UNIVERZA V MARIBORU FAKULTETA ZA LOGISTIKO Tamara Curk ANALIZA ORGANIZACIJE SKLADIŠČNEGA POSLOVANJA V SREDNJE VELIKEM MEGAMARKETU diplomsko delo unive

Velikost: px
Začni prikazovanje s strani:

Download "UNIVERZA V MARIBORU FAKULTETA ZA LOGISTIKO Tamara Curk ANALIZA ORGANIZACIJE SKLADIŠČNEGA POSLOVANJA V SREDNJE VELIKEM MEGAMARKETU diplomsko delo unive"

Transkripcija

1 UNIVERZA V MARIBORU FAKULTETA ZA LOGISTIKO Tamara Curk ANALIZA ORGANIZACIJE SKLADIŠČNEGA POSLOVANJA V SREDNJE VELIKEM MEGAMARKETU diplomsko delo univerzitetnega študijskega programa Celje, september 2012

2 UNIVERZA V MARIBORU FAKULTETA ZA LOGISTIKO Tamara Curk ANALIZA ORGANIZACIJE SKLADIŠČNEGA POSLOVANJA V SREDNJE VELIKEM MEGAMARKETU diplomsko delo univerzitetnega študijskega programa Mentor: red. prof. dr. Iztok Potrč Somentor: izr. prof. dr. Tone Lerher Celje, september 2012

3 IZJAVA O AVTORSTVU diplomskega dela Spodaj podpisana Tamara Curk, študentka Logistike sistemov (UN), z vpisno številko , sem avtorica diplomskega dela: Analiza organizacije skladiščnega poslovanja v srednje velikem megamarketu. S svojim podpisom zagotavljam, da: je predloženo delo rezultat izključno mojega lastnega raziskovalnega dela; sem poskrbela, da so dela in mnenja drugih avtorjev oz. avtoric, ki jih uporabljam v diplomskem delu, navedena oz. citirana v skladu z navodili Fakultete za logistiko Univerze v Mariboru; sem poskrbela, da so vsa dela in mnenja drugih avtorjev oz. avtoric navedena v seznamu virov, ki je sestavni del diplomskega dela in je zapisan v skladu z navodili Fakultete za logistiko Univerze v Mariboru; sem pridobila vsa dovoljenja za uporabo avtorskih del, ki so v celoti prenesena v diplomsko delo in sem to tudi jasno zapisala v diplomskem delu; se zavedam, da je plagiatorstvo predstavljanje tujih del, bodisi v obliki citata bodisi v obliki skoraj dobesednega parafraziranja bodisi v grafični obliki, s katerim so tuje misli oz. ideje predstavljene kot moje lastne kaznivo po zakonu (Zakon o avtorskih in sorodnih pravicah, Uradni list RS št. 21/95), prekršek pa podleže tudi ukrepom Fakultete za logistiko Univerze v Mariboru v skladu z njenimi pravili; se zavedam posledic, ki jih dokazano plagiatorstvo lahko predstavlja za predloženo delo in za moj status na Fakulteti za logistiko Univerze v Mariboru; je diplomsko delo jezikovno korektno in da je delo lektorirala Barbara Hrastnik, prof. slov. V Celju, dne 10. september 2012 Podpis avtorice:

4 ZAHVALA Za pomoč pri izdelavi diplomske naloge, bi se rada zahvalila mentorju red. prof. dr. Iztoku Potrču in somentorju izr. prof. dr. Tonetu Lerherju. Prav tako se zahvaljujem za sodelovanje in pomoč vsem iz Podjetja X, da so mi omogočili pisanje diplomske naloge. Zahvalila pa bi se tudi g. Srečku Velkavrhu iz podjetja Mettler Toledo, ki mi je pomagal pri samopostrežnih in blagajniških tehtnicah. Zahvaljujem se tudi družini in prijateljem, ki so mi tekom študija in med pisanjem diplomske naloge stali ob strani in me ves čas podpirali.

