Po{tnina pla~ana pri po{ti 1102 Ljubljana TISKOVINA Novosti, tehni~ne re{itve, kultura Hotel Palace Portoro` Mapei v Pekingu Tesnjenja in tesnilni sis

Transkripcija

1 Po{tnina pla~ana pri po{ti 1102 Ljubljana TISKOVINA Novosti, tehni~ne re{itve, kultura Hotel Palace Portoro` Mapei v Pekingu Tesnjenja in tesnilni sistemi Leto IV {tevilka 11 oktober

2 SAIE 2008 Teh no lo{ko na pred ni iz del ki in si ste mi v grad be ni in du stri ji Bo log na od 15. do 18. ok to bra 2008 Ve li ko bo no vo sti, ki jih bo Ma pei pred sta vil na Saie 2008, med dru gim: nanostruk tu ral ni superpla sti fi ka tor ji za be to ne, teh no lo{ke re{itve za sa na ci jo kon ta mi ni ra nih zem ljin, do dat ki za proi zvod njo ce men ta, teh no lo gi je za in jek ti ra nja in utr je va nja v pod zem ni grad nji, tla ki na os no vi ce men ta in smol, ob no va in za{~ita be to na, kon struk cij ske oja~itve be to na in zi dov, si ste mi za to plot no izo la ci jo z us trez ni mi cer ti fi ka ti, za{~ita in de ko ra ci ja fa sad, vo do te snost pod zem nih kon struk cij, si ste mi za sa na ci jo in izsu{eva nje zi da nih zgradb. Va bi mo vas, da nas obi{~ete na raz stav nem pro sto ru Ma pei (zu na nji sklop 45, pro stor A64). Po kli~ite nas na te le fon sko {te vil ko 01/ (ali brez pla~no {te vil ko ) ali pi{ite na elek tron ski na slov: tehnikaðmapei.si. Po sla li vam bomo brez pla~no vstop ni co.

3 POVZETEK REVIJA SVET MAPEI Leto IV {tevilka 11 oktober 2008 DIREKTOR MAPEI, D.O.O. IN ODGOVORNI UREDNIK Robert Po`ar UREDNI[TVO Po.svet, d.o.o. POMO^NIK UREDNIKA ZA STROKOVNO PODRO^JE Andra` Nedog TEHNI^NO UREJANJE Maja Gal LEKTORIRANJE Tanja Burgar KONTAKT Mapei, d.o.o., Novo mesto PE Grosuplje Brezje pri Grosupljem 1 c 1290 Grosuplje Tel.: Faks: mapeiðmapei.si GRAFI^NA PRIPRAVA Multigraf, d.o.o. TISK Mond grafika, d.o.o. REFERENCE Mapei na Olimpijskih igrah v Pekingu 4 Hotel Palace v Portoro`u 16 Dipo center Celje 26 MNENJE STROKOVNJAKA Tesnjenje in tesnilni sistemi 10 SEJMI Kongres BIBM 2008 Dunaj 2 Po{tnina pla~ana pri po{ti 1102 Ljubljana TISKOVINA NAKLADA Revija izhaja 3-krat letno v nakladi izvodov, brezpla~no. Va{ naslov smo dobili v enem izmed javnih imenikov ali pa ste `e poslovali z nami. ^e ~asopisa ne `elite prejemati, vas prosimo, da nas o tem obvestite po telefonu, faksu ali po{ti. Pri pripravi te {tevilke so tekste, fotografije in sporo~ila prispevali: Robert Po`ar, Andra` Nedog, Samo Mlinari~, Gregor Knez, Zlatko Mehad`i}, Maja Gal; posnetki iz foto arhiva: Mapei Milano, Mapei Novo mesto, Istrabenz hoteli Portoro`. Leto IV {tevilka 11 september 2008 Novosti, tehni~ne re{itve, kultura Hotel Palace Portoro` Mapei v Pekingu Tesnjenja in tesnilni sistemi Naslovnica: Mapei je sodeloval pri obnovi in novogradnji Palace Hotela s {tevilnimi tehnolo{kimi re{itvami, med drugim pri obnovi fasade z izdelki linije Mape-Antique in sistemom Silexcolor ter s tesnilnim sistemom Mapelastic, s katerim so bile tesnjene vse»mokre«povr{ine. Obnova in novogradnja sta zahtevali kakovosten, hiter in zanesljiv na~in izvedbe. PREDSTAVLJAMO IZDELKE Mapelastic 13 Utrjevanje zemljin in cestnih povr{in 14 Tesnjenje podzemnih betonskih elementov konstrukcij 22 Linija Plastimul 24 Topcem 29 DOGODKI Mapei Day Stelvio REVIJO IZDAJA Mapei S.p.A. Via Cafiero, Milano, I Tel.: Faks.: Internet: mapeiðmapei.it Mapeiev piknik 28 PREDSEDNIK IN GLAVNI IZVR[NI DIREKTOR Giorgio Squinzi ODGOVORNA DIREKTORICA Adriana Spazzoli KOORDINACIJA Metella Iaconello ^lanke ali njihove posami~ne dele, objavljene v tej reviji, se lahko reproducira po pridobitvi dovoljenja s strani izdajatelja in navedbi vira. Web strani Mapei vsebujejo vse informacije o izdelkih skupine, njeni organiziranosti v Italiji in svetu, njeni vklju~itvi v glavne sejemske dejavnosti in {e veliko ve~. 1

4 POTREBUJE BETON BIBM, Bu re au In ter na tio nal du Be ton Ma nu fac tu re, je od 7. do 10. maja 2008 na Du na ju or ga ni zi ral `e 19. med na rod ni kon gres in raz sta vo. Hkra ti se je od vi ja lo tudi prvo sre~anje na novo ob li ko va ne sku pi ne LAG za dodat ke be ton skim me{ani cam v ok vi ru evrop ske ga dela sku pi ne Ma pei. Mno`i~no obi skan kon gres v pro sto rih in pre le pem oko lju kon gre sne ga centa Hof burg na Du na ju je s pre ko tri dese ti mi raz stav ljav ci po nu dil {te vil ne od go vo re na ak tual na vpra{anja be ton ske pre fa bri ka ci je. Po se ben pou da rek je bil pos ve~en novi evrop ski di rek ti vi za grad be ne ele men te, stan dar dom, us tvar jal no sti in ino va ci jam prefabri ci ra nih beton skih ele men tov in po glav ju Liz bonske strate gije o za{~iti oko lja pod krov nim slo ga nom»@iv lje nje po tre bu je be ton«. Med ak tiv ni mi udele`enci kon gre sa je bil, tudi kot raz stav ljavec, opaz no pri soten tudi Ma pei, ki je ~as kon gre sa iz ko ri stil za prvo stro kov no sre~anje evrop ske sku pi ne LAG (Li quid Admix tue Group) za do datke be ton skim me{ani cam. Na sre~anju, ka te re ga se je ude le`ilo 32 udele`en cev, je bilo pet no sil nih tem. Pred stav ljene so bile ana li ze evrop ske ga trga be to nov in do dat kov za be ton ske me{ani ce, pro daj ni in tehni~ni vi di ki tr`enja, ce lot na li ni ja iz del kov Ma pei s {te vil ni mi no vost mi, ke mij sko ozad je nji ho ve ga de lo va nja in poro~ila po sa mez nih evrop skih dr`av z vi di ka ka ko vo sti, teh ni ke in proda je. Nova ge ne ra ci ja do dat kov za be ton sko pre fa bri ka ci jo Za nas, pred vsem pa za na{e dol go let ne upo rab ni ke do dat kov za beton ske me{ani ce, je bila iz jem no za ni mi va pred sta vi tev no vih li nij do datkov, ki so plod obse`nega raz voj no-ra zi sko val ne ga dela na{ega cen tralne ga la bo ra to ri ja v Mi la nu. Tako je bila pred stav lje na nova ge ne ra ci ja do dat kov za be ton sko pre fabri ka ci jo DYNAMON NRG 100, 200, 205 in 300, ki je {e u~in ko vi tej{a od do se da nje SP sku pi ne pred vsem v smi slu do se ga nja vi{jih za~etnih trd no sti ob ohra nje ni ob de lavno sti, kar v prak si po me ni bis tve no pove~ano pro duk tiv nost. Izbolj{ane last no sti ohra nja nja ob de lav no sti in na pre dek pri povr{in skem iz gle du vid nih be to nov Sku pi na do dat kov za trans port ne be to ne Dyna mon SR je {te vil~no okrep lje na z novim do datkom DYNAMON SR 23, po vsem na novo pa je bila pred stav lje na sku pi na iz del kov Chro nos VF 131 in VF 136 ke mijsko reak tiv ni su per pla sti fi ka tor ji nano struk tu re za trans port ne be to ne. Slika 1, 3: Kongres BIBM 2008 je potekal v kongresnem centru Hofburg na Dunaju Slika 2: Glavna tema kongresa je bila betonska prefabrikacija 1 2

5 KONGRES BIBM 2008 DUNAJ Nova li ni ja do dat kov za be ton sko ga lan te ri jo Po seb ne po zor no sti ozi ro ma po drob nej{e predsta vi tve je bila dele`na po vsem nova li ni ja dodat kov za be ton sko ga lan te rijo in proi zvo de, ki se iz de lu je jo po po stop ku vi bro zgo{~eva nja/stiska nja in ek stru zi je, s skup nim na zi vom Vi bromix. Vse bu je 9 do dat kov, ki se med se boj raz liku je jo pred vsem po treh os nov nih last no stih ali nji ho vi kom bi na ci ji, zah te vani pri to vrstni proizvodnji. To so pla sti fi ka ci ja, pos pe{eno ve za nje in do se ga nje vo do ne pro pust no sti. Po ke mij ski se sta vi so na re je ni na os no vi lig ni na (VIBROMIX L1, L2, L3 in L4), akri la (VIBROMIX C1 in C2), po li mer la tek sa (VIBROMIX E in P) in kal ci je ve ga stea ra ta (VIBROMIX S). Nji ho ve last no sti vid no pre ka{ajo do se daj poz na ne last no sti PCE do datkov za trans port ne be to ne, pred vsem gle de ohra nja nja ob de lav no sti. Sku pi na do dat kov za pro jekt ne be to ne Dyna mon SX je do pol nje na s {ti ri mi no vi mi iz del ki DYNAMON SX 22, SX 24, SX 32 in SX 34, ki pome ni jo ko rak na prej v smi slu povr{in ske ga iz gle da vid nih be to nov ob ohra nja nju vseh do brih last no sti sku pi ne SX, ki jih poz na jo {te vil ni uporab ni ki tudi v Slo ve ni ji. 2 Raziskovalna naloga o sta bil nosti sa mo z go{~eval nih be ton skih me{ani c brez pol ni l Nove di men zi je v teh no lo gi ji sa moz go{~eval nih (SCC) be to nov so bile pred stav lje ne v po seb ni ra zi sko val ni na lo gi, kjer so us pe li s spe cial nim ke mij skim do dat kom z de lov nim na zi vom VIS- COSTAR 3K iz de la ti sta bil no sa moz go{~eval no be ton sko me{ani co brez vsa kr{nega pol ni la, to je ka me ne moke, elek tro-filtrs ke ga pe pe la ali mi kro si li ke, ki je do se daj ved no pred stav ljal veli ko lo gi sti~no ovi ro v smi slu pro sto ra (do da ten si los) in/ali do zi ra nja na sami be to nar ni. Prvi rezul ta ti so zelo spod bud ni in ver jet no lah ko {e v tem letu pri~aku je mo proi zvod, ki bo omo go~il to vrst ne iz ved be v prak si. Po vsem na kon cu je bil pred stav ljen {e na menski do da tek za pod vod no be to ni ra nje brez iz pira nja ce ment ne pa ste MAPEPLAST UW. Obse`nej{e in for ma ci je o ome nje nih iz del kih lah ko naj de te tudi `e v teh ni~nih in var nost nih li stih na splet ni stra ni SM 3 3

6 REFERENCE MAPEI NA OLIMPIJSKIH IGRAH V PEKINGU Kjer so po mem bni do god ki, tam je Ma pei. So de lo val je pri vseh olim pi ja dah igrah od münchen ske leta 1972 da lje. World One Dream«,»En svet ene sa nje«je»one slo gan pe kin{kega Olimpij ske ga ko mi teja XXIX. Olim pij skih iger. Z njim so `ele li pro mo vi ra ti ideale enot no sti, pri ja teljs tva, har mo ni je in upa nja v bolj{o pri hod nost, ki sporo~ajo te melj no po slans tvo olim pijskih iger. Tako kot Ma pe iev moto»one World One Com pany«spo ro~a Mape ie vo vple te nost v do ga janja na {tevil nih sve tov nih do god kih, po ve za nih z os nov no ter pro mo cij sko in spon zorsko de jav nost jo pod jet ja. Slogan»En svet Eno pod jet je«je, zah va lju jo~ med na rod ne mu ra zi skoval ne mu delu Ma pe ia, pou da ril vo dilno vlo go pod jet ja v sve tu na po dro~ju kemi~nih iz del kov za grad be ni{tvo, hkra ti pa tudi nje go vo zmo`nost nuditi re{itve za lo kal ne prob le me. Skup ne zna~il no sti Mape ia in olim pijskih iger naj de mo v mednarod nem duhu. Po dob no kot Ma pei je tudi Mon do, eno vo dil nih ita li jan skih podje tij v proi zvod nji tal za {port ne objek te, pod pi sal z Olim pij skim ko mi tejem eks klu ziv no po god bo za do ba vo materia lov za ob lo go stez in igri{~ (at let ska, ro ko met na, ko{ar kar ska itd.) ter tudi ob lo ge za tla v pi sar nah, raz stav nih pro sto rih, kon fe ren~nih dvo ra nah. Sode lo va nje Ma pe ia in Mon da je bilo tako na teh pro jek tih ve~plast no. Ma pei, ka te re ga glav na kor po ra tiv na na~ela so ved no vklju~eva la in ter na ciona li za ci jo in za ve zo pod po re {por tu, je tako odi gral po mem bno vlogo pri tem ve li kem {port nem do god ku. Ma pe ie vi iz del ki so bili uporab lje ni v grad nji in ob no vi {te vil nih {port nih ob jek tov, name nje nih olim pij skim igram, in tudi pri pomo`nih ob jek tih, pri prav lje nih za go sti tev atletov in obi sko val cev, ter pri grad nji in fra struk tu re (mo sto vi, viaduk ti, tu ne li, ce ste itd.). Ta dela so bila na re je na v sklo pu pro jek tov za po sodo bi tev, ka te re je pred olim pijado zasno va la ki taj ska ob last. Pri posameznih pre sti`nih {port nih ob jek tih, kot npr. Na cio nal ni stadion, Na cio nal ni no tra nji sta dion in ko{arka{ko no tra nje igri{~e Wuke song, je bilo grad beno delo, zahva lju jo~ te sno po ve za nemu de lovnemu part ners tvu med Ma pe iem in Mon dom, oprav lje no do po pol no sti. Inova tiv ni ma te ria li, npr. gumaste {port ne tal ne ob lo ge, upo rab lje ne za at let ske ste ze in ko{ar kar ska igri{~a, so bili vgra je ni z ino va tiv ni mi gradbeni mi mate ria li. Ma pei se je po nov no pod pi sal pod olim pij ski pro jekt pri zago tav lja nju re{itev in iz del kov za gradnjo in ob no vo ob jek tov, na me nje nih olim pij skim igram, ter tako dodal refe ren co k se ri jam olim pijad `e vse od Münchna leta

7 Pre gled olimpij skih re fe renc Ma pe ia 2008 Na cio nal ni sta dion v Pe kingu Ob~udo va nja vre den, iz vi ren ar hi tek tur ni kom pleks, ki je se daj po stal eden izmed najslavnej{ih sim bo lov sve ta in pe kin{kih olim pij skih iger, je bil za sno van v pre sti`nem {vi car skem ar hi tekt nem stu diu Her zog & de Meu ron, po stav ljen pa v pe tih le tih za 320 mi li jo nov evrov. Kom pleks po kri va obmo~je m 2 in lahko na treh ni vo jih sprej me gle dal cev. Na sta dio nu sta se od vi la otvo ri tveni in za klju~ni spek ta kel, hkra ti pa tudi 57 dru gih {port nih do god kov. Za ple te na struk tu ra je kle nih ste brov, ki so vid ni nav zven, je sta dio nu na de la vzde vek»pti~je gnez do«. Stre ha sta dio na ni bila na~rto va na zaradi {e vi{jih stro{kov iz grad nje in tudi za ra di tega, ker bi bilo si cer te`ko ure sni~iti pro tipo tre sne stan dar de. Glavna teka{ka ste za, ste za za ogre va nje, tla v no tra njih pre hod nih pro sto rih in tla v ser vi snih pro storih (obmo~je re gi stra ci je, antido ping obmo~je itd.) so bila na re jena z rde~o gumasto {port no talno ob lo go in polo`ena z le pi lom ADESILEX G19, lepilom s pos pe{eno ve za vo za ra di po tre be po izred no hi trem po la ga nju. Tehni~ni podatki Delo: po la ga nje guma stih {port nih tal nih ob log za {port ne ste ze ter gu mastih tal nih ob log ^as iz ved be: prva ~etr ti na leta 2008 Naro~nik: Na tio nal Sta dium Co. Ltd Pro jekt: Her zog & de Meu ron ([vica) in Ki taj ski In{ti tut za ar hi tek tur ni di zajn Vgra je ni ma te ria li: gumaste {portne ste ze (Mon do track FTX), Mon do (Ita li ja) Ma pe iev iz de lek: Ade si lex G19 5

8 REFERENCE Tehni~ni podatki Olim pij sko stre li{~e v Pe kingu Struk tu ra stre li{~a je bila v so de lo va nju z avstral skim arhi tek tur nim stu diem OSA Arc hi tect Agency ob li ko va na na Uni ver zi Qing hua v Pe kin gu. Naj ve~ po zor no sti je bilo na me nje no nje go vi ume sti tvi v oko lje, s pou dar kom na upo ra bi oko lju pri jaz nih teh no lo gij grad nje in si ste mov, ki omo go~ajo zmanj{anje porabe energi je pri obra to va nju. Sta dion lah ko sprej me gle dal cev, po leg pomo`nih pro sto rov in pro sto rov za ogre vanje ter re krea cij ske ak tiv no sti pa vklju~uje tudi pro sto re za kva li fi ka cij ske do god ke. Ma pe ie vi iz del ki so bili upo rab lje ni v po kri tih teni{kih igri{~ih, kjer je bila pod la ga pred iz ved bo akril ne tal ne ob lo ge ob de la na s te melj nim pre ma zom PRIMER G in izrav na na s sa mo raz liv no izrav nal no maso ULTRAPLAN. Izdel ki Ma pei so bili upo rab lje ni tudi pri kon strukci ji ba ze nov: le pi lo GRANI- RAPID za lep ljenje za klju~ne ob lo ge iz ke ra mi~nih plo{~ic v baze nih, med tem ko so bile rege fu gi ra ne s ce ment no fu gir no maso KERACOLOR GG, ki je bila zame{ana s teko~im po li mer nim do dat kom FUGOLASTIC. Tudi prib li`no m 2 vi nil nih {port nih ob log je bilo polo`enih z lepi lom ADESILEX G19. Delo: po la ga nje vi nil nih {port nih stez; ob de la va pod la ge na teni{kih igri{~ih; po la ga nje za klju~nih ob log iz ke rami~nih plo{~ic v ba ze nih ^as iz ved be: prva ~etr ti na leta 2008 Naro~nik: Ge ne ral Ad mi ni stra tion of Sports of Chi na and BOCOG (pe kin{ki or ga ni za cij ski ko mi te za XXIX. Olim pijske igre) Pro jekt: In{ti tut za raz voj & ar hi tek turo Uni ver ze Qing hua, OSA ar hi tek tur ni stu dio (Av stra li ja) in Ki taj ski cen ter ob li ko va nja {port nih ob jek tov Delo: po la ga nje za klju~nih ob log iz kera mi~nih plo{~ic in ob de la va pod lag na teni{kih igri{~ih Naro~nik: CSFC (Chi na Sport Fa ci lity Con struc tion) Iz ved be no pod jet je: CSFC Ma pe ie vi iz del ki: Primer G in Ultraplan (teni{ka igri{~a); Granirapid in Keracolor GG+Fugolastic (pla val ni ba ze ni) Ma pe iev koor di na tor: Pe ter Jew (Mapei Far East) Delo: po la ga nje vi nil nih {port nih ob log Vgra je ni ma te ria li: vi nil ne {port ne ob lo ge (Mon dos port), Mon do (Ita li ja) Ma pe iev iz delek: Adesilex G19 No tra nji na cio nal ni sta dion Pe king Ne gle de na to, da no tra nji sta dion ni tako spek ta ku la ren kot so sed nje»pti~je gnez do«, {e ved no jem lje sapo z ne`no za vi to je kle no stre ho, ki spo minja na tra di cio nal no ki taj sko pah lja~o, po stav lje no v sre di{~e koc ka sto ob liko va ne ga te le sa, ka te re ga od oko lja lo~uje ste kle na stre ha. Te melj fi lo zofije, na ka te ri te me lji ar hi tek tur na za sno va, je prak ti~nost. Je naj ve~ji ve~funk cij ski sta dion v Pe kin gu, ki lah ko sprej me do gle dal cev za rit mi~no gim nasti ko in ro ko met ne do god ke, ki so se na sta dio nu od vi ja li med olim pij ski mi igra mi, in tudi za ko{ar kar ske do godke med pa rao lim pij ski mi igra mi. Po olim pijadi je ta ob jekt {e ved no upora ben kot za stor v ozad ju za {port ne do god ke, se zo ne tre nin ga, kon cer te, pred sta ve na ledu, akro ba ti ko ter za {te vil ne re krea tiv ne na me ne. Pe kin{ki In{ti tut za ar hi tek turni di zajn in pe kin{ki Urbani in`enir ski di zajn in razvoj sta v so de lo va nju s sku pi no iz Münchna raz vi la kom pleks, ki se raz te za na m 2 in sega v {tiri nad strop ja. Tudi tu so na me ni li veliko po zor no sti oko lju pri jaz nim teh no lo gijam grad nje in si ste mom, ki omo go~ajo zmanj{anje po ra be ener gi je pri obra to va nju in s tem zmanj{anje emi sij v oko lje. Na ro ko met nih igri{~ih sta bili za po la ga nje gu ma stih {port nih tal nih ob log upo rab lje ni Ma pe ie vi le pi li ADESILEX G19 in ADESILEX G20. Tehni~ni podatki Delo: polaga nje gu ma stih {port nih ob log ^as iz ved be: prva ~etr ti na leta 2008 Naro~nik: Guo cao In ve ste ment De velop ment Co. Ltd in BOCOG (pe kin{ki or ga ni za cij ski ko mi te za XXIX. Olim pijske igre) Pro jekt: Sku pi na München (Nem~ija), pe kin{ki In sti tu te of Arc hi tec tu ral De sign in pe kin{ki Ur ban En gi nee ring Group Vgra je ni ma te ria li: gu ma ste {port ne ste ze Mon doflex, Mon do (Ita li ja) Ma pe ie va iz del ka: Adesilex G19 in Adesilex G20 6

9 Tehni~ni podatki No tra nji ko{ar kar ski sta dion Wu ke song Pe king Kom pleks, ob likovan v {vi car skem obli ko val skem studiu Burck hardt + Partner, ima osred njo koc ka sto ob li ko. V pr vot nem na~rtu naj bi zu na nje ste ne pre kri va li ogrom ni LCD te le vi zor ji, vendar pa so po ce lot ni re vi zi ji na~rtov s stra ni ki taj ske ob la sti ugo to vi li, da bi brez njih zmanj{ali stro{ke in tudi emisije v oko lje. Tako so se ob li ko val ci odlo~ili na re di ti ste kle no fa sa do, ki jo pod pi ra alu mi ni ja sta zli ti na. Stav ba ima sede`ev in se na haja v {port nem in kul tur nem cen tru Wuke song, ki po kri va obmo~je m 2 in vklju~uje {port ni sta dion Wu ke song in dru ge {port ne povr{ine. Sta dion je go stil {te vil ne ko{ar kar ske tek me med in po olim pij skih igrah in je dom {ol in klu bov, ki se uk var ja jo s tem {por tom. Gu ma ste tal ne ob lo ge, na re je ne za obmo~ja pre mi ka nja med po sa mez nimi deli v kom plek su, so bila na re jena z upo ra bo Mon do vih {port nih tal nih oblog, pri lep lje nih z Ma pe ie vim le pi lom ADESILEX G19. Delo: po la ga nje gu ma stih {port nih ob log ^as iz ved be: prva ~etr ti na leta 2008 Naro~nik: [port ni in kul tur ni cen ter Wu ke song in BOCOG (pe kin{ki organizacij ski ko mi te za XXIX. Olim pij ske igre) Pro jekt: Pekin{ki In sti tu te of Arc hi tectu ral De sign (Hu yue Stu dio in Se cond de sign Stu dio) in Bruck hardt + Part ner ([vica) Iz va ja lec: Ur ban En gi nee ring Group in Zhong guan cun Con struc tion As socia tes Vgra je ni ma te riali: gu ma ste {port ne ste ze (Mon dos port), Mon do (Ita li ja) Ma pe iev iz de lek: Adesilex G19 Telo vad ni ca pe kin{ke Uni ver ze za teh no lo gi jo Kom pleks z ob~udo va nja vred no stre{no ku po lo, ki ima v pre me ru 93 me trov, je bil go sti telj olim pij skih te kem bad min to na in ritmi~ne gim na sti ke. Se daj je na vo ljo {tu den tom uni ver ze za tre ning in pro fe sio nal nim igral cem bad min to na. Po kri va povr{ino m 2 in lah ko sprej me gle dal cev. Ma pe ie vo le pi lo ADESILEX G20 je bilo upo rab lje no za pri tr di tev vi nil nih tal nih ob log na igri{~ih ter za pri tr di tev gu ma stih tal nih ob log na obmo~jih pre mi ka nja med posamezni mi sklo pi kom plek sa. Tehni~ni podatki Delo: po la ga nje vi nil nih in gu ma stih tal nih ob log ^as iz ved be: prva ~etr ti na leta 2008 Naro~nik: BOCOG (pe kin{ki or ga ni za cijski ko mite za XXIX. Olim pij ske igre) Vgra je ni ma te ria li: gu ma ste {port ne ste ze (Pun ti, Fu tu ra) in vi nil ne {port ne tal ne ob lo ge (Mon dos port), proi zvede ne in polo`ene s stra ni pod jet ja Mon do (Ita li ja) Ma pe iev iz de lek: Adesilex G19 7

10 REFERENCE Tehni~ni podatki Te lo vad ni ca Olim pij ske ga {port nega cen tra Pe king Delo: po la ga nje gu ma stih tal nih ob log ^as iz ved be: prva ~etr ti na leta 2008 Naro~nik: BOCOG (pe kin{ki or ga ni zacij ski ko mi te za XXIX. Olim pij ske igre) Vgra je ni ma te ria li: gu ma ste {port ne tal ne ob lo ge (Mon dos port), Mon do (Ita li ja) Ma pe iev iz de lek: Adesilex G20 Cen ter je bil pred krat kim raz{ir jen za go sti tev kva li fi ka cij skih tekem in fi na la roko me ta med olim pij ski mi igra mi ter za ko{ar kar ske tre nin ge, trenin ge sab lja nja in tek me rugbyja med paraolim pij ski mi igra mi. Po kri va obmo~je m 2 in lahko sprej me gle dal cev. Talne povr{ine igri{~ so bile na re je ne z upo ra bo gu ma stih tal nih ob log, ki jih je za go to vil Mon do, pri tr je ne pa so bile z upo ra bo Ma pe ie ve ga le pi la ADESILEX G20. Olim pij ski cen tral ni sta dion Tia njin Kon strukci ja sta dio na, ki pokri va povr{ino m 2 in nudi se dal nih povr{in, se je pri~ela v letu Sta dion je bil ob li ko van v ja ponskem stu diu Axs Saw to Inc. Za ra di zah te ve s stra ni naro~nika je bil pri di zaj nu upo{te van u~inek na lo kalno oko lje. Stadion je tako oprem ljen z ul tra mo der no teh no lo{ko opre mo. Ko so pono~i pri`gane lu~i, opa zo valca spo mi nja na pti~je oko. Go stil je kva li fi ka cij ske no go met ne tekme. Gu ma sto tal no ob lo go je Mon do za goto vil za ce lot no povr{ino m 2, pri tr je na pa je bila z Ma pe ie vim le pilom ADESILEX G19. Tehni~ni podatki Delo: po la ga nje gu ma stih {port nih tal nih ob log ^as iz ved be: prva ~etr ti na leta 2008 Naro~nik: BOCOG (pe kin{ki or ga ni zacij ski ko mi te za XXIX. Olim pij ske igre) Vgra je ni ma te ria li: gu ma ste {port ne tal ne obloge (Sportflex Su per X), proizve de ne in polo`ene s stra ni pod jet ja Mon do (Ita li ja) Ma pe iev iz de lek: Adesilex G19 Pe kin{ka {port na uni ver za Uni ver zi tet ni kamp, kjer so mno gi ki taj ski {tu den ti od leta 1953 di plo mi ra li v razli~nih {port nih dis ci pli nah, je bil pri zo ri{~e tre nin gov ki taj skih in ita li jan skih ekip pred na sto pom na olim pijadi. [te vil ne gu ma ste teka{ke ob lo ge v no tra njih in zu na njih pro sto rih je za go to vil Mon do, lep lje ne pa so bile z Ma peievim le pi lom ADESILEX G19. Tehni~ni podatki Delo: po la ga nje guma stih {port nih tal nih ob log ^as iz ved be: prva ~etr ti na leta 2008 Stran ka: BOCOG (pe kin{ki or ga ni za cijski ko mi te za XXIX. Olim pij ske igre) Vgra je ni ma te ria li: gu ma ste {port ne tal ne ob lo ge (Sportflex Su per X), Mondo (Ita li ja) Ma pe iev iz de lek: Adesilex G19 8

11 Sta dion Shang hai Med na rod ni sta dion, zgra jen leta 1997 za osme ki taj ske na cio nal ne igre, sprej me gle dal cev, za kar si je za slu`il vzde vek» gle dal ski sta dion«. Je eden naj ve~jih sta dio nov na sve tu in dru gi naj ve~ji na Ki taj skem (prvo me sto trenutno za se da Na cio nalni sta dion v Pe kin gu). Go stil je `e {tevil ne kva li fi ka cij ske tekme v no go me tu za uvr sti tev na olim pij ske igre. Za ce lot no povr{ino m 2 no vih gu ma stih teka{kih stez je po skr bel Mon do, lep lje ne pa so bile z Ma pe ievim le pi lom ADESILEX G19. Sta dion Shen yang Sta dion lah ko se daj sprej me do gle dal cev, zgra jen pa je bil pred dobrim le tom dni, kar je bil rav no pra vi ~as za ne ka te re no gometne kva li fi ka cijske tekme za olim pij ske igre. Tehni~ni podatki Delo: po la ga nje gu ma stih {port nih tal nih ob log ^as iz ved be: prva ~etr ti na leta 2008 Naro~nik: Shen yang Wu li he Sports De velop ment Co. Ltd in BOCOG (pe kin{ki or gani za cij ski ko mi te za XXIX. Olim pij ske igre) Pro jekt: Shang hai In sti tu te of Ar hitec tu ral De sign & Re search co. Ltd in In ge ro sec Cor po ra tion (Ja pon ska) Iz va ja lec: Chi na Sta te Construc tion First Di vi sion Con struc tion & De ve loping Co. Ltd Vgra je ni ma te ria li: gu ma ste {port ne tal ne ob lo ge (Sportflex Su per X), Mondo (Ita li ja) Ma pe iev iz de lek: Adesilex G19 Tehni~ni podatki Delo: po la ga nje gu ma stih {port nih tal nih ob log ^as iz ved be: prva ~etr ti na leta 2008 Stran ka: BOCOG (pe kin{ki or ga ni za cijski ko mi te za XXIX. Olim pij ske igre) Vgra je ni ma te ria li: gu ma ste {portne tal ne ob lo ge (Sportflex Su per X), proizve de ne in polo`ene s stra ni podjet ja Mon do (Ita li ja) Ma pe iev iz de lek: Adesilex G19 Za ce lot no povr{ino m 2 no vih gu ma stih teka{kih stez je po skr bel Mon do, lep lje ne pa so bile z Ma pe ievim le pi lom ADESILEX G19. Upo rab lje ni iz del ki V tem pris pevku ome nje ni izdel ki pri pa da jo li ni ja ma»iz del ki za po la ga nje ke ra mi~nih plo{~ic in kamna«in»iz del ki za po la ga nje tek stil ne in pro`ne ob lo ge«. Teh ni~ni li sti so na vo ljo na zgo{~enki»ma pei Glo bal Info net«in na Le pi la in fu gir ne mase za ke ra mi~ne plo{~ice in iz del ke iz kam na so v skla du z zahte va mi stan dar dov SIST EN 12004, EN in EN Ade si lex G19: dvo kom po nent no poliu re tan sko le pi lo brez vseb no sti or ganskih to pil za po la ga nje vseh vrst ob log na vse vr ste vi so ko obre me nje nih podlag v vla`nih no tra njih pro sto rih in zuna njih povr{inah. Ade si lex G20: dvo kom po nent no nizko vi skoz no po liu re tan sko le pi lo za PVC, CV gumo in {port ne ob lo ge. Fu go la stic: teko~i po li mer ni do da tek za fu gir ne mase Ke ra co lor FF in GG. Gra ni ra pid (C2F, S1): dvo kom po nentno vi so ko zmogljivo, pri la go dlji vo, fleksi bil no ce ment no le pi lo s hi trim ve zanjem in hi dra ta ci jo za po la ga nje plo{~ic in iz del kov iz kam na (za na no se do 10 mm). Ke ra co lor GG (CG2): vi so ko zmog lji va ce ment na fu gir na masa z mo di fi ci ra nimi po li me ri za fuge {iri ne od 4 mm do 15 mm. Pri mer G: te melj ni vpoj nore gu la cij ski spri jem ni pre maz na os no vi sin te ti~nih smol v vod ni dis per zi ji z zelo niz ko vseb nost jo hlap lji vih or gan skih se sta vin (VOC). Ul tra plan: hi tro ve zo~a sa mo raz livna izrav nal na masa za no tra nje tal ne povr{ine; za nanose od 1 do 10 mm. 9

12 MNENJE STROKOVNJAKA TESNJENJA IN TESNILNI SISTEMI Ma peievi ino va tiv ni iz del ki za tes nje nje v vla`nih pro sto rih.»to be, or not to be«je vsem poz nan rek. ^e si Ham let v Sheaks pearje vih ~asih ni pre ve~ be lil gla ve s tes njenjem, pa je da nes odgo vor zelo eno sta ven tesnje nje je v ne ka te rih oko li{~inah klju~no in je odlo~ilno za ka ko vost iz ved be pro jek ta. Pro sto ri, kot so ko pal ni ce, tu{ kadi, pla val ni ba ze ni, well ness cen tri itd., na mre~ pred vsem za ra di upo ra be ma te ria lov, ob~ut lji vih na vla go (ma vec, mav~no-kar ton ske plo{~e, les itd.), ki se upo rab lja jo za ra di la`je, eno stav nej{e in hitrej{e grad nje, zah te va jo iz ved bo us trez ne ga tes nje nja. Ko voda pro di ra sko zi raz po ka ne fuge med kera mi~no ob lo go, pred vsem pa na sti kih ste na tla, in sta la cij skih pre bo jih itd., lah ko pov zro~a re sne po{kod be kon strukcij skih ma te ria lov ter hi gien ske in es tet ske te`ave za ra di izc ve ta nja. Ma peieva teh no lo gi ja za go tav lja odli~ne estet ske in funk cio nal ne re zul ta te namen ski iz del ki in ve li ka iz bi ra barv Za pre pre~eva nje opi sa nih te`av so v Ma pe ie vih raz voj nih la bo ra to ri jih raz vili te snilne si ste me v po ve za vi z iz del ki za leplje nje ke ra mi~nih plo{~ic. Ti si ste mi omo go~ajo eno stav no vgrad njo z vse mi re{eni mi de taj li, ki za go tav lja jo za nes lji vost, traj nost in lep vi dez na za klju~nih povr{inah. Ma te ria li, raz vi ti za ta oko lja, in {irok iz bor barv omo go~ajo iz del kom Ma pei, da dose`ejo ve~ ci ljev, kot so vo do te snost, traj nost in de ko ra tivnost ozi ro ma es te ti ka. Iz ved ba po te ka v ve~ de lov nih po stop kih, in si cer po po tre bi izrav na vo sten skih in tal nih povr{in, tes nje nje, lep lje nje ke ra mi~nih plo{~ic, fu gi ranje, nana{anje sten skih pre ma zov in ob log ter tes nje nje sti kov. Ma pei ne neh no ra ste in raz vi ja nove si stem ske re{itve, da lah ko us tre`e no vim zah te vam trga. V nadalje va nju pred stav lja mo ino va tiv ne si stem ske re{itve, ki za go tav ljajo var nost, udob nost in pri je ten vi dez»mo krih«povr{in. Kopalni ce v sta no vanj skih ob jek tih - Na nos te melj ne ga pre ma za PRIMER G (kon cen tri ra ne ga ali razred~ene ga z vodo, od vi sno od pod la ge). - Iz ved ba tes nje nja (no tra njo sti) tu{ ka bin in tal nih povr{in z vgrad njo ela sti~nega gu mi ra ne ga te snil ne ga tra ku MAPEBAND v vse vo ga le, de lov ne in di la ta cij ske sti ke ter tes nil nih man{et MAPEBAND na vse pre boje za in sta la ci je v prvi sloj MAPEGUM-a WPS, ki se ga na ne se po ce lot ni povr{ini. Po osu{itvi se na ne se {e dru gi sloj MAPEGUM-a WPS, Slika 1: Plavalni bazen v Termah ^ate` Slika 2: Kopalnica v stanovanjskem objektu Slika 3: Industrijska izdelava kopalnice Slika 4: Kopalnica v {portnem centru 1 10

13 teko~e in hi trosu{e~e ela sti~ne mem bra ne. - Lep lje nje ke ra mi~nih plo{~ic z visokozmogljivim cementnim lepilom KERAFLEX. - Fu gi ra nje z ULTRACOLOR-jem PLUS, vi so ko zmog lji vo ce ment no fu gir no maso, ki prepre~uje pojav izc ve ta nja, vodood boj no z Drop Ef fect in z Bio Block teh no lo gi jo, ki pre pre~uje na sta nek ple sni. - Tes nje nje vseh sti kov z MAPESIL-om AC, ~istim acetat nim si li ko nom (na vo ljo v ena kih bar vah kot ULTRACOLOR PLUS), ki je na nesen na te melj ni pre maz PRIMER FD. - Na nos fine za klju~ne barv ne ob lo ge na os novi si li ka ta SILEXCOLOR MARMORINO na stenske ali strop ne povr{ine, ki niso oblo`ene s ke ra mi~nimi plo{~ica mi. SILEXCOLOR MAR- MORINO se na ne se na temeljni pre maz SILEXCOLOR PRIMER. Ko pal ni ce v {port nih cen trih - Tes nje nje sten in tal se iz ve de z vgrad njo ela sti~nega gu mi ra ne ga te snil ne ga tra ku MAPEBAND v vse vo ga le, de lov ne in di lata cij ske sti ke ter te snil ne man{ete MAPE- BAND na vse pre bo je za in sta la ci je v prvi sloj MAPELASTIC-a, dvo kom po nentne flek si bilne cement ne te snil ne mem bra ne. V prvi sloj se vti sne tudi ARMIRNA MRE@ICA iz al kal no od por nih ste kle nih vla ken. Naslednji dan se nanese {e drugi sloj MAPELASTIC-a. - Lep lje nje ke ra mi~nih plo{~ic se iz ve de z visokozmogljivim fleksibilnim cementnim le pi lom KERAFLEX MAXI S1, fu gi ranje pa z dvo kom

14 MNENJE STROKOVNJAKA Slika 5: Wellness center 5 po nent no ki sli nood por no maso KERAPOXY. - Tes nje nje vseh sti kov z MAPESIL AC, ~is tim ace tat nim si li ko nom (na vo ljo v ena kih barvah kot KERAPOXY), ki je na ne sen na te meljni pre maz PRIMER FD. Ko pal ni ce in mo kre povr{ine v t. i. wellness cen trih, oblo`ene s ste kle nim mo zai kom - Tes nje nje tal (npr. Top cem es trih) in sten (tudi oblo`ene z Wedi ali Lux plo{~ami) se izve de z vgra je va njem tra ku MAPEBAND v vse vo ga le, de lov ne in di la ta cij ske sti ke ter te snilnih man{et MAPEBAND na vse pre bo je za in sta la ci je v prvi sloj MAPELASTIC-a, v ka tere ga se vti sne ARMIRNA MRE@ICA iz al kal no od por nih ste kle nih vla ken. Naslednji dan se nanese {e drugi sloj MAPELASTIC-a. - Lep lje nje ste kle ne ga mozai ka z ADESI- LEX P10, zame{anim z ISOLASTIC-om, razred~enim z vodo v raz mer ju 1 : 1. - Fugi ra nje ste kle ne ga mo zai ka se iz ve de s KERACOLOR-jem FF, vi so ko zmog lji vo cement no fu gir no maso, zame{ano s FUGO- LASTIC-om, teko~im po li mer nim do dat kom. Za dosega nje atrak tiv nej{ega vi de za se lah ko fu gi ra nje ste kle ne ga mo zai ka iz ve de z dvokom po nent no epok sid no maso KERAPOXY DESIGN z do dat kom ble{~ic MAPE-GLITTER. - Tes nje nje vseh sti kov z MAPESIL-om AC, ~istim ace tat nim si li ko nom (na voljo v ena kih bar vah kot KERACOLOR FF), ki je na ne sen na te melj ni pre maz PRIMER FD. Pla val ni ba ze ni - Tes nje nje ba zen skih povr{in se iz ve de z vgra jeva njem tra ku MAPEBAND v vse vo ga le, de lovne in di la ta cij ske sti ke ter te snil nih man{et MA- PEBAND na vse pre bo je za in sta la ci je v prvi sloj MAPELASTIC-a, v ka te re ga se vti sne ARMIRNA MRE@ICA iz al kal no od por nih ste kle nih vla ken. Naslednji dan se nanese {e drugi sloj MAPELASTIC-a. Na me sto MAPELASTIC-a, ki se ga nana{a z gla dil ko, se za la`je nana{anje na raz gi ba nih povr{inah lah ko upo ra bi MAPELASTIC SMART, ki se ga nana{a s ~opi~em ali valj~kom. - Lep lje nje ba zen skih ke ra mi~nih plo{~ic z dvokomponentnim hitrovezo~im fleksibilnim cementnim lepilom GRANIRAPID ter fugira nje z dvo kom po nent no ki sli nood por no maso KERAPOXY. - Tes nje nje vseh sti kov z MAPESIL-om AC, ~istim ace tat nim si li ko nom (na vo ljo v ena kih bar vah kot KERAPOXY), ki je na ne sen na te melj ni pre maz PRIMER FD. In du strij sko iz de la ne ko pal ni ce, oblo`ene s ke ra mi~nimi plo{~ica mi Z mo du lar ni mi eno ta mi - Tes njenje tal nih povr{in ter tu{ ka bin se iz ve de z vgra je va njem traku MAPEBAND v vse vo ga le, de lov ne in di la ta cij ske sti ke ter te snilnih man{et MAPEBAND na vseh pre bo jih za in sta la ci je v prvi sloj MAPELASTIC-a, v ka te re ga se vti sne ARMIRNA MRE@ICA iz al kal no od por nih ste kle nih vla ken. Naslednji dan se nanese {e drugi sloj MAPELASTIC-a. - Lep lje nje ke ra mi~nih plo{~ic z enokomponentnim visokofleksibilnim cementnim lepilom ULTRAFLEX S2 MONO. - Fu gi ra nje z ULTRACOLOR-jem PLUS, vi so ko zmog lji vo ce ment no fu gir no maso, ki prepre~uje po jav izc ve ta nja, vodood boj no z Drop- Effect in z Bio Block teh no lo gi jo, ki pre pre~uje na sta nek ple sni. - Tes nje nje di la ta cij skih sti kov z MAPESIL-om AC, ~is tim ace tat nim si liko nom (na vo ljo v ena kih bar vah kot ULTRACOLOR PLUS), ki je na nesen na te melj ni pre maz PRIMER FD. - Gla je nje no tra njih povr{in, ki niso oblo`ene s ke ra mi~nimi plo{~icami, z ULTRATOP-om 560, belo ap ne no-ce ment no fino mal to. - Gla je nje zu nanjih povr{in z ULTRATOP-om 540, fino ce mentno mal to. Pred stav lje ne si stem ske re{itve so le del bo ga te Ma peieve po nud be. Za do dat na po ja sni la in po drob ne in for ma ci je o predstav lje nih in os talih re{itvah po kli~ite tehni~no-prodaj no slu`bo Ma pei na tel. {te vil ko ali po{lji te elek tron sko po{to na na slov teh ni ka Ðma pei.si. Za po drob nej{e in for ma ci je o ome nje nih iz del kih preglej te teh ni~ne li ste na ali pei.com. SM 12

15

16 PREDSTAVLJAMO IZDELKE 1 UTRJEVANJE ZEMLJIN IN CESTNIH POVR[IN Stabilsoil 200 pred stav lja ko nec ne neh ne ga kr pa nja udar nih jam, pra{enja in stro{kov vzdr`eva nja ma ka dam skih ce sti{~, plo~ni kov, ko le sar skih stez in pe{poti. V vsak da njem `iv lje nju se ve li ko krat sre ~amo s cest ni mi povr{ina mi, ki se na ha jajo na za va ro va nih na rav nih par kih ali v obmo~jih, kjer upo ra ba as fal ta na~elo ma ni za`ele na ali celo ni do vo lje na. V teh pri me rih je po treb no upo ra bi ti dru ga~ne re{itve in us trezne me to de utr je va nja. Utr je va nje je pro ces, s ka te rim se z do da ja njem majh ne koli~ine ve zi va v ob sto je~ ma te rial bistve no iz bolj{ajo fi zi kal ne in kemi~ne last no sti ob sto je~e zem lji ne, drob ljen ca ali gra mo za. Mapei je v ta na men raz vil STABILSOIL 200, ka te rega glav na pred nost je v tem, da utr ju je zem lji ne in cest ne povr{ine. Ma peieva teh no lo{ka re{itev za utrjevanje zem ljin STABILSOIL 200 je me{ani ca na rav nih anor ganskih spo jin v pra hu z do da ni mi vlak ni s hi dravli~nim u~in kom, po se bej na me nje na za veza nje in utr je va nje zem ljin in cest nih povr{in. Me{ani ca tvo ri iz jem no u~in ko vit, po ce ni in oko lju pri ja zen do da tek. Ta ino va tivni si stem je na~rto van za izrav na vanja te re na ter za iz grad njo in utr di tev cest nih povr{in. Omo go~a traj no pove~ano od por nost utr je nih povr{in pro ti vpli vom pro metnih obre me ni tev ter pro ti {ko dlji vim kli mat skim in hi dro lo{kim vpli vom. Pred no sti upo ra be Stabilsoil-a Utr je va nje {iro ke ga kro ga zem ljin Glav na pred nost upo ra be iz del ka je v tem, da omo go~a utr di tev {iro kega kro ga raz li~nih zem ljin, od gli ne do pe{~ene ga pro da. 2. Pove~ana no sil nost utr je nih povr{in in od por nost na procese za mr zo va nja in ta ja nja Na da lje omo go~i znat no ve~jo no sil nost utr je nih pla sti, iz va jal cu pa omo go~a bis tve no kraj{i ~as iz ved be. Pred nost pred dru gi mi si ste mi je tudi v mo`no sti iz ved be utr di tve v ek strem nih kli mat skih po go jih, npr. ob hu dem na li vu. Zmanj{ana je tudi ob~ut lji vost na tem pe ra tur ne spre mem be, pred vsem na pro ces za mr zo va nja in od ta lje va nja, po sle di~no pa je zmanj{ano tudi na bre ka nje utr je ne pla sti. 3. Zmanj{ano pra{enje Kon~ni upo rab ni ki opa zi jo pred vsem naj vidnej{i kon~ni re zul tat, to je zmanj{anje pra{enja med upo ra bo ma ka dam skih ce sti{~, plo~ni kov, kole sar skih stez in pe{poti. Kom bi na ci ja zgo raj na ve de nih pred no sti, ki so ne po sred ni re zul tat dodat ka STABILSOIL-a 200, vodi v za{~ito pred na bre ka njem in meh~anjem, kar je po sle di ca pove~anja vpi ja nja vla ge. Hkra ti je zmanj{ana ne- 14

17 var nost na sta ja nja raz pok in pove~ana za{~ita obrab ne plasti pred po sle di ca mi zmr zo va nja in ta ja nja. De lo va nje do dat ka Stabilsoil 200 STABILSOIL 200 prah rea gi ra z vla go. Prva seri ja reak cij med del ci zem lji ne se za~ne ta koj. STABILSOIL 200 raz vi je kemi~no ve za nje in spaja nje med del ci zem lji ne. Ta koj{nje vgra je va nje in ka snej{e utr je va nje us tva ri ta nes pre men lji vo in zelo trpe`no plast. Do da ja nje STABILSOIL-a 200 vodi v ta koj{njo reak ci jo z gli ne ni mi del ci. Prva spre mem ba lastno sti zem lji ne ob zame{anem STABILSOIL-u 200 je zgo sti tev in s tem zmanj{anje pla sti~nosti. Tvor be zno traj del cev kri stal ne ma tri ce v do datku STABILSOIL 200 pove~uje jo vo lu men por in ome ju je jo vstop vode v utr je no plast. Zno traj del cev ma tri ce se pre pre~uje ka pi lar ni dvig vode sko zi sre di no utr je ne pla sti, kar us tva ri nepre pust no plast. Iz ved ba utr je va nja s Stabilsoil-om 200 Pre den za~nemo z utr je va njem, je po treb no zem lji no, ki bo utr je na s STABILSOIL-om 200, ovred no ti ti in do ka za ti njene ka rak te ri sti~ne last no sti z us trez ni mi prei ska va mi. Gre za po stop ke, ki so za preiz ku{anje ne ve zanih ma te ria lov v grad be ni{tvu obi~ajni. STABILSOIL 200 se lah ko me{a na mestu vgradi tve s po seb no opre mo. Naj pri mer nej{i so greder ji, plugi z di ski, fre ze. Od vi sno od vr ste zem lji ne, re zul ta tov la bo ra torij skih prei skav in zah te va ne no sil no sti zgor nje pla sti cest ne povr{ine je po ra ba ve zi va STABIL- SOIL-a 200 med 3 in 12 kg na 100 kg zem lji ne, ki jo `eli mo utr di ti. SM Slika 1: Pri mer upo ra be Stabilsoil-a 200: Izrav na va te re na in utr di tev cest ne povr{ine. Slika 2: Ob sto je~e cesti{~e Slika 3: Nana{anje Stabilsoil-a 200 Slika 4: Na vla`itev in me{anje Stabilsoil-a 200 v obstoje~e cesti{~e Slika 5: Utr di tev 5 15

18 REFERENCE 16 Ho tel Pa la ce v Por to ro`u Novo raz li~ico zgod be o gr dem ra~ku in pre le pem be lem la bo du so pi sa li tudi z Ma pe iem. Zgo do vi na ho te la Ho tel Pa la ce so od pr li dav ne ga leta Po stal je zna ni lec prepo ro da por toro{kega tu riz ma ter bil za Ex cel sior jem v Be net kah naj lep{i in naj ve~ji ho tel na Ja dranu. Na~rte zanj je iz de lal av strijski ar hi tekt Jo han nes Gio van ni Eu sta cio. Pa la ce je bil za ra di svoje ga raz ko{ja na me njen najzah tevnej{im go stom. V vsem je bil naj bolj{i. Odprt je bil celo leto, imel je 300 sob z bo ga to opre mo in ko pal ni ca mi, luk suz ne dvo ra ne za obe de in dru`enje, bare, re pre zenta ti ven vstop ni del, ime no van hall ali lobby, ter celo gara`o. Poh va lil se je lah ko z elektri~no na pe lja vo, dvi ga lom, na pra vo za hlajenje pro sto rov, pred hod ni co so dob nih kli matskih na prav, ter lastnim parkom. Tako so zdru`eva li vi so ko ra ven na sta vitve hote la, ure je no oko li co, mo`nost do sto pa s hidro pla ni, ~udo vi to pla`o, pe stro ku li na ri~no po nud bo ter se ve da to pli{ko de javnost. Sled nja je te me lji la na kom bi na ci ji ugod nih kli matskih po go jev, ter mal nih ba ze nov in ka deh ter upo rabi zdra vil ne ga bla ta iz se~oveljskih so lin. Za~etki pre no v za~etku osemdese tih let prej{nje ga sto letja je ste kla ak ci ja za pre no vo ho te la, ki je bil leta 1981 raz gla{en za kul tur ni spo me nik. Hotel Pa la ce je bil pri mer ar hi tek tur ne me{ani ce hi sto ri~nih slo gov z ele men ti du naj ske re ce si je. Ob jekt je na `alost vse od kon ca se dem de se tih let prej{nje ga sto let ja pro pa dal in ka zil po dobo»cve to~ega pri sta ni{~a«. Je se ni 2006 so se za~ela pri prav ljal na in ru{it ve na dela. 21. no vem bra 2006 sta mi ni ster za kul tu ro Va sko Si mo ni ti in pred sed nik upra ve Is tra benza, d.d., 1

19 Igor Bav~ar sim bol no polo`ila te melj ni ka men pre no ve. Tako so se pri~ela ob no vi tve na dela in pri~ako va nja, da ob nov lje ni Pa la ce po novno za`ari in po lep{a vi dez Por to ro`a. Fa sa da oz. pro~elje, iz ve de no s si ste mom Mape-An ti que Po oprav lje nih ru{it ve nih de lih je od sta re ga ho te la os ta la le spred nja ste na, ki je za{~ite na, zato jo je bilo po treb no ob no vi ti tako, kot je bila na re je na dav ne ga leta Piranski Zavod za vars tvo kul tur ne dedi{~ine je vr{il nad zor nad iz ved bo. Raz gi ba nost fa sa de v smi slu vle~enih pro fi lov, or na men tov je zah te vala vi so ko us po sob lje nost iz va jalca ob no ve. Iz bra no je bilo pod jet je Re mont, d. d., ki ima bo ga te izku{nje na tem po dro~ju. Skup no je bilo po treb no ana li zi ra ti de jan sko sta nje, tako v smi slu iz ved be kot kemi~ne se sta ve ome ta iz ve de na so bila son di ra nja. Ana li za je potrdi la, da je pri mer na upo ra ba iz del kov brez cement ne ga ve zi va. Tem zah te vam us tre za jo iz del ki li ni je Mape- Anti que. Slika 1: Obnovljeno pro~elje hotela Slika 2: Temeljito pranje fasade pred pri~etkom obnovitvenih del Slika 3: Detajl fasade med obnovo Slika 4: Zaklju~ena fasada z balkoni

20 REFERENCE Pred iz ved bo je bilo po treb no ce lot no fa sado po drob no pre gle da ti, ozna~iti vot la ali mo~neje po{ko do va na me sta in opra ti ce lot no povr{ino z vodo pod pri ti skom. Ker je fa sa da obr nje na pro ti mor ju, je bilo za ra di vpi ja nja soli po treb no po stop ke pra nja ve~krat po no viti. Mo~no po{ko do va ne dele ome ta in zidu je bilo po treb no od stra ni ti v ce lo ti. Nato so de lavci iz vedli obrizg z MAPE-ANTIQUE RINZAFFO, ki zmanj{uje pre hod vodotop nih soli in za gotav lja bolj{i opri jem mal te MAPE-ANTIQUE. Zida li so z novo ope ko in mal to, pri prav lje no z ve zi vom MAPE-ANTIQUE LC. Po skr be li so tudi za vsa po pra vi la vle~enih pro fi lov fa sa de. Vez ne moz ni ke ali dele ar ma tu re so o~is ti li in za{~iti li z MAPEFER-jem. Or na men ti, ka te re je bilo potreb no fino ob de la ti, so iz vedli s PLANITOP-om 540, fine ob de la ve ome tov pa z go to vo malto MAPE-ANTIQUE FC. Pred kakr{no koli fino pre pla sti tvi jo so povr{ino za ra di bolj{ega oprije ma in re gu la ci je vpoj no sti pod la ge do dat no pre ma za li s PRIMER-jem Med po sa mezni mi fa za mi se je, od vi sno od de be li ne na no sa in kli mat skih po go jev, prej{nji na nos su{il. Velja ome ni ti, da je bilo v ~asu iz ved be delo dokaj ote`eno, saj so se iz va ja la os ta la grad be na dela, npr. be to ni ra nje no ve ga ske le ta, manj ka la je streha. Zato sta se ob vsa kem de`ju in na li vu na ma kala ob stoje~i zid in omet, {e po se bej ob pa da vi nah z ve trom. Be ton ski ve nec fa sa de pro~elja Za ra di sta ti~ne po ve za no sti ob sto je~e fa sa de z no vim ob jek tom ter eno vi te ga vi de za so na vrhu iz de la li nov be ton ski ve nec. Kljub temu da je bil opa` ko rekt no iz de lan z dolo~enimi ele men ti, ga je bilo po treb no do dat no fino obde la ti. Za to delo so upo ra bi li hi trosu{e~o fino ce ment no mal to PLANITOP 400, ki omo go~a na no se od ene ga pa vse do 40 mm. To je predvsem po mem bno pri lo kal nih po pra vi lih ali ~e je po treb no ne kaj ume tel no iz de la ti. Dolo~eni fini ele men ti no ve ga venca, kot npr. ro`a ali cvet, so bili iz de lani v de lav ni ci ter nato pri leplje ni z ADESILEX-om PG1. Tako je tudi novi del po stal tak kot ob sto je~a fa sa da. Slika 5: Nanos Planitop-a 400 na betonski venec Slika 6: Barvanje s Si lex co lor barvo 5 18 Si stem Si lex co lor za bar va nje fa sa de Po ob no vi fa sa de je bilo po treb no le-to {e zaklju~no pre bar va ti. Pre maz mora za go tav lja ti eno vi tost v smi slu vi de za in za{~ite ma te ria la pred at mos fer ski mi vpli vi. Ker je os nov na mal ta neke vr ste po dalj{ana mal ta, smo se odlo~ili za bar vo na os no vi ka lijeve ga si li ka ta SILEXCO- LOR. Ta za go tav lja do bro pre kriv nost in vodoodboj nost ter odli~no paropre pust nost. Za iz bor pra ve ga od ten ka je bilo iz ve de nih ne kaj test nih polj, da je naro~nik sku paj z eki po iz re sta vra torske ga za vo da Pi ran dolo~il od te nek. Odlo~ili so se za dva barv na od ten ka. Bar va nje so de lav ci iz ved li z na no som te melj ne ga pre ma za SILEX- 6

21 Ma pe la stic kot te snil ni sloj Ob no va in no vo grad nja sta zah te vali kva li te ten, hi ter in za nes ljiv na~in tes nje nja. Do bre izku{nje Kra{kega zi dar ja ter so de lo va nje teh ni~nopro daj ne slu`be Ma pei in tudi pro jek tan ta so raz logi za upo ra bo te snil ne ga si ste ma MAPELASTIC. Upo ra bi li so vse ele men te: po li merno mal to MAPELASTIC, ar mir no mre`ico za ra di kon tro le de be li ne in ve~jega pre mo{~anja novo na sta lih raz pok, te snil ni trak MAPEBAND, man{ete MAPEBAND ve li ko sti 118 x 118 mm za tes nje nje vo do vod nih pri klju~kov in 300 x 300 mm za tes nje nje od to kov (si fo nov) ter le pi lo ADESILEX T SUPER za lep lje nje MAPEBAND tra kov med se boj. Na ta na~in so bile tes nje ne mo kre povr{ine ku hi nje, ki so oblo`ene s kera mi~nimi plo{~ica mi, ko pal nice v so bah, pomo`ni pro sto ri, bal ko ni in te ra se no ve ga in sta re ga dela, vse povr{ine v well ness cen tru, vklju~no z manj{im ba zen~kom, no tra nja ob ba zen ska plo{~ad in se ve da pla valni ba zen, ki je oblo`en s ste kle nim mo zai kom. Ome nje ni te snil ni si stem so upo ra bi li tudi za za{~ito sta re ga pa ra pet ne ga zidu na te ra si, ki je bil ka sne je oblo`en s kam nom, ter za za{~ito be ton skih povr{in kom penzacij skih ba ze nov zara di sla ne in ter mal ne vode. Bal ko ni in te ra se Na bal ko nih in te ra sah je pri mar na bi tu men ska hi droi zo la cija. Kot do dat na za{~ita kon struk ci je je bil iz ve den si stem tesnje nja z MAPELASTICom. Stari del ho te la ima za klju~no ob lo go kamen. V no vem delu, ki je mo der ne za sno ve, pa je za klju~na ob lo ga le se ni de{~i~ni pod. COLOR PRIMER in dve ma do tre mi na no si bar ve SILEXCOLOR. Naj omeni mo, da je pre maz s si li kat ni mi bar va mi zelo zah te ven. Ved no je po treben ~as med po sa mez ni mi slo ji dalj{i od 24 ur. [e po seb no po zor nost so iz va jal ci mo ra li pos ve ti ti nana{anju bar ve SILEXCOLOR, saj mora biti na ne se na v ~im kraj{em ~asu. Raz li~ni kli matski po go ji in oson~enje vpli vajo na kon~ni od te nek bar ve. 7 Ko pal ni ce V vseh ko pal ni cah so na tesnil ni si stem MAPELASTIC iz ved li elek tri~no tal no gret je, ki je vgra je no z de be lo sloj nim flek si bil nim le pi lom KERAFLEX MAXI. V sta rem delu je za klju~na ob lo ga ka men. Ker je ve~ina sten mav~no-karton skih, so v no vem delu iz ved li lep lje nje stenskih vpoj nih ke ra mi~nih plo{~ic z ADESILEX-om P9. Tal ne plo{~ice iz por ce la ni zi ra ne ga gre sa so le pi li s KERAFLEX-om. Za ni mi vost pa je ste na, oblo`ena s ste kle nim mo zai kom z mo ti vom vrt nice, ki je na lep ljen z ADESILEX-om P10, priprav lje nim z razred~enim ISOLASTIC-om. Fu gira nje vseh povr{in so iz ved li s KERACOLOR-jem FF, di la ta ci je pa ob de la li z MAPESIL-om AC. Te ra sa nad ba ze nom Te ra sa nad ba ze nom je iz ve de na na ko vin ski kon struk ci ji in nudi atrak ti ven po gled na bazen in park ho te la. Na no sil ni ar mi ra nobe tonsko plo{~i je bilo po treb no iz de la ti manj ka jo~e pad ce in po pra vi ti ne rav nin ska od stopanja, za kar so upo ra bi li vez ni es trih TOPCEM PRONTO. Be ton so naj prej o~is tili, na nesli spri jemni sloj iz me{ani ce PLANICRETE-ja, vode in TOPCEM-a PRONTO. Po si ste mu»sve`e na sve`e«so nato Slika 7: Z Adesilex-om PG1 nalepljeni ornamenti na betonskem vencu Slika 8: Z Ultrabond-om P902 2K nalepljena tikova zaklju~na obloga na terasi nad bazenom 8 19

22 REFERENCE iz vedli es trih TOPCEM PRONTO. Po su{enju so na nesli te melj ni pre maz PRIMER PU60. Lep ljenje ti ko ve ga de{~i~nega par ke ta ve li ko sti 70 x 450 mm, ki bo ime lo vi dez la dij ske pa lu be, je bilo iz ve de no z dvo kom po nent nim po liu re tanskim le pi lom UTRABOND P902 2K. Po otr di tvi so sle di li le {e ki ta nje, bru{enje in ol je nje. Tudi s pomo~jo Ma pe ie vih teh no lo{kih re{itev po nov no nek da nji si jaj Ho te la Pa la ce ^rni ra~ek Por to ro`a se je spre me nil v le pe ga, po no sne ga be le ga laboda. Hotel Pa la ce je ponov no po nos kra ja in de`ele. Po zo ren opa zo valec vidi delo in na por vseh, ki so v zad njih dveh le tih so de lo va li pri tem pro jek tu. ^e bo ste ime li pri lo`nost, si og lej te fa sa do od bli zu, marsi kaj skri va, kar od dale~, s ce ste ali pla`e, ni vid no. Pa tudi no tra njost bo go to vo do vo lje va la neizmer no raz va ja nje, ki si ga mor da z ve se ljem pri vo{~i tudi ka te ri iz med bralcev na{e re vi je. U`ivaj te vsak tre nu tek, tudi malo za nas. SM Slika 9: Pogled na novi del Palace Hotela Slika 10, 11: Tesnjenje»mokrih«povr{in je bilo izvedeno s tesnilnim sistemom Mapelastic Tehni~ni podatki In ve sti tor: Is tra benz ho te li Por to ro`, d. o. o. ^as iz grad nje: no vem ber 2006 sep tem ber 2008 Pro jekt: API, d. o. o., Ljub lja na Glav ni/ge ne ral ni iz va ja lec: Kra{ki zi dar, d. d., Se`ana Vod ja pro jek ta: Franc Zor~, u.d.i.g. Vod ja grad bi{~a: Zo ran Pe ric, u.d.i.g. Iz va ja lec ob no ve fa sa de: Re mont, d. d., Ce lje Iz va ja lec te snil nih si ste mov: Kra{ki zi dar, d. d., Se`ana Iz va ja lec ke ra mi~ar ski del: Scar bo, d. o. o., Ber to ki Iz va ja lec par ke tar skih del: Mau ro Jakomin, s. p., Koper, Hor vat, d. o. o., Ljub lja na (Li sti no Gior da no, SLC) Ma peievi koor di na torji: An dra` Ne dog, u.d.i.g., Gre gor Knez, i.g., Samo Mli na ri~ 20

