b 6.c 54,4 54,8 46,7 6.d II 29

30 Če primerjamo obisk roditeljskih sestankov in govorilnih ur, je približno polovica razredov takih, ki so imeli govorilne ure bolj obiskane. Druga polovica razredov je imela bolj obiskane roditeljske sestanke. Povprečen obisk staršev je bil 54,1%. Starši lahko prihajajo tudi na dopoldanske govorilne ure in na pogovor čakajo manj časa. Tudi učitelji jih ponavadi vabijo prav na dopoldanske govorilne ure. Vendar se praviloma tega ne poslužujejo. Nekateri učitelji se tudi prilagodijo in vabijo starše izven urnika govorilnih ur, ker jim tako lahko posvetijo več časa. S starši smo se sproti pogovarjali o tekoči problematiki, odgovarjali na različna vprašanja, pobude in pomisleke ter dajali informacije o učnem uspehu ali disciplini. Po sodelovanju oz. pogovoru s starši učitelji opažamo pozitivne spremembe pri učencih, ki so se kazale v obliki rednega prinašanja potrebščin, pisanja nalog, intenzivnejšemu branju knjig za bralno značko in domače branje ter primernejšemu vedenju učencev. Na pogovorne ure se starši praviloma niso prijavljali, čeprav so bili učitelji vedno na razpolago. PREDLOGI IZBOLJŠAV Soodgovornost staršev za učne in delovne rezultate njihovih otrok je potrebno opredeliti celovito Skušali bomo organizirati neformalna srečanja ob različnih priložnostih s ciljem, da se okrepijo vezi staršev s šolo. Organizirali bi različne delavnice in predavanja za starše in otroke skupaj. Starše je potrebno motivirati, da se redno udeležujejo govorilnih ur in se seznanjajo z delom in napredkom svojega otroka, učitelj jim mora pri problemih, ki se pojavljajo, tudi znati svetovati in jih pravilno usmerjati. Govorilne ure bi lahko kdaj načrtovali skupaj z učenci ali pa izvedli ustvarjalne delavnice. Lažje in hitreje bi bilo komunicirati tudi preko elektronske pošte. S starši moramo biti potrpežljivi, jim znati razložiti, se pogovoriti, skupaj načrtovati, predvsem pa najti pristni stik in si pridobiti njihovo zaupanje, ki je temelj dobrega sodelovanja med šolo in starši. 30

31 5.6 Splošni učni uspeh in dejavnosti v III. VIO V šolskem letu 2012/13 smo imeli v tretjem VIO na matični šoli 11 oddelkov. Tretje VIO je obiskovalo 233 učencev (127 dečkov in 106 deklic). USPEH PO POSAMEZNIH IH (pred popravnimi izpiti) M Ž Vsi Št. Število pozitivnih Število negativnih z 1 neoc. neg Vsi M Ž Vsi % M Ž Vsi % 7. a ,3 7. b ,8 7. c ,8 7. d ,0 VSI ,0 8. a ,9 8. b ,6 8. c ,8 8. d , , ,4 VSI , , ,7 9. a ,7 9. b * ,0 9. c ,0 VSI , , , ,9 z 2 neg s 3 neg s 4 neg s 6 neg z 8 neg Povp. ocena *Učenec je bil neocenjen zaradi nepoznavanja slovenskega jezika, saj je prišel iz tujejezičnega okolja. Prejel je potrdilo, da je eno ocenjevalno obdobje obiskoval našo šolo. Učenka 9. a razreda je neocenjena pri športni vzgoji, saj je bila oproščena sodelovanja pri tem predmetu zaradi operacije in zdravstvenih težav, kar potrjuje njena zdravstvena dokumentacija. 31

32 USPEH PO POSAMEZNIH IH (po popravnih izpitih) 1 učenka je popravni izpit uspešno opravila. M Ž Vsi Št. Število pozitivnih Število negativnih z 1 neoc. neg Vsi M Ž Vsi % M Ž Vsi % 7. a ,3 7. b ,8 7. c ,8 7. d ,0 VSI ,0 8. a ,9 8. b ,6 8. c ,8 8. d ,4 VSI , , ,7 9. a ,7 9. b * ,0 9. c ,0 VSI , , , ,9 z 2 neg s 3 neg s 4 neg s 6 neg z 8 neg Povp. ocena UČNI USPEH OB KONCU 2. OCENJEVALNE KONFERENCE PO OPRAVLJENIH POPRAVNIH IZPITIH Število učencev, ki dosegajo standarde znanj Število učencev, ki ne dosegajo minimalnih standardov znanj M Vsi M Ž Vsi % M Ž Vsi % Ž , ,6 RAZR ED M Ž Vsi Št. neoc Število pozitivnih Število negativnih Vsi M Ž Vsi % M Ž Vsi % , , , , , , , , , , ,1 z 1 neg z 2 neg s 3 neg s 4 neg s 6 neg z 8 neg Povp. ocena Ob koncu 2. ocenjevalnega obdobja je končni učni uspeh 98,03%. 32