5 Analiza organizacije skladiščnega poslovanja v srednje velikem megamarketu V tem diplomskem delu smo se osredotočili na skladiščno poslovanje v izbranem srednje velikem megamarketu. Najprej smo si pogledali nekatere teoretične osnove, kjer smo se osredotočili na naloge, namen in cilje skladiščnega poslovanja, vrste skladišč, notranjo ureditev skladišč. Opredelili smo temeljne skladiščne procese, to so prevzem, uskladiščenje, komisioniranje in odprema blaga, pogledali pa smo si še tehnologijo črtne kode in RFID tehnologijo. Nato smo si pogledali kakšno je trenutno stanje organizacije skladiščnega poslovanja v Podjetju X. Podrobneje smo opisali potek procesa prevzema, uskladiščenja, komisioniranja in odpreme blaga. S pomočjo kritične analize smo ugotovili, da do največjih zastojev v procesu prihaja zaradi zastarele informatike, zato smo podali nekaj predlogov za izboljšanje skladiščnega poslovanja. Predlagali smo uvedbo čitalnikov črtnih kod z vgrajeno tehtnico, samopostrežnih tehtnic, novih POS blagajn in brezžičnih ročnih terminalov. Ključne besede: skladiščno poslovanje, skladiščni procesi, blagajniška tehtnica, samopostrežna tehtnica, ročni terminal Analysis of organization of warehouse management in mid-sized hypermarket In this thesis we focus on warehouse management in the selected mid-sized hypermarket. First we review some theoretical basics, where we focus on the tasks, purpose and objectives of warehouse operations, types of warehouses and internal organization of warehouses. We defined the fundamental warehouse processes which are receipt, storage, picking and dispatch of goods. We also take a look at the barcode technology and RFID technology. Then we look at the current status of the organization of warehouse management in the Company X. We describe in detail the course of the process of receipt, storage, picking and dispatch. Through critical analysis, we found that the biggest delays in the process are due to outdated information technology, so we made a few suggestions to improve warehouse management. We have proposed the introduction of bar code readers with built-in scales (scanner scales), self-service scales, new POS cash registers and wireless handheld terminals. Keywords: warehouse management, warehouse processes, scanner scale, self-service scale, handheld terminal

6 KAZALO UVOD...1 OPIS PROBLEMA...1 CILJI IN TEZE...1 PREDPOSTAVKE IN OMEJITVE...2 PREDVIDENE METODE ORGANIZACIJA SKLADIŠČNEGA POSLOVANJA NALOGE, NAMEN IN CILJI SKLADIŠČNEGA POSLOVANJA VRSTE SKLADIŠČA NOTRANJA UREDITEV SKLADIŠČA Police TEMELJNI SKLADIŠČNI PROCESI Prevzem blaga Uskladiščenje blaga Komisioniranje blaga Odprema blaga TEHNOLOGIJA ČRTNE KODE Vrste črtnih kod RFID TEHNOLOGIJA DISKUSIJA PREDSTAVITEV OBSTOJEČEGA STANJA ORGANIZACIJE SKLADIŠČNEGA POSLOVANJA POSNETEK TRENUTNEGA STANJA ORGANIZACIJE SKLADIŠČNEGA POSLOVANJA Prevzem blaga Uskladiščenje in komisoniranje blaga Odprema blaga KRITIČNA ANALIZA DISKUSIJA PREDLOGI PRENOVE TRENUTNE ORGANIZACIJE SKLADIŠČNEGA POSLOVANJA Tamara Curk: Analiza organizacije skladiščnega poslovanja v srednje velikem megamarket v

7 3.1 UVEDBA BLAGAJNIŠKIH TEHTNIC UVEDBA SAMOPOSTREŽNIH TEHTNIC NOVIPOS UVEDBA BREZŽIČNEGA ROČNEGA TERMINALA OSTALI PREDLOGI ANALIZA UČINKOVITOSTI PREDLAGANIH REŠITEV Prevzem blaga Odprema blaga INVESTICIJA DISKUSIJA ZAKLJUČEK OCENA UČINKOV POGOJI ZA UVEDBO UČINKOV MOŽNOSTI NADALJNJEGA RAZVOJA LITERATURA IN VIRI Tamara Curk: Analiza organizacije skladiščnega poslovanja v srednje velikem megamarket vi

8 KAZALO SLIK SLIKA 1: DELOVANJE RFID SLIKA 2: DIAGRAM POTEKA PREVZEMA BLAGA SLIKA 3: GRAFIČNI PRIKAZ DELEŽEV ČASA ZA PREVZEM BLAGA SLIKA 4:»SPACEMAN« SLIKA 5: DIAGRAM POTEKA ODPREME BLAGA SLIKA 6: GRAFIČNI PRIKAZ DELEŽEV ČASA ZA ODPREMO BLAGA SLIKA 7: VZROČNO-POSLEDIČNI DIAGRAM SLIKA 8: BLAGAJNIŠKA TEHTNICA VIVA SLIKA 9: ČITALNIK ČRTNE KODE MAGELLAN 8400 Z VGRAJENO BLAGAJNIŠKO TEHTNICO DIVA SLIKA 10: SAMOPOSTREŽNA TEHTNICA BC-U SLIKA 11: ROČNI TERMINAL UNITECH PA SLIKA 12: BREZŽIČNA PCI MREŽNA/BLUETOOTH 4.0 KARTICA GIGABYTE GC-WB300D SLIKA 13: GRAFIČNI PRIKAZ DELEŽEV ČASA PO PRENOVI PROCESA PREVZEMA BLAGA SLIKA 14: GRAFIČNI PRIKAZ PRIMERJAVE TRAJANJA PROCESA ZA OBSTOJEČE IN PRENOVLJENO STANJE SLIKA 15: GRAFIČNI PRIKAZ DELEŽEV ČASA PO PRENOVI PROCESA ODPREME BLAGA SLIKA 16: GRAFIČNI PRIKAZ PRIMERJAVE TRAJANJA PROCESA ZA OBSTOJEČE IN PRENOVLJENO STANJE Tamara Curk: Analiza organizacije skladiščnega poslovanja v srednje velikem megamarket vii