23 Upo rab lje ni iz del ki V tem pris pev ku ome nje ni iz del ki pri pa da jo li ni jam»iz del ki za po laga nje ke ra mi~nih plo{~ic in kam na«,»iz del ki za po la ga nje tek stil ne in pro`ne ob lo ge«in»iz del ki za grad be ni{tvo. Teh ni~ni li sti so na vo ljo na zgo{~enki»ma pei Glo bal In fo net«in na Le pi la in fu gir ne mase za ke ra mi~ne plo{~ice in iz del ke iz kam na so v skla du z zah te va mi stan dar dov SIST EN in EN Ade si lex T Su per: le pi lo za med se boj no spa ja nje Ma pe band tra kov in kot nih ele men tov. Ade si lex P9 (C2TE): ce ment no le pi lo z do bri mi za~et nim trd nost mi, po dalj{anim od pr tim ~asom in brez le ze nja plo{~ic na ver ti kal nih povr{inah (za na no se do 5 mm). Ade si lex PG1: dvo kom po nent no tik so tro pi ra no epok sid no le pi lo za kon struk cij ska zleplje nja (be ton, je klo ). Ar mir na mre`ica: al kal no od por na ar mir na mre`ica iz ste kle nih vla ken za oja~itev te snilnih si ste mov. Iso la stic: Po li mer ni do da tek za iz bolj{anje spri jem nih trd no sti, pri la go dlji vo sti, flek si bil nosti ce ment nih le pil Ke ra bond in Ade si lex P10 (za na no se do 5 mm) ter Ke rafloor (za na no se do 15 mm). Ke raflex (C2TE): vi so ko zmog lji vo ce ment no le pi lo s po dalj{anim od pr tim ~asom in brez le ze nja plo{~ic in iz del kov iz kam na na ver ti kal nih povr{inah (za na no se do 5 mm). Ke raflex Maxi (C2TE, S1): vi so ko zmog lji vo, pri la go dlji vo, flek si bil no ce ment no le pi lo s po dalj{anim od pr tim ~asom in brez le ze nja plo{~ic in iz del kov iz kam na na ver ti kal nih povr{inah (za na no se od 3 do 15 mm). Ke ra co lor FF (CG2): vi so ko zmog lji va ce ment na fu gir na masa z mo di fi ci ra ni mi po li me ri za fuge {iri ne do 6 mm v 18 bar vah z do dat ki za vo dood boj nost Drop Ef fect. Ke ra bond (C1): ce ment no le pi lo za ke ra mi~ne plo{~ice (za na no se do 5 mm). Mape-An ti que FC: svet la fina mal ta na os no vi Eco Puz zo lana, brez vseb no sti ce men ta za za klju~no ob de la vo izsu{eval nih ome tov na ope~nih in kam ni tih zi do vih zgo do vin skih ob jek tov. Mape-An ti que LC: spe cial no ve zi vo za pri pra vo izsu{eval ne sa na cij ske mal te za ob no vo zgo do vin skih ob jek tov. Mape-An ti que Rin zaf fo: na soli od por na svetla mal ta na os no vi Eco Puz zo lana, brez vseb no sti ce men ta, za obrizg pred nana{an jem izsu{eval no-sa na cij skih malt. Ma pe fer: dvo kom po nent na za{~ita ar ma tu re na os no vi ce ment ne ga ve zi va in raz to pi ne sin te ti~nih smol s ko ro zij ski mi in hibitor ji. Ma pe band: gu mi ra ni po liestrski trak, vo gal ni ele men ti in man{ete za tes nje nje ro bov, voga lov, in sta la cij skih pre bo jev in di la ta cij skih reg. Ma pe sil AC: ~ista, na bak te ri je in ple sen od por na si li kon ska te snil na masa brez to pil na os no vi ace tat ne ga za mre`enja v 26 barv nih od ten kih in trans pa rent ni bar vi z raz tez nostjo/kr~en jem do naj ve~ 20 % od iz ho di{~ne di men zi je. Ma pe la stic: dvo kom po nent na, visoko pri la go dlji va, flek si bil na ce ment na mal ta za tes njenje in za{~ito be to na ter povr{in bal ko nov, te ras, ko pal nic in pla val nih ba ze nov. Pla ni top 400: hi trovezo~a tik so tro pi ra na mal ta s kom pen zi ra nim kr~en jem za po pra vi lo in za klju~no ob de la vo be ton skih povr{in v enem de lov nem po stop ku (za na no se od 1 do 40 mm). Pla ni top 540: fina ce ment na za klju~na mal ta za za gla je va nje»do zo re lih«no tranjih in zu na njih gro bih ome tov v de be li nah na no sa do 3 mm. Pri mer 3296: si stem ski te melj ni pre maz na akril ni os no vi v vod ni dis perzi ji pred lep lje njem z Ade si lex-om LC, LC/R in LC/RP. Pri mer FD: te melj ni spri jem ni pre maz za si li kon ske te snil ne mase Ma pe sil na be to nu, lesu, ko vi ni, pla sti ki in bar va nih povr{inah. Pri mer G: te melj ni vpoj no re gu la cij ski spri jem ni pre maz na os no vi sin te ti~nih smol v vod ni dis per zi ji z zelo niz ko vseb nost jo hlap lji vih or gan skih se sta vin (VOC). Pri mer PU60: eno kom po nent ni po liu re tan ski te melj ni pre maz z vseb nost jo or gan skih topil za utr di tev in tes nje nje tla kov (za pi ra nje preo sta le vla ge do 3,5 CM%). Si lex co lor Barva: vo dood boj na, paro pre pust na za{~itna si li kat na bar va za za klju~no obde la vo no tra njih in zu na njih ce ment nih, ap ne nih in izsu{eval nih ome tov. Si lex co lor Pri mer: te melj no spri jem ni pe ne tra cij ski pre maz/raz red~ilo na os no vi ka li je vega si li ka ta v vod ni dis per zi ji za za klju~no ob de la vo po Si lex co lor si ste mu. Ul tra bond P902 2K: dvo kom po nent no epok si po liu re tan sko le pi lo brez vseb no sti or ganskih to pil za lep lje nje vseh vrst ob log iz lesa in la mi na ta. 21

24 PREDSTAVLJAMO IZDELKE TESNJENJE PODZEMNIH BETONSKIH ELEMENTOV KONSTRUKCIJ 22 Ma pe proof ben to nit na geotka ni na za te s nje nje ver ti kal nih in ho ri zon tal nih povr{in pod zem nih kon struk cij. Be ton ske kon struk ci je so po na ra vi po rozne ter pod vpli vom fi zi kal nih in mehanskih obre me ni tev pod vr`ene na sta ja nju raz pok, zato je na rav ni na tri jev ben to nit idealen ma te rial za nji ho vo tes nje nje. Za ra di sposob no sti na bre ka nja v sti ku z vodo us tva ri nepre pust no pre gra ti ni po dob na snov iz hi dra ti zi ra ne ga na tri je ve ga ben to nita se vsr ka v ar mi ra nobe ton ski ele ment kon struk ci je in tako za te sni majh ne povr{in ske raz po ke in tudi ti ste, ki na sta ne jo ka sne je med upo ra bo ob jek ta. Bento nit na pre gra da mora biti v ne po sred nem stiku s povr{ino be ton ske ga ele men ta kon struk cije, ker le taka po sta vi tev pre pre~uje pro ni ca nje teko~ine med povr{ino ele men ta in ben to nit no tka ni no ter tako za go tav lja za vodo ne pre pustno plast in s tem traj no za{~ito. Za tes nje nje pod zem nih be ton skih kon struk cij, tako po kon~nih sten kot tudi rav nih plo skev, je us trez na re{itev ob la ga nje z ben to nit no geotkani no MAPEPROOF. Upo rab lje no v kom bi na ci ji z ar mi ra nim be tonom ben to nit no pol ni lo, po ve zano med dve ma plastema geot ka ni ne, za pol ni in za te sni tudi naj manj{e raz po ke, ki na sta ne jo v be to nu, in tako us tva ri vo do ne pro pust no plast. Se sta va MAPEPROOF ben to nit na geotka ni na je ses tavlje na iz dveh slo jev ig la ne poli pro pi len ske tka nine, kjer zgor nji sloj iz net ka ne pla sti tka ni ne in spod nji sloj iz tka ne pla sti tka ni ne tvo ri ta sendvi~, v ka te rem je plast mi kro ni zi ra ne ga na rav nega na tri je ve ga ben to ni ta. Po sto pek veri`nih vbo dov, kjer se upo rab lja na tiso~e za kriv lje nih igel, omo go~a, da po li propi len ska vlak na iz zgor nje net ka ne pla sti preide jo ~ez sred njo plast na tri je ve ga ben to ni ta v spod nji sloj tka ne pla sti geotka ni ne in ju tako u~vr stijo med se boj. Zah va lju jo~ temu po seb nemu po stop ku me han ske u~vr sti tve ben to nit na geotka ni na MAPEPROOF os ta ne sta bil na tudi po hi dra ta ci ji ben to nit ne ga pol ni la. Po seb na po raz de li tev po li pro pi len skih vla ken med tkanim in net ka nim slo jem geot ka ni ne za go tav lja, da pri sti ku zgor nje net ka ne pla sti ben to nit ne geot ka ni ne z ele men tom be ton ske povr{ine sko zi luk nja sto struk tu ro zgor nje ga slo ja pri haja do nasi~enja pla sti na tri je ve ga ben to ni ta z vodo. Kom bi na ci ja teh last no sti MAPEPROOF-a omo go~a, da pri de do»sa mo tes nje nja«kom pozi ta, kjer se v sti ku z vodo ali vla go iz tal tvo ri gel, ki ima odli~ne te snil ne last no sti. Tipi~ni pri me ri upo ra be Mapeproof-a Naj po go ste je se MAPEPROOF upo rab lja za tesnje nje pod zem nih be ton skih kon struk cij pod

25 ni vo jem pod tal ni ce in ob jek tov, kot so pod zem ne gara`e, pod kle te ni pro sto ri, pla val ni ba ze ni, ja{ki dvi gal. To rej za ti ste ob jek te ali nji ho ve dele, ki so naj bolj iz po stav lje ni nega tiv nim vpli vom vode. Pred no sti Upo ra ba MAPEPROOF-a ima {te vil ne pred no sti, po se bej velja iz po sta vi ti sle de~e: - zanes lji vost, - dober opri jem na be ton ske povr{ine, - pri la go dljivost vsem ob li kam povr{in, - hi tro us po sab lja nje iz va jal cev, - eno stav no ro ko va nje na me stu vgrad nje, - eno stav na vgrad nja, - eno sta ven nad zor iz ve de nih del. Po sto pek vgrad nje Povr{ine, ki bodo oblo`ene z MAPEPROOF-om, mo ra jo biti rav ne, brez iz bo klin in praz nih mest, lah ko so vla`ne, vendar brez sto je~e vode. Pri po la ga nju na vo do rav nih povr{inah naj bo pre klop na vzdol`nih spo jih geotka ni ne vsaj 10 cm, spo je oz. pre klo pe po dol`ini utr di mo z `i~niki in po li pro pi len ski mi pod lo`kami MAPEPROOF CD na prib li`no vsa kih 50 cm. Za{~itna plast be to na naj bo de be la vsaj 5 cm in po dob ne ga trd nostnega raz re da kot ar mi ra nobe ton ska plo{~a. Po la ga se oko li ro- Upo rab lje ni iz del ki bov opa`a ali na nav pi~nih povr{inah, kot so pre gra de, stebri ali ste ne ter dru go. Na nav pi~nih povr{inah se po la ga od zgo raj navz dol, tako da je pre kriv ni sloj iz ve den na vodo rav ni povr{ini be ton ske kon struk ci je. Vzdol`ni pre klo pi na nav pi~nih povr{inah naj bodo vsaj 10 cm in po dol`ini pre klo pa utr je ni z `i~niki in po li pro pi len ski mi pri tr di tve nimi obro~i MAPEPROOF CD na prib li`no vsa kih 30 cm. Pri be ton skih kon struk ci jah, ki mo ra jo biti od por ne na veli ke pri ti ske pod tal ne vode, je po treb no stik med tal no armi ra nobe ton sko plo{~o in ste no pred iz ved bo za te sni ti z upo ra bo omo~lji vih na bre ka jo~ih gu mi ja stih profi lov IDRO- STOP B25 ali IDROSTOP, ki za go to vi jo vo do ne pre pust nost de lov nih sti kov. ^e je povr{ina MAPEPROOF ben to nit ne geot ka ni ne po{kodo va na ali gre sko zi njo ar mi rano `ele zo, mo ra mo po{kodbe ozi ro ma pre bo je za te sni ti z upo ra bo MAPEPROOF MASTIC-a, red ke ben to nit ne pa ste. Po vgrad nji MAPEPROOF ben to nit ne geotka ni ne je za ra di eks pan zi je ben to nit ne ga pol ni la pri hi dra ta ci ji po treb no zago to vi ti na povr{ino geot ka ni ne pri tisk kg/m 2 s previdnim za si pa njem in zgo{~eva njem iz bra ne ga ma te ria la brez kam ni tih zrn in ve~jih ko sov gli ne. SM 1 Ar mi ra nobe ton ska plo{~a 2 Le sen opa` 3 Za{~itna plast be to na 4 Mape proof Si ste mi vgrad nje 2 1 V tem pris pev ku ome nje ni iz del ki pri pa dajo lini ji»iz del ki za grad be ni{tvo«. Teh ni~ni li sti so na vo ljo na zgo{~enki»ma pei Global In fo net«in na 5 Pod lo`ni be ton 6 Tla Idro stop: hi dro fil no eks pan di ra jo~i gu mi ja sti pro fil za vo do nepro pust nost de lov nih sti kov. Idro stop B25: hi dro fil no eks pan di ra jo~i gu mi ja sti pro fil na os no vi na tri je ve ga ben to ni ta za vo do ne pro pust nost de lov nih sti kov. Ma pe proof: ben to nit na tka ni na za hi droi zo la ci jo za ver ti kalne in ho ri zon tal ne rav ne plosk ve/povr{ine v zem lji. Ma pe proof CD: okro gle pod lo`ke za me han sko pri tr je va nje Ma pe proof ben to nit ne hi droi zola cij ske tka ni ne. Ma pe proof Ma stic: red ka ben to nit na pa sta. 1 Mape proof 2 Ar mi ra nobe ton ska kon struk ci ja 3 Idro stop 25 4 Pla ni top Ar mi ra nobe ton ska plo{~a 6 Za{~itna plast beto na 7 Pod lo`ni be ton 8 Tla

26 PREDSTAVLJAMO IZDELKE LINIJA PLASTIMUL Eno stav na iz ved ba u~in ko vi te hi droi zo la ci je ar mi ra nobe ton skih zi dov, ope~nih zi dov ali zidov iz be ton skih zi da kov z bi tu men ski mi emul zi ja mi iz li ni je Pla sti mul, ki omo go~ajo izde la vo vi so ko elasti~nih ob log z dobro opri jem lji vost jo na pod la go v raz li~nih kli mat skih po go jih in obreme ni tvah. V prak si se ve li ko krat po ja vi zah te va po po pol ni povr{in ski za po ri, ka te ro pa z upo ra bo bi tu men skih ~rnih tra kov kljub vsem ukre pom zelo te`ko za go to vi mo. Rav no tako je da nes v grad be ni{tvu ved no po go stej{a upo ra ba ve~ raz li~nih ma te ria lov, kot so PVC, plo~evi na, les, ke ra mi ka, be ton idr., ki pred stavlja jo ovi ro za iz ved bo bi tu men skih ~rnih tra kov. Ti na mre~ na na{tete pod la ge ne mo re jo biti iz ve de ni za ra di vro~ega po stop ka iz ved be. Kot od go vor na zgo raj na{tete oko li{~ine iz Mapeievih raz voj nih la bo ra to ri jev pri ha ja po pol na li ni ja iz del kov, se stav lje nih iz iz bra nih bi tum nov v vod ni raz to pi ni, brez vseb no sti to pil li ni ja Pla sti mul. Pred no sti iz ved be z iz del ki Pla sti mul Ve lja ome ni ti na sled nje pred no sti pri upo ra bi iz del kov iz li ni je Pla sti mul: - {irok iz bor iz del kov omo go~a iz ved bo za razli~ne, tudi naj ve~je obre me ni tve, - nana{a se jih lah ko v raz li~nih kli mat skih po go jih na raz li~ne pod la ge, omo go~ajo pa tudi {iro ko upo ra bo v so dob nem gradbe ni{tvu (npr. ener gij sko var~ne in pa siv ne hi{e), - eno stav ni so za upo ra bo in ne zah te va jo pose bej us po sob lje nih de lav cev, - delo z iz del ki je zdrav ju pri jaz no, ker ne vsebu je jo to pil, - ne one sna`uje jo pod tal ni ce in ne obre me njuje jo oko lja. Po sto pek iz ved be Po pri mer ni pri pra vi pod la ge, ki mora biti ~vrsta, ~ista in do volj rav na, je po treb no za bolj{i in ena ko mernej{i opri jem na povr{ino na ne sti PLA STI MUL PRI MER, hi tro su{e~o in za upo ra bo pri prav lje no bi tu mensko emul zi jo niz ke vi skozno sti brez vseb no sti to pil. Na nos se opra vi z valj~kom, ~opi~em ali raz pr{il cem. Po ra ba je od vi sna od vpoj no sti pod la ge in se gib lje med 200 in 300 g/m 2. Pu sti mo, da se PLA STIMUL PRI MER posu{i, in na- 24

27 da lju je mo z iz bi ro naj pri mer nej{ega izdel ka za hi droi zo la ci je iz li ni je Pla sti mul ob upo{te va nju last nosti pod la ge, prisot nosti vla ge, pod pri ti skom ali brez, in tem pe ra tu re med nana{an jem. Na nos iz bra ne ga iz del ka se opra vi z glad ko (ra zen PLASTIMUL-a) ali nazob~ano lo pa ti co. Na nos je mo`en tudi na pod la go, ki je vla`na za ra di ne po pol ne do zo re lo sti ar mi ra ne ga beto na ali za ra di vla ge iz at mos fe re. V pri me ru pri sot no sti vode pod tla kom skup na debe li na iz ve de ne hi droi zo la cije ne sme biti ni ko li tanj{a od 4 mm. Hkrati pa je po treb no med prvi in dru gi sloj vgra di ti Ma pe ie vo ar mir no mre`ico iz al kal no od por nih ste kle nih vla ken. Po na no su hi droi zo la ci je je po treb no na to povr{ino pred za si pa njem vgradi ti za{~itni sloj. SM PLASTIMUL Za upo ra bo pri prav lje na zmes brez vseb no sti to pil. Se stav lje na je iz iz bra nih bi tum nov v vod ni raz to pi ni s spe cial ni mi drob no zr na ti mi pol ni li in do dat ki. PREDNOSTI IN NAMEMBNOST Po se bej pri me ren je za hi droi zo la ci jo kon struk cij, ki niso pod vr`ene di nami~nim vpli vom na povr{ine kot emul zi je za splo{no upo ra bo. Upo raben za hi droi zo la ci jo zi dov iz ope ke, tudi ome ta nih ali be ton skih zid nih povr{in, v ka te rih je pri sot na vla ga, ki iz vi ra iz te re na in je na ko pi~ena v sami kon struk ci ji ali pa kot voda pod tla kom. PORABA med 1 kg/m 2 in 4 kg/m 2 PLASTIMUL 1K SUPER Eno kom po nent na emul zij ska bi tu men ska te snil na masa, obo ga te na s kro gli ca mi sti ro po ra pri mer ne ve li ko sti, ki zmes na re di jo la`jo, zato je na nos z rav no ali na zob~ano lo pa ti co pre pro stej{i. Kro gli ce za go tav lja jo mi ni mal no de be li no po sa mez ne ga na no sa. Od po ren je na baze, pri sot ne v be to nu in agre siv ne sno vi, pri sot ne v te re nu. Po sebej pri me ren za ne rav ne povr{ine, kot je zi dov je iz ope ke in v pri me rih, ko se zah te va na nos de be lej{ega slo ja hi droi zo la ci je. 2,7 kg/m 2 pri 3 mm de be li ne slo ja; 3,6 kg/m 2 pri 4 mm de be li ne slo ja PLASTIMUL 1K SUPER PLUS Hi tro su{e~a za upo ra bo pri prav lje na eno kom po nent na emul zij ska bi tu men ska te snil na masa z niz ko stop njo kr~enja, obo ga te na s kro gli ca mi sti ro po ra in gu mija sti mi zrni. PLASTIMUL 2K Dvo kom po nent na emul zij ska bi tu menska te snil na masa brez vseb no sti to pil z do dat kom ce lu loz nih vla ken in za pol ni tvene ga hi dra vli~nega ve zi va. PLASTIMUL 2K SUPER Dvo kom po nent na emul zij ska bi tu men ska te snil na masa brez vseb no sti to pil, obo gate na s kro gli ca mi sti ro po ra in za pol ni tvenim hi dra vli~nim ve zi vom. Kro gli ce za go tav lja jo mi ni mal no de be li no po sa mez ne ga na no sa, med tem ko gu mi ja sta zrn ca pove~ajo ela sti~nost. Zah va lju jo~ tem last no stim, je na nos z rav no ali na zob~ano lo pa ti co pre pro stej{i. Iz de lek je od po ren na baze, pri sot ne v be to nu, in agre siv ne sno vi, pri sot ne v te re nu. Upo rab lja se po vsod tam, kjer je po treb na de be lej{a bi tu men ska hi droi zo la cij ska ob lo ga. Pri me ren je za hi droi zo la ci jo kon struk cij, ki so pod vr `e ne mo~ nim di na mi~ nim obre me ni tvam. Iz de lek je od po ren na baze, pri sot ne v be to nu, in agre siv ne sno vi, ki so obi~ajno pri sot ne v te re nu. Pri me ren je za hi droi zo la ci jo vo do rav nih in navpi~nih povr{in iz be to na ali ope ke s pre pro stim na no som z rav no ali nazob~ano lo pa ti co. Po se bej pri me ren je za iz de la vo hi droi zo la ci je pri niz kih tem pe ra tu rah ali vi so ki stop nji vla ge in za na nos na glad ke povr{ine. Uporab lja se po vsod tam, kjer je po treb na de be lej{a hi droi zo la cij ska ob lo ga. Po po pol ni osu{itvi ob li ku je de be lej{o ne pre pust no bi tu men sko ob lo go, izred no ela sti~no in vi so kih zmo`no sti pre mo{~anja raz pok. Iz de lek je od po ren na baze, pri sot ne v be to nu, in agre siv ne sno vi, ki so obi~ajno pri sot ne v te re nu. Po se bej pri me ren je za hi droi zo la ci jo kon struk cij, ki so pod vr`ene mo~nim di na mi~nim obre me ni tvam, ter za iz de la vo hi droi zo laci je pri niz kih tem pe ra tu rah in vi so ki stop nji vla ge. 2,5 kg/m 2 pri 3 mm de be li ne slo ja; 3,3 kg/m 2 pri 4 mm de be li ne slo ja 4,9 kg/m 2 pri 3 mm de be li ne slo ja; 6,7 kg/m 2 pri 4 mm de be li ne slo ja 2,9 kg/m 2 pri 3 mm de be li ne slo ja; 3,9 kg/m 2 pri 4 mm de be li ne slo ja 25

28 REFERENCE DIPO CENTER CELJE Hitra ob no va tla ka z Ma pe ie vi mi teh no lo{kimi re{it va mi. Ko je in ve sti tor Dipo cen tra v Ce lju spre jel odlo~itev, kak{en tlak bo kra sil nje gov novi sa lon s pohi{tvom, je gradbe no pod jet je SGD Str din v so de lo va nju s teh ni~no slu`bo Mapei na re di lo novi leplje ni tan ko sloj ni ce ment ni tlak. Po nov no se je iz ka za lo, da igra zelo pomem bno vlo go ~as, po tre ben za ob no vo. Letega pa ni mogo~e z za nes lji vost jo skraj{eva ti brez pra vih iz del kov in us trez nih teh ni~nih re{itev, za sno va nih na de set let nih izku{njah. 1 2 Pri pra va pod la ge V pro sto rih, po treb nih ob no ve, je bil pr vot no iz ve den duro lit ni za klju~ni tlak v de be li ni od 2 do 4 cm. Za ra di spe ci fi~nih last no sti ob sto je~ega tla ka in zaradi neu strez nih vi{in skih ni vo jev je bilo po trebno obstoje~i tlak v ce lo ti od stra ni ti, to rej vse do os nov ne ar mi ra nobe ton ske plo{~e. Po od stra ni tvi za klju~nega tla ka je bila pod la ga, be ton ska plo{~a, s po stop kom rez ka nja {e do dat no ob de la na. Rez ka nje povr{ine je za goto vi lo do volj hra pa vo oz. grobo pod la go in tako ka ko vo sten opri jem nad gra je ne ga slo ja. Tako ob de la na podlaga je bila te me lji to o~i{~ena z vi so kot la~nim ~is til cem. Iz ved ba tan ko sloj ne ga lep lje ne ga tla ka Na omo~eno ar mi ra nobe ton sko plo{~o je bil na ne sen vez ni sloj, priprav ljen iz vode, la teksa sin te ti~ne gume PLANICRETE in MAPECEM-a PRONTO v me{al nem raz mer ju 1 : 1 : 8. Ta koj, {e na sve`i na nos vez nega slo ja, je bila vgra jen MAPECEM PRONTO, za upo ra bo pri prav lje na suha me{ani ca mal te s hi trim ve za njem in su{en jem za iz ved bo es trihov s kon tro li ra nim kr~en jem, zame{ana s po treb no koli~ino vode. Po ne kaj urah, ko je vgra je na me{ani ca do se gla po treb no trd nost, je bila povr{ina tla ka ob de la na z na men ski mi gla dil ci za be ton ske tla ke. S tovrst no ob de la vo je bila dose`ena us trez na rav nost in glad kost povr{ine, tako da je bil tlak pri me ren za ob la ga nje s tek stil no za klju~no ob lo go brez vme snih izrav nal nih slo jev. S pomo~jo hi tre teh no lo{ke re{itve je bilo v pe tih dneh, vklju~no s pripra vo pod la ge, uspe{no ob nov lje ne ga pre ko m 2 tlaka. Kljub izved bi na vez ni sloj, ki pred stav lja do dat no vla go, in tem pe ra tu ram v marcu je bil tlak tri dni po za klju~ku del us trez no suh in pri me ren za ob la ga nje s tek stil no za klju~no ob lo go. SM Slika 1: Odstranjevanje starega tlaka Slika 2: Priprava podlage Slika 3: Vgradnja me{anice Slika 4: Zaklju~na obdelava 4 Tehni~ni podatki In ve sti tor: Rutar marketing, d. o. o. Iz va ja lec del: SGD Str din, d. o. o. Povr{ina: m 2 Iz ved ba: ma rec 2008 Ma pe iev koor di na tor: Gre gor Knez, i.g. 3 Upo rab lje ni iz del ki V tem pris pev ku ome nje ni iz del ki pri pa da jo li ni ji»iz del ki za grad be ni{tvo«. Teh ni~ni li sti so na voljo na zgo{~enki»ma pei Glo bal In fo net«in na Pla ni cre te: la teks sin te ti~ne gume v vod ni dis per ziji za op le me ni te nje ce ment nih me{anic v no tra njih in zu na njih pro sto rih, vklju~no s povr{ina mi, ki so v stal nem kon tak tu z vodo. Ma pe cem Pron to: za upo ra bo pri prav lje na suha me{ani ca mal te s hi trim ve za njem in su{en jem za iz ved bo estri hov s kon tro li ra nim kr~en jem; preo stanek vla ge po 24 urah pod 2 CM%. 26

29 DOGODKI MAPEI DAY STELVIO 2008 PRINESEL ZMAGE Tra di cio nal no sre~anje Ma peievih part ner jev v osr~ju gora Bor mio je le tos po te ka lo dru gi vi kend ju li ja. Ko le sar ji so v izred nih po go jih pre se gli sami sebe. Lju bi te lji ko le sar je nja smo se sre~ali `e ~etr to leto za po red s skupnim ci ljem po nov no os vo ji ti pre laz Pas so Stel vio. Le tos smo se na pot po da li po dru gi poti kot po na va di, tako da smo `e med vo`njo u`iva li in ob~udo va li mogo~ne, v ob la ke sega jo~e gore. Pot do Bor mia je slo ven sko eki po to krat vo di la pre ko dveh le pih pre la zov Pas so To na le in Pas so Ga via. Na tej poti smo sre~ali ve li ko kole sar jev in `e med pot jo nas je za mi ka lo, da bi pot pro ti Bor miu na da lje va li kar s ko le si. Po na stani tvi v ho te lu gor ske va si ce San ta Ca ta ri na Val fur va smo se v Bor miu ob skup ni ve~erji z Ma peievi mi part ner ji dru`ili poz no v no~. Vre men ska na po ved za na sled nji dan je bila sla ba. Pre laz Stel vio je bil za prt za ra di zdr sa ze melj ske ga pla zu. Vsi pri sot ni smo se sre di ve~era raz ve se li li no vice, da so or ga ni za tor ji us po so bi li ce sto in da tek ma na sled nji dan bo. Vzpon na Stel vio V ne de ljo zju traj so se po do li ni po di li tem ni ob la ki. Pri~elo je de`eva ti. Tem pe ra tu re so bile niz ke. Na star tu v Bor miu se je na me trih nad mor ske vi{ine kljub sla be mu vre me nu zbra lo kar pre cej{nje {te vilo teka~ev in kole sar jev. Tek mo val ci so ime li na {tart ni ~rti samo en cilj - os vo ji ti Passo Stel vio, ki se je po no sno vzpe njal nad ob la ki na nad morski vi{ini m. Do ci lja jih je vo di la 21 km dol ga, po gor ski na ra vi vi ju ga sto iz pe lja na cesta. Te`av nost vzpo na so ned vom no mo~no pove~ale niz ke tem pe ra tu re in mo~no de`evje. Za go to vo med tek mo val ci na start ni ~rti ni bilo no be ne ga, ki ne bi bil v do volj do bri psi hofizi~ni kon di ci ji in ki ne bi imel v sebi mo~ne avan tu - ri sti~ne `ili ce. Dose`ek, vre den spo{to va nja Vsak tek mo va lec, ki je le tos os vo jil Passo Stelvio, je bil go to vo pre sti`ni zma go va lec in preje ta me da lja na vrhu je ime la po se ben po men, za~in jen z odli~nost jo, vztraj nost jo in po gumom. Na vi ja~i so zma go val ce poz drav lja li z bu~nim a plav zom in jim po ma ga li pri ohra njanju to plo te, da ne bi pri{lo do podh la di tve. Leto{nji vzpon v le de nem de`ju in pri zgolj 4 sto pi njah Cel zi ja na cilju je bil ned vom no po seben iz ziv za tek mo val ce in or ga ni za tor je. Na loga je bila odli~no oprav lje na, Ma pe iev or ga ni zacij ski od bor kljub izred nim po go jem ni po za bil na no be no po drob nost, ki jo je zah te val do godek te vr ste. Tudi ne majh no slo ven sko eki po je pre ve val duh ko lek tiv ne zma ge. Leto{nji po go ji so zah te va li, da so dali ko le sar ji od sebe ve~ kot samo vse. Pre se gli so sami sebe in eki pa se je, na pol nje na z vti si ne po zab nih tre nut kov, vr ni la do mov. SM 27

30 DOGODKI 28 PIKNIK JE PONUDIL VSEM Zad njo so bo to v maju smo se sre~ali s po slov ni mi part ner ji in dru`in ski mi ~lani na Ma peievem pik ni ku, ki po sta ja tra di cio na len. Ide ja o pik ni ku kot mo`no sti spro{~ene ga Slika 1: Vstop na piknik si je bilo dru`enja z na{imi po slov ni mi part ner ji in potrebno zaslu`iti dru`ina mi je zo re la ob kon cu pre te kle ga Slika 2: Fantje v akciji, otroci pa leta, ure sni~ila pa se je zad njo maj sko so bo to letos. So de lav ci Mapeia smo z ve seljem pri prav lja- mivki ~akajo na svoj trenutek igre na li do go dek, ki po sta ja bo po be se dah di rek tor ja Slika 3: Ena izmed to~k kme~kih Ro ber ta Po`arja tra di cio nal ni Ma peiev pik nik. iger Sre~anje se je od vi jalo v gostilni Pr Pec lju le streljaj iz Ljub lja ne, v ob je mu prist ne na ra ve ob reki Slika 4: Rekreativno spro{~anje ob namiznem tenisu Savi. Do ga ja nje sta sprem lja la sku pi na {port nih ani ma tor jev in Sa{o \uki}, ki je v vlo gi»mame Man ke«pris pe val k do bre mu vzdu{ju in ne motenemu po teku {port nih kme~kih iger, kjer pa 1 ni bilo po mem bno zma ga ti, tem ve~ so de lo va ti. In so de lo va li smo vsi. Vsak do sklad no s svo jo kon di ci jo, in te re si in po~ut jem. Ni bilo ve li kih be sed in stro ge ga pro to ko la, vsak do je na{el be se do za vsa ko gar, tudi za na{e najm laj{e, ki so se ob pri jet nem vrve`u in iz bra ni glas bi dobro po~uti li. Naj bolj nas je raz ve se li lo to, da smo us pe li vklju~iti v do ga ja nje vse ude le`ence. Ve li ko na~rto va nih ak tiv no sti smo po nu di li kot iz birne mo`no sti. Priz na mo pa, da nam je pri vsem tem zelo po ma ga lo vre me, ki je bilo s svoji mi son~nimi `arki rav no prav na klo nje no na{emu 2 dne vu. Gost je vseh sta ro sti s {irokim na borom intere sov smo na{li vsak ko{~ek svo je ga do`ivetja. Vsi po ve za ni v skup no do ga ja nje in vsak do do volj zase, da se je po~util spro{~eno in pol no pre`ivel dela prost dan. Se ve da pa tudi ve se lje ne pri de kar samo od ob pri ho du smo»za slu`ili«svoj vstop na pik nik z za bi ja njem `eb ljev. Z vot lim kla divom opra vi lo ni bilo lah ko, a kar se da za bav no. To je bila hkra ti vstop ni ca za do bro vo ljo in nadalj nje spro{~eno vzdu{je. Ude le`enci smo se lah ko po me ri li v kme~kih igrah, igri na miz ne ga te ni sa, v od boj ki, hoji s ho du lja mi in v dru gih 3 igrah. Ak tiv no sti so po te ka le spon ta no, se med se boj pre ple ta le, prav tako pa tudi dru`enje. Naj bolj so nas se ve da po ve za la omiz ja pod kozol cem, ki so nas vsa ke to li ko ~asa pri va bi la s po nud bo raz no vrst nih jedi in osve`il nih pija~. Tudi tam je ve lja lo pra vi lo ne kaj za vsak okus. Pri jet no vzdu{je, ki je sprem lja lo ce lod nev no doga ja nje, smo si vti sni li glo bo ko v spo min. Tudi ti tre nut ki so po mem bni za kre pi tev elana pri uresni~eva nju na~rtov, so pa tudi do bra po pot ni ca za sni de nje v pri hod njem letu. Ne samo delo, tudi dru`enje in do`ivlja nje ne ka te rih vza jem nih vred not pod jet ja v skupnih pro stih tre nut kih je do god ku do da lo po seb no vred nost. SM 4

31 TOPCEM Spe cial no vezi vo za iz de la vo hi trosu{e~ih es tri hov s kon tro li ra nim kr~en jem, ki so po hod ni po 12 urah in po {ti rih dneh pri merni za ob la ga nje s par ke tom, PVC in tek stil ni mi ob lo ga mi, li no le jem... TOPCEM je nor mal no ve zo~e in hi tro su{e~e spe cial no hi dra vli~no ve zi vo, ki se upo rablja za iz de la vo es trihov na lo~ilni sloj (de beli ne mm), pla va jo~ih es tri hov (de beli ne mm), vez nih es tri hov (de be li ne mm) in es tri hov z vgra je nim tal nim gret jem, kjer pri de do izra za hi tro zni`evanje vseb no sti vla ge in zo re nje pod la ge. Ob za go tov lje nih kli mat skih po go jih - tempe ra tu ri +23 C in 50 % re la tiv ni zra~ni vla gi, dose`emo po hod nost po 12 urah ter mo`nost ost za ob la ga nje: - s ke ra mi~nimi plo{~ica mi po 24 urah, - z na rav nim kam nom po 2 dneh, Topcem Normalno vezoče in hitro sušeče specialno hidravlično vezivo za izvedbo estrihov s kontroliranim krčenjem. Preostanek vlage po 4 dneh pod 2 CM% PODROČJE UPORABE Izdelava veznih estrihov, estrihov na ločilni sloj in plavajočih estrihov kot podlaga za oblaganje s parketom, PVC in tekstilnimi oblogami, linolejem, keramiko, umetnim in naravnim kamnom itd., kjer pride do izraza hitro zniževanje vsebnosti vlage in zorenje podlage. Topcem je primeren za zunanjo in notranjo uporabo. Tipični primeri uporabe Izdelava estrihov, ki so po 12 urah pohodni in jih že po 4 dneh (pri +23 C in 50% rel. zračni vlagi) lahko oblagamo s tesnimi oblogami kot sta linolej in PVC ali na vlago občutljivimi oblogami kot je parket. Izdelava estrihov, ki se že po 24 urah oblagajo s keramiko in po 2 dneh z naravnim kamnom. Krpanje in popravilo estrihov, kadar se zahteva hitra obnova. Izdelava estrihov z vgrajenim talnim gretjem. TEHNIČNE ZNAČILNOSTI Topcem je specialno hidravlično vezivo, ki se meša z agregatom ustrezne granulacije in vodo ter dovolj utrdi (zveže) po približno 24 urah ter se osuši po približno 4 dneh. POMEMBNI NASVETI Topcem-a ne mešajte z ostalimi cementi, apnom, mavcem ali vezivom Mapecem itd. - s te sni mi ob lo ga mi, kot sta li no lej in PVC, ali z na vla go ob~utlji vi mi ob lo ga mi, kot je par ket, po 4 dneh. TOPCEM po pol no ma za me nju je ce ment v es tri hu, zato ga ne me{amo z os ta li mi ce men ti, ap nom, mav cem ali ve zi vom MA- PECEM itd. TOPCEM bis tve no zmanj{uje hi dro me tri~no kr~enje, ki se po jav lja ta koj po vgrad nji es tri ha. Es trih, pri prav ljen s TOP- CEM-om, ima vi so ko me han sko trd nost ( 30 MP a po 28 dneh). Pri me ren je za zu na njo in no tra njo upo ra bo, tudi za povr{ine, iz po stav lje ne te`jim obre me ni tvam. Pri pri pra vi, vgrad nji in zo re nju je po treb no: - pred vgrad njo es tri ha za go to vi ti, da je ce ment na pod laga suha, trd na, brez kru{lji vih del cev in os ta lih ne~isto~, - upo ra bi ti us tre zen agre gat (pra ni, re~ni) sklad ne se jal ne kri vulje in zr na vo sti do 8 mm, - pri la go di ti koli~ino do da ne zme sne vode vla gi v agre ga tu, - z me{al ni mi stro ji za go to vi ti pra vi ~as me{anja (od 5 do 10 mi nut), - upo{te va ti, da se es triha ne ne guje s povr{in skim vla`en jem, - v pri me ru zah te va ne nege po iz ved bi ob de la ne povr{ine pre kriti s fo li jo, - za go to vi ti, da tem pe ra tu ra pro sto ra ni ni`ja od +5 C in ne vi{ja od +35 C ter da je re la tiv na zra~na vla ga med 50 in 65 %. - sve`e pri pravljeno me{ani co vgra di ti v eni uri. Po sto pek vgra je va nja in ~as fi nal ne ob de la ve es tri ha z ve zi vom TOPCEM sta enaka kot pri obi~aj nem ce ment nem es tri hu. Na ~as ob de la ve, str je va nja in su{enja vpli vajo kli mat ski po go ji. Po ra ba ve zi va TOPCEM je kg iz del ka na m 3 agre ga ta. TOPCEM je na vo ljo v 20 kg vre~ah. Iz de lek se skla di{~i 12 me secev v ori gi nal no za pr ti em ba la`i in su hih pro sto rih. Do dat ne in for ma ci je o iz del ku so na vo ljo v teh ni~nem li stu na splet ni stra ni suho pripravljeni mešanici veziva Topcem z agregatom nemudoma dodajte ustrezno količino vode. Nikoli ne pustite suhe mešanice dalj časa stati. Topcem-a ne mešajte z agregatom fine granulacije. Uporabite agregat 0-8 mm (za estrihe debeline 5-6 mm) s primerno sejalno krivuljo. Topcem se ne sme umešati s preveliko količino vode. Že trdečemu estrihu ne smete naknadno dodajati vode, da bi ga ponovno lahko uporabili. Estrihe s Topcem vezivom nikoli ne negujte s površinskim vlaženjem. V primeru potrebe po negovanju finalno obdelane površine le-to vedno takoj po izvedbi prekrijte s foliijo. UPORABA Priprava podlage Za estrihe izdelane s Topcem vezivom so primerne vse običajne podlage. Na podlage s kapilarno dvigajočo vlago vam priporočamo izvedbo estriha na ločilni sloj iz dvoplastne polietilenske folije, da se čas sušenja ne bo podaljšal. Pri izvedbi veznega estriha (10-35 mm) mora biti podlaga iz betona ali cementnega estriha suha in ravna. Površina mora biti trdna, brez krušljivih delcev, maščobnih, oljnih madežev, ostankov laka, voska, ostankov odpadlega ometa, cementnega mleka, skrimic, razpok, itd. V specifičnih primerih podlag se obrnite na tehnično informativno službo MAPEI.

32