UNIVERZA V LJUBLJANI FILOZOFSKA FAKULTETA ODDELEK ZA GEOGRAFIJO ŠPELA OSOLIN Najemanje in oddajanje kmetijskih zemljišč v občini Kamnik Zaključna semi

Transkripcija

1 UNIVERZA V LJUBLJANI FILOZOFSKA FAKULTETA ODDELEK ZA GEOGRAFIJO ŠPELA OSOLIN Najemanje in oddajanje kmetijskih zemljišč v občini Kamnik Zaključna seminarska naloga Ljubljana, 2017

2 UNIVERZA V LJUBLJANI FILOZOFSKA FAKULTETA ODDELEK ZA GEOGRAFIJO ŠPELA OSOLIN Najemanje in oddajanje kmetijskih zemljišč v občini Kamnik Zaključna seminarska naloga Mentorica: izr. prof. dr. Irma Potočnik Slavič Univerzitetni študijski program prve stopnje: GEOGRAFIJA Ljubljana, 2017

3 IZVLEČEK Najemanje in oddajanje kmetijskih zemljišč v občini Kamnik V zaključni seminarski nalogi smo analizirali prakso najemanja oziroma oddajanja kmetijskih zemljišč po pridelovalnih območjih v občini Kamnik. S pokrajinskoekološko členitvijo smo določili 4 pridelovalna območja: hribovito, ravninsko in gričevnato območje ter območje planinske pašne živinoreje. Na pridelovalnih območjih smo analizirali rabo 7052-ih parcel, ki jih obdeluje 770 kmetijskih gospodarstev; delež KZ v dejanski rabi tal ter njihovo velikostno in morfološko strukturo. Ugotovili smo, da je za občino Kamnik značilna velika razdrobljenost KZ, ki je velikokrat tudi povod za najem KZ. Največji delež KZ je na ravninskem pridelovalnem območju (36,4 % ozemlja občine), kjer je tudi pomembno visok delež njivskih površin (36,4 %). Ravno na tem območju je najetih tudi največ državnih KZ (6,35 ha). Velik delež KZ ima tudi gričevnato pridelovalno območje (29,7 %). Na podlagi enajstih opravljenih intervjujev smo ugotovili, KZ v občini najemajo tako čiste kot tudi mešane in dopolnilne kmetije. Med glavnimi razlogi za najem so zelo visoke kupnine pa tudi nezainteresiranost najemodajalcev za prodajo, saj jim KZ predstavljajo ekonomsko varovalko za prihodnost. V občini Kamnik prevladujejo neformalna zakupna razmerja, ki so sklenjena zgolj na podlagi ustnega dogovora, najemnino pa najemniki največkrat poravnajo kar v obliki naturalij oziroma v obliki neformalnih storitev. Ključne besede: kmetijska zemljišča, promet s kmetijskimi zemljišči, pokrajinskoekološke enote, pridelovalna območja, občina Kamnik, Slovenija ABSTRACT Leasing and rental of arable lands in the Municipality of Kamnik In this seminar paper we analyzed the practice of leasing or renting agricultural land in the production areas of Kamnik Municipality. From the landscape perspective, we distinguished four production area: hilly, flat and the area of mountain pasture livestock breeding. In the production areas we analyzed the use of 7052 plots of arable lands, cultivated by 770 agricultural holdings; their share in actual use and their size in the morphological structure. We found out that the Kamnik municipality is characterized with huge fragmentation of agricultural land, which is also a major reason for rentals of agricultural land. The largest share of agricultural land is in the flat production area (36. 4 %), where is an important high proportion of fields (36. 4 %). In this area is leased the most states arable lands (6,35 ha). A large share of the arable lands also has a hilly growing area (29.7 %).On the basis of the eleven interviews we have conducted, arable lands in the municipality mostly leasing fulltime, mixed and complementary farms. Among the most important reasons for the renting of agricultural land are high purchase price, as well as the lack of interest of the landowners for sale, since the agricultural land constitutes an economic security for the future. Informal leasing relationships, that are often committed based on an verbal agreement, predominate in a Municipality of Kamnik, leaseholders often pay off rental in form of crops and in form of informal services. Keywords: arable lands, land tenure, landscape ecological units, production areas, Municipality of Kamnik, Slovenia

4 Kazalo 1. Uvod Namen, cilji in hipoteze Metode dela Opredelitev temeljnih pojmov Geografski oris občine Kamnik Kmetijska zemljišča Državna kmetijska zemljišča Zakon o kmetijskih zemljiščih (ZKZ) Primerjava zakonske ureditve zakupa KZ v Sloveniji, Avstriji in Nemčiji Značilnosti KZ občini Kamnik Opredelitev PEE za občino Kamnik Pomen kmetijstva v občini Kamnik KZ po pridelovalnih območjih Najemanje in oddajanje KZ v občini Kamnik Rezultati intervjujev Geografski učinki najemanja in oddajanja kmetijskih zemljišč Sklep Summary Viri in literatura Seznam kart, slik in preglednic

5 Seznam okrajšav SURS MKGP PEE PET KZ KZU KMG ZKZ UE Statistični urad Republike Slovenije Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano pokrajinskoekološka enota pokrajinskoekološki tip kmetijsko zemljišče kmetijsko zemljišče v uporabi kmetijsko gospodarstvo (kmetija) Zakon o kmetijskih zemljiščih upravna enota 3

6 1. Uvod Ozemlje, prostor in zemljišče je fizična entiteta, ki v širšem pomenu besede pomeni vir. V primerjavi z drugimi viri zemljišča ni mogoče potrošiti, vendar lahko spremenimo njegove osnovne značilnosti in s tem povezano rabo (Plut, 2011). Kmetijska zemljišča (v nadaljevanju KZ) so naravna dobrina, pomembna za pridelavo hrane, varovanje okolja, ohranjanje kulturne pokrajine in poseljenosti podeželja ter opravljanje ekoloških funkcij. V Sloveniji so KZ zelo omejena, saj gozd pokriva kar 58,4 % površja države (Zavod za gozdove Slovenije, 2012), medtem ko je za KZ primernih zgolj 30 % površja, od katerega kar 75 % leži na območjih z omejenimi dejavniki za kmetijsko proizvodnjo (Ciber, 2011). To dejstvo dodatno zmanjšuje dostopnost do KZ in zvišuje stroške obdelave. Tovrstna zemljišča ležijo v višjih legah, kjer naklon lahko presega 15 %, kar pomeni, da je uporaba kmetijske mehanizacije otežena, kar pogosto vodi v postopno opuščanje KZ in zaraščanje z gozdom. Na ravninskih predelih, kjer so najkakovostnejša KZ, pa so prisotni vedno večji pritiski urbanizacije in s tem pozidave KZ. V prostoru se od nekdaj izraža navzkrižje interesov kmetijske rabe, poselitve, infrastrukture, gospodarstva in varovanja okolja, ki ga povzročajo različni sektorji. Sektorji si na podlagi ekonomskih in političnih razmer oblikujejo možnosti, da posegajo v kmetijski prostor. Posledice spreminjanja namenske rabe tal, v tem primeru rabe KZ v urbane namene, izvirajo v zadnjih dveh desetletjih iz spontane in deloma tudi nekontrolirane stanovanjske poselitve, predvsem pa nesmotrne gradnje novih razvojno obrtno-industrijskih con in trgovskih centrov (MOP, 2003). Ker so KZ posebna ustavno pravna kategorija, zavarovana z zakonom, so deležna posebnega varstva, katerega nosilec je MKGP (MKGP, 2017). Zakon o kmetijskih zemljiščih (v nadaljevanju ZKZ) ureja varstvo KZ in njihovo upravljanje tako, da določa njihovo razvrstitev, rabo in obdelovanje, njihov promet in zakup, agrarne operacije in skupne pašnike. Promet s KZ je določen v tretjem odstavku zakona, ki natančneje določa postopek prodaje KZ in vrstni red predkupnih upravičencev. Po ZKZ mora vsak pravni posel v zvezi s prometom s KZ, gozdovi in kmetijami odobriti upravna enota (v nadaljevanju UE). Pri odobritvi pravnega posla mora UE preveriti, ali je promet potekal po postopku in na način, določen z ZKZ, in ali so bile upoštevane določbe glede predkupnih upravičencev (ZKZ, 2011). Občina Kamnik, ki spada pod UE Kamnik, ima veliko kmetijskih gospodarstev s tendenco opuščanja kmetijske dejavnosti, kar posledično pomeni zaraščanje kmetijskih površin na območjih, kjer je že prisoten primanjkljaj obdelovalnih površin. Po podatkih SURS (2000 in 2010) je bilo leta 2000 v občini ha KZ, deset let kasneje se je njihova površina zmanjšala na ha, torej se je v enem desetletju izgubilo kar 432 ha KZ. Poleg tega je v občini problematično tudi, da je kmetijsko intenzivnejši ravninski del, kjer je veliko pozidanih površin in gospodarske infrastrukture. Če je v občinskem prostorskem načrtu predvidena sprememba namenske rabe KZ, lahko to za veliko lastnikov KZ pomeni dobro poslovno priložnost. Lastniki se lahko odločijo za prodajo zemlje ob pravem času, kar prinese hiter in dober zaslužek. S spreminjanjem namenske rabe KZ iz kmetijske v urbano, je lahko zaslužek trikrat večji (Ciber, 2011). Take špekulativne namene s KZ priznavajo tudi občinski organi (Prenova strategije razvoja kmetijstva in gozdarstva v občini Kamnik, 2004). Da do sprememb namenske rabe KZ ne bi prišlo prepogosto, je potrebno ustrezno gospodarjenje z vsemi zemljišči in ustrezna politika urejanja prostora na občinski in drugih ravneh. Ustrezno gospodarjenje lahko omogoči učinkovita zemljiška politika, ki predstavlja začetno izvedbeno politiko urejanja prostora na območju določene občine (MOP, 2017) Namen, cilji in hipoteze Namen zaključne seminarske naloge je predstavitev prometa s KZ, in sicer najemanje in oddajanje KZ v občini Kamnik. Zastavili smo si naslednje cilje: analizirati možnosti za kmetovanje po pokrajinskoekoloških enotah, 4

