PLAČE in KADRI ON-LINE VESTNIK ZA RAČUNOVODJE, KI OBRAČUNAVAJO PLAČE IN VODJE KADROVSKIH ODDELKOV Z VPRAŠANJI IN ODGOVORI 7/ , Ljubljana I

Transkripcija

1 PLAČE in KADRI ON-LINE VESTNIK ZA RAČUNOVODJE, KI OBRAČUNAVAJO PLAČE IN VODJE KADROVSKIH ODDELKOV Z VPRAŠANJI IN ODGOVORI 7/ , Ljubljana ISSN: Pozdravljeni! Za tokratno izdajo on-line vestnika smo namenoma pripravili prispevek o plači, ki je po pogodbi o zaposlitvi lahko nižja od minimalne plače. V praksi se pogosto pojavljajo dileme o tem, da delavcu v pogodbi o zaposlitvi ne smemo določiti manjšega zneska kot to določa Zakon o minimalni plači. Preverite v prvem prispevku. Delodajalci pogosto namesto pogodb o zaposlitvi, z delavci raje sklepajo pogodbe civilnega prava (podjemne, avtorske in delo preko s.p.). Take oblike dela so z vidika stroškov precej ugodnejša za delodajalca. A so tudi pravilne? V nadaljevanju preverite tudi rešitve dilem glede materinskega in starševskega dopusta, odpovedi delovnega razmerja po zaključku porodniškega dopusta, možnosti izplačila nadomestila za neizkoriščen letni dopust ter tudi izplačila regresa v primeru prenehanja pogodbe o zaposlitvi za določen čas. Prijetni branje! Simona Stele Verlag Dashöfer, založba d.o.o PRAKTIČNI NASVET Plača v pogodbi o zaposlitvi je lahko nižja od minimalne plače! V praksi se pogostokrat pojavljajo dileme o višini plače, ki je določena s pogodbo o zaposlitvi. Pogosto zasledimo, da v pogodbi o zaposlitvi delavcu ne smemo določiti manj, kot to določa Zakon o minimalni plači. Takšno stališče je napačno, saj je treba ločiti med osnovno plačo delavca in izplačano plačo. Nekateri pa pri določanju plače delavca uporabljajo celo izraz zajamčena plača. Za lažje razumevanje bomo v nadaljevanju predstavili posamezne pojme o plači. Kako je sestavljena plača delavca? Plača delavca je sestavljena iz: o snovne plače delavca, določene v pogodbi o zaposlitvi in št. 7/2016 Strokovna založba ekonomske pravne in tehnične literature d odatkov, kot jih določa zakon in kolektivna pogodba oz. interni akti delodajalca. Osnova za obračun dodatkov je osnovna plača delavca, določena s pogodbo o zaposlitvi. Dodatki, ki delavcu pripadajo po zakonu so: odatek za nočno delo, d dodatek za nadurno delo, dodatek za delo v nedeljo, dodatek za delo na praznike in dela proste dneve po zakonu, dodatek za delovno dobo delavca, dodatek za delovno uspešnost delavca. Dodatek za delo v nedeljo in dodatek za delo na dela proste dneve po zakonu se med seboj izključujeta. Dodatki se obračunavajo le za čas, ko je delavec delal v pogojih, zaradi katerih mu dodatek pripada zato je treba za vsakega delavca voditi ustrezno evidenco. Višina dodatkov je določena s kolektivno pogodbo na ravni dejavnosti, ki zavezuje delodajalca. V kolikor delodajalca ne zavezuje nobena kolektivna pogodba, pa je ta dolžan višino dodatkov določiti s podjetniško kolektivno pogodbo ali z internim aktom. VSEBINA Praktični nasvet Plača v pogodbi o zaposlitvi je lahko nižja od minimalne plače! 1-2 Sklepanje podjemnih ali avtorskih pogodb za redno delo se kaznuje! 2-3 Materinski in starševski dopust 4 Odpoved delovnega razmerja po zaključku porodniškega dopusta 4-5 Možnosti izplačila nadomestila za neizkoriščen letni dopust 5 določen čas 5-6 Društvo in opravljanje pridobitne dejavnosti 6 Vabilo na zagovor pred izredno odpovedjo pogodbe o zaposlitvi 6-8 Vprašanja Odgovori Izplačilo regresa v primeru prenehanja pogodbe o zaposlitvi za 1