9 KAZALO TABEL TABELA 1: PROCESNA KARTA PREVZEMA BLAGA TABELA 2: PROCESNA KARTA ODPREME BLAGA TABELA 3: PROCESNA KARTA ZA PRENOVLJEN PROCES PREVZEMA BLAGA TABELA 4: PRIMERJAVA TRAJANJA PROCESA ZA OBSTOJEČE IN PRENOVLJENO STANJE TABELA 5: PROCESNA KARTA PRENOVLJENEGA PROCESA ODPREME BLAGA TABELA 6: PRIMERJAVA TRAJANJA PROCESA ZA OBSTOJEČE IN PRENOVLJENO STANJE TABELA 7: IZRAČUN INVESTCIJE PRENOVE PROCESA PREVZEMA BLAGA TABELA 8: DOBA KORISTNOSTI OPREME TABELA 9: LETNI PRIHRANEK ČASA IN VREDNOST TEGA PRIHRANKA TABELA 10: CELOTNI STROŠKI INVESTICIJE IN LETNI PRIHRANKI Tamara Curk: Analiza organizacije skladiščnega poslovanja v srednje velikem megamarket viii

10 KRATICE BO ang. Back Office DDV davek na dodano vrednost d.o.o. družba z omejeno odgovornostjo EAN ang. European Artice Numbering Association FIFO ang. First In First Out GK glavna knjiga GS1 globalni jezik poslovanja GTIN ang. Global Trade Item Number ITF ang. Interleaved Two of Five LCD ang. Liquid Crystal Display (zaslon s tekočimi kristali) MP maloprodaja OEM ang. Original Equipment Manufacturer OIS Optima informacijski sistem OS osnovna sredstva PC ang. Personal Computer PCI ang. Peripheral Component Interface PDA ang. Personal Digital Assistant POS ang. Point of Sale (točka prodaje) PLU ang. Price Look-up Code RFID radio-frekvenčna identifikacija SK saldakonto s.p. samostojni podjetnik UCC - ang. Uniform Code Council UPC ang. Universal Product Code USB ang. Universal Serial Bus VCODisp ang. Virtual Checkout Display Software VIP ang. Very Important Person Tamara Curk: Analiza organizacije skladiščnega poslovanja v srednje velikem megamarket ix

11 UVOD Dandanes srečujemo trgovine že za vsakim ovinkom, zato je za le-te zelo pomembno, da ostanejo konkurenčne. V današnji ekonomiji pa ni lahko pritegniti kupcev, saj cene konstanto rastejo, plače pa se vztrajno nižajo. Cilj trgovinskih podjetij je, kljub slabi ekonomiji, pritegniti nove stranke kot tudi obdržati stranke, ki jih že imajo. Za stranko pa ni pomembno, le koliko jo stane obisk trgovine, vendar tudi njena izkušnja v trgovini. Stranka se na primer bolje počuti, če je osebje prijazno, prav tako pa se želi izogniti predolgim čakalnim vrstam (predvsem na blagajni). Vsaka zadovoljna stranka pa je garancija za konkurenčno prednost, ki v današnjem slabem gospodarskem stanju lahko pomeni obstoj na trgu. Prav tako je cilj trgovinskih podjetij zadovoljiti in s tem tudi pridobiti čim večje število kupcev ob čim manjših stroških. Stroški se lahko zmanjšajo že z odpravo zastojev v celotnem procesu. Da bomo lažje ocenili, kje bi se dalo zmanjšati stroške, bomo celotno trgovino obravnavali kot skladišče. Opis problema Za namene te diplomske naloge se bomo odpravili v izbran srednje veliki megamarket (Podjetje X) in si pogledali, kako je organizirano njihovo skladiščno poslovanje. Najprej si bomo pogledali nekaj teoretičnih osnov, nato pa se bomo sprehodili skozi skladišče in si podrobneje pogledali potek skladiščnih procesov, to so prevzem, uskladiščenje, komisioniranje in odprema blaga. S tem posnetkom stanja bomo lažje ugotovili, kje prihaja do zastojev, s pomočjo kritične analize pa bomo poiskali vzroke za te zastoje. Glede na vzroke bomo nato podali nekaj možnih rešitev, da bi skladišče učinkovitejše poslovalo. Cilji in teze Namen te diplomske naloge je analizirati organizacijo skladiščnega poslovanja v izbranem srednje velike megamarketu. Iz tega tudi izhajajo naši cilji: teoretična opredelitev osnovnih pojmov skladiščnega poslovanja; Tamara Curk: Analiza organizacije skladiščnega poslovanja v srednje velikem megamarketu 1