7 analizirati in kartografsko predstaviti zemljiško strukturo ter analizirati lastniško strukturo KZ in njihovo rabo po pridelovalnih območjih, predstaviti rezultate intervjuvanih kmetij, ki KZ najemajo ali oddajajo, analizirati geografske učinke, ki jih povzroča praksa najemanja in oddajanja. Predpostavljamo: 1. da je v občini Kamnik več kot 20 % KZ v zakupnem razmerju, 2. da kmetijska zemljišča večinoma najemajo kmetje, katerih kmetije so manjše od 10 ha, 3. da je večji del najetih zemljišč v ravninskem delu občine, kjer so KZ v večini uporabljena za njive, 4. da poleg Sklada kmetijskih zemljišč kmetijska zemljišča oddajajo tudi tisti, ki sami ne kmetujejo in za katere je oddajanje kmetijskega zemljišča ekonomsko pomembno in 5. da najemanje KZ v občini Kamnik pomembno prispeva k razvijanju kmetijskega gospodarstva Metode dela Na začetku izdelave zaključne seminarske naloge je bilo potrebno poiskati relevantno literaturo povezano s KZ. Teoretično podlago smo črpali iz različnih virov: iz člankov, monografij in drugih publikacij ter iz spletnih virov. Najpogosteje smo navajali ugotovitve geografov (Cunder, Lampič in Kladnik). Pogosteje sta bili citirani tudi spletni strani MKGP in SURS, slednja nam je bila v pomoč pri geografskem orisu občine in predstavitvi kmetijstva v občini, ki smo ga primerjali s kmetijstvom v Gorenjski statistični regiji. Pri opredelitvi PEE smo izhajali iz literature, povezane s pokrajinsko ekologijo. V tem delu naloge je bilo potrebno uporabiti program ArcMap, kjer smo ustvarili potrebno kartografsko gradivo. Kartografsko gradivo smo ustvarili na podlagi DMNV (digitalni model nadmorskih višin), saj relief predstavlja odločilni pokrajinski element za kmetijstvo v občini Kamnik. PEE smo med seboj primerjali glede na nekatere geografske značilnosti (kamnine, relief, podnebne značilnosti, prst, dejanska raba tal). Slednja primerjava je bila podlaga za opredelitev pridelovalnih območij v občini Kamnik. Program ArcMap smo v nadaljevanju uporabili tudi za izdelavo ostalih kart, ki se nanašajo na pridelovalna območja, za izračun deležev dejanske rabe tal, za preglede lastniške strukture KZ, morfološko in velikostno analizo KZ idr. Poleg kabinetnega dela je bilo opravljeno terensko delo. Obiskali smo UE Kamnik in se posvetovali s strokovnjaki, ki so na UE zadolženi za kmetijski sektor. Terensko delo je bilo potrebno tudi za določevanje meje med PEE. Za podroben vpogled v prakso najemanja KZ smo intervjuvali kmetije. V upanju, da bi pridobili podatke o KMG v občini, smo se obrnili na MKGP, vendar podatkov zaradi varovanja osebnih podatkov nismo pridobili. Dobili smo anonimizirane podatke o GERK (tj. grafična enota rabe zemljišča KMG), ki smo jih uporabili pri analizi KZ v občini. Ker naslovov kmetij, ki KZ oddajajo ali najemajo, nismo uspeli pridobiti po uradni poti, smo se analize KMG lotili naključno. S kmetijo oziroma njenim nosilcem smo vzpostavili stik in ga prosili za sodelovanje. Zato v nalogi ne podajamo celostnih zaključkov, saj nismo pridobili vseh potrebnih podatkov o vseh relevantnih kmetijah. Obiskali smo 25 kmetij, vendar smo uspešno izvedli le 11 intervjujev. Nekatere kmetije oziroma njeni gospodarji z nami niso želeli sodelovati. V mesecu maju 2017 smo tako na 11 kmetijah z metodo polodprtega intervjuja dobili nekaj primernih podatkov. Pri iskanju najemnikov smo imeli težave, saj smo jih uspeli najti le 6. Z intervjujem smo skušali pridobiti: 5

8 1. ključne podatke o kmetijah: starost in spol gospodarja na kmetiji, velikost KZU, proizvodna usmerjenost in namen pridelave in prostorska razporeditev lastnih KZ in njihova raba. 2. podatke o najemnih odnosih na kmetijah: ali KZ najemajo, njihova površina in raba ter vzrok najema, kakšen je dogovor in višina zakupnine, čas zakupa in izkušnje z najemodajalci, ali najeta KZ predstavljajo pomemben vir za uspešno kmetovanje in mnenje glede dostopa do KZ. Z intervjuji smo za to zaključno seminarsko nalogo pridobili ključne odgovore, kakšni so najemni odnosi (glede KZ) v občini Kamnik, saj je osebni stik s kmetovalci ponudil odgovore, ki jih v literaturi ne bi našli. Vendar bi bilo za nadaljnje raziskovanje potrebno večje število intervjuvanih kmetij. V primeru, da bi nam MKGP lahko posredovalo ustrezne podatke o relevantnih kmetijah, bi lahko opravili večje število intervjujev, vendar jim tega, Zakon o varstvu osebnih podatkov (ZVOP), ne dovoljuje. Pridobljene rezultate bi bilo v prihodnje smiselno primerjati na ravni slovenskih občin, s tem bi namreč lahko ugotovili, kakšne so najpogostejše prakse najemanja KZ. Takšne ugotovitve bi lahko pripomogle k izboljšanju omenjenih praks Opredelitev temeljnih pojmov Prostor je del zemeljske površine oziroma človekovega okolja, ki mogoča bivanje in različne dejavnosti ali le določeno dejavnost. V geografiji se zaradi večpomenskosti uporabi izraza izogibamo in ga nadomeščamo z izrazi pokrajina, regija, območje, ozemlje (Razpotnik Visković, 2012 po Kladnik, 1995, str. 188). V nalogi smo večinoma uporabljali izraze pokrajina, regija in območje. Izraz ozemlje smo uporabili le uvodoma med pojasnjevanjem osnovnih značilnosti kmetijskih zemljišč v Sloveniji. Kmetijsko zemljišče MKGP (2017) opredeljuje naravno dobrino, ki je bistvena za proizvodnjo hrane, varovanje okolja, ohranjanje kulturne krajine in poseljenosti podeželja ter opravljanje ekoloških funkcij. Ena od pomembnih nalog kmetijstva je zagotavljanje primerne stopnje samooskrbe in prehranske varnosti. Ker se obseg kmetijskih zemljišč zaradi intenzivne pozidave in zaraščanja teh zemljišč vztrajno zmanjšuje, je ena ključnih nalog zagotoviti njihovo obdelanost in ustrezno varstvo pred njihovo trajno spremembo. KZ varuje Zakon o kmetijskih zemljiščih. Ker se v nalogi ukvarjamo s problemom najemanja in oddajanja KZ, nas zanima tudi pomen prometa s KZ. Za promet s kmetijskimi zemljišči, gozdovi ali kmetijami po tem zakonu se šteje pridobitev lastninske pravice s pravnimi posli med živimi in v drugih primerih, ki jih določa ta zakon. Najem KZ opredeljujemo kot pridobitev KZ v obdelovanje brez spremembe lastniških odnosov. Na eni strani tovrstne operacije so kmetije, ki z najemom zemljišč za daljši ali krajši čas večajo površino razpoložljivih zemljišč, in interesenti, ki nimajo sredstev za nakup zemljišča, na drugi strani pa so ostareli zemljiški lastniki in tisti kmetijski obrati, ki nimajo več interesa za obdelovanje zemljišč in ga zato dajejo v najem. Zemljiški najemniki plačujejo letno najemnino v višini najemne rente ali dajejo lastnikom del pridelkov. Praviloma najugodnejše je najemanje zemljišč v neposrednem sosedstvu lastniških zemljišč, kar omogoča racionalnejšo obdelavo. V primeru najemanja oddaljenih in prostorsko ločenih KZ se navadno že tako izrazita zemljiška razdrobljenost poveča (Geografija, 2001, str. 307). Oddaja pomeni; delati, da prehaja kaj drugemu v uporabo (SSKJ, 2017). Oddajanje KZ v najem tako pomeni prenos uporabe KZ na drugega Geografski oris občine Kamnik Občina Kamnik meri 265,6 km² in leži v severnem delu osrednje Slovenije, na prehodu med Gorenjsko ravnjo in Celjsko kotlino, ob vznožju Kamniško-Savinjskih Alp. Od prestolnice je občina Kamnik oddaljena 23 km (Kamnik, 2017). Središče občine predstavlja mesto Kamnik 6

9 s prebivalci (SURS, 2017). Občina Kamnik ima ugoden prometni položaj, saj je blizu Ljubljane in tudi v neposredni bližini Letališča Jožeta Pučnika. Čez Tuhinjsko dolino cesta vodi proti Vranskemu in Celju. Čez prelaz Črnivec pa vodi najkrajša pot do Gornjega Grada in Mozirja. Ozemlje občine Kamnik po Gamsovi regionalizaciji spada v (Slovenija-pokrajina in ljudje, 2001, str. 25) : makroregijo Alpe in v mezoregijo Kamniško-Savinjske Alpe (severni del občine), makroregijo Predalpski svet z mezoregijo Predalpsko hribovje, mikroregionalno še na Posavsko hribovje (vzhodni del občine), Ljubljansko kotlino, mikroregija Bistriška ravan (južni del občine). Po členitvi Geografskega inštituta ZRC SAZU spada občina Kamnik v celoti v Alpski svet. V tem primeru leži severni del občine v Kamniško-Savinjskih Alpah, zahodni je del Savske ravni, njen vzhodni del pa spada v Posavsko hribovje (Slovenija-pokrajina in ljudje, 2001, str. 29). Ozemlje občine Kamnik je glede na tristopenjsko pokrajinsko delitev (delitev glede na relief) razdeljeno v osem podenot: svet nad zgornjo gozdno mejo (nad okrog 1700 m n. m.), pobočja med dolinami, višje kraške planote na južnem robu (Velika Planina in Dleskovška planota), dolinska dna ob Kokri in Kamniški Bistrici, Menina ter Severno Posavsko hribovje, Tunjiško gričevje in Bistriška ravan (Študija ranljivosti okolja, 2002, str ). Temelj današnjega gospodarstva občine Kamnik je industrija, ki se je začela uveljavljati v sredini 19. stoletja. Hitrejši gospodarski razvoj je povzročila železniška proga proti Ljubljani, ki so jo dokončali leta Zaradi hitrega gospodarskega razvoja po 2. svetovni vojni, priseljevanja in pospešene gradnje se je začelo širiti tudi mesto Kamnik (Golob, 2016). Med najpomembnejšimi industrijskimi panogami so bile: kemična (KIK), kovinarska (Titan, Alprem), živilska (Eta), tekstilna (Svilanit), usnjarska (Utok) in lesna (Stol). Večina od njih je propadla, saj je konec 80-ih let 20. stoletja občino Kamnik zajel proces deindustrializacije, ki je zmanjšal število industrijskih delavcev. Vendar se je uspešno razvilo drobno gospodarstvo. Pomembno gospodarsko panoga predstavlja tudi turizem, ki se je pospešeno začel razvijati od leta 1999, ko je bil ustanovljena Agencija za razvoj turizma in podjetništva (javni zavod). Leta 2012 je bila Agencija preoblikovana in preimenovana v Zavod za turizem in šport v občini Kamnik (Golob, 2016). Leta 2008 je bilo število nočitev v občini Kamnik , leta 2016 pa že , pri tem izstopajo tuji gostje, saj so v obeh primerjalnih letih opravili največ nočitev (SURS, 2016). Občina Kamnik je nadpovprečno gosto poseljena (110,7 preb/km²), kljub temu da je tretjina njenega ozemlja neprimernega za poselitev (visokogorsko območje, gozdnata hribovita območja, ozka dolina Kamniške Bistrice; Brečko Gruber, 2006). Večja gostota prebivalstva je predvsem na južnih predelih občine (v naselju Šmarca znaša 856,7 preb. /km², v naselju Volčji Potok pa 106,2 preb/km²: SURS, 2017) in v njenem širšem urbanem delu, podatki SURS za leto 2016 kažejo, da je v mestu Kamnik živelo prebivalcev, kar znaša 46,8 % vsega prebivalstva. Podatki za leto 2016 kažejo tudi, da je v občini živelo prebivalcev, od tega moških in žensk. Povprečna starost znaša 41,2 let, naravni prirastek pa 7