2 Določanje plače v pogodbi o zaposlitvi V skladu z 31. členom Zakona o delovnih razmerjih (ZDR-1) mora pogodba o zaposlitvi vsebovati znesek osnovne plače delavca v EUR, ki mu pripada za opravljanje dela po pogodbi o zaposlitvi ter določilo o morebitnih drugih plačilih. Osnovna plača delavca se določi upoštevaje zahtevnost dela, za katerega je delavec sklenil pogodbo o zaposlitvi. To pomeni, da delavcu določimo osnovno plačo, glede na tarifni razred v katerega je uvrščeno delovno mesto, ki ga bo delavec opravljal v skladu s sklenjeno pogodbo. Najnižje osnovne plače po posameznih tarifnih razredih so določene s kolektivno pogodbo in so lahko tudi nižje od minimalne plače določene z zakonom. Definicija minimalne plače V skladu z Zakonom o minimalni plači je delavec upravičen do plačila za opravljeno delo v posameznem mesecu najmanj v višini minimalne plače, če delo opravlja poln delovni čas. Trenutni znesek minimalne plače znaša 790,73 EUR bruto. V primeru krajšega delovnega časa od polnega pa delavcu pripada najmanj sorazmerni del minimalne plače. V minimalno plačo so vključeni vsi elementi plače, kot jih navaja Zakon o delovnih razmerjih (ZDR-1), in sicer: osnovna plača delavca po pogodbi o zaposlitvi, dodatek za delovno dobo delavca, dodatek za delovno uspešnost delavca in drugi dodatki, če je tako določeno s kolektivno pogodbo na ravni dejavnosti, pogodbo o zaposlitvi ali internimi akti delodajalca. V minimalno plačo niso vključeni naslednji dodatki: dodatek za nočno delo, dodatek za delo v nedeljo, dodatek za delo na praznike in dela proste dneve po zakonu ter dodatek za nadurno delo. Vsi dodatki, ki niso vključeni v minimalno plačo se delavcu obračunajo od osnovne plače, izplačajo pa nad minimalno plačo. Institut»zajamčena plača«ne obstaja več Zajamčena plača, ki je bila nižja od minimalne plače je predstavljala najnižjo plačo za primer bolniške odsotnosti. Kljub temu je moral delodajalec zagotoviti, da so bili prispevki za socialno varnost plačani najmanj od minimalne plače. Od , ko je bil sprejet novi Zakon o pokojninskem in invalidskem zavarovanju ZPIZ-2, se pojem zajamčena plača ne uporablja več. Baza dela d.o.o Sklepanje podjemnih ali avtorskih pogodb za redno delo se kaznuje! Inšpektorji v praksi pogosto ugotavljajo, da delodajalci namesto pogodb o zaposlitvi z delavci raje sklepajo pogodbe civilnega prava (podjemne in avtorske pogodbe, delo preko s.p.). S stroškovnega vidika je sicer takšna oblika dela za delodajalca ugodnejša, vendar pa je pri tem potrebno opozoriti, da je sklepanje takšnih pogodb, v primeru, ko gre za elemente delovnega razmerja nezakonito. Inšpektorat za delo poroča, da inšpektorji pri nadzorih še vedno ugotavljajo kršitve določb 13. člena Zakona o delovnih razmerji, ki se nanaša na sklepanje pogodb civilnega prava v primerih, ko so podani elementi delovnega razmerja. Ta v drugem odstavku določa, da se, če obstajajo elementi delovnega razmerja, delo ne sme opravljati na podlagi pogodb civilnega prava, razen v primerih, ki jih določa zakon (npr. ekonomsko odvisne osebe, občasno delo upokojencev, študentsko delo). Sklenitev pogodbe o zaposlitvi - delovnega razmerja Če obstajajo elementi delovnega razmerja je treba z delavcem skleniti pogodbo o zaposlitvi oz. delovno razmerje. V minimalno plačo se prav tako ne vštevajo povračila stroškov, ki jih je delodajalec dolžan izplačati delavcu poleg plače (npr. povračilo stroškov za prehrano med delom, za prevoz na delo in z dela, stroškov na službenem potovanju), kot tudi ne drugih prejemkov iz delovnega razmerja (npr. regres za letni dopust, odpravnine, jubilejne nagrade). O elementih delovnega razmerja govorimo v primerih, ko delavec delo opravlja: v organiziranem delovnem procesu delodajalca, osebno in za plačilo, nepretrgoma oz. vsakodnevno ter po navodilih in pod nadzorom delodajalca št. 7/2016