33 Povprečna ocena v 3. VIO je 3,9. Graf 1: Povprečne ocene po razredih brez izbirnih predmetov Iz zgornjega grafa je razvidno, da imajo 4 oddelki povprečno oceno 4 ali več. Najnižja je povprečna ocena v 8. d razredu (3,4). Najvišja je povprečna ocena 7. a razreda (4,3). Graf 2: Povprečne ocene po razredih z izbirnimi predmeti Z izbirnimi predmeti je uspeh po pričakovanju boljši, saj imata le 2 oddelka povprečno oceno pod 4. V 8. c je slika nespremenjena, torej izbirni predmeti v tem oddelku niso povišali splošne ocene. Pri izbirnih predmetih imajo učenci praviloma boljše ocene, vse to pa precej dvigne povprečno oceno večine oddelkov. 33

34 Graf 3: Primerjava učnega uspeha pri treh predmetih po razredih Zgornji prikaz razkrije lestvico predmetov MAT, SLJ, TJA, ki si sledijo od spodaj navzgor k uspehu. Učenci so najuspešnejši pri TJA, sledi SLJ, nekoliko slabši je uspeh pri MAT. Graf 4: Povprečne ocene v tretjem VIO za obvezne predmete 34

35 Graf 5: Povprečne ocene v tretjem VIO za izbirne predmete NAČRTOVANJE V šolskem letu so bili vzgojno-izobraževalni cilji realizirani. Pouk je potekal v skladu z LDN. Realizirane so bile vse aktivnosti kot tudi dejavnosti ob pouku. V tem šolskem letu smo namenili veliko pozornost vpeljevanju bralno-učnih strategij, učnim metodam, raznolikim oblikam dela in domačim nalogam. Poleg rednega pouka smo načrtovali tudi projekte, medpredmetno povezovanje, razne prireditve, v decembru praznično obarvan koncert S slovensko glasbo v praznični čas, tekmovanja, nadaljevali smo s sobotnima šolama. Nekoliko smo spremenili ponudbo delavnic sobotnih šol, ki bodo odslej tematsko obarvane. Tako smo spomladi že ponudili izbor delavnic s področja naravoslovja, športa in tehnike. Učencem je bilo na voljo 21 delavnic. Udeležba učencev je bila prav tako visoka. V šolskem letu 2012/2013 smo medpredmetno povezovanje načrtovali v šestih, sedmih, osmih in devetih razredih. Načrtovane povezave so bile po večini uspešno realizirane, razen v osmih in šestih razredih pri slovenščini (zaradi pomanjkanja časa), zato jih bomo v prihodnjem letu načrtovali drugače. 35