10 je nad slovenskim, saj znaša 1,5 (SURS, 2016). Stopnja registrirane brezposelnosti je leta 2014 znašala 12,33 %, leta 2016 pa se je zmanjšala na 7,8 %. Povprečna mesečna neto plača je glede na slovensko povprečje (1074 EUR) še vedno nižja in znaša 991,49 EUR. 2. Kmetijska zemljišča Kmetijsko gospodarstvo mora za izvajanje svoje osnovne kmetijske proizvodnje imeti zagotovljene vse klasične vrste proizvodnih virov. Ti viri so naravni, finančni in človeški. Med naravne vire štejemo KZ in gozd. Njihova vrednost ni odvisna le od fizičnega obsega, ampak tudi od proizvodnega potenciala. Slednji je odvisen od naravnih pogojev, ki se odražajo v možnosti rabe (njive, trajni nasadi, travniki, pašniki in gozd) in v dodatnih finančnih vložkih, kot so na primer aglomeracije (Potočnik Slavič in sod., 2016, str ). Leta 1991 je bilo v Sloveniji ha KZ, leta 2013 pa se je njihova površina zmanjšala na ha. Za izgubo ha KZ naj bi bili krivi pritiski raznih gradenj, urbanizacije in izgradnja avtocestnega križa. V tem času se je pozidalo 15 % KZ, ki jih ne bo nikoli več možno uporabiti za kmetijsko rabo. Največjo škodo sta utrpeli Osrednjeslovenska in Podravska statistična regija. Poleg zazidave je problematično tudi zaraščanje: najbolj so izpostavljene Obalno-kraška, Goriška regija in Jugovzhodna Slovenija. Pri tem je treba opozoriti, da se je na račun zaraščanja povečal delež gozda (Slovensko kmetijstvo od začetka samostojne Slovenije do danes, 2016, str. 16). Po podatkih SURS (2010) je na slovensko kmetijo odpadlo 6,4 ha KZU. Od tega je bilo povprečno 2,7 ha njiv, 4,5 ha trajnih travnikov in pašnikov ter 0,7 ha trajnih nasadov. V slovenskem prostoru govorimo o vse večji koncentraciji KZ, kar interpretiramo kot pomembne strukturne spremembe slovenskega kmetijstva. Čeprav se velikostna struktura kmetij izboljšuje, se zmanjšuje njihovo število, povečuje pa površina zemljišč na kmetijo, velja posebej izpostaviti podatek o obsegu in deležu najetih KZ. Problem dostopnosti ustreznih KZ na ravni posameznih kmetij postaja vedno bolj problematičen za slovenske kmetovalce, saj naj bi najeta zemljišča predstavljala že skoraj 1/3 obdelovalnih površin. To pa je problematično v smislu načrtovanja proizvodne dejavnosti na kmetiji, saj zemljišča niso stalno zagotovljena. Površine najetih zemljišč se razlikujejo po statističnih regijah. Največji delež najetih KZ odpade na Obalno-kraško regijo (42,8 %), sledita ji Pomurska (39,3 %) in Podravska regija (30,2 %). To ni spodbudno, če razmišljamo, da sta slednji regiji za slovensko kmetijstvo izrednega pomena. V Osrednjeslovenski statistični regiji, kjer je tudi občina Kamnik, je delež najetih zemljišč 23,2 % (Potočnik Slavič in sod., 2016, str ). Dejstvo je, da KZ predstavljajo možnost za razvoj in predvsem tržno naravnanost kmetij. Terenska raziskava o ekonomiki ekoloških kmetij v Sloveniji (Lampič in sodelavci, 2013) je pokazala, da je pomanjkanje KZ problematično tako za konvencionalne kot ekološke kmetovalce. Glede na pridelovalno usmeritev je delež najete zemlje najvišji pri živinorejcih, to je kar 63 %, sledijo pridelovalci zelenjave z 58,4 %, najmanjši delež zemlje pa najemajo tisti, ki so usmerjeni v gojenje trajnih nasadov Državna kmetijska zemljišča Leta 1993 je država ustanovila Sklad kmetijskih zemljišč in gozdov Republike Slovenije, da bi ta upravljal in razpolagal s KZ, gozdovi in kmetijami, ki so v državni lasti. Osnovni namen Sklada je skrb za racionalno rabo ter okoljevarstveno vrednost zemljišč in gozdov. Njegova naloga je, da je dober gospodar pri prometu s KZ. To pomeni, da mora zemljišča dajati v zakup oziroma podeljevati koncesije. Na ta račun se zemljišča ohranjajo in so obdelana. Prav tako se ohranja naravno okolje, kar je še posebej pomembno pri ohranitvi gozdov in njihovem trajnostnem razvoju. Sklad trenutno upravlja z ha zemljišč, od tega je ha kmetijskih zemljišč. Največ kmetijskih zemljišč v upravljanju sklada je v Podravski regiji 8

11 ( ha). Od nastanka je Sklad kupil ha zemljišč, prodal pa 3187 ha zemljišč. Konec leta 2015 je bilo v zakup oddano ha zemljišč, od tega so 56,4 % zemljišč zakupile fizične osebe, ostalih 43,6 % pa pravne osebe. Vsa zemljišča, ki jih ima Sklad v upravljanju, se oddajajo v zakup po določbah Zakona o kmetijskih zemljiščih (Slovensko kmetijstvo od začetka samostojne Slovenije do danes, 2016, str. 13). V občini Kamnik je po podatkih Sklada kmetijskih zemljišč in gozdov Republike Slovenije (2017) zelo malo državnih kmetijskih zemljišč v uporabi, saj je v evidenci zakupnih razmerij po katastrskih občinah zabeleženih zgolj 6,75 ha najetih površin. Te najete površine predstavljajo samo 0,15 % delež vseh kmetijskih zemljišč v celotni občini (v celotni občini jih je 4414 ha). Glede na to, da je kmetijsko intenzivnejši ravninski del občine, ne preseneča podatek, da so skoraj vsa zemljišča, ki so najeta, v ravninskem del občine (PEE ravnina). Zgolj eno od 6 najetih zemljišč, vključeno v našo raziskavo, je v PEE gričevje, površina pa znaša 0,4 ha. Ostalih 6,35 ha odpade na ravninski del. Največjo površino, to je 5,8 ha, najema zasebni pridelovalec sadja Mirosan d. o. o. iz Petrovč. Zemljišča se oddajajo v zakup na podlagi javne ponudbe za zakup zemljišč. Prva ponudba se pojavi po ceni, ki je objavljena v ceniku. V primeru neuspešne ponudbe za zakup se lahko ponujena zakupnina na ponovni ponudbi zniža za 30 %. Se pa zakupnina prilagaja naravnim pogojem, kjer je zemljišče, povpraševanju in ponudbi. Na območjih z ugodno prometno lego in večjim povpraševanjem se zakupnina zaračuna s faktorjem 1,20. Na območjih, ki so kmetijsko ogrožena pa se zakupnina zaračuna s faktorjem 0,80. Občina Kamnik ima faktor ogroženosti 1, faktor ugodne lege pa 1,0. Letne zakupnine so različne tudi glede na različno namembnost zemljišča. Najvišje cene dosegajo vrtovi in njive (262,82 EUR/ha oziroma 192,64 EUR/ha), najnižje pa kmetijska zemljišča v zaraščanju in pašniki (7,41 EUR/ha oziroma od 15,59 EUR/ha). Spodbuden je podatek, da so se cene zakupnin med leti 2016 in 2017 znižale za 10,4 % glede na leto prej (SKZGRS, 2017) Zakon o kmetijskih zemljiščih (ZKZ) ZKZ je bil objavljen leta 1996 in bil leta 2016 uradno posodobljen. Cilji tega zakona so: - ohranjanje in izboljševanje pridelovalnega potenciala ter povečevanje obsega KZ za pridelavo hrane, - trajnostno ravnanje z rodovitno zemljo, - ohranjanje krajine ter ohranjanje in razvoj podeželja. Za to nalogo sta ključna III. in IV. del zakona, ki govorita o prometu s KZ, kmetijami in gozdovi. V III. delu (od 17. do 26. člena) so opredeljena pravila, kako pridobiti lastninsko pravico, v katerem primeru je zaščitena kmetija deljiva, kakšni so postopki prodaje zemljišč in kakšni so postopki ob primeru nakupa. V IV. delu zakona je obravnavan postopek zakupa KZ. Zakon omenja, da je predmet zakupa KZ skupaj s pripadajočimi objekti, napravami in dolgotrajnimi nasadi. Vsak zakup se vknjiži v zemljiški knjigi ter zemljiškem katastru in ga odobri upravna enota. Zakon obravnava tudi prednostne upravičence in tako preprečuje razpršenost zemljišč, ki jih kmet obdeluje, kajti med prednostnimi upravičenci so tudi zakupniki, katerih zemljišča mejijo na obravnavano. Trajanje zakupa mora ustrezati namenu uporabe zemljišča in ne sme biti krajše od: 25 let, če se zemljišče rabi za osnovanje vinogradov, sadovnjakov in hmeljišč, 15 let, če se zemljišče rabi za osnovanje hitrorastočih listavcev in 10 let, če se zemljišče rabi za druge namene. 9

12 Prenehanje pogodbe je možno ves čas sporazumno in če zemljišče preneha biti kmetijsko. Prav tako lahko zakupodajalec odstopi od pogodbe, če zemljišče ni obdelano v skladu s pogodbo ali se daje v podzakup ali zakupnik zemljišča ne rabi kot dober gospodar (Zakon o kmetijskih zemljiščih, 2016) Primerjava zakonske ureditve zakupa KZ v Sloveniji, Avstriji in Nemčiji Predmet zakupa v avstrijski praksi je prav tako kot v slovenski in nemški KZ z ali brez stanovanjskih ali gospodarskih objektov, vendar avstrijski zakon govori tudi o ribogojskih vodnih zemljiščih kot del zakupa za kmetijsko rabo. V nemški pa tudi o gozdnih površinah, v kolikor se zemljišče zakupi za rabo v kmetijski dejavnosti. V slovenskem zakonu je zapisano, da je oblika pogodbe obvezno pisna in da morajo v pogodbi obvezno navesti podatke o zemljišču, višini zakupnine, trajanju zakupa in določbo, ali se zakupna pravica deduje ali ne. V avstrijskem primeru oblika pogodbe ni določena, stranki pa lahko po želji opravita popis stvari, ki so predmet zakupa. Nemški zakon predpisuje pisno pogodbo, če je pogodba sklenjena za obdobje daljše, od dveh let, sicer velja, da je sklenjena za nedoločen čas, obvezno pa se mora izvesti tudi popis zakupljenih stvari. Trajanje zakupnega razmerja se lahko podaljša za pogodbe, sklenjene za obdobje najmanj treh let, in sicer za nedoločen čas na pisni predlog ene od strank. Zakup preneha po preteku časa, za katerega je sklenjena pogodba, bolj zapleteno je prenehanje zakupa, v kolikor je pogodba podpisana za nedoločen čas, saj se pred pogodbo predvideva, da bo zakup trajal za čas življenja zakupnika in se bo prenesla na njegove dediče. Postopek zakupa v avstrijskem zakupnem zakonu ni določen, zakupnina pa mora biti taka, da ni oškodovana nobena stranka. Zakup v avstrijskem sistemu je v večini primerov krajši kot pri nas, saj se zemljišče da v zakup za najmanj 15 let, če je to namenjeno vinogradništvu, sadjarstvu ali pridelovanju zelenjave. Še krajša pa je doba za preostale primere, in sicer gre za obdobje petih let. Postopek prenehanja zakupa ni določen. Za razliko od avstrijskega je nemški postopek zakupa dokaj podoben našemu, saj le-tega vodi upravni organ, ki lahko pogodbi ugovarja, če ta slabša agrarno strukturo in povzroča razdrobljenost KZ. Zakupnina se v nemškem primeru plača ob izteku zakupnega razmerja, oblika pa ni določena (Puhr, 2011). Nemška zakonska ureditev zakupa KZ ima veliko skupnega s slovensko in lahko trdimo, da je slovenska zakonska podlaga dobro opredeljena in jasna, to lahko potrdimo tudi ob primerjavi naše zakonske ureditve z avstrijsko. Žal pa zakonska podlaga v slovenskem primeru ni nujno upoštevana, kajti sistem najemanja zemljišč v praksi je urejen zelo»po domače«. Največkrat gre za ustne dogovore, brez formalnih pogodb (Lampič in sod., 2013). Cunder meni (Izdelava strokovne podlage za prenovo ureditve zemljiške politike 2017, priloga št. 3), da bi bilo potrebno izboljšati način zakupa KZ, oziroma ga regulirati v pravnem in postopkovnem smislu za zakup državnih zemljišč (v lasti Sklada kmetijskih zemljišč in gozdov Republike Slovenije) in za zakup zasebnih zemljišč v lasti fizičnih oseb. V postopkovnem smislu bi se moralo uveljaviti načelo, da ima v postopku oddaje zemljišča v zakup absolutno prednostno pravico obstoječi zakupnik. Zakup bi se moral registrirati na upravni enoti, da bi se tako zaščitilo zakupnika, če bi se zakupodajalec na hitro odločil za prodajo zemljišča. V nadaljevanju bi se moralo premisliti o nadzoru oddajanja v podzakup, čeprav to formalno ni dovoljeno, se kršitve še vedno dogajajo. Meni, da bi morala biti maksimalna višina zakupnine omejena, saj bi se tako lahko izognili raznim špekulacijam, to pa bi se urejalo z ukrepi davčne politike. 10