3 Kdaj lahko sklenemo podjemno pogodbo? Podjemna pogodba se uporablja, ko nekdo za plačilo opravi določen posel. S podjemno pogodbo se podjemnik zavezuje opraviti določen posel, kot je izdelava ali popravilo kakšne stvari, kakšno telesno ali umsko delo ipd., naročnik pa se zavezuje, da mu bo za to plačal. Pravice in obveznosti k podjemne pogodbe oz. pogodbe o delu določa Obligacijski zakonik ( člen). Delo v tem primeru traja krajši čas, podjemnik svoje delo opravlja izven rednega delovnega procesa delodajalca, pogodba pa preneha, ko je dogovorjeno delo opravljeno. Naročnik dela je dolžan podjemnika zavarovati za poškodbe pri delu in poklicne bolezni (obr. M-12)! Kdaj se sklene avtorska pogodba? Avtorsko delo in avtorska pogodba je opredeljena v Zakonu o avtorskih in sorodnih pravicah (ZASP). Z avtorsko pogodbo se avtor (fizična oseba) zaveže ustvariti določeno delo in ga izročiti naročniku, naročnik pa se zaveže, da mu bo za to plačal honorar. Za avtorska dela se štejejo individualne intelektualne stvaritve s področja književnosti, znanosti in umetnosti. Avtorsko pogodbo se lahko sklene le za avtorska dela, ki so kot takšna opredeljena v zakonu. Avtorska pogodba se torej lahko uporablja samo takrat, kadar je njen predmet določeno avtorsko delo, kot ga opredeljuje zakon. Tudi v tem primeru je naročnik avtorskega dela dolžan izvajalca oz. avtorja zavarovati za poškodbe pri delu in poklicne bolezni (obrazec M-12). Delo preko s.p. ekonomsko odvisne osebe Novi Zakon o delovnih razmerjih je deloma legaliziral tudi nekatere oblike dela preko s.p., v primerih, ko samostojni podjetnik opravlja delo v večini le za enega naročnika. V takšnem primeru se ta samostojni podjetnik šteje za ekonomsko odvisno osebo. V skladu z 213. členom ZDR-1 se za ekonomsko odvisno osebo štejejo samozaposlene osebe, ki na podlagi pogodbe civilnega prava, osebno, za plačilo, samostojno in dlje časa opravljajo v okoliščinah ekonomske odvisnosti ter sama ne zaposluje delavcev, pri čemer pa najmanj 80 % svojih letnih dohodkov pridobi od istega naročnika št. 7/2016 Ekonomsko odvisne osebe so deležne posebnega pravnega varstva. Pri ekonomsko odvisni osebi sta izključena dva elementa, ki sicer sodita v delovno razmerje to je: prostovoljna vključitev v delovni proces delodajalca in delo po navodilih in nadzorom delodajalca. Torej bistvo ekonomsko odvisne osebe je, da delo opravlja na trgu samostojno (ne opravlja dela v odrejenem delovnem času, vsakodnevno in ne po navodilih oz. nadzorom delodajalca). Kazni za kršitelje Inšpektorji pri nadzoru pogostokrat naletijo na primere, ko fizične osebe opravljajo delo preko pogodb civilnega prava, čeprav kontinuirano opravljajo delo po pogodbi le za eno podjetje. Pri tem pa svoje delo opravljajo: v delovnih prostorih naročnika, v delovnem času, ki velja za ostale zaposlene pri naročniku, 8 ur dnevno, uporabljajo delovno opremo in ostala delovna sredstva podjetja (npr. delovne pripomočke, potrošni material, računalnik, službeni avto itd.), za uporabo teh sredstev ne plačujejo najemnine, po navodilih in pod nadzorom odgovorne osebe naročnika, ki mu omogoča delo pri svojih kah. Pri ugotavljanju obstoja delovnega razmerja so bistvene dejanske okoliščine, ki kažejo, kako se pogodbeno razmerje izvaja v praksi, in ne poimenovanje razmerja s i pogodbenih k ali status pogodbenih k. V primeru ugotovitev elementov delovnega razmerja (in s tem posledično delovnega razmerja), pri delavcih zaposlenih preko avtorske, podjemne pogodbe ali s.p.-ja, lahko inšpektor delodajalcu izreče globo v višini od do EUR. Globa pa doleti tudi odgovorno osebo delodajalca, in sicer v znesku od 450 do EUR. Poleg plačila globe, lahko inšpektor odredi, da se pogodbeno razmerje z delavcem spremeni v delovno razmerje za nedoločen čas, delodajalec pa mora za delavca plačati davke in prispevke za ves čas trajanja zaposlitve. Prav tako lahko delavec sam na pristojnem delovnem sodišču vloži tožbo proti delodajalcu in na podlagi obstoja elementov delovnega razmerja iztoži zaposlitev za nedoločen čas in plačilo davkov in prispevkov za nazaj. Baza dela d.o.o. 3

4 Materinski in starševski dopust Delavka ima po obeh odločbah najprej materinski dopust ( ) in starševski dopust ( ). Tako bo celotno koledarsko leto 2016 odsotna. Letni dopust za leto 2015 je delavka izkoristila v celoti. Zanima nas: VPRAŠANJA ODGOVORI Kako delavki za leto 2016 odmeriti letni dopust, če bo vse leto 2016 odsotna? Iz istega razloga tudi ni določljiva osnova za izračun sorazmernega dela letnega dopusta. Sklep o dolžini letnega dopusta moramo seveda kot delodajalec izdati do V skladu z 161. členom ZDR-1 delavcu pripada sorazmerni del dopusta, če ima v posameznem koledarskem letu obdobje zaposlitve krajše od enega leta. Torej če delavec med letom sklene delovno razmerje ali mu med koledarskim letom preneha delovno razmerje, je za vsak mesec zaposlitve upravičen do 1/12 odmerjenega dopusta. Pri tem poudarjam, da zakon govori o zaposlitvi (delovnem razmerju), ne o dejanski prisotnosti na delovnem mestu. Iz vašega vprašanja predvidevam, da ima vaša delavka sklenjeno pogodbo o zaposlitvi za nedoločen čas in ji pogodba o zaposlitvi med koriščenjem porodniškega dopusta ne bo prenehala. Kljub temu, da delavka sicer fizično ne bo prisotna na delovnem mestu, pa bo še vedno pri vas v delovnem razmerju. Iz tega razloga delavki za leto 2016 pripada celotni letni dopust, ki ji ste ga dolžni odmeriti v skladu z ZDR-1 oz. kolektivno pogodbo na ravni dejavnosti ali svojimi internimi akti. Delavko ste dolžni o odmeri letnega dopusta obvestiti do v tekočem letu tako kot vse ostale zaposlene. Način izrabe letnega dopusta določa 162. člen ZDR-1. V vašem primeru bo delavka lahko celotni dopust iz leta 2016 izkoristila v naslednjem letu, to je do 31. decembra BAZA DELA d.o.o. Odpoved delovnega razmerja po zaključku porodniškega dopusta Delavki se sredi meseca aprila zaključuje porodniški dopust. Seznanjena je, da dela ni in bo prejela redno odpoved iz poslovnih razlogov. Ali delavki pripada letni dopust za leto 2016? Zaposlena je bila za nedoločen čas. Delavka pričakuje še izrabo dopusta? V kolikor nameravate vaši delavki odpovedati pogodbo iz poslovnih razlogov, vas moram opomniti, da delavka spada v varovano kategorijo po 115. členu ZDR-1. Delodajalec ne sme odpovedati pogodbe o zaposlitvi delavki v času nosečnosti ter delavki, ki doji otroka do enega leta starosti, in staršem, v času, ko izrabljajo starševski dopust v strnjenem nizu v obliki polne odsotnosti z dela in še en mesec po izrabi tega dopusta. V tem času delodajalec ne sme opraviti nobenega ravnanja, ki je potrebno za odpoved pogodbe o zaposlitvi oz. za zaposlitev novega delavca. Ta»varovalka«po 115. členu ZDR-1 za delavko ne bi veljala, le v primeru če bi šlo za prenehanje delodajalca (npr. stečaj, prisilna likvidacija, smrt delodajalca fizične osebe, ipd.) ali za izredno odpoved vendar šele po predhodnem soglasju inšpektorja za delo. To v vašem primeru pomeni, da boste delavki lahko podali pisno odpoved šele en mesec po tem, ko delavka zaključi s porodniškim dopustom. Odpovedni rok bo delavki pričel teči naslednji dan po vročitvi odpovedi. V skladu z 96. členom ZDR-1 se lahko z delavko dogovorite za ustrezno denarno povračilo namesto odpovednega roka. Na takšen način lahko delavki skrajšate odpovedni rok oz. delavki preneha delovno razmerje brez odpovednega roka, vendar mora biti dogovor sklenjen v pisni obliki. Delavec ima pravico izrabiti ves letni dopust, ki ni bil izrabljen v tekočem koledarskem letu oz. najkasneje do 30. junija naslednjega leta zaradi odsotnosti zaradi bolezni ali poškodbe, porodniškega dopusta ali dopusta za nego in varstvo otroka, do 31. decembra naslednjega leta. V kolikor bo delavki prenehalo delovno razmerje med koledarskim letom, ji bo na tej podlagi pripadal tudi sorazmerni del letnega dopusta za leto V skladu s 161. členom ZDR-1 ima delavec, ki mu med koledarskim letom preneha delovno razmerje in ima št. 7/2016

5 obdobje zaposlitve v koledarskem letu krajše od 12 mesecev, pravico do 1/12 odmerjenega dopusta za vsak mesec zaposlitve v koledarskem letu. Dejanski sorazmerni del dopusta boste delavki lahko izračunali šele takrat, ko boste vedeli za točen datum prenehanja delovnega razmerja (npr. ob vročitvi odpovedi). Poudarjam, da zakon govori o zaposlitvi delavke in ne o prisotnosti na delovnem mestu kljub temu, da je delavka na porodniškem dopustu, je še vedno pri vas v delovnem razmerju (zaposlena). Delavki ste dolžni zagotoviti izrabo pripadajočega letnega dopusta do prenehanja delovnega razmerja. Če delavka še ni v celoti izrabila letnega dopusta za leto 2015, ste ji do zaključka delovnega razmerja dolžni omogočiti tudi izrabo preostalega dopusta iz preteklega leta! V izjemnem primeru, ko izraba dopusta do prenehanja delovnega razmerja ni mogoča, se z delavko lahko dogovorite o denarnem nadomestilu za neizrabljen letni dopust, v skladu s 164. členom ZDR-1. Takšen dogovor mora biti v pisni obliki in velja samo v primeru prenehanja delovnega razmerja! št. 7/2016 Baza dela d.o.o. Možnosti izplačila nadomestila za neizkoriščen letni dopust Delavka je bila od leta 2013 v bolniškem staležu. Dne je sporazumno prekinila delovno razmerje v našem podjetju. V mesecu marcu smo prejeli njeno prošnjo, da ji izplačamo neizkoriščen letni dopust, ker ga ni mogla koristiti zaradi bolniške. Bila je do konca zaposlitve v bolniškem staležu. Ali ji naj izplačamo kot drugi dohodek iz delovnega razmerja ali kot poračun plače in kako je s poročanjem za M-4? Pravica do letnega dopusta je temeljna pravica delavca iz delovnega razmerja in se ji delavec ne more odreči niti z enosko izjavo, niti s sporazumom z delodajalcem o odpovedi pravici ali denarnem nadomestilu za neizrabljeni letni dopust. Sporazum, s katerim se delavec in delodajalec dogovorita o denarnem nadomestilu za neizrabljeni letni dopust, je dopusten samo v primeru, ko delavcu preneha delovno razmerje pri delodajalcu in mu pred iztekom delovnega razmerja ni mogoče zagotoviti izrabe letnega dopusta, do katerega je upravičen (164. člen ZDR-1). Odškodninska odgovornost delodajalca se v primeru, ko delavec letnega dopusta zaradi okoliščin na i delodajalca ne more izrabiti, lahko uveljavlja po splošnih načelih civilnega prava. Delodajalec je delavcu odškodninsko odgovoren tudi za kršitve pravic iz delovnega razmerja (drugi odstavek 179. člena ZDR-1). V konkretnem primeru je torej obstajal objektivni razlog (bolniška odsotnost), zaradi katerega delavka letnega dopusta ni mogla izkoristiti do prenehanja delovnega razmerja pri delodajalcu, zato ji za pripadajoče neizrabljene dni letnega dopusta pripada ustrezno nadomestilo. V skladu s prvo točko prvega odstavka 37. člena ZDoh-2 dohodek iz delovnega razmerja vključuje zlasti plačo, nadomestilo plače in vsako drugo plačilo za opravljeno delo, ki vključuje tudi provizije. Nadomestilo za neizkoriščeni letni dopust, po mojem mnenju, sodi v kategorijo drugih dohodkov (prejemkov) iz delovnega razmerja. Na podlagi navedenega menim, da v obrazcu M-4 (Prijava podatkov in sprememb podatkov o osnovah, nadomestilih, plačanemu prispevku in obdobju zavarovanja za leto 2015 do ) izpolnite polje 13 (znesek osnove), kamor se med drugim vpišejo tudi nadomestila plače iz 32. člena ZPIZ-2 (npr. nadomestilo plače zaradi izrabe letnega dopusta, plačane odsotnosti zaradi osebnih okoliščin, izobraževanja, z zakonom določenih praznikov in dela prostih dni, nadomestilo plače zaradi darovanja krvi, itd.). Davčno, poslovno in računovodsko svetovanje Darko Bohte s.p. Izplačilo regresa v primeru prenehanja pogodbe o zaposlitvi za določen čas Delavcu dne preneha pogodba o zaposlitvi za določen čas. Po pogodbi je bil v podjetju zaposlen 24 mesecev. Ali mu moramo izplačati sorazmeren del regresa in kdaj? V podjetju imamo ponavadi regres izplačan v mesecu maju ali juniju. V kolikor delavcu ne boste podaljšali delovnega razmerja in bo njegov zadnji delovni dan, mu 5

6 v skladu s 131. in 161. členom ZDR-1 pripada sorazmerni delež dopusta in sorazmerni del regresa. V vašem primeru je delavec do izteka delovnega razmerja upravičen do 3/12 celotno odmerjenega dopusta za leto 2016 in do 3/12 regresa za leto Regres ste vsem delavcem dolžni izplačati do 1. julija v tekočem letu. Kasnejši rok izplačila regresa je možen le v primeru nelikvidnosti delodajalca in samo če je tako določeno s kolektivno pogodbo na ravni dejavnosti. Baza dela d.o.o. Društvo in opravljanje pridobitne dejavnosti Gasilsko društvo vsako leto priredi gasilsko veselico. Gasilsko društvo A ima sekcije gasilske trojke. Vsaka trojka poleti priredi veselico, kar letos (zaradi davčnih blagajn) lahko pomeni velik promet (iz naslova prodaje hrane in pijače). Vaščani delujejo namreč v okviru še enega društva na vasi in bi zaradi tega razloga (da društvo ne bi preseglo 50,000 in s tem postalo DDV zavezanec) veselico organizirali preko drugega društva, ki pa je po statutu kot neprofitno društvo. Kje in ali se lahko namembnost spremeni oz. ali jo je sploh treba spremeniti zaradi enkratnega dogodka? Ali lahko društvo kot tako vodi knjige po normiranih stroških? V kolikor gre v okviru društva za opravljanje profitne dejavnosti, mora biti ta dejavnost povezana z osnovnim namenom in cilji društva ter nalogami za doseganje teh ciljev (25. člen ZDru-1). V primeru, ko želi društvo poleg neprofitne dejavnosti, opravljati še profitno dejavnost, jo lahko izvaja, če je ta povezana z osnovnim namenom in cilji društva. Tako dejavnost mora društvo vpisati v svoj temeljni akt in spoštovati zakonska določila s področja te profitne dejavnosti. Organizacija veselice, oziroma prihodki, ki iz tega izhajajo (od prodaje hrane in pijače) se štejejo kot pridobitna dejavnost, čeprav je društvo kot tako neprofitna organizacija. Posledično to pomeni, da je takšen prihodek podvržen davku od dohodkov pravnih oseb in ga morate vključiti kot osnovo za odmero omenjenega davka. ZDDPO-2 v 27. členu določa, da se pri določanju davčne osnove zavezanca iz 9. člena ZDDPO-2 (oprostitev davka za zavezanca, ki je ustanovljen za opravljanje nepridobitne dejavnosti) prihodki iz opravljanja dejavnosti, ki ni pridobitna, ter dejanski ali sorazmerni stroški te dejavnosti izvzemajo iz davčne osnove. Navedena določba glede priznavanja odhodkov pomeni, da si zavezanec obdavčljive prihodke (torej dohodke iz pridobitne dejavnosti) lahko zmanjšuje ali za dejanske stroške ali za sorazmerne stroške glede na razmerje med pridobitno in nepridobitno dejavnostjo oziroma takšne prihodke. To pomeni, da se davek dejansko plača samo od razlike oziroma od dobička, če ta nastane. V kolikor dobička ni, tudi davčna obveznost ne nastane. Obdavčitev z normiranimi odhodki lahko ob izpolnjenih pogojih koristijo fizične osebe, ki opravljajo dejavnost po ZDoh-2 in gospodarske družbe, ki so obdavčene po ZDDPO-2. Davčno, poslovno in računovodsko svetovanje Darko Bohte s.p. Vabilo na zagovor pred izredno odpovedjo pogodbe o zaposlitvi Delavcu (udeležencu javnih del) smo posredovali vabilo na zagovor pred izredno odpovedjo pogodbe o zaposlitvi na njegov domači naslov priporočeno s povratnico (saj ga že od dalje ni na delo, svoje odsotnosti ni sporočil, neuspešni pa smo tudi glede kontakta z njim. Kaj storiti v primeru, če ne dvigne vabila na zagovor in se bo pošiljka vrnila po 15 dneh nazaj? Mu vseeno lahko podamo odpoved pogodbe o zaposlitvi brez zagovora? Ali se v odpovedi pogodbe o zaposlitvi lahko omeni tudi Zakon o urejanju trga dela in pogodba o zaposlitvi zaradi opravljanja javnih del, glede na to da opravlja javna dela ali se sklicujemo samo na kršitev 4. alineje 110. člena ZDR-1? Zakon o delovnih razmerjih (v nadaljevanju: ZDR-1) v drugem odstavku 85. člena določa, da mora delodajalec pred redno odpovedjo iz razloga nesposobnosti ali krivdnega razloga in pred izredno odpovedjo pogodbe o zaposlitvi delavca pisno seznaniti z očitanimi kršitvami oziroma z očitanim razlogom nesposob št. 7/2016

7 nosti in mu omogočiti zagovor v razumnem roku, ki ne sme biti krajši od treh delovnih dni, razen če obstajajo okoliščine, zaradi katerih bi bilo od delodajalca neupravičeno pričakovati, da delavcu to omogoči. Pisna seznanitev se lahko opravi tudi po elektronski poti na elektronski naslov delavca, ki ga zagotavlja in uporabo nalaga delodajalec. Nadalje ZDR-1 v prvem odstavku 110. člena določa razloge za izredno odpoved delavcu, pri čemer v 4. alineji kot tak razlog predvideva tudi če delavec najmanj pet dni zaporedoma na pride na delo, o razlogih za svojo odsotnost pa ne obvesti delodajalca, čeprav bi to moral in mogel storiti. Naprej drugi odstavek 110. člena ZDR-1 določa, da v prej navedenem primeru delavcu preneha pogodba o zaposlitvi s prvim dnem neupravičene odsotnosti z dela, če se ne vrne na delo do vročitve izredne odpovedi. Zakon o urejanju trga dela (v nadaljevanju: ZUTD) ureja opravljanje javnih del v določbah od 49. do 53. člena, nato pa v drugem odstavku 116. člena glede prenehanja pogodbe o zaposlitvi določa še, da pogodba o zaposlitvi, sklenjena za opravljanje javnih del, preneha veljati, ko poteče čas, za katerega je bila sklenjena, predčasno pa v primerih: če se udeleženec zaposli ali samozaposli; če se udeleženec vključi v usposabljanje, ki se financira iz sredstev evropskih strukturnih skladov; če udeleženec odkloni ustrezno ali primerno zaposlitev, ki mu jo je ponudil zavod ali drug izvajalec ukrepov; če udeleženec odkloni usposabljanje, ki ga predlaga zavod; če udeleženec samovoljno zapusti javno delo; če udeleženec ne izpolnjuje delovnih obveznosti iz sprejetega programa javnega dela; če udeleženec zaradi nepravočasnega, nestrokovnega in nekakovostnega dela ne dosega rezultatov, ki se lahko pričakujejo od povprečnega udeleženca; če predčasno preneha program javnega dela iz objektivnih razlogov na i zavoda, izvajalca ali naročnika programa javnega dela. Višje delovno in socialno sodišče je v odločbi, opr. št. Pdp 968/2005 z dne , izpostavilo:»brezposelni osebi lahko delodajalec zaradi neizpolnjevanja obveznosti iz delovnega razmerja izredno odpove pogodbo o zaposlitvi, sklenjeno zaradi opravljanja javnih del.«v zvezi z dolžnostjo delodajalca, da delavcu omogoči zagovor, pa je Vrhovno sodišče RS v odločbi, opr. št. VIII Ips 109/2011 z dne navedlo:»pomembna je okoliščina, da je tožena ka na več načinov št. 7/2016 poskušala vzpostaviti stik s tožnico in najprej razčistiti razloge za njen izostanek (telegram, po vročevalcu), vendar neuspešno. V teh okoliščinah, zlasti, ker je vročevalec od sosedov izvedel, da tožnice tudi na novem naslovu ni, ker je odšla na morje, pa je bilo od tožene ke dejansko neupravičeno pričakovati, da bo tožnici zgolj zaradi formalnosti pošiljala vabilo na zagovor.«glede na navedeno lahko ugotovimo, da lahko delodajalec delavcu (enako tudi udeležencu javnih del) izredno odpove pogodbo o zaposlitvi, če ta krši svoje delovne obveznosti tako, da vsaj pet dni ne pride na delo, o razlogih za svojo odsotnost pa ne obvesti delodajalca, čeprav bi to moral in mogel storiti. Nadalje je delodajalec delavcu v primeru izredne odpovedi dolžan omogočiti zagovor, vendar pa tega ni dolžan, če bi to bilo od njega neupravičeno pričakovati. ZDR-1 pri tem ne določa več primerov, kdaj se šteje, da je od delodajalca neupravičeno pričakovati, da delavcu omogoči zagovor, zato si lahko pri odgovoru na to vprašanje pomagamo s sodno prakso, pa tudi z določbo prej veljavnega ZDR, ki pa je posebej določal, da delodajalec delavcu ni dolžan omogočiti zagovora, kadar se delavec neupravičeno ne odzove vabilu na zagovor. Glede na posredovano dejansko stanje očitno pričakujete, da delavec vabila na zagovor ne bo niti prevzel. V tem primeru svetujemo, da z delavcem poskušate stopiti v stik še drugače (glede na to, da navajate, da z njim ni mogoče stopiti v stik, lahko poskusite vročiti vabilo preko vročevalca, če seveda tega še niste poskusili), morate pa pri tem paziti, da ne zamudite rokov za podajo odpovedi.. Če bodo ti poskusi neuspešni, potem menimo, da je to gotovo primer, ko delavcu niste dolžni omogočiti zagovora in mu lahko podate izredno odpoved tudi brez tega. Enako velja, če bo delavec vabilo prevzel, pa se zagovora potem neupravičeno ne bo udeležil, sploh če boste tudi v tem primeru z delavcem na več načinov poskusili stopiti v stik ali mu celo omogočiti kar pisni zagovor. Vseeno pa v obeh primerih svetujemo, da v tem primeru v samo izredno odpoved pogodbe o zaposlitvi vključite obrazložitev, zakaj delavcu niste omogočili zagovora in ob tem jasno navedete ter obrazložite vse poskuse delodajalca, da bi z delavcem prišel v stik ter poskuse vročitve obdolžitve z vabilom na zagovor. Poleg tega opozarjamo, da bo delavcu v primeru podaje izredne odpovedi iz razloga po 4. alineji prvega odstavka 110. člena ZDR-1 prenehalo delovno razmerje že s prvim dnem neupravičene odsotnosti, če se delavec do vročitve odpovedi ne bo zglasil na delovnem mestu. 7

8 Glede same vsebine odpovedi pogodbe o zaposlitvi pa menimo, da sicer lahko pri opredelitvi pogodbe o zaposlitvi, ki se odpoveduje, še izrecno navedete, da je bila sklenjena za opravo javnih del, ni pa posebej potrebno navajati določb ZUTD glede sklepanja pogodb o zaposlitvi za opravljanje javnih del. Navedete lahko kvečjemu določbo 116. člena ZUTD, ki določa, kdaj takšna pogodba predčasno preneha, saj je iz nje jasno razvidno, da takšna pogodba pred potekom roka, za katerega je bila sklenjena, preneha tudi, če delavec samovoljno zapusti javno delo oz. če ne opravlja dogovorjenih obveznosti. Ker pa so te kršitve hkrati predstavljale odpovedni razlog po 4. alineji prvega odstavka 110. člena ZDR-1, to utemeljuje tudi podajo izredne odpovedi. Tanja Bohl, odvetnica PLAČE IN KADRI On-line vestnik za računovodje, ki obračunavajo plače in vodje kadrovskih oddelkov z vprašanji in odgovori Izdaja založba VERLAG DASHÖFER, založba d.o.o., Dunajska cesta 21, 1000 Ljubljana. tel.št.: 01/ , faks.št.: 01/ , info@ dashofer.si/ Copyright by DASHÖFER HOLDING, Ltd. & VERLAG DASHÖFER, založba d.o.o./ Odgovorna urednica: Simona Stele, dipl.ekon./ Stavek: Grafika Kodre s.p./ Izhaja: vsaka 2 tedna/ Cena: 132 EUR predplačilo letno + DDV, poštnina/ Predplačilo za on-line vestnik velja za obdobje 6 ali 12 mesecev od datuma vašega naročila. Naročilo za naslednje obdobje ni potrebno podaljšati, ker se podaljša samodejno za naslednjih 12 mesecev. Naročnino na on-line vestnik je mogoče odjaviti samo pisno, najpozneje 6 tednov pred potekom letnega predplačila./ On-line vestnik lahko naročite na naslovu redakcije./ On-line vestnik in vsi prispevki ter ilustracije so zaščiteni z Zakonom o avtorskih in sorodnih pravicah. Njihova uporaba je brez dovoljenja založbe z izjemo po zakonu dovoljenih primerov prepovedana. Brez predhodnega pisnega dovoljenja založbe je prepovedana reprodukcija on-line vestnika in njegovih delov v kakršnikoli obliki (tisk, fotokopiranje, elektronske ali druge reprodukcijske oblike) in tudi shranjevanje, predelava ali širjenje z uporabo elektronskih off-line ali on-line sistemov./ Za točnost prispevkov odgovarjajo avtorji./ Redakcija posreduje odgovore na vprašanja naročnikov./ Odgovore na vprašanja naročnikov pošiljamo v 4 tednih./ Nekateri odgovori bodo objavljeni v naslednjih izdajah on-line vestnika št. 7/2016