36 Realizirani so bili naslednji projekti: Ekošola kot način življenja, Sobotne šole, Spoznaj varuj, ohrani, Unesco, Rastem s knjigo, Noč branja. Uspešno sta potekala tudi dva dveletna projekta Projekt Comenius in projekt Opolnomočenje učencev z izboljšanjem bralne pismenosti in dostopa do znanja. POROČANJE Statistka pokaže nizek uspeh učencev 8. d in 8. b, najvišji uspeh ima 7. a razred s povprečno oceno 4,3, sledijo 7. d, 9. b in 9. c (povprečna ocena 4,0). Poročilo razredničarke 8. d navaja, da je bil največji problem v tem razredu nerazumevanje prebranega. Učenci neradi berejo, še posebej, če so besedila predolga. Šibka točka je samostojno delo učencev. Učenci so zelo povprečni, večinoma imajo nizko samopodobo. Njihova šibka točka so tudi domače naloge, ki jih večina učencev ni delala redno. Pri delu z bralno-učnimi strategijami so izredno počasni. Razredničarka 8. b navaja, da so imeli v razredu velike disciplinske težave, ki so se zmanjšale po prešolanju enega učenca v sosednji razred, enega pa na drugo šolo. Dve učenki ponavljata razred, osem učencev je doseglo odlični uspeh. Ob koncu 1. ocenjevalnega obdobja je bilo precej več učencev negativno ocenjenih pri enem ali več predmetih, vendar so se potrudili in si pridobili pozitivne ocene. Primerjava povprečnih ocen posameznih predmetov kaže, da je rezultat najvišji pri ŠVZ, GVZ, TIT. Najnižje ocene imata predmeta MAT in FIZ. Najnižji uspeh pri družboslovnih predmetih je zaslediti pri SLJ, GEO, ZGO in DDE. VREDNOTENJE V tem šolskem letu so učitelji posvečali posebno skrb branju in razumevanju prebranega. V ta namen so vnašali v delo z učenci že ustaljene in tudi nove kompleksne in preproste bralno-učne strategije, da bi jih navajali na čim bolj samostojno delo in učenje. V veliko podporo jim je bila nova knjižnica, kjer so potekale medpredmetne povezave s KIZ urami. Učitelji so uporabljali vso IKT tehnologijo, ki jim je bila na voljo. Sodobno opremljenih (z računalniki, LCD projektorji ali pametnimi tablami) je že veliko učilnic. Učence navajamo na odgovoren odnos do dela, samostojno delo, kritično razmišljanje, vrednotenje lastnega dela, za učence s posebnimi potrebami izdelamo individualizirane programe. Na šoli imamo skoraj 10% romske populacije, kar pomeni nenehno diferenciranje in prilagajanje pouka njihovim sposobnostim in interesom. Posebno pozornost so učitelji posvečali pisanju in vrednotenju domačega dela. Domače naloge so bile velikokrat diferencirane tako po količini kot po zahtevnosti. Domače naloge se pri različnih predmetih razlikujejo. Ponekod so jih dobivali dnevno, drugje občasno. Skoraj vsi učitelji navajajo, da jih nekateri posamezniki niso opravljali redno ali pa sploh ne. Ugotavljajo, da so naloge opravili večinoma vsi, če so vnaprej vedeli, da bodo ocenjene. Stisk in težav zaradi učnega uspeha je opaziti vse več. Učenci 3. VIO so v občutljivi tej stopnji odraščanja in zato potrebujejo veliko podpore s strani staršev in učiteljev. USMERITVE Tudi v naslednjem šolskem letu bomo uvajali v pouk različne bralno-učne strategije (preproste in kompleksne), ki smo jih letos že usvojili tako učitelji kot učenci. Na tak način se bodo učenci počasi in postopoma navajali samostojnega učenja. 36

37 Učenci neredno opravljajo domače naloge, zato naj bo naš cilj v prihodnjem šolskem letu, da jih pri tem še dodatno spodbujamo in domače naloge osmislimo. Učence bo potrebno na nek način prepričati o pomembnosti tega, da hodijo v šolo zato, da bi se nekaj naučili. DRUGE DEJAVNOSTI Za učence je bil organiziran dodatni pouk, dopolnilni pouk, DSP, ISP, DNU, pomoč za romske otroke. Vsak učenec, ki je želel, je v njih našel dobrodošlo pomoč za nadgradnjo svojega znanja ali pa dopolnilno znanje za izboljšanje svoje ocene. Veliko učencev, ki ima učne težave, dopolnilnega pouka ne obiskuje redno. DNEVI DEJAVNOSTI V vseh razredih so bili načrtovani: 3 kulturni dnevi, 3 naravoslovni dnevi, 4 tehniški dnevi, 5 športnih dni. Učenci so z veseljem sodelovali na teh dnevih. Bili so zadovoljni s pridobljenim znanjem, spretnostmi in dogodivščinami. Znanja in spretnosti so lahko uporabili tudi pri pouku in v vsakdanjem življenju. Za učence sedmih razredov je bila realizirana šola v naravi Sodelovanje s starši Sodelovanje s starši je potekalo po zastavljenem programu. Vsak prvi četrtek v mesecu so bile redne govorilne ure za starše v popoldanskem času. Vsak učitelj je imel določeno govorilno uro tudi v dopoldanskem času. Organizirani so bili štirje roditeljski sestanki za 7. razrede, trije za 8. in 9. razrede. Veliko stikov s starši je potekalo preko telefona ali po e-pošti. Graf 6: Udeležba staršev na govorilnih urah in roditeljskih sestankih Obisk staršev je v tretjem VIO zadnja leta precej nizek. Razredniki navajajo, da je bilo nekatere potrebno celo posebej povabiti na razgovore v šolo. Nekateri razredniki navajajo, da so se starši raje udeleževali dopoldanskih govorilnih ur. 37