13 3. Značilnosti KZ občini Kamnik V občini Kamnik je značilna razdrobljena kmetijska struktura zemljišč z malimi kmetijami. Podatku SURS kažejo, da je bilo leta 2010 v občini Kamnik kmetij z več kot 10 ha KZ le 98 od vseh 770 kmetijskih gospodarstev, največ pa je bilo kmetij, ki imajo med 2 in 5 ha KZ, kar zagotovo ne omogoča razvoja kmetijske dejavnosti. V takih primerih govorimo o fenomenu polkmetov, ki so za slovenski prostor še značilni. Polkmet je oseba, ki združuje kmetijsko dejavnost in zaposlitev izven kmetije. Logar (2013) navaja, da so za današnji čas značilne 3 kategorije polkmetov, tj. polkmetje v izumiranju (pojav opuščanja kmetijske dejavnosti), polkmetje podjetniki in polkmetje samooskrbno-tržne naravnanosti. Preglednica 1: Velikost KMG v občini Kamnik velikostni razred (v ha) površina (ha) št. KMG SKUPAJ do 1, do 4, do 9, ali več Vir: SURS, Na območjih z omejenimi dejavniki za kmetovanje je delež travnikov večji (več kot 60 % kmetijskih površin) od državnega povprečja. Kmetije vse bolj opuščajo kmetovanje, travinje ostaja neizkoriščeno in površine se dokaj hitro zaraščajo (Prenova..., 2004). Zato podatki (za leto 2010) o KZ ne presenečajo, kajti od vseh KZU (to je 4414 ha) jih odpade 3851 ha na travnike, njiv je le 488 ha. Njivske površine tako predstavljajo le 5,8 % vseh kmetijskih površin v občini (SURS, 2010). Intenzivnost poljedelske proizvodnje, razen v ravninskem predelu (zaradi podtalnice), ne predstavlja večjega problema, ker je še zmeraj tradicionalno naravnana, nekatere kmetije pa se preusmerjajo tudi v ekološko pridelavo. Problemi, ki se pojavljajo v poljedelski proizvodnji so razdrobljenost KZ, majhnost parcel, izguba kakovostnih KZ zaradi pozidav in zaraščanja pa tudi pomanjkanje znanja kmetijskih gospodarjev (Prenova..., 2004). Preglednica 2: Raba KZU v občini Kamnik površina št. KMG (ha) KZU njive trajni travniki in pašniki trajni nasadi Vir: SURS,

14 3.1. Opredelitev PEE za občino Kamnik Pokrajinskoekološke enote (v nadaljevanju PEE) so del geosfere s podobnimi litološkimi, reliefnimi, klimatskimi, vodnimi in vegetacijskimi značilnostmi in imajo podobne prsti. Diferencialna analiza posameznih pokrajinskih sestavin omogoča členitev pokrajine na homogene PEE (Vovk, 1996). PEE predstavlja osnovno enoto v pokrajinski ekologiji in študijah ranljivosti okolja. Pri tem je ključnega pomena, da se ugotovi, kateri dejavniki so v pokrajini prevladujoči (nosilni, razločevalni, determinantni, kartografski ipd.), torej tisti, ki odločilno vplivajo na druge pokrajinske dejavnike ter dejavnosti in imajo hkrati kartografsko uporabnost. Zato je pokrajinskoekološka členitev pokrajine na manjše, bolj ali manj homogene enote, najpomembnejši in najzahtevnejši del PE raziskovanja (Bobovnik, Ogrin, 2017 po Fereirra, 2006, str. 98). Po Ferreiri (Bobovnik, Ogrin, 2017, str. 98, po Fereirra, 2006, str. 63) postopek PE členitve poteka v 6 stopnjah, in sicer: 1. klasifikacija in analiza PE dejavnikov, 2. izbor prevladujočih PE dejavnikov, 3. določitev končnih mejnih vrednosti prevladujočih PE dejavnikov, 4. izdelava kart prevladujočih PE dejavnikov, 5. izris PE tipov (PET) in PEE, 6. končen izris meja PET in PEE na topografski karti. PE členitev Slovenije temelji na ključnih naravnih pokrajinotvornih dejavnikih in se je pokazala kot povsem primerna za preučevanje ranljivosti okolja na ravni celotne države ali posameznih občin. V geografsko in ekološko zelo pestri Sloveniji so PPE izraziti spleti, pokrajinski mozaiki zelo različnih ekotopov, ki pa so znotraj enot razporejeni po razmeroma dobro prepoznavnih zakonitostih, tudi pri nadaljnjih, še podrobnejših členitvah. V primeru kmetijske rabe, tudi urbano-industrijske, so naloge in metode PE členitve težje, saj je treba pri ugotavljanju naravnih pogojev upoštevati tudi antropogene sestavine kulturne pokrajine. Za PE členitev je značilno tudi, da se funkcijske značilnosti pokrajine manj upoštevajo, ravno nasprotno pa so bolj v ospredju elementi, ki imajo večji vpliv na živi svet, človekovo delovanje v prostoru in rabo le-tega. Upoštevati je treba, da prevladujoči elementi okolja niso enaki v vseh pokrajinah, to pomeni, da se PE členitve ne da izvesti vedno po istem elementu (Študija ranljivosti okolja, 2002, str. 23). V večjem delu Slovenije je relief predvsem z višinsko slojevitostjo prevladujoč element okolja in predstavlja temelj členitve za Alpsko in Predalpsko Slovenijo, medtem ko je za Sredozemski in Panonski del Slovenije prevladujoči dejavnik podnebje. Za Dinarskokraško Slovenijo je dominantna litološka zgradba in z njo povezani kraški pojavi (Študija ranljivosti okolja, 2002, str. 12). Pri izvedbi PE členitve občine Kamnik smo upoštevali naslednje dejavnike: nadmorsko višino, naklon, ekspozicijo, rabo tal in prsti. Karta je nastala tudi s pomočjo terenskega dela, saj je bilo potrebno ocenit obseg posameznih enot. Izbor prevladujočih PE dejavnikov in kasnejša določitev končnih mejnih vrednosti je najpomembnejši korak PE členitve, saj predstavlja njene temelje in določi izgled PEE. Izbor mora temeljiti na podrobni analizi dejavnikov in poznavanjem območja, saj prevladujoči elementi okolja niso isti v vseh pokrajinah (Bobovnik, Ogrin, 2017, str. 99). Ugotovili smo, da je prevladujoč pokrajinski element relief in z njim povezan naklon in nadmorska višina. Pri preučevanju dominantnih PE dejavnikov v Sloveniji hitro ugotovimo, da relief pogosto pogojuje ostale PE dejavnike in funkcioniranje prostora (Bobovnik, Ogrin, 2017, str. 99). Prvi dejavnik, ki smo ga obravnavali, je nadmorska višina, saj se z nadmorsko višino spreminjajo reliefna razčlenjenost, kamninska podlaga in posledično prst. V grobem smo z nadmorsko višino ločili visokogorski in hribski svet od ravninskega. Naslednji dejavnik pri členitvi je naklon. Z upoštevanjem naklonskih omejitev smo ločili dolinske dele od hribskih in visokogorskih, prav 12

15 tako smo ločili ravnino od gričevja. Tako ravnina zavzema naklone od 0 do 5 in gričevje od 6 do 16. Obstaja več različnih klasifikacij naklonov, ki so večinoma funkcijske in temeljijo na primernosti za različne človekove dejavnosti. Odvisno od namena in natančnosti klasifikacije se uporabljajo različne mejne vrednosti, ki pa so vseeno dokaj enotne pri postavljanju prelomnih mej, kot npr. meja za sodobno kmetijsko obdelavo (Bobovnik, Ogrin, 2017, str. 99). Kot navajata Ogrin in Plut (2009, str. 39) je sodobno kmetijstvo in zgoščena poselitev mogoča vse do 12 º oziroma 20 º. PEE visokogorje in hribovje izstopata po razgibanem reliefu in s tem tudi z večjo reliefno energijo. Posledično imata enoti več omejitvenih dejavnikov za kmetovanje in ostale človeku pomembne dejavnosti (tudi poselitev). Karta 1: Nadmorske višine v občini Kamnik 13

16 Karta 2: Nakloni v občini Kamnik Z upoštevanjem dejavnika prsti smo ločili dolinsko dno Tuhinjske doline od preostalega hribovja, pri tem koraku smo si pomagali tudi z dejavnikom rabe tal, saj omenjeno dolinsko dno (v primerjavi s hribovjem) izstopa po deležu njivskih površin, kar nakazuje intenzivnejšo in drugačno kmetijsko dejavnost. V višjih predelih hribovja je zastopan večji delež pašnih površin, ki so značilne za območja z omejeno kmetijsko dejavnostjo. V hribovju prevladujejo gozdnata pobočja, ki so v primerjavi z gričevji daljša, nakloni pa so bolj primerni za poselitev. Tu se lahko pojavljajo manjši zaselki in samotne kmetije. Ob primerjavi karte rabe tal opazimo zgoraj omenjeni vzorec. Gozdnata območja prevladujejo v hribovju, ravnina in gričevje pa sta bolj kmetijsko intenzivna, saj je na območjih velik delež KZ. 14

17 Karta 3: Prsti v občini Kamnik Ugotovili smo, da ima pretežni del občine južne ekspozicije (to velja tudi za celotno Slovenijo). To je z vidika poselitve in kmetijstva zelo ugodno. Energijska ugodnost južnih ekspozicij je razvidna iz energije sončevega obsevanja, ki jo prejmejo posamezne lege. Največje razlike se pojavljajo v zimskem času, kajti severnejše ekspozicije so hladnejše in imajo dalj časa trajajočo snežno odejo, na splošno pa imajo večji delež gozda. Karta 4: Ekspozicije v občini Kamnik 15

18 Glede na predstavljene dejavnike smo v občini Kamnik prepoznali 6 PEE: visokogorje (Kamniško-Savinjskih Alp), ravnina (del Kamniškobistriške ravni), gričevje (širši del Tunjiškega gričevja), hribovje (severni del Posavskega hribovja), dolina Kamniške Bistrice in Tuhinjska dolina. Karta 5: PEE občine Kamnik PEE ravnina predstavlja najnižji del občine Kamnik. Zavzema 8,1 % celotnega ozemlja občine. Najnižja nadmorska višina na tem delu je 335 m. Gre za uravnan ravninski svet, z nakloni do 5 º. Območje zaradi precejšne uravnanosti prejme največ Sončeve energije, to je med 1167 do 1278 kwh/ m² letno (Žnidaršič, 2012), saj ima pretežno južne in vzhodne ekspozicije. Enota je del Ljubljanske kotline, mikroregionalno pa jo poimenujemo Bistriška ravan, ki ima debelo nasutino proda in peska (Ogrin, Plut, 2009). Čez enoto teče v južni smeri srednji in južni del toka Kamniške Bistrice, srednji del toka predstavljata vodotoka Pšata in Nevljica (Brečko Gruber, 2006). Ob visokih vodah je reka Kamniška Bistrica včasih večkrat poplavljala, danes pa je večina rečne struge regulirana, le v južnem delu od Kamnika (predvsem naselja Šmarca, Nožice in Perovo) ni v celoti regulirana, zato prihaja do poplav, ki ogrožajo kmetijska zemljišča (Brečko Gruber, 2006). Območje ima zmerno celinsko podnebje osrednje Slovenije. Zaradi vpliva Kamniško-Savinjskih Alp je značilno spremenljivo vreme, ki se kaže v različni količini padavin, trajanju snežne odeje in v letnem poteku temperatur (Brečko Grubar, 2006). Območje je kmetijsko zelo primerno, če upoštevamo nižji relief, bogato rečno mrežo, ugodne ekspozicije in prometno dostopnost. Gradnja prometnic in stavb kmetijsko dejavnost na območju zelo omejuje. Vzajemno pa tudi intenzivno in 16

19 konvencionalno kmetijstvo ploskovno onesnažuje območje podtalnice (nasutina s prodom in peskom), ki predstavlja vodonosnik z medzrnsko poroznostjo. Kot navaja Rejec Branceljeva (2001) je kakovost podtalnice slaba, saj so v njej prisotni ostanki pesticidov, halogiranih organskih spojin, lahkohlapnih kloriranih organskih spojin in kovin. Zaradi ugodne obdelave tal je na tem območju glede na občino največ njivskih površin, žal pa tudi največji del pozidanih površin in zemljišč z nekmetijsko rabo v celotni občini. KZ predstavljajo 36,4 % celotnega ozemlja enote, pozidana zemljišča pa 30 %. PEE gričevje predstavlja območje z nakloni od 6 do 16 º. Zavzema 7,2 % vsega ozemlja občine Kamnik. Gre za reliefno bolj razgibano območje z nadmorskimi višinami do 800 m. Pobočja so tu znatno krajša od pobočij v enoti hribovja (značilnost gričevij) in zato manj primerna za kmetijsko obdelavo. Če območje primerjamo glede rabe tal, vidimo, da je prisotno veliko ekstenzivnih sadovnjakov (6,4 % vseh KZ) in sklenjenih travniških površin (83,3 % vseh KZ). Na ozemlju gričevja je 29,7 % KZ, medtem ko gozd zavzema 58,7 %. Območje ima pretežno severozahodne in vzhodne ekspozicije. Glede na tip prsti (popolna zastopanost evtrične rjave prsti) lahko trdimo, da je ta del sicer zelo kakovostno kmetijsko območje, saj evtrična rjava tla v Sloveniji predstavljajo najboljša kmetijska tla, na njih pa lahko gojimo vse vrste kmetijskih kultur, ki uspevajo v našem klimatskem območju (GURS, 2008, str. 26). PEE hribovje obsega del občine, ki leži v vzhodnem delu in ima naklone večje od 6 º. Območje zavzema 38 % vsega ozemlja občine Kamnik. Nadmorske višine na tem območju presegajo 1000 m in so raznolike glede na mikrolokacijo. Najnižja nadmorska višina je 341 m, najvišja pa 2371 m. Značilno je horizontalno in vertikalno močno razčlenjeno hribovje, kar hkrati z veliko litološko pestrostjo (menjavanje karbonatnih in nekarbonatnih kamnin) ustvarja pokrajinsko pestrost (Študija ranljivosti okolja, 2002, str. 25). V višjih delih so apnenci in dolomiti, nižji deli pa so pretežno iz paleozojskih in mezozojskih glinavcev in meljevcev (Slovenija-pokrajine in ljudje, 2001). Travniki v območju zavzemajo kar 81,4 % vseh KZ, s 14,5 % pa jim sledijo pašniki. KZ sicer zavzemajo zgolj 16,2 %, večji del odpade na gozd. Gozd prevladuje na celotnem območju, najbolj sklenjene površine pa so v severnem delu zaradi višjih nadmorskih višin. V tem delu so prisotne rendzine, ki so zaradi svojih lastnosti, kot so plitvost, nahajanje na strmem reliefu in skalovitost tal, manj primerne za obdelavo. V prvi vrsti so tu gozdna tla, njivske površine so zelo redke, najdemo lahko le posamezne parcele (GURS, 2008, str. 21). V južnem in severozahodnem delu so distrične rjave prsti, ki zaznamujejo hriboviti svet. To so prsti, ki prevladujejo na silikatni matični podlagi in so kmetijsko dokaj nepomembne zaradi nizkega ph-ja, da bi kmetijske kulture uspevale, je treba tako prst apniti. Na teh prsteh je malo kmetijskih površin, prevladujejo gozdovi, večinoma na takih prsteh uspevajo iglavci (Prus, 2000). Rjava pokarbonatna prst se pojavlja skupaj z rendzino in ima dobre fizične in kemične lastnosti, zato je na območju veliko travniških površin. Posebnost tega območja je, da spada pod območja z omejenimi možnostmi za kmetijsko dejavnost kot PEE Visokogorje. V osrednjem delu enote hribovja je dolinsko dno Tuhinjske doline, ki je kmetijsko intenzivnejše, saj to omogočajo nižji nakloni (do 20 º), manjše nadmorske višine (od 398 m do 787 m) in evtrični tip rjave prsti, ki je kmetijsko pomemben. Območje zavzema 11,7 % vsega ozemlja občine. Pri enoti je značilen tudi visok delež pozidanih površin (6,4 %), delež KZ je zelo ugoden in znaša 39 %. Največji delež KZ odpade na travnike, in sicer kar 91 %, sledi delež njiv s 5,4 % in delež ekstenzivnih sadovnjakov z 2,9 %. 17

20 PEE visokogorje zavzema severni del občine in pokriva več kot tretjino površja, območje obsega visokogorski svet občine Kamnik. Značilne so velike strmine, velik delež zelo strmega sveta preko 32 º (50 %) izrazita višinska pasovitost, prevlada karbonatnih kamnin (masivni debeloskladni apnenci in dolomiti srednje in zgornje triasne starosti, v osrednjem delu so tudi magmatske kamnine, ki so nastale kot posledica intenzivne tektonike v triasu (Slovenijapokrajina in ljudje, 2001)) in s tem v zvezi tudi območja visokogorskega krasa. Na območju so prisotni obsežni gozdovi, ki segajo do okoli 1700 m nadmorske višine, in imajo tudi prevladujoč delež v strukturi dejanske rabe tal. Visokogorja na tem območju so skromnejša po obsegu in nižja kakor Julijske Alpe ali Karavanke. Osrednji greben predstavljajo Grintovci, ki se proti jugovzhodu nadaljujejo v kraški planoti Veliko planino in Dleskovško planoto. To je območje, ki ima najvišje nadmorske višine v občini, seže vse do 2516 m. Za območje je značilno tudi hitro menjavanje prsti, od kamnišča do rendzin in rjave pokarbonatne prsti, ki prevladuje v južnih delih območja, večinoma so tu travniške oziroma pašne površine. Gozda je tu največ, saj so prsti plitvejše, strmejši relief pa ne omogoča kmetijske obdelave. Glavna kmetijska dejavnost na območju je planinsko pašništvo ali planšarstvo. To je posebna oblika pašne živinoreje, za katero je značilen vsakoletni odhod živine z območja trajne naselitve človeka na območja sezonske naselitve ob zgornji gozdni meji, kjer na tamkajšnjih planinah (kot je npr. Velika planina) v topli polovici leta pasejo domače živali (Slovenija-pokrajina in ljudje, 2001). PEE dolina Kamniške Bistrice se nahaja v osrednjem delu enote visokogorje, zavzema 1,5 % celotnega ozemlja občine Kamnik. Zanjo je značilno ledeniško preoblikovano površje. Dolina je zelo ozka in ogrožena zaradi intenzivnih geomorfnih procesov, povezanih s časovno izjemno variabilnim odtekanjem vode (pozna pomlad) in močnim dotokom drobirja iz zgornjih delov (hudourniki, podori; Študija ranljivosti okolja, 2002). Večino območja gradijo triasni apnenci in dolomiti, nekaj je tudi karbonatnega grušča in proda v obliki melišč in rečnih akumulacij (Stepišnik, 2017, str. 9). O zastopanosti KZ v enoti ne moremo govoriti, saj je območje zaradi zastopanosti rendzin, ki so plitve, omenjeno le na nekaj manjših travniških površin, ki so zanemarljive. Prevladuje gozd. 18

21 Na podlagi izdelane pokrajinskoekološke členitve lahko občino Kamnik v grobem razdelimo na štiri kmetijska pridelovalna območja: 1. hribovito območje s prevladujočim deležem travnikov, 2. ravninsko območje s prevladujočim deležem njiv, 3. območje planinske pašne živinoreje in 4. gričevnato območje s prevladujočim deležem ekstenzivnih sadovnjakov in travnikov. Karta 6: Pridelovalna območja v občini Kamnik 19

22 Preglednica 3: Primerjava med PEE KAZALEC PEE RAVNINA PEE GRIČEVJE kamnine prod in pesek glina, lapor, pesek, melj, peščenjak, konglomerat relief del tektonske udorine (Ljubljanska kotlina) razčlenjeno površje, Tunjiško gričevje PEE HRIBOVJE glinasti skrilavec, drobnik, apnenec, dolomit, roženec, prod, melj, peščenjak, lapor del Posavskih gub (trojanska antiklinala) PEE TUHINJSKA DOLINA lapor, glinasti skrilavec, prod, peščenjak, pesek del Posavskih gub (tuhinjskomotniška sinklinala) PEE VISOKOGORJE apnenec, dolomit, apnenec in dolomit (sp. anizična stopnja) kremenov kretofir, keratofir, porfir, porfirit visokogorje z alpskimi kraškimi planotami PEE DOLINA KAMNIŠKE BISTRICE triasni apnenci in dolomiti, karbonatni grušč gorska, ledeniško preoblikovana, dolina hidrološke značilnosti podnebne značilnosti srednji in južni del toka Kamniške Bistrice s pritoki zmerno celinsko podnebje osrednje Slovenije potok Tunjščica zmerno celinsko osrednje Slovenije Nevljica s pritoki zmerno celinsko osrednje Slovenije Nevljica s pritoki zmerno celinsko osrednje Slovenije pritoki Kamniške Bistrice podnebje višjega gorskega sveta izvir Kamniške Bistrice podnebje višjega gorskega sveta prst obrečna, evtrična in distrična rjava, rjava pokarbonatna evtrična rjava in izprana rendzine, distrična rjava, rjava pokarbonatna evtrična rjava, rendzine rjava pokarbonatna, rendzina in kamnišče rendzine, rjava pokarbonatna prevladujoča raba tal kulturna pokrajina in prevladujoči procesi 30 % pozidanih površin, 36,4 % KZ in 30,3 % gozda intenzivno kmetijstvo, gosta poselitev, veliko gospodarske infrastukture 29,7 % KZ (travnikov 83,3%, sadovnjakov 6,4 % ), 58,7 % gozda zaraščanje kmetijskih površin, opuščanje ekstenzivnih nasadov več kot 50 % gozda, 16,2 % KZ (travnikov 81, 4%, pašnikov 14,5 %) zaraščanje kmetijskih površin 39 % KZ (njiv 5,4 %, 91 % travnikov), 6,2 % pozidanih površin, 47 % gozda in 0,4 % vodnih površin intenzivno kmetijstvo, več pozidanih površin pašne površine 7,6 %, 1,4 % travnikov, gozd 68, 8 %, 16,6 % suho odprto zemljišče zaraščanje kmetijskih površin, velika gozdnatost 95 % gozda, 1,9 % vodnih površin, 3 % pozidanih površin nekmetijsko območje, velika gozdnatost OMD NE DA/NE DA NE DA NE pridelovalno ravninsko gričevnato hribovito hribovito območje pašne območje pašne območje območje območje območje območje živinoreje živinoreje 20

23 Evropska zakonodaja gorska in hribovska območja opredeljuje kot območja z omejenimi možnostmi za kmetijsko rabo zemljišč (OMD), hkrati so to območja, ki zahtevajo uporabo dražje mehanizacije zaradi strmejših naklonov. Zaradi višje nadmorske višine je krajša tudi vegetacijska doba. Hribovska in gorska območja izpolnjujejo status območij z omejenimi možnostmi za kmetijsko dejavnost, če imajo povprečno nadmorsko višino višjo od 700 m in povprečni naklon najmanj 20 %, oziroma če je povprečna nadmorska višina najmanj 500 m in ima naklon najmanj 15 % (8,5 %). Kmetijska gospodarstva, ki gospodarijo na večjih nadmorskih višinah, imajo zaradi krajše vegetacijske dobe znatno omejen izbor kmetijskih rastlin in nižje pridelke na enoto površine. Zaradi tega prevladuje živinoreja, ki je pogosto ekstenzivna. Zato se kmetom, ki obdelujejo KZ na omenjenih območjih, izplačuje nadomestila v obliki letnega izravnalnega plačila na hektar kmetijskih zemljišč zaradi višjih stroškov in izgube dohodka (MKGP, 2007). Občina Kamnik ima na območjih z omejenimi možnostmi za kmetijsko dejavnost več kot 80 % površja Pomen kmetijstva v občini Kamnik Podatki SURS (2010) kažejo, da je bilo leta 2010 v občini Kamnik 770 kmetijskih gospodarstev. V primerjavi s Popisom kmetijstva 2000 se je število KMG v desetih letih zmanjšalo za 6,8 %, kljub temu pa se je povprečna površina KZU/ KMG iz leta 2000 do 2010 zmanjšala za 0,2 ha in je v letu 2010 znašala 5,7 ha kar je manj od slovenskega povprečja (6,4 ha). Ravno nasprotno je bilo v Gorenjski statistični regiji, kjer se je povprečna velikost kmetijskih gospodarstev povečala na 7,1 ha, medtem ko je bilo zmanjšanje KMG iz leta 2000 do %, kar je bolj intenzivno kot v občini Kamnik. Občina Kamnik razpolaga z ha KZ, le 36,8 % teh zemljišč je rodovitnih, kar 61,9 % je gozdnih zemljišč, preostalih 1,3 % pa odpade na nerodovitna KZ. Gozd je prevladujoč tako v Gorenjski regiji, kot tudi v občini Kamnik. Preglednica 4: Struktura dejanske rabe tal v Gorenjski statistični regiji in občini Kamnik Struktura rabe tal Gorenjska regija (v %) občina Kamnik (v %) pozidane površine 4,4 4,5 gozd 69,1 65,1 KZ 20 22,3 ostalo 6,5 8,1 Vir: MKGP 2012; Cunder, Lampič, 2013, str

24 Karta 7: Dejanska raba tal v občini Kamnik Od vseh rodovitnih KZ je bilo leta 2012 v občini Kamnik 11 % njiv, 87,3 % trajnih travnikov in pašnikov ter 1,7 % trajnih nasadov (MKGP, 2102). Trajni nasadi s starimi sortami jabolk in hrušk imajo tendenco opuščanja (Prenova strategije razvoja kmetijstva in gozdarstva v občini Kamnik, 2004). Prav tako kot v Gorenjski regiji je bilo med leti 2000 in 2010 tudi v občini Kamnik zaznati upad KZ, in sicer za 432 ha, v Gorenjski regiji je upad znašal 1819 ha. Vendar je bil v Gorenjski regiji večji upad travinja, v primeru občine Kamnik pa ravno obratno, kajti delež travinja se je glede na leto 2000 povečal za 6,3 %. V primeru občine Kamnik se upad KZ nanaša predvsem na površine, ki so se zarasle z gozdom. Povprečno število glav živine na kmetijsko gospodarstvo v občini Kamnik je bilo glede na slovensko povprečje (5,6) leta 2010 večje in je znašalo 6,3. Delež KMG v občini Kamnik, ki redijo živino je bil leta ,6 % in je glede na slovensko povprečje pomembno višji (78,6 %), le-to ne preseneča, saj je v višjih legah občine še vedno uveljavljeno pašništvo (SURS, 2010). Prav tako ima živinoreja pomembno visok delež tudi v Gorenjski regiji, kjer se s to panogo leta 2010 ukvarjalo 85,8 % vseh KMG. V občini Kamnik je avtohtona pasma goveda Cika, s pašno živinorejo pa se leta 2010 ukvarjalo 596 kmetijskih gospodarstev, kar je 77,4 % vseh KMG (SURS, 2010), v Gorenjski regiji pa kar 81,7 %. Pašna živinoreja ima poseben pomen v planinskih predelih, saj je ena najstarejših in najbolj tradicionalnih oblik skupne rabe KZ. Raba zemljišč v planinskih predelih zagotavlja obdelanost KZ, ohranja pa se tudi posebna poselitvena kultura v agrarni pokrajini (Cunder, Lampič, 2013, str. 180). Čerček (1949) navaja, da ozemlje kamniških planin skupaj meri približno 30 km², 4 globoke rečne doline pa jih razdelijo na tri večje skupine, znotraj katerih je več planin, in sicer: krvavška skupina (npr. Košutna, Kriška planina, Mokrica, Dolga njiva), ki jo omejujeta Kokrska in Bistriška dolina, 22

25 veliko-planinska skupina (npr. Velika, Mala in Gojška planina, Kisovec), ki jo omejujeta Bistriška dolina in dolina Črne ter Podvolovljek na vzhodu in meninska skupina (npr. Na Ravneh, Travnik, Globče), ki jo omejujeta dolina Črne in Nevljice. Karta 8: Območja planin v občini Kamnik Planinsko pašništvo ali planšarstvo se je po Čerčkovem mnenju na območju Kamniških Alp razvilo povsod, kjer je zaradi naravnih pogojev pomanjkanje obdelovalnih površin. Živinoreja je na takih območjih predstavljala osnovo za kmetijsko dejavnost in je življenjskega pomena (Čerček, 1949, str. 47). Nespodbuden je podatek, da je imelo leta 2000 le 46,6 % kmetij zagotovljenega naslednika (tega podatka iz Popisa kmetijstva 2010 nimamo). Problematično je tudi, da lastniki kmetij nimajo kmetijske izobrazbe, prevladuje tudi neugodna starostna struktura nosilcev kmetijskih gospodarstev, saj jih je bila leta 2000 več kot polovica starejših od 54 let, kot tudi dejstvo, da je na kmetiji običajno le en zavarovanec iz kmetijstva, čeprav jih na kmetiji živi in dela več (Prenova..., 2004). To je problematično, saj so kmetijska gospodarstva tista, ki skrbijo za proizvodnjo varne in kakovostne hrane (čeprav večje kmetije na območju ne pridelajo dovolj zelenjave niti za lastne potrebe, (Prenova..., 2004), poleg tega pa skrbijo za ohranjanje naravnih virov in biotske raznovrstnosti za prihodnje generacije ter so pomembna za ohranjanje tipične kulturne pokrajine (Kmetijsko gospodarska zbornica Slovenije, 2017). Prav tako kot v Gorenjski regiji je bila tudi v občini Kamnik več kot tretjina družinskih članov na kmetijah starejših od 55 let, po podatkih popisa 2010 (SURS, 2010) je bil v občini Kamnik delež mlajših od 25 let komaj 27 %, delež družinskih članov na kmetijah, starih med 25 in 55 let pa komaj 41, 4 %. 23

26 Preglednica 5: Delež družinskih članov na kmetijah po starostnih skupinah v Gorenjski statistični regiji in občini Kamnik Družinski člani na kmetijah Gorenjska regija (v %) občina Kamnik (v %) starost do 25 let 22,9 27 starost od 25 do 35 let 13,5 13,8 starost od 35 do 45 let 15,2 14,6 starost od 45 do 55 let 14,5 13 starost od 55 do 65 let 13,4 12,4 starost 65 let ali več 20,6 19,2 Vir: SURS, Razporeditev kmetij po proizvodnih tipih je v veliki meri odraz naravnih, strukturnih in tehnoloških razmer za kmetijstvo na posameznem območju. Na splošno velja, da se s slabšanjem naravnih razmer in s tem krčenjem izbora kultur zmanjšuje število gospodarstev z mešano pridelavo in povečuje število specializiranih (Cunder, Lampič, 2013, str. 186). V občini Kamnik je bilo leta 2010 v pašno živinorejo specializiranih kar 77,4 % vseh KMG, le 12,3 % KMG je bilo specializiranih v mešano rastlinsko, mešano živinorejsko pridelavo ali kombinacijo obojega. V Gorenjski regiji je leta 2010 prav tako prevladovala pašna živinoreja. Preglednica 6: Glavni proizvodni tipi kmetovanja v Gorenjski statistični regiji in občini Kamnik Proizvodni tipi kmetovanja Gorenjska regija (v %) občina Kamnik (v %) pridelava poljščin 12,4 7,9 vrtnarstvo 0,89 0 trajni nasadi 2,6 1,6 pašna živinoreja 71,5 77,4 prašiči in perutnina 0,31 0 mešana rastlinska pridelava 1,9 1,4 mešana živinoreja 2,2 1,8 mešano rastlinska pridelava, živinoreja 8,22 9,1 Vir: Cunder, Lampič, 2013, str. 187; SURS, Popis KMG 2010 je prvič omogočil pridobitev podatka o namenu pridelave na ravni KMG. Podatek omogoča zgolj grobo oceno tržne naravnanosti kmetijske pridelave (Cunder, Lampič, 2013, str. 188). V občini Kamnik je kar 60,4 % vseh KMG pridelovalo izključno ali pretežno za lastno uporabo. Zgolj 10,5 % KMG je prodajalo svoje izdelke neposredno potrošnikom, skoraj tretjina pa je prodajala svoje izdelke posredno. V Gorenjski regiji je bila pridelava bistveno bolj tržno naravnana (Cunder, Lampič, 2013). 24

27 Preglednica 7: Namen kmetijske pridelave v Gorenjski statistični regiji in občini Kamnik Namen pridelave Gorenjska regija (v %) občina Kamnik (v %) izključno za lastno uporabo 39,2 40 pretežno za lastno uporabo 11,3 20,4 prodaja neposredno potrošnikom 8,6 10,5 prodaja preko posrednika 41 29,1 Vir: SURS, Občina Kamnik je leta 1998 sprejela Strategijo razvoja kmetijstva. Z vstopom Slovenije v Evropsko unijo je občina Kamnik prevzela tudi obveznost izvajanja skupne kmetijske politike. Potrebno je bilo izdelati prenovo strategije razvoja kmetijstva občine, ki je bila objavljena leta 2004 (Kamnik.., 2017). Leta 2003 je reforma Skupne kmetijske politike ustvarila povezavo med subvencijami in kmetijsko pridelavo. Kmetje so postajali bolj tržno usmerjeni, zaradi posebnih omejitev v evropski kmetijski politiki pa so začeli prejemati dohodkovno pomoč v obliki subvencij ob upoštevanju strogih standardov varnosti hrane, okoljskih standardov in standarda dobrega počutja živali (Skupna kmetijska politika, 2012). Novejših občinskih dokumentov o razvoju kmetijstva v občini Kamnik zaenkrat še ni. Za razvoj kmetijstva v občini Kamnik skrbi Odbor za kmetijstvo in gozdarstvo, in sicer tako, da: spremlja in spodbuja razvoj kmetijstva, ribištva, gozdarstva, lovstva in veterine; daje pobude za pospeševanje razvoja kmetijstva; obravnava del proračuna, ki se nanaša na kmetijstvo in gozdarstvo; skupaj z Odborom za prostor in komunalno ureditve obravnava komunalne zadeve s področja podeželja (Kamnik..., 2017). Zgoraj omenjeno se izvaja največkrat v obliki finančne pomoči. Na javni razpis občine Kamnik za sofinanciranje ukrepov za ohranjanje in spodbujanje razvoja kmetijstva in podeželja, ki je bil objavljen med majem in junijem 2016, je prispelo 74 vlog. Največji interes je bil za ukrep naložbe v kmetijska gospodarstva (nakup kmetijske mehanizacije, posodobitve gospodarskih poslopij in opreme ter urejanje kmetijskih zemljišč) za primarno proizvodnjo. V letu 2016 je bilo za področje kmetijstva izplačano ,52 EUR državne pomoči in ,00 EUR za zagotavljanje tehnične podpore in sofinanciranje nakupa gozdarske mehanizacije. Sredstva za zagotavljanje tehnične podpore so bila porabljena za izvedbo izobraževalnih programov, ozaveščanje kmetov in usposabljanje za možnosti dodatnega zaslužka na kmetiji (Ukrepi na področju kmetijstva, gozdarstva v letu 2016, 2017). Agencija Republike Slovenije za kmetijske trge in razvoj podeželja je občini Kamnik leta 2016 namenila ,74 EUR sredstev iz evropskega proračuna, kar je 0,5 % manj kot leta Od vseh 686 prejemnikov evropskih sredstev jih je največ prejelo sredstva iz sheme neposrednih plačil. V shemi neposrednih plačil je v izplačanih sredstvih najbolj izstopalo plačilo zelene komponente, ki je plačilo za kmetijske prakse, ki ugodno vplivajo na podnebje in okolje. Shema osnovnega plačila je bila leta 2015 kar 41,1 % višja kakor leta 2016, vendar je treba upoštevati, da se leta 2015 sredstev za mlade in male kmete občini Kamnik ni izplačevalo. Sredstev iz sheme proizvodno vezane podpore občina Kamnik v letu 2016 ni prejela, sredstva iz te sheme je prejela leta 2015, in sicer plačila za živali (govedo), skupni prejeti znesek je znašal , 53 EUR. Zanimivo je dejstvo (da se je glede na leto 2015) 25

28 leta 2016 močno zmanjšalo število prejemnikov sredstev kmetijsko okoljsko podnebnih plačil, saj so bile v letu 2016 na nekaterih operacijah oziroma zahtevah KOPP uvedene pomembne spremene. Z namenom, da bi se izboljšala starostna struktura nosilcev kmetijskih gospodarstev, so štirje kmetje prenosniki leta 2015 prejeli povprečno 2440 EUR rente, ki se izplačuje 10 let. Višina rente je odvisna od velikosti in rabe KZ, ki se prenesejo na prevzemnika. Spodbuden je podatek, da se je število prejemnikov sredstev za ekološko kmetovanje iz leta 2015 v leto 2016 povečalo za 7. V okviru tega ukrepa se podpira tako izvajanje ekološkega kmetovanja kakor tudi preusmerjanje v ekološko kmetovanje, saj te naravi prijazne kmetijske prakse pomembno prispevajo k zagotavljanju javnih dobrin, predvsem ohranjanju in izboljševanju biotske raznovrstnosti, ohranjanju virov pitne vode, rodovitnosti tal, kulturne kmetijske krajine in varovanju okolja nasploh. Spodbuden je tudi podatek, da je bilo v letu 2016 iz evropskega proračuna namenjeno tudi ,12 EUR za mlade kmete. Poleg ukrepa za zgodnje upokojevanje kmetov je tudi zgornji ukrep pomemben za izboljšanje starostne strukture nosilcev kmetijskih gospodarstev v občini Kamnik. Mladi kmeti je fizična oseba, ki je v letu 2016 prvič postala nosilec kmetijskega gospodarstva ali je postala nosilec kmetijskega gospodarstva v obdobju petih let pred prvo vložitvijo vloge za plačilo za mlade kmete in ni starejša od 40 let. Hkrati je mladi kmet v letu vložitve vloge lastnik ali zakupnik najmanj 3 ha kmetijskih površin (ARSKTRP, 2017). Preglednica 8: Sredstva v evropskem proračunu leta 2015 in 2016 dodeljena kmetijstvu v občini Kamnik ukrep št. prejemnikov skupni prejeti znesek (EUR) povprečni prejeti znesek (EUR) NEPOSREDNA PLAČILA: shema osnovnega plačila , , , ,31 zelena komponenta X 663 X ,77 X 611,33 shema za male kmete X 1 X 554,09 X 554,09 plačila za živali (govedo) 399 X ,53 X 430,75 X shema za mlade kmete X 49 X ,12 X 511,17 SREDSTVA IZ PRP*: ekološko kmetovanje , , , ,27 plačila OMD* , , ,89 950,03 naložbe v KMG 1 X ,21 X ,21 X zgodnje upokojevanje kmetov 4 X X 2440,00 X plačila KOPP*** , ,39 869, ,27 X: ni bilo izplačil *Program razvoja podeželja **območja z omejenimi dejavniki za kmetijsko proizvodnjo ***kmetijsko okoljsko podnebna plačila Vir: ARSKTRP,

29 Kmetijsko intenziven je ravninski del občine, ki zajema naselje Podgorje, Šmarca in del naselja Volčji Potok, kjer velike težave za nadaljnji razvoj kmetijstva predstavljajo gosta poselitev in peščena tla. Za občino Kamnik je»ovira«pri razvoju kmetijstva tudi to, da 80 % občine leži na območju z omejenimi dejavniki, 25 % leži na območjih krajinskih parkov in 10% na območjih travnih habitatov (Prenova ) KZ po pridelovalnih območjih Glede na pridelovalna območja občine Kamnik je različna struktura KZ. V občini je 7052 parcel, ki so različne po zemljiški strukturi. Kot je že bilo nakazano, je v občini Kamnik problematična velika razdrobljenost KZ in majhnost parcel. Ilešič (1950) je podal tipologijo poljske razdelitve za Slovenijo in ločil poljsko razdelitev glede na: prvotne grude, pravilne delce, nepravilne delce / grude, sklenjene proge, sklenjene proge in pravilne delce, celke in prehodne oblike med grudami in delci. Ilešič je tipologijo naredil zgolj za polja (njivske površine), mi smo jo upoštevali za vsa KZ. Največji delež KZ (60,3 % vseh KZ v občini) ima hribovito območje, saj zavzema največji del občine (49,7 % ozemlja). KZ so različnih oblik in dokaj majhna, največ jih je v Tuhinjski dolini. KZ so glede na lastniško strukturo zelo prostorsko razdrobljena. Zgostitev zemljišč v delu Tuhinjske doline je predvsem zaradi dostopnosti in možnosti obdelovanja. Zemljišča so zgoščena v višjem delu, kar gre na račun pašnih površin in Menine planine (podobnost z območjem planinske pašne živinoreje). Ta zemljišča so tudi večja v primerjavi z ostalimi zemljišči na območju, kajti tu je težje obdelovati zemljo oziroma dostopati do nje, ker je v višjih legah. Glede na morfologijo zemljišč po Ilešiču so na območju večinoma zemljišča v obliki grud, le v zahodnem delu Tuhinjske doline najdemo prehodno obliko zemljišč med grudami in delci. KZ se na območju uporabljajo predvsem za travnike, saj je njihov delež v rabi KZ 85,5 %, njivskih površin je malo (3,3 %). Razlog za to so omejitve pri obdelavi. V severnejših, višjih delih območja so pašniki, ki jih kmetje izkoristijo predvsem v toplejših mesecih za pašo živine (8,5 % delež rabe KZ). Na prisojnih območjih so ekstenzivni sadovnjaki, ki imajo 2,5 % delež v rabi KZ. Območje se večinoma uvršča pod območja z omejeno kmetijsko dejavnostjo. Na 2. pridelovalnem območju (ravninsko območje) je glede na površino enote največja zgostitev KZ. V dejanski strukturi rabe tal dosežejo KZ ugodnih 36,4 %. Žal tudi na tem območju ne moremo govoriti o ugodni lastniški strukturi, saj so tudi tu zemljišča, posameznega kmetijskega gospodarstva razpršena. Bolj ugodna je morfologija zemljišč, saj so v primerjavi s 1. pridelovalnim območjem, kjer so večinsko prisotne grude, v jugozahodnem delu zemljišča v obliki pravilnih delcev. V osrednjem delu zemljišča prehajajo iz grud v delce (prehodna oblika), na ostalih delih območja (večinoma mejnih) so zemljišča v obliki grud. Po pogovoru z občinskimi organi se bodo v tem delu občine v prihodnjih mesecih (najverjetneje leta 2018), izvedle komasacije zemljišč, ki bodo izboljšale lastniško strukturo. Izjemoma je lastniška struktura ugodnejša v Šmarci, Volčjem Potoku in Perovem. Tu so zemljišča posameznih kmetovalcev locirana druga ob drugem, kar omogoča lažjo in hitrejšo obdelavo zemljišč, to tudi preprečuje opuščanje rabe in zaraščanje zemljišč. V južnem delu enote prevladujejo njivske površine, ki imajo 36,4 % delež KZ na celotnem območju. Severneje so KZ pretežno travniki, izjemoma so ponekod prisotne njive. Travniških površin je sicer največ (59, 8 %). Pomemben delež prispevajo tudi trajni nasadi (sadovnjaki) z 2,78 % deležem, saj je na tem območju aktivno podjetje Mirosan d.o.o (pridelovalec sadja). 27

30 3. pridelovalno območje (območje planinske pašne živinoreje) sovpada s PEE visokogorje in PEE dolina Kamniške Bistrice. Na območju je najmanjši delež KZ (8,8 %) na občinski ravni. Tu je največ reliefnih omejitev, ki v večini primerov kmetovanje onemogočajo. Večjo sklenjeno površino KZ na tem območju najdemo v veliko-planinski skupini Kamniških planin (npr. Velika, Mala in Gojška planina; manjše planine so še Dovja raven, Marjanine njive, Konjščica in Dol), kjer so zemljišča uporabljena za pašnike. Pašne površine dosežejo 84, 2 % KZ, na južnem delu območja in v delu doline Kamniške Bistrice se nahajajo travniki s 15,6%. Morfologija travnikov je grudasta, medtem ko so pašne površine v celkih, saj so Velika, Mala in Gojška planina srenjske planine. Pašno pravico danes kmetje podedujejo hkrati s posestvom. Pravice do planinske paše na skupnem pašniku ni mogoče kupiti ali prodati ločeno od posestva ali hiše, zato je morfologija zemljišč v celkih. Po viru iz leta 1972 je razvrstitev pašnih upravičencev po vaseh naslednja (razvrstitev se upošteva še danes): Na Veliki planini imajo pravico do paše prebivalci iz vasi Prapretno, Bistričica, Stranje, Klemenčevo, Kregarjevo, Gradišče, Prapretno, Zakal, Sidraž, Senožet, Sv. Lenart na Rebri, Košiše, Stolnik, Laniše, Tunjice, Zagorica in Okroglo; Na Mali planini smejo pasti upravičenci iz vasi in zaselkov Županje Njive, Stranje, Stahovica, Prapretno, Studenec, Žaga v Črni, Laniše, Zakal; en pašni delež ima tudi nekdanja kamniška Meščanska korporacija; Na Gojško planino imajo pravico voditi živino na pašo upravičenci iz vasi Gozd, Krivčevo, Brezje, Briše, Vodice, Markovo, Stolnik, Studenec, Žaga, Zavrh, Podlom in Smrečje (Cevc, 1972). Najzahodnejše 4. pridelovalno območje (gričevnato območje) sovpada z PEE gričevje. KZ zavzamejo 29,7 % območja, tako 4. pridelovalno območje zavzema drugo mesto po deležu KZ med ostalimi območji. Zanimiva je morfologija zemljišč; v skrajnem jugovzhodnem delu so ta pravilnih oblik (zgolj na račun intenzivnih sadovnjakov 2,3 % KZ), na severozahodnem delu so zemljišča v celkih (najverjetneje zaradi razčlenjenih pobočij), v ostalih delih območja so zemljišča v prvotnih grudah. Zemljišča imajo glede na ostala območja dokaj ugodno lastniško strukturo, saj so zemljišča istega lastnika blizu ali celo mejijo. Tako kot na ravninskem pridelovalnem območju, je tudi tu največji delež travnikov (83,3 %). Ponovno gre tudi tukaj za območja z omejenimi možnostmi za kmetovanje, predvsem zaradi krajših in bolj razgibanih pobočij. Najdemo pa tu kar nekaj ekstenzivnih sadovnjakov (6,4 % KZ), saj je gojenje sadnega drevja ugodno zaradi termalnega pasu, posledično se tu nahaja tudi Sadjarski center Tunjice. Sadjarski center v Tunjicah je del nastajajoče krožne sadjarske poti po Tunjiškem gričevju. V bližini so kmetije s starimi sušilnicami sadja, s predelavo sadja v sokove in drugimi zanimivostmi. V centru skrbijo za ohranjanje in spoznavanje sadne dediščine območja, ki jo predstavljajo tudi na različnih prireditvah (Prenova...,2004). Nezanemarljiv je tudi delež njivskih površin ( 3,3 % KZ). 28

31 Karta 9: 1. pridelovalno območje (hribovito območje) v občini Kamnik Karta 10: 2. pridelovalno območje (ravninsko območje) v občini Kamnik 29

32 Karta 11: 3. pridelovalno območje (območje planinske pašne živinoreje) v občini Kamnik Karta 12: 4. pridelovalno območje (gričevnato območje) v občini Kamnik 30

33 Preglednica 9: Primerjava med pridelovalnimi območji območje njive (%) travniki (%) pašniki (%) KZ (%) oblike KZ OMD hribovito območje 3,3 85,5 14,5 21,6 grude, prehodna oblika grud in delcev DA ravninsko območje 36,4 59,8 X 36,4 pravilni delci, prehodna oblika grud in delcev, grude NE območje planinske pašne živinoreje gričevnato območje Vir: MKGP, ,2 15,6 84,2 9,2 grude, celki DA 3,3 83,3 4,7 29,7 pravilni delci, celki, grude Po deležu KZ najbolj izstopa ravninsko pridelovalno območje, ki ima tudi največji delež njiv. To območje je tudi edino, ki nima pašnih površin in ne spada v OMD. Visok delež KZ ima tudi gričevnato pridelovalno območje, vendar je, v primerjavi z ravninskim območjem, to pretežno travnato območje. Po deležu travnikov najbolj izstopa hribovito pridelovalno območje, ki je glede na delež KZ na tretjem mestu. V primerjavi z ostalimi območji po najnižjem deležu njiv izstopa območje planinske pašne živinoreje. To območje je edino, kjer je večinski delež KZ pašnikov. Edino na tem območju ne najdemo ne pravilnih delcev kot tudi ne prehodnih oblik med grudami in delci. Najpogostejša oblika KZ v vseh območjih so grude, vendar se v nekaterih območjih (hribovito in ravninsko območje) zaradi zemljiških operacij (komasacije) njihova oblika spreminja. DA 4. Najemanje in oddajanje KZ v občini Kamnik V skladu z varovanjem osebnih podatkov nismo uspeli dostopati do podatkov o vseh KMG v občini, zato smo iz vsakega pridelovalnega območja izbrali nekaj kmetov in povprašali o njihovih izkušnjah z najemanjem KZ v občini. Gre za različna (npr. velikost posestva, namen pridelave) KMG. Veliko pove podatek, da smo imeli pri iskanju najemnikov KZ zelo velike težave in smo jih težko našli. Sklepamo, da najemnikov v občini ni veliko Rezultati intervjujev Sodelovalo je 11 kmetij, od teh jih KZ najema le šest, KZ pa oddajata dve kmetiji. Tri intervjuvane kmetije KZ ne najemajo in tudi ne oddajajo. Površina vseh zemljišč KMG se je gibala med 1 in 36 ha, z največjim številom (5) tistih, ki obdelujejo med 5 in 9, 99 ha KZU. Več kot 20 ha KZU obdeluje zgolj ena intervjuvana kmetija. Med 11 kmetijami sta glede na socioekonomski tip: 2 čisti, 4 mešane (vsaj en član KMG je zaposlen na kmetiji in vsaj eden izven kmetije), 4 dopolnilne (vsi aktivni člani so zaposleni izven kmetije) in 1 ostarela. Večina kmetij je usmerjenih v mešano živinorejo. Od šestih kmetij, ki KZ najemajo, imajo štiri kmetije težave s prostorsko razpršenostjo KZ. 31

34 Ena glavnih ugotovitev glede opravljenih intervjujev je vrsta zakupnega odnosa. Informatorji so nam zaupali, da v veliko primerih, ko eden od sorodnikov (strici, tete, stari starši ipd.) preneha obdelovati svoja zemljišča, jih prepusti v obdelovanje drugim sorodnikom v zameno za razne usluge (lažja zaključna dela v gradbeništvu, urejanje vrtov, čiščenje ipd.), mesne, mlečne in druge kmetijske izdelke in podobno. Menimo, da je tako razmerje popolnoma upravičeno smatrati za zakupno. Takšne vrste zakupnega odnosa pa nimajo zgolj kmetje in njihovi sorodniki, ampak tudi kmetje in ostali najemodajalci (brez sorodstvenih vezi). Štiri kmetije, ki smo jih intervjuvali, najemnino poravnajo v obliki pridelkov iz njihovih kmetij ob koncu leta, čez leto pa najemodajalcu opravijo kakšno uslugo. Le dve kmetiji imata najemnino odmerjeno v denarju, in sicer od 60 do 80 EUR/ha (K2) oziroma 250 EUR/ha (K3). V vseh primerih gre za zakupne odnose, ki trajajo več let. Pravna ureditev glede najemanja KZ je v občini zelo problematična, saj je imela zgolj ena intervjuvana kmetija urejeno pogodbo za najem KZ. V tem primeru (K3) je šlo za najem KZ pri Katoliški Cerkvi Slovenija. Intervjuji so pokazali, da je praksa urejanja najemnih pogodb še nedorečena in bo v prihodnosti na tem področju postoriti še marsikaj, saj se bo s tem zaščitilo kmete, ki KZ najemajo. Večinoma gre zgolj za ustne dogovore. Kot so omenili nekateri informatorji (npr. K2 in K6) je v preteklosti že prihajalo do nenadnih odločitev najemodajalcev, da KZ prodajo in tako je najemnik ostal brez (pre)potrebnih KZ. Takšnih preobratov v primeru pravno urjenih zakupnih pogodb ne bi smelo biti. Glede na socioekonomski tip kmetij v občini Kamnik KZ najemajo tako čiste kot tudi mešane in dopolnilne kmetije. Vendar je med omenjenimi tipi kmetij opaziti, da so čiste in mešane kmetije tiste, ki najemajo večji obseg KZ, saj za kmetijsko proizvodnjo potrebujejo več KZ kot npr. dopolnilne kmetije. Poudariti je treba tudi dejstvo, da je v nekaterih delih občine Kamnik večji interes po najemu KZ, ker le-teh primanjkuje. To se navezuje predvsem na PEE ravnina, ki ima največji delež KZ kot tudi največji delež pozidanih površin. Zato ne preseneča podatek, da ena od čistih kmetij (K2), ki je v PEE ravnina, najema kar 14 ha KZ, od tega kar 12 ha nameni njivskim površinam. Druga čista kmetija, ki smo jo intervjuvali, se nahaja v PEE hribovje in najema manjšo površino KZ (1,5 ha), ki jih koristijo za travnike, vendar imajo več lastnih KZ. Večjo površino (5 ha) KZ najema tudi ena od mešanih kmetij (K6), ki se nahaja v PEE gričevje. V tem primeru gre za kmetijo, ki ima lastnih površin zelo malo, 90 % vseh KZ nameni travnikom in pašnikom. Glede na to, da se najredkeje za najem odločajo ostarele kmetije, zaradi omejenih delovnih sposobnosti, preseneča, da KZ najema tudi ena ostarela kmetija. Vendar je treba omeniti, da se je v tem primeru gospodar za najem odločil že pred desetletji, ko je bila njegova kmetija po socioekonomskem statusu dopolnilna. Glede na to, da omenjeno KZ najema zgolj za pašo živine, pravi, da njegove delovne sposobnosti niso ovira. Manjšo površino KZ (1 ha) najema tudi ena od dopolnilih kmetij. Na vprašanje, ali je dostop do KZ na trgu velik, je večina odgovorila negativno. Večina intervjuvancev se strinja, da KZ v občini počasi zmanjkuje in da bodo v prihodnosti zelo cenjena dobrina. To so nekateri najemodajalci že prepoznali in se v veliko primerih ne odločajo za prodajo, KZ le oddajajo. To je tudi eden od razlogov, zakaj kmetje sploh najemajo. Veliko je kmetij, ki so opustile kmetovanje, lastniki pa zemljišč zaradi ekonomske vrednosti ne prodajajo, zato so jih nekatere kmetije primorane najemati, čeprav bi jih želele odkupiti (npr. K1 in K6). Temu sledi tudi drugi razlog najema, to je možnost dostopa do lastne krme, ki se jo zaradi manjših stroškov (najemnina je cenejša kot odkupnina) lažje pridela. Tretji razlog namenja KZ pa je ravno nasproten prvemu. Nakup KZ je zelo velika naložba, ki zahteva velik finančni vložek. Mnoge kmetije si tega ne morejo privoščiti, zato se raje odločajo najem (npr. K2 in K3). Med zelo pomembnimi razlogi najemanja KZ je tudi 32

35 prostorska razpršenost in razdrobljenost KZ, ki je močno prisotna po celotnem ozemlju občine Kamnik. Ta razlog so navedle prav vse kmetije, ki KZ najemajo. Na drugi strani obstajajo tudi razlogi, zakaj kmetije KZ ne najemajo. Dve od intervjuvanih kmetij, ki sta po socioekonomskem tipu dopolnilni, se za najemanje KZ ne bi nikoli odločili, saj dodatnih KZ ne potrebujeta. Pritrjujeta pa, da kmetije, ki so pretežno tržno usmerjene, zagotovo potrebujejo dodatna KZ, ki si jih lahko zagotovijo tudi z najemom. Ena od intervjuvank (Ž, 59 let) je izjavila, da KZ ne bi želeli najemati, ker si tako stalno v nekem podrejenem položaju in se je treba prilagajati lastniku. Poleg tega je potrebno upoštevati tudi to, da na nekaterih kmetijah ni dovolj delovnih moči, ki bi bile potrebe za obdelavo dodatnih najetih zemljišč. Tako situacijo je doživela ena od kmetij (K10), na kateri je bilo pred nekaj leti več družinskih članov, ki so na kmetiji delali. Takrat so najemali nekaj KZ, da bi izboljšali razdrobljeno strukturo zemljišč in da bi pridobili dodatne obdelovalne površine. Ker so se nekateri člani družine kasneje odselili, danes KZ ne najemajo več, počasi pa so začeli tudi opuščati kmetijsko dejavnost. Danes večino KZ oddajajo, da bi bila zemljišča še naprej obdelana. S podobnim namenom KZ oddaja tudi druga kmetija (K11), ki prav tako počasi opušča kmetijsko dejavnost. Karta 13: Intervjuvane kmetije *Za lokacijo kmetije je uporabljen centroid naselja, v katerem se nahaja kmetija. Čeprav vsak izmed najemnikov prihaja iz drugega kraja v občini, so njihovi nameni in cilji najemanja zelo podobni. Ker nimamo uradnih podatkov, ne moremo delati pravih zaključkov, lahko pa le predvidevamo, da v občini ni veliko pravih najemnikov kmetijskih zemljišč. Če pa upoštevam že omenjeno dejstvo, da je v občini zelo razširjena praksa, da nekatera kmetijska zemljišča obdelujejo sorodniki pravih lastnikov zemljišč, potem je 33