12 podroben opis obstoječega stanja skladiščnega poslovanja; kritična analiza obstoječega stanja; poiskati vzroke za zastoje v skladiščnem poslovanju; poiskati rešitve, ki bi pospešile skladiščne procese; primerjava obstoječega in prenovljenega stanja skladiščnega poslovanja; ugotoviti, kolikšna bi bila investicija in v kolikšnem času bi se nam le-ta povrnila. Teze diplomske naloge: uporaba predlaganih rešitev zmanjša zastoje in stroške, ki nastanejo pri skladiščnem poslovanju; uporaba fiksnih čitalnikov črtne kode z vgrajeno tehtnico zniža čas zastoja v primeru netehtanega sadja in/ali zelenjave; z uporabo brezžičnih ročnih terminalov pospešimo proces prevzema in zmanjšamo čas, potreben za reklamacijo ali odpis izdelka. Predpostavke in omejitve Predpostavljamo, da: je mogoče izboljšati trenutno stanje skladiščnega poslovanja; prihaja do največjih izgub pri zastojih v procesu odpreme blaga; bi uvedba samopostrežnih tehtnic znižala stroške podjetja, s tem pa bi tudi izkazali večje zaupanje strankam; je možno pospešiti proces prevzema z uvedbo brezžičnih ročnih terminalov. Omejitve: omejujemo se na izbrani srednje veliki megamarket; izbrani srednje veliki megamarket je omejen s prostorom, ki ga ima na voljo za poslovanje; omejitve pri uporabi podatkov, saj so le-ti zaradi prevelike konkurence zaupne narave. Tamara Curk: Analiza organizacije skladiščnega poslovanja v srednje velikem megamarketu 2

13 Predvidene metode Diplomska naloga je razdeljena na teoretični in praktični del, znotraj posameznega sklopa pa bomo uporabljali različne metode. V teoretičnem delu bomo uporabili: metodo deskripcije, s katero opisujemo dejstva in procese; metodo kompilacije, kjer primerjamo in povzemamo stališča različnih avtorjev; metodo klasifikacije, s katero definiramo pojme. V praktičnem delu diplomske naloge bomo uporabili metodo opazovanja, saj se bomo sprehodili skozi skladišče Podjetja X in si ogledali potek celotnega skladiščnega poslovanja. Nato bomo z metodo analize kritično ocenili skladiščno poslovanje. Pomagali pa si bomo tudi z metodo grafičnega in tabelarnega prikazovanja dobljenih podatkov, ki jih bomo tudi interpretirali. Tamara Curk: Analiza organizacije skladiščnega poslovanja v srednje velikem megamarketu 3

14 1 ORGANIZACIJA SKLADIŠČNEGA POSLOVANJA»Uskladiščevanje pomeni v bistvu časovno izravnavo med dvema sistemoma, ki nista časovno usklajena. Pri premagovanju časovne razlike mora material ohraniti količinsko in kakovostno zahtevane standarde. Skladišča naj bodo oblikovana tako, da omogočajo čim krajše transportne poti, čim manj premeščanja in drugih manipulacij v skladišču ter preprečujejo zastoje. Skladiščenje naj bo pregledno in zahtevani material hitro dosegljiv, hkrati pa morajo biti izpolnjeni tudi vsi varnostni ukrepi, da ne pride v skladiščih do kraje in poškodb. Zaradi čim bolj ekonomičnega poslovanja pa morajo imeti skladišča ustrezno lokacijo, poslopja pa morajo biti zgrajena tako, da čim učinkoviteje služijo svojemu namenu.«(logažar, 2004, str. 79) 1.1 Naloge, namen in cilji skladiščnega poslovanja Dolinar et al. (1974, str. 46) pojmuje skladiščenje kot skupino opravil ali poslov, ki so vezani na hrambo sredstev za proizvodnjo in samih proizvodov za prodajo, ki jih opravljamo na določenem prostoru. Samo skladišče v ožjem smislu predstavlja prostor, ki služi izključno uskladiščenju, komisioniranju in pakiranju blaga. V širšem pomenu pa predstavlja zgrajen zaprt, polzaprt, ograjen ali neograjen prostor, namenjen skladiščenju blaga. Torej je osnovna naloga skladišča hranjenje surovin in drugega blaga do njihove uporabe v proizvodne ali druge namene. Logažar (2004, str. 79) pravi, da je osnovna naloga skladiščne službe spremljanje, varovanje in izdajanje surovin, polproizvodov in drugega blaga. Poleg navedenih nalog v skladiščih potekajo tudi: urejanje dokumentacