Geografski vestnik 85-2, 2013, Metode METODE METODA GLOBALNE DELITVE OBLIKOVANOSTI POVRŠJA AVTORJA Mau ro Hrva tin Znans tve no ra zi sko val ni

Transkripcija

1 Geografski vestnik 85-2, 2013, Metode METODE METODA GLOBALNE DELITVE OBLIKOVANOSTI POVRŠJA AVTORJA Mau ro Hrva tin Znans tve no ra zi sko val ni cen ter Slo ven ske aka de mi je zna no sti in umet no sti, Geo graf ski inšti tut Anto na Melika, Gos po ska uli ca 13, SI 1000 Ljub lja na; mau dr. Dra go Per ko Znans tve no ra zi sko val ni cen ter Slo ven ske aka de mi je zna no sti in umet no sti, Geo graf ski inšti tut Anto na Melika, Gos po ska uli ca 13, SI 1000 Ljub lja na; dra UDK: :528.9(497.4) COBISS: 1.01 IZVLEČEK Me to da glo bal ne deli tve obli ko va no sti površ ja Ob li ko va nost površ ja je pogo sto naj po memb nej ši dejav nik raz li ko va nja med pokra ji na mi in pomemb na prvi na pri geo graf skih kla si fi ka ci jah, tipi za ci jah in regio na li za ci jah, zato ima jo mor fo loš ke deli tve površ ja v tu ji ni in pri nas že dol go tra di ci jo. Z raz vo jem geo graf skih infor ma cij skih siste mov se je moč no pove ča lo šte vi lo metod in kazal ni kov za dolo ča nje, ana li zo in raz vrš ča nje enot obli ko va no sti površ ja na raz lič nih veli kostnih ravneh. Gle de na pro stor sko zdru že va nje lah ko loči mo zvez ne in nezvez ne deli tve površ ja, glede na vred nosti in meje vred no sti kazal ni kov pa glo bal ne in regio nal ne deli tve površ ja. V pris pev ku pred stav lja mo pri mer eno stavne meto de glo bal ne deli tve površ ja sve ta in Slo ve ni je, ki je relief no zelo raz gi ba na drža va in zato zelo dober pokaza telj učin ko vi to sti ozi ro ma pri mer no sti posa mez nih metod in kazal ni kov za mor fo loš ko deli tev površja. KLJUČNE BESEDE geo mor fo lo gi ja, glo bal na deli tev obli ko va no sti površ ja, geo graf ski infor ma cij ski sistem, digi tal ni model višin, Slo ve ni ja ABSTRACT Method of global landform classification Morphology is often the most important factor in distinguishing landscapes and is an important element in geographical classifications, typifications, and regionalizations. Therefore, morphological divisions of the surface have a long tradition in Slovenia and abroad. The development of geographic information systems has significantly increased the number of methods and indicators used for determining, analyzing, and classifying morphological units at various size levels. In terms of spatial combinations, one distinguishes between continuous and discontinuous surface classifications, and between global and regional surface classifications in terms of the values and value limits of indicators. This article presents an example of foreign method of simple global surface classification of the World and Slovenia, which has an extremely varied relief and can thus serve as a good indicator of the effectiveness or suitability of individual methods and indicators used in landform classification. KEYWORDS geomorphology, global landform classification, geographic information system, digital elevation model, Slovenia Ured niš tvo je pris pe vek pre je lo 3. sep tem bra

2 Mau ro Hrva tin, Dra go Per ko Me to da glo bal ne deli tve obli ko va no sti površ ja 1 Uvod Ob li ko va nost površ ja je pogo sto naj po memb nej ši dejav nik raz li ko va nja med pokra ji na mi in pomemb - na prvi na pri geo graf skih deli tvah, torej kla si fi ka ci jah, tipi za ci jah in regio na li za ci jah. De li tev površ ja je lah ko zvez na (an gleš ko con ti nu ous clas si fi ca tion) ali nezvez na (dis con ti nu ous clas si fi ca tion). Za nezvez no deli tev je zna čil no zdru že va nje plo skev s po dob ni mi vred nost mi izbra nih relief nih kazal ni kov v pro stor sko loče ne eno te, ki se lah ko v obrav na va ni pokra ji ni poja vi jo več krat, za zvez no deli tev pa zgolj uvrš ča nje plo skev z vred nost mi izbra nih relief nih kazal ni kov v ne pro stor ske eno te, ki jih naj po go ste je ime nu je mo raz re di. Nezvez na deli tev je bolj kva li ta tiv na, slo ni na stro kov nem zna nju in ima več jo prak tič no vred nost, ven dar je bolj sub jek tiv na, zvez na deli tev pa je bolj kvan ti ta tiv na, objek - tiv na in ima več jo ana li tič no vred nost. Zvez na deli tev površ ja je pogo sto le prva stop nja za nezvez no deli tev površ ja, ali dru ga če: nezvez na deli tev površ ja je obi čaj no nad grad nja zvez ne deli tve površ ja. Kla si fi ka ci ja in tipi za ci ja sta lah ko zvez ni ali nezvez ni, ven dar je kla si fi ka ci ja bolj pogo sto zvez na in tipi za ci ja nezvez na, regio na li za ci ja pa je ved no nezvez na. Ka dar pri deli tvi površ ja upo rab lja mo ena ke vred no sti in meje vred no sti izbra nih relief nih kazal - ni kov za cel svet, govo ri mo o glo bal ni deli tvi, če pa nji ho ve vred no sti in meje vred no sti pri la go di mo posa mez nim območ jem, govo ri mo o re gio nal ni deli tvi. Pri sta rej ših deli tvah površ ja so v sve tu in Slo ve ni ji pre vla do va le nezvez ne deli tve površ ja, po uve - lja vi tvi raču nal ni kov in geo graf skih infor ma cij skih siste mov pa zvez ne deli tve površ ja in kom bi na ci je zvez nih in nezvez nih deli tev površ ja. Mor fo loš ke deli tve površ ja ima jo pri nas in v tu ji ni že dol go tra di ci jo (Me lik 1935; Ham mond 1964). V pre te klo sti so bili vsi postop ki čle ni tev dol go traj ni in zamud ni, z raz vo jem geo graf skih infor ma cijskih siste mov pa se je moč no pove ča lo šte vi lo metod in kazal ni kov za dolo ča nje, ana li zo in raz vrš ča nje enot obli ko va no sti površ ja na raz lič nih veli kost nih rav neh. Nek daj dol go traj ne in zamud ne kla si fi kacije obli - ko va no sti površ ja na teme lju zem lje vi dov so nado me sti le hitrej še in natanč nej še čle ni tve z ra ču nal niš ko pod pr tim geo graf skim infor ma cij skim siste mom. Tovrst ne kla si fi ka ci je so tudi bolj objek tiv ne, čeprav osta ja ta izbor kla si fi ka cij skih prvin in izbor nji ho vih raz re dov še naprej sub jek tiv na. Iwa has hi je va in Pike (2006), ki sta v svo jem član ku obja vi la pre gled naj no vej ših kla si fi ka cij obli ko va no sti površ ja, sta ugo to vi la, da so bile prav vse izde la ne s po moč jo raču nal ni ka. Za manj še območ je je bila nare je na tudi pri mer ja va med kla si fi ka ci jo relief nih enot, ki je bila nare je na s po moč jo geo graf skih infor ma cij skih siste mov, in kla si fi ka ci jo, ki je bila nare je na z geo mor fo loš kim kar ti ra njem. Ugo tov lje no je bilo, da so digi tal ne kla si fi ka ci je upo rab ne tudi pred ali po teren skem kar ti ra nju, saj omo go ča jo pri pra vo na teren - sko delo ali pa potr di tev rezul ta tov (Go stin čar in Ciglič 2011). Prvo raču nal niš ko zasno va no mor fo loš ko tipi za ci jo Slo ve ni je je v svo ji dok tor ski diser ta ci ji opravil Per ko, ki je slo ven sko ozem lje raz čle nil na 8 enot raz gi ba no sti površ ja (Per ko 1992; Per ko 2001; Per - ko 2007). Več čle ni tev je sle di lo v zad njih letih. Hrva tin in Per ko (2009) sta na pri me ru Slo ve ni je preiz ku si la izvir no Ham mon do vo meto do, ven dar meto da ni dala dobrih rezul ta tov, zato sta jo pri la go di la. Enote, dolo če ne s pri re je no meto do (Per ko in Hrva tin 2009) so se bis tve no bolj prib li ža le dejan skim zna čilno - stim površ ja v Slo ve ni ji. Ista avtor ja (Hr va tin in Per ko 2010) sta tudi dolo či la eno te obli ko va no sti površ ja Slo ve ni je z me to do regio nal ne zvez ne deli tve, ki sta jo pred tem na pri me ru celot ne ga sve ta upo ra bi - la Iwa has hi je va in Pike (2006). V pre gled nem član ku sta Hrva tin in Per ko (2012) pred sta vi la še pri me re tujih metod glo bal ne deli tve površ ja Slo ve ni je in jih pri mer ja la z uve ljav lje no slo ven sko tipi za ci jo površ - ja Slo ve ni je. Ome nje ne čle ni tve upo šte va jo več prvin in teme lji jo na raz me ro ma zaple te nih postop kih, leta 2001 pa so Mey beck, Gree no va in Vörösmarty obja vi li novo, raz me ro ma pre pro sto meto do, ki teme lji le na nad mor ski viši ni, in sicer višin ski raz li ki in pov preč ni viši ni, spa da pa med glo bal ne zvez ne deli tve površja. Sli ka 1: Eno te obli ko va no sti površ ja na sve tu (Mey beck, Green in Vörösmarty 2001). p 70

3 Geografski vestnik 85-2, 2013 Metode Enote nizke ravnine zelo nizke planote hribovja srednje ravnine nizke planote nizka gorovja visoke ravnine srednje planote srednja gorovja nižavja visoke planote visoka gorovja razgibana nižavja zelo visoke planote zelo visoka gorovja Avtorja: Mauro Hrvatin, Drago Perko Kartografija: Drago Perko, Mauro Hrvatin GIAM ZRC SAZU 71

4 Mau ro Hrva tin, Dra go Per ko Me to da glo bal ne deli tve obli ko va no sti površ ja 2 Meto da Kla si fi ka ci ja Mey bec ka, Gree no ve in Vörösmarty ja (2001) teme lji na glo bal nem digi tal nem mode - lu višin GTOPO30 z raz mi kom 30 loč nih sekund, kar je prib liž no 1 ki lo me ter. Tipi za ci jo površ ja celot ne ga sve ta po tej meto do lo gi ji smo pov ze li z med mrež ne stra ni usta no ve Insti tu te for Envi ron ment and Sustai na bi lity, Joint Research Cen tre, Euro pean Com mis sion In šti tut za oko lje in traj nost ni raz voj v ok vi ru Skup ne ga razi sko val ne ga sre diš ča Evrop ske komi si je (med mrež je 1). Prva prvi na kla si fi ka ci je Mey bec ka in sode lav cev je višin ska raz li ka. Za vsa ko celi co so ugo to vi li naj več jo in naj manj šo nad mor sko viši no ter izra ču na li nju no raz li ko. Dob lje no raz li ko so deli li z dolžino osnov ni ce celi ce, zato je eno ta tako izra ču na ne vred no sti meter na kilo me ter ozi ro ma. Izra ču na ne vred no sti so raz de li li na sedem raz re dov relief ne raz gi ba no sti: 1: do 5 ali do 50 m višin ske raz li ke, 2: 5 10 ali m višin ske raz li ke, 3: ali m višin ske raz li ke, 4: ali m višin ske raz li ke, 5: ali m višin ske raz li ke, 6: ali m višin ske raz li ke, 7: nad 160 ali nad 1600 m višin ske raz li ke. Dru ga prvi na kla si fi ka ci je je pov preč na nad mor ska viši na, izra ču na ne vred no sti pa so raz de li li na osem raz re dov višin skih pasov: 1: m, 2: m, 3: m, 4: m, 5: m, 6: m, 7: m, 8: m. Kla si fi ka ci jo ozem lja Slo ve ni je smo pri pra vi li na teme lju 25-me tr ske ga digi tal ne ga mode la višin (Di - gi tal ni model višin ). Vse izra ču ne smo opra vi li s pro gra mom Arc GIS (Mc Coy in John ston 2001), in sicer v ok vi rih okro gle ga pomič ne ga okna s pol me rom 23 ce lic. Vsak izra čun je upo šte val 1653 ce lic digitalne - ga mode la višin in je obse gal območ je 1,03km 2. Mey beck, Gree no va in Vörösmarty so kot osnov no plo skev upo šte va li kva drat s po vr ši no 1 km 2, mi pa krog z ena ko povr ši no, zato so rezul ta ti povsem pri mer ljivi. 3 Svet S kom bi ni ra njem sed mih raz re dov relief ne raz gi ba no sti in osmih raz re dov višin skih pasov (pre- gled ni ca 1) so Mey beck, Gree no va in Vörösmarty (2001) od 56 teo re tič nih kom bi na cij dolo či li 50. Ker je bilo 6 kom bi na cij zasto pa nih le z nez nat nim dele žem, so jih pri klju či li sosed njim. Preo sta lih 44 kom - bi na cij so smi sel no zdru ži li v 15 enot obli ko va no sti površ ja (pre gled ni ca 4). To so: 1. niz ke rav ni ne, 9. viso ke pla no te, 2. sred nje rav ni ne, 10. zelo viso ke pla no te, 3. viso ke rav ni ne, 11. hri bov ja, 4. nižav ja, 12. niz ka gorov ja, 5. raz gi ba na nižav ja, 13. sred nja gorov ja, 6. zelo niz ke pla no te, 14. viso ka gorov ja, 7. niz ke pla no te, 15. zelo viso ka gorov ja. 8. sred nje pla no te, 72

5 Pesnica Pesnica Geografski vestnik 85-2, 2013 Metode [~avnica Ledava Mura Drava Me`a Savinja Dravinja So~a Savinja Vipava Idrijca Sora Sava Ljubljanica PivkaMirna Sava Krka Sotla Razredi do 50 m/km m/km m/km m/km m/km m/km2 J A D R A N S K O Reka km M O R J E Dragonja Kolpa Avtorja: Mauro Hrvatin, Drago Perko Kartografija: Drago Perko, Mauro Hrvatin GIAM ZRC SAZU Sli ka 2: Raz re di višin skih raz lik površ ja v Slo ve ni ji. [~avnica Ledava Mura Drava Me`a Savinja Dravinja So~a Savinja Idrijca Sora Sava Vipava Ljubljanica PivkaMirna Sava Krka Sotla Razredi m m m m m J A D R A N S K O Reka km M O R J E Dragonja Kolpa Avtorja: Mauro Hrvatin, Drago Perko Kartografija: Drago Perko, Mauro Hrvatin GIAM ZRC SAZU Sli ka 3: Raz re di višin skih pasov površ ja v Slo ve ni ji. 73

6 Mau ro Hrva tin, Dra go Per ko Me to da glo bal ne deli tve obli ko va no sti površ ja Pre gled ni ca 1: Raz vr sti tev raz re dov višin skih raz lik in višin skih pasov površ ja v eno te obli ko va no sti površ ja (Mey beck, Green in Vörösmarty 2001) niz ke rav ni ne sred nje rav ni ne vi so ke rav ni ne vi so ke rav ni ne ni žav ja zelo niz ke niz ke pla no te zelo niz ke pla no te pla no te ni žav ja zelo niz ke niz ke pla no te zelo niz ke vi so ke pla no te vi so ke pla no te zelo viso ke zelo viso ke pla no te pla no te pla no te pla no te raz gi ba na hri bov ja niz ka gorov ja sred nja gorov ja vi so ke pla no te vi so ke pla no te zelo viso ke zelo viso ke nižav ja pla no te pla no te raz gi ba na hri bov ja niz ka gorov ja sred nja gorov ja vi so ka gorov ja vi so ka gorov ja zelo viso ka zelo viso ka nižav ja gorov ja gorov ja hri bov ja niz ka gorov ja sred nja gorov ja vi so ka gorov ja vi so ka gorov ja zelo viso ka zelo viso ka gorov ja gorov ja 1600 in več sred nja gorov ja vi so ka gorov ja vi so ka gorov ja zelo viso ka zelo viso ka gorov ja gorov ja Pre gled ni ca 2: Dele ži ozem lja sve ta v % po raz re dih višin skih raz lik in višin skih pasov površ ja (Mey beck, Green in Vörösmarty 2001) ,09 8,36 1,70 0,83 0, ,02 7,68 3,54 1,18 0, ,26 6,59 4,75 2,16 0,06 0,03 0,04 0, ,58 5,35 4,87 3,23 0,32 0,07 0,31 0, ,56 2,95 4,44 4,61 0,96 0,32 0,61 0, ,37 1,22 2,22 1,02 0,51 0,40 0, in več 0,11 0,08 0,10 0,06 0,01 74

7 Geografski vestnik 85-2, 2013 Metode Raz po re di tev enot obli ko va no sti površ ja gle de na višin ske raz li ke in višin ske paso ve pri ka zu je pre - gled ni ca 2. Naj več ji delež, 14,1%, pri pa da kom bi na ci ji višin ske raz li ke pod 50m in višin ske ga pasu pod 200m. Prve tri eno te obli ko va no sti površ ja pri pa da jo rav ni nam in sku paj obse ga jo četr ti no (25,0 %) sve - tov ne ga površ ja. Višin ska raz li ka rav nin ne pre se ga 50 m na km 2, pojav lja jo pa se v vi šin skem pasu od 0 do 2000 m. Naj po memb nej še sve tov ne rav ni ne obse ga jo: niz ke rav ni ne: Zahod no si bir sko nižav je, Ama zon sko nižav je, Laplat sko nižav je in Veli ka arteš ka kotlina, sred nje rav ni ne: Zahod no sa har ska kot li na, Nigro va kot li na, Čad ska kot li na, Osred nje nižav je in Zahod - noav stral ska pla no ta ter viso ke rav ni ne: Kala ha rij ska kot li na in Tarim ska kot li na. Dve eno ti obli ko va no sti površ ja pri pa da ta nižav jem in sku paj obse ga ta sed mi no (14,4 %) sve tov - ne ga površ ja. Višin ska raz li ka niža vij kole ba od 50 do 800 m na km 2, pojav lja jo pa se v vi šin skem pasu od 0 do 200 m. Naj po memb nej ša sve tov na nižav ja obse ga jo: nižav ja: Rusko nižav je, Sever no si bir sko nižav je in Hud so no vo nižav je ter raz gi ba no nižav je: Ark tič ni arhi pe lag. Pet enot obli ko va no sti površ ja pri pa da pla no tam in sku paj obse ga jo dobro četr ti no (26,9 %) sve - tov ne ga površ ja. Višin ska raz li ka pla not kole ba od 50 do 400 m na km 2, pojav lja jo pa se v vi šin skem pasu nad 50 m. Naj po memb nej še sve tov ne pla no te obse ga jo: zelo niz ke pla no te: Indij ski ščit, Kanad ski ščit, Gva jan ski ščit in Bra zil ski ščit, niz ke pla no te: Meze ta, Dekan sko višav je, Lavren cij sko višav je, Veli ke pla nja ve, Bra zil sko višav je in Mac do nel lo vo hri bov je, sred nje pla no te: Mon gol ska pla no ta, višav je Bié in Lund ski prag, viso ke pla no te: notra nja Gren lan di ja, Čaj dam ska kot li na in Alti pla no ter zelo viso ka pla no ta: Tibe tan ska viso ka pla no ta. Ena eno ta obli ko va no sti površ ja pri pa da hri bov jem in obse ga sla bo dese ti no (8,7%) sve tov ne ga površ - ja. Višin ska raz li ka hri bov ja kole ba od 200 do 1600 m na km 2, pojav lja jo pa se v vi šin skem pasu od 200 do 500 m. Naj po memb nej ša sve tov na hri bov ja obse ga jo: Nemš ko sre do gor je, Sred nje si bir sko višav je in Juž no ki taj sko hri bov je. Zad nje šti ri eno te obli ko va no sti površ ja pri pa da jo gorov jem in sku paj obse ga jo četr ti no (25,0 %) sve tov ne ga površ ja. Višin ska raz li ka goro vij pre se ga 200 m na km 2, pojav lja jo pa se v vi šin skem pasu nad 500 m. Naj po memb nej ša sve tov na gorov ja obse ga jo: niz ka gorov ja: Kar pa ti, Skan di nav sko gorov je, Ural, Ana dir sko višav je in Apa la či, sred nja gorov ja: Alpe, Pire ne ji, Tau rus, Iran sko višav je, Vzhod no si bir sko višav je, Atlas in Skal no gorovje, viso ka gorov ja: Zagros, Altaj in Andi ter zelo viso ka gorov ja: Hima la ja, Kara ko rum in Pamir. 4 Slo ve ni ja Od 15 enot izob li ko va no sti površ ja na sve tov ni rav ni smo v Slo ve ni ji naš li 13 enot. Manj ka ta le eno ti zelo viso ke pla no te in zelo viso ka gorov ja, ki ju opre de lju jejo nad mor ske viši ne nad 4000 m, teh pa v Slo - ve ni ji ni. Ime na enot smo zara di bolj še pre poz nav no sti neko li ko pri re di li (pre gled ni ca 4). Eno ta niz ke rav ni ne pokri va 5,2 % površ ja Slo ve ni je, kar je sko raj tri krat manj od dele ža te eno te za svet. Med slo ven ski mi pokra ji na mi (Per ko 1998) ima ta naj več jo gosto to niz kih rav nin pokra ji ni Krš - ka ravan s 84 in Mur ska ravan z 80 ha niz kih rav nin na km 2 površ ja pokra ji ne. Gosto to nad 10 ima jo še pokra ji ne Bela kra ji na s 30, Vipav ska doli na s 16 in Novo meš ka pokra ji na z 10 ha na km 2. Eno ta sred nje rav ni ne pokri va 8,5 % površ ja Slo ve ni je, kar je sko raj ena ko dele žu te eno te za svet. Pri tej eno ti je razi ka med sve tom in Slo ve ni jo naj manj ša. Naj več jo gosto to sred njih rav nin ima jo pokra - Sli ka 4: Eno te obli ko va no sti površ ja v Slo ve ni ji. p str

8 Dravinja Mau ro Hrva tin, Dra go Per ko Me to da glo bal ne deli tve obli ko va no sti površ ja Mura Ledava [~avnica Pesnica Sotla Drava Savinja Sava Krka PivkaMirna Kolpa Me`a Savinja Sava Ljubljanica Sora Reka Idrijca Vipava Dragonja So~a J A D R A N S K O M O R J E Enote nizke ravnine srednje ravnine visoke ravnine nizka gri evja č nizka hribovja srednja gri evja ali zelo nizke planote č visoka gri č evja ali nizke planote zelo visoka gri č evja ali srednje planote visoke planote srednja hribovja ali zelo nizka gorovja visoka hribovja ali nizka gorovja srednja gorovja visoka gorovja km Avtorja: Mauro Hrvatin, Drago Perko Kartografija: Drago Perko, Mauro Hrvatin GIAM ZRC SAZU 76

9 Geografski vestnik 85-2, 2013 Metode Pre gled ni ca 3: Dele ži ozem lja Slo ve ni je v % po raz re dih višin skih raz lik in višin skih pasov površ ja ,18 8,49 0,71 0, ,55 12,53 2,22 0, ,29 14,62 10,43 1,36 0, ,32 8,38 16,77 3,68 0, ,00 0,92 5,42 4,58 0, ,00 0,13 0,93 0, in več Pre gled ni ca 4: Raz po re di tev ozem lja sve ta in Slo ve ni je po eno tah obli ko va no sti površ ja. ime eno te pri re je no ime eno te de lež de lež raz li ka raz li ka sve ta (%) Slo ve ni je (%) (od stot ne toč ke) (in deks) niz ke rav ni ne niz ke rav ni ne 14,09 5,18 8,91 2,72 sred nje rav ni ne sred nje rav ni ne 8,36 8,49 0,12 0,99 vi so ke rav ni ne vi so ke rav ni ne 2,53 0,71 1,82 3,55 ni žav ja niz ka gri čev ja 11,29 2,84 8,45 3,98 raz gi ba na nižav ja niz ka hri bov ja 3,14 0,32 2,82 9,70 zelo niz ke pla no te sred nja gri čev ja ali zelo niz ke pla no te 14,26 27,14 12,88 0,53 niz ke pla no te vi so ka gri čev ja ali niz ke pla no te 8,28 12,64 4,37 0,65 sred nje pla no te zelo viso ka gri čev ja ali sred nje pla no te 3,34 1,49 1,85 2,24 vi so ke pla no te vi so ke pla no te 0,48 0,05 0,43 9,22 zelo viso ke pla no te zelo viso ke pla no te 0,51 0,00 0,51 hri bov ja sred nja hri bov ja ali zelo niz ka gorov ja 8,66 9,31 0,65 0,93 niz ka gorov ja vi so ka hri bov ja ali niz ka gorov ja 10,52 22,32 11,80 sred nja gorov ja sred nja gorov ja 10,17 9,19 0,98 1,11 vi so ka gorov ja vi so ka gorov ja 2,99 0,31 2,69 9,76 zelo viso ka gorov ja zelo viso ka gorov ja 1,37 0,00 1,37 77

10 Mau ro Hrva tin, Dra go Per ko Me to da glo bal ne deli tve obli ko va no sti površ ja ji ne Drav ska ravan s 85, Savinj ska ravan s 77, Ljub ljan sko bar je s 70, Rib niš ko-ko čev sko podo lje s 54 in Sav ska ravan z 52 ha sred njih rav nin na km 2 po vrš ja. Gosto to nad 10 ima jo še pokra ji ne Dra vinj ske gori ce s 24, Kras z 18, Gorič ko prav tako z 18, Slo ven ske gori ce s 16, Mur ska ravan s 16 in Dolenj sko podo - lje z 11 ha na km 2. Eno ta viso ke rav ni ne pokri va manj kot odsto tek površ ja Slo ve ni je, kar je sko raj šti ri krat manj od dele ža te eno te za svet. Naj več jo gosto to viso kih rav nin ima ta pokra ji ni Pivš ko podo lje in Vremš či ca z 19 in Notranj sko podo lje s 16 ha viso kih rav nin na km 2 po vrš ja. Vse osta le pokra ji ne ima jo gosto to pod 10 ha na km 2. Vse tri rav nin ske eno te pokri va jo četr ti no sve ta in sed mi no Slo ve ni je. Eno ta niz ka gri čev ja pokri va 2,8 % površ ja Slo ve ni je, kar je šti ri krat manj od dele ža te eno te za svet. Naj več jo gosto to niz kih gri če vij ima jo pokra ji ne Goriš ka brda s 27, Kopr ska brda s 43 in Vipav ska dolina z 42ha niz kih gri če vij na km 2 površ ja. Gosto to nad 10 ima jo še pokra ji ne Len dav ske gori ce z 22, Bela krajina z 18, Krš ko, Senov sko in Bizelj sko gri čev je z 12, Novo meš ka pokra ji na z 12 in Krš ka ravan z 10 ha na km 2. Eno ta niz ka hri bov ja pokri va komaj tret ji no odstot ka površ ja Slo ve ni je, kar je deset krat manj od dele ža te eno te za svet. Naj več jo gosto to niz kih hri bo vij ima jo Kopr ska brda z 10 ha niz kih hri bo vij na km 2 svo je ga površ ja. Eno ta sred nja gri čev ja ali zelo niz ke pla no te pokri va 27,1 % površ ja Slo ve ni je, kar je naj več od vseh enot in sko raj dva krat toli ko, kot je delež te eno te za svet. Naj več jo gosto to sred njih gri če vij ali zelo niz - kih pla not ima jo pokra ji ne Voglajn sko in Zgor nje so tel sko gri čev je s kar 88, Halo ze z 80 in Slo ven ske gori ce prav tako z 80 ha sred njih gri če vij ali zelo niz kih pla not na km 2 površ ja. Gosto to nad 50 ima še 11 po kra jin, nad 10 do dat nih 17 po kra jin, pod 10 ha na km 2 pa le 17 po kra jin. To pome ni, da je ta eno - ta naj bolj ena ko mer no raz po re je na po Slo ve ni ji. Eno ta viso ka gri čev ja ali niz ke pla no te pokri va 12,6 % površ ja Slo ve ni je, kar je pol več, kot je delež te eno te za svet. Naj več jo gosto to viso kih gri če vij ali niz kih pla not ima jo pokra ji ne Veli ko laš čan ska pokra - ji ne z 78, Pivš ko podo lje in Vremš či ca s 73, Blo ke s 70 in Notranj sko podo lje z 69 ha viso kih gri če vij ali niz kih pla not na km 2 površ ja. Gosto to nad 30 ima jo še pokra ji ne Pod gor ski kras, Čiča ri ja in Podgraj - sko podo lje s 50, Mala gora, Kočev ski rog in Poljan ska gora z 49, Brki ni in doli na Reke s 46, Veli ka gora, Stoj na in Gote niš ka gora s 43, Krim sko hri bov je in Meni ši ja s 36 ter Javor ni ki in Snež nik s 30 ha na km 2, nad 10 ha na km 2 pa še 7 po kra jin. Eno ta zelo viso ka gri čev ja ali sred nje pla no te pokri va 1,5 % površ ja Slo ve ni je, kar je pol manj od dele - ža te eno te za svet. Naj več jo gosto to zelo viso kih gri če vij ali sred njih pla not ima pokra ji na Javor ni ki in Snež nik z 19ha zelo viso kih gri če vij ali sred njih pla not na km 2 površ ja. Vse osta le pokra ji ne ima jo gostoto pod 10 ha na km 2. Vse šti ri gri čev na te eno te pokri va jo dobri dve peti ni površ ja Slo ve ni je. Eno ta viso ke pla no te pokri va zane mar ljiv delež, komaj pol pro mi le površ ja Slo ve ni je, kar je deset - krat manj od dele ža te eno te za svet. Nobe na slo ven ska pokra ji na nima gosto te viso kih pla not nad 10. Še naj več ja je v Ju lij skih Alpah, pa še tu le slab ha na km 2. Eno ta sred nja hri bov ja ali zelo niz ka gorov ja pokri va 9,3 % površ ja Slo ve ni je, kar je malen kost več od dele ža te eno te za svet. Naj več jo gosto to sred njih hri bo vij ali zelo niz kih goro vij ima jo pokra ji ne Boč in Macelj z 42, Kam breš ko in Banj ši ce s 33 ter Goriš ka brda prav tako s 33 ha sred njih hri bo vij ali zelo niz kih goro vij na km 2 površ ja. Gosto to nad 10 ima jo še pokra ji ne Posav sko hri bov je z 29, Idrij - sko hri bov je s 26, Vipav ska doli na z 22 in Gor jan ci prav tako z 22 ha na km 2 ter še 8 dru gih pokra jin. Eno ta viso ka hri bov ja ali niz ka gorov ja pokri va 22,3 % površ ja Slo ve ni je, kar je dva krat več od dele - ža te eno te za svet. Naj več jo gosto to viso kih hri bo vij ali niz kih goro vij ima jo pokra ji ne Idrij sko hri bov je s 63, Velenj sko in Konjiš ko hri bov je z 62, Cer kljan sko, Škof je loš ko, Pol ho graj sko in Rov tar sko hri bov - je s 60 ter Vzhod ne Kara van ke s 50 ha viso kih hri bo vij ali niz kih goro vij na km 2 svo je ga površ ja. Gosto to nad 10 ima še 17 dru gih pokra jin. Eno ta sred nja gorov ja pokri va 9,2 % površ ja Slo ve ni je, kar je le malo manj od dele ža te eno te za svet. Naj več jo gosto to sred njih goro vij ima jo Zahod ne Kara van ke z 71 ha sred njih goro vij na km 2 površja. 78

11 Geografski vestnik 85-2, 2013 Metode Gosto to nad 10 ima jo še pokra ji ne Julij ske Alpe s 46, Kam niš ko-sa vinj ske Alpe z 39, Vzhod ne Kara - van ke s 35, Javor ni ki in Snež nik s 23, Trnov ski gozd, Nanos in Hru ši ca z 19 ter Stroj na, Koz jak in Pohor je s 13 ha na km 2. Eno ta viso ka gorov ja pokri va le tret ji no odstot ka površ ja Slo ve ni je, kar je deset krat manj od dele - ža te eno te za svet. Pri tej eno ti je raz li ka med sve tom in Slo ve ni jo naj več ja. Prav nobe na slo ven ska pokra ji na nima gosto te viso kih goro vij nad 10. Še naj več ja je v Ju lij skih Alpah s 4 ha viso kih goro vij na km 2 površ ja. Po svo ji sesta vi gle de na vseh 13 enot izob li ko va no sti površ ja v Slo ve ni ji so naj bolj enot ne slo venske pokra ji ne, kjer posa mez na eno ta pokri va več kot šti ri peti ne, pokra ji ne: Voglajn sko in Zgor nje so tel sko gri čev je s 87,6 % površ ja iz sred njih gri če vij ali zelo niz kih planot, Drav ska ravan s 84,6 % površ ja iz sred njih rav nin, Krš ka ravan s 84,1 % površ ja iz niz kih rav nin, Slo ven ske gori ce z 80,9 % površ ja iz sred njih gri če vij ali zelo niz kih pla not, Halo ze z 80,7 % površ ja iz sred njih gri če vij ali zelo niz kih pla not in Mur ska ravan z 80,4 % površ ja iz niz kih rav nin. Po kra ji ne, kjer posa mez na eno ta izob li ko va no sti površ ja pokri va več kot tri peti ne pokra ji ne, so: Dolenj sko podo lje z 78,3 % površ ja iz sred njih gri če vij, Gorič ko s 77,7 % površ ja iz sred njih gri če vij ali zelo niz kih pla not, Veli ko laš čan ska pokra ji na s 77,5 % površ ja iz viso kih gri če vij ali niz kih pla not, Savinj ska ravan s 77,3 % površ ja iz sred njih rav nin, Radulj sko hri bov je s 76,5 % površ ja iz sred njih gri če vij ali zelo niz kih pla not, Lož niš ko in Hudinj sko gri čev je s 76,4 % površ ja iz sred njih gri če vij ali zelo niz kih pla not, Sred nje so tel sko gri čev je s 76,3 % površ ja iz sred njih gri če vij ali zelo niz kih pla not, Len dav ske gori ce s 74,7 % površ ja iz sred njih gri če vij ali zelo niz kih pla not, Pivš ko podo lje in Vremš či ca z 72,8 % površ ja iz viso kih gri če vij ali niz kih pla not, Zahod ne Kara van ke s 70,6 % površ ja iz sred njih goro vij, Ljub ljan sko bar je s 70,1 % površ ja iz sred njih rav nin, Blo ke z 69,5 % površ ja iz viso kih gri če vij ali niz kih pla not, Notranj sko podo lje z 69,4 % površ ja iz viso kih gri če vij ali niz kih pla not, Suha kra ji na in Dobre po lje z 68,6 % površ ja iz sred njih gri če vij ali zelo niz kih pla not, Dra vinj ske gori ce s 67,5 % površ ja iz sred njih gri če vij ali zelo niz kih pla not, Krš ko, Senov sko in Bre žiš ko gri čev je s 65,1 % površ ja iz sred njih gri če vij ali zelo niz kih pla not, Idrij sko hri bov je z 62,8 % površ ja iz viso kih hri bo vij ali niz kih goro vij, Velenj sko in Konjiš ko hri bov je z 61,5 % površ ja iz viso kih hri bo vij ali niz kih goro vij ter Cer kljan sko, Škof je loš ko, Pol ho graj sko in Rov tar sko hri bov je s 60,1 % površ ja iz viso kih hri bo vij ali niz kih goro vij. Po kra ji ne, kjer nobe na posa mez na eno ta izob li ko va no sti površ ja ne pokri va niti dveh petin pokra - ji ne, so: Kam breš ko in Banj ši ce z 39,3 % viso kih hri bo vij ali niz kih goro vij, 33,1 % sred njih hri bo vij ali zelo niz kih goro vij in 19,4 % viso kih gri če vij ali niz kih pla not, Trnov ski gozd, Nanos in Hru ši ca z 39,3 % viso kih hri bo vij ali niz kih goro vij, 28,4 % viso kih gri če vij ali niz kih pla not in 18,6 % sred njih goro vij, Bela Kra ji na z 38,1% sred njih gri če vij ali zelo niz kih pla not, 30,0% niz kih rav nin, 18,3% niz kih gričevij, Posav sko hri bov je z 32,7 % viso kih hri bo vij ali niz kih goro vij, 28,9 % sred njih hri bo vij ali zelo nizkih goro vij in 28,7 % sred njih gri če vij ali zelo niz kih pla not, Gor jan ci z 32,7 % sred njih gri če vij ali zelo niz kih pla not, 25,6 % viso kih hri bo vij ali niz kih goro vij, 21,6 % sred njih hri bo vij ali zelo niz kih goro vij ter Javor ni ki in Snež nik s 30,1 % viso kih gri če vij ali niz kih pla not, 27,9 % viso kih hri bo vij ali niz kih gorovij in 23,4 % sred njih goro vij. 79

12 Mau ro Hrva tin, Dra go Per ko Me to da glo bal ne deli tve obli ko va no sti površ ja Med vse mi eno ta mi obli ko va no sti površ ja so naj bolj zgoš če ne viso ke pla no te, saj jih kar 99 % leži v Ju lij skih Alpah, kjer je tudi 86,5 % vseh viso kih goro vij in 37,0 % vseh sred njih goro vij. 47,8 % vseh niz kih hri bo vij leži v Ko pr skih brdih, 46,0 % vseh niz kih rav nin na Mur ski rav ni in 37,2 % vseh visokih rav nin v Pivš kem podo lju. Osta le eno te so bolj ena ko mer no raz po re je ne po pokra ji nah in v no be ni ne pre se ga jo tret ji ne svo jih povr šin. 5 Sklep Raz lič ne kla si fi ka ci je površ ja so pri čle ni tvi površ ja Slo ve ni je bolj ali manj uspe šne. Veči no ma kaže - jo Slo ve ni jo kot relief no moč no raz gi ba no hri bo vi to ali celo gora to drža vo. Neka te ra območ ja uvrš ča jo v raz re de, ki so daleč od dejan skih raz mer. Kla si fi ka cij ski kri te ri ji so očit no pri la go je ni relief no manj pestrim območ jem, kot so na pri mer Sever noe vrop sko nižav je, Zahod no si bir sko nižav je, Tibe tan ska pla no ta in Veli ke pla nja ve. Ob ustrez ni spre mem bi kla si fi ka cij skih kri te ri jev (Per ko in Hrva tin 2009) pa iste kla si fi ka ci je dajo bis tve no bolj še rezul ta te tudi pri relief no tako raz gi ba nih drža vah, kot je Slo - venija. Pred stav lje na meto da kla si fi ka ci je Mey bec ka, Gree no ve in Vörösmarty ja (2001) je pre pro sta kom - bi na ci ja dveh eno stav nih kazal ni kov: višin ske raz li ke in pov preč ne nad mor ske viši ne. Kot kaže, je tovrst ni pri stop ustrez nej ši, saj doslej preiz ku še ne zaple te ne kla si fi ka ci je, ki so jih sestav lja li kom plek snej ši kazal - ni ki, niso pris pe va le bolj ših rezul ta tov. Re zul ta ti kla si fi ka ci je Mey bec ka in sode lav cev se v ve li ki meri prib li ža jo naše mu doje ma nju raz - čle nje no sti površ ja Slo ve ni je. Med doslej preiz ku še ni mi tuji mi meto da mi je edi na, ki ne zah te va več jih pri la go di tev. Kot pri prak tič no vseh raču nal niš kih kla si fi ka ci jah površ ja pa so posa mez ne relief ne eno - te tudi pri tej meto di pre več pro stor sko raz drob lje ne. 6 Viri in lite ra tu ra Di gi tal ni model višin 25. Geo det ska upra va Repub li ke Slo ve ni je. Ljub lja na, Go stin čar, P., Ciglič, R. 2011: Pri mer ja va rezul ta tov raču nal niš ke ga pre poz na va nja relief nih oblik z rezulta ti geo mor fo loš ke ga kar ti ra nja. Geo graf ski vest nik Ljub lja na. Ham mond, E. H. 1964: Analy sis of pro per ties in land form geo graphy: An appli ca tion to broads ca le land - form map ping. Annals of Asso cia tion of Ame ri can Geo grap hers Was hing ton. DOI: / j tb00470.x Hr va tin, M., Per ko, D. 2009: Sui ta bi lity of Ham mond s met hod for deter mi ning land form units in Slovenia. Acta geo grap hi ca Slo ve ni ca Ljub lja na. DOI: /AGS49204 Hr va tin, M., Per ko, D. 2010: Dolo ča nje enot obli ko va no sti površ ja Slo ve ni je z me to do regio nal ne zvezne deli tve. Geo graf ski infor ma cij ski siste mi Ljub lja na. Hr va tin, M., Per ko, D. 2012: Morp ho lo gi cal typi fi ca tions of Slo ve nia s sur fa ce using glo bal clas si fi cation met hods. Geo graf ski vest nik Ljub lja na. Iwa has hi, J., Pike, R. J. 2007: Auto ma ted clas si fi ca tions of topo graphy from DEM s by an unsu per vi sed nested-means algo rithm and a three-part geo me tric sig na tu re. Geo morp ho logy 86, 3-4. New York. DOI: /j.geo morph Mc Coy, J., John ston, K. 2001: Using Arc GIS Spa tial Analyst. Red lands. Me lik, A. 1935: Slo ve ni ja. Geo graf ski opis. Ljub lja na. Med mrež je 1: soils.jrc.ec.eu ro pa.eu/pro jects/land form ( ). Mey beck, M., Green, P., Vörösmarty, C. 2001: A new typo logy for moun tains and other relief clas ses: An appli ca tion to glo bal con ti nen tal water resour ces and popu la tion distri bu tion. Moun tain Research and Deve lop ment Bern. DOI: / (2001)021[0034:ANTFMA]2.0.CO;2 80

13 Geografski vestnik 85-2, 2013 Metode Per ko, D. 1992: Zve ze med relie fom in giba njem pre bi vals tva v Slo ve ni ji. Dok tor sko delo. Odde lek za geo gra fi jo Filo zof ske fakul te te Uni ver ze v Ljub lja ni. Ljub lja na. Per ko, D. 1998: The regio na li za tion of Slo ve nia. Geo graf ski zbor nik 38. Ljub lja na. Per ko, D. 2001: Ana li za površ ja Slo ve ni je s sto me tr skim digi tal nim mode lom relie fa. Geo gra fi ja Slo - ve ni je 3. Ljub lja na. Per ko, D. 2007: Mor fo me tri ja površ ja Slo ve ni je. Geo ri tem 3. Ljub lja na. Per ko, D., Hrva tin, M. 2009: Dolo ča nje enot obli ko va no sti površ ja v Slo ve ni ji s pri re je no Ham mon - do vo meto do. Geo graf ski vest nik Ljub lja na. 7 Summary: Method of global landform classification (translated by the authors) Morphology is often the most important factor in distinguishing landscapes and is an important element in geographical classifications, typifications, and regionalizations. Therefore, morphological divisions of the surface have a long tradition in Slovenia and abroad. The development of geographic information systems has significantly increased the number of methods and indicators used for determining, analyzing, and classifying morphological units at various size levels. In terms of spatial combinations, one distinguishes between continuous and discontinuous landform classifications, and between global and regional surface classifications in terms of the values and value limits of indicators. In discontinuous landform classification, individual parts of the surface are combined into areas with the same or similar values of selected relief indicators and clear borders with adjacent areas with different values of selected relief indicators. These areas can be referred to as units. Areas with the same or similar values of relief indicators may appear several times in the landscape studied, but they are separated from one another by areas with different values of relief indicators. In continuous landform classification, individual parts of the surface are classified only based on the values of selected relief indicators, regardless of their spatial position. These non-spatial units are most commonly referred to as classes. Parts of the surface are thus not necessarily connected or do not touch one another, and they can appear anywhere in the landscape studied. Discontinuous classification is more qualitative, is based on expert knowledge, and has greater applied value; however, it is more subjective. Continuous classification is more quantitative and objective, and has greater analytical value. Continuous landform classification is often only the first stage of discontinuous classification or, in other words: discontinuous classification is usually an improved continuous landform classification. In older landform classifications used in Slovenia and elsewhere, discontinuous classifications predominated; however, after the introduction of computers and geographic information systems, continuous classifications and combinations of continuous and discontinuous classifications prevailed. If a landform classification uses the same values and value limits of selected relief indicators as are used for the entire world, this is referred to as the global landform classification method. If their values and value limits are adjusted to individual areas, this is referred to as the regional landform classification method. The advantages of the global classification method is that it makes it possible to compare all parts of the world and the advantage of the regional classification method is that internal differences can be shown even in those parts of the world that would remain completely unclassified under the global classification method; this can be achieved by adjusting the values and value limits of relief indicators to de-facto conditions in the selected landscape. Classification and typification may be either continuous or discontinuous, but it is more common for classification to be continuous and typification discontinuous; regionalization is always discontinuous. 81

14 Mau ro Hrva tin, Dra go Per ko Me to da glo bal ne deli tve obli ko va no sti površ ja In Slovenian and international classifications, typifications, and regionalizations, the global landform classification methods or adjusted global classification methods prevail; the use of the regional landform classification method, which in itself contains elements of adaptation to various landscapes, is very rare. Adjusted global landform classification methods thus represent a type of intermediate solution between global and regional landform classifications. Slovenia has an extremely varied relief and can thus serve as a good indicator of the effectiveness or suitability of individual methods and indicators used in landform classification. Various surface classifications are more or less successful in dividing Slovenia s surface. The majority shows Slovenia as a hilly or even mountainous country with a diverse relief. Some areas are placed in classes that deviate considerably from the actual conditions. This article presents an example of global surface classification of the world and of Slovenia. We used the method proposed by Meybeck, Green, and Vörösmarty (2001). The classification is simple since the authors used only two classification elements: relief roughness and mean elevation. The first element used in the classification by Meybeck et al. is relief roughness. They defined the maximum and minimum elevation for each cell and divided their difference by the cell s baseline length. The unit of relief roughness calculated this way is 1 m/km or. They divided the values estimated into seven classes: 1: < 5 or < 50 m height difference, 2: 5 10 or m height difference, 3: or m height difference, 4: or m height difference, 5: or m height difference, 6: or 800 1,600 m height difference, 7: > 160 or > 1,600 m height difference. The second classification element is the average elevation. The values estimated were divided into eight classes: 1: m, 2: m, 3: 500 1,000 m, 4: 1,000 2,000 m, 5: 2,000 3,000 m, 6: 3,000 4,000 m, 7: 4,000 5,000 m, 8: 5,000 6,000 m. By combining the seven classes of relief roughness and eighth classes of average elevation Meybeck, Green, and Vörösmarty (2001) obtained 50 combinations out of 56 theoretical. Six combinations were represented only with negligible share and were connected to adjacent combinations. The remaining 44 combinations were logically grouped into 15 landform units. These are: Plains, Mid Altitude Plains, High Altitude Plains, Lowlands, Rugged Lowlands, Very Low Plateaus, Low Plateaus, Mid Altitude Plateaus, High Altitude Plateaus, Very High Altitude Plateaus, Hills, 82

15 Geografski vestnik 85-2, 2013 Metode Low Altitude Mountains, Mid Altitude Mountains, High Altitude Mountains, Very High Altitude Mountains. As many as 13 of the 15 landform units of the World are present in Slovenia. There are missing only the unit very high plateaus and very high mountains, which occur only above the altitude of 4000 m. According to all 13 landform units in Slovenia the most homogeneous Slovenian regions are: Voglajnsko in Zgornjesotelsko gričevje with 87.6% of the surface covered by very low plateaus or low hills, Dravska ravan with 84.6% of the surface covered by mid altitude plains, Krška ravan with 84.1% of the surface covered by plains, Slovenske gorice with 80.9% of the surface covered by very low plateaus or low hills, Haloze with 80.7% of the surface covered by very low plateaus or low hills, and Murska ravan with 80.4% of the surface covered by plains. The results of Meybeck, Green, and Vörösmarty s method are very close to our idea of Slovenia s landforms. Among all the foreign methods tested until now, it is the only one that does not require major adjustments. However, as in practically all computerized surface classifications, individual relief units are spatially too fragmented. 83

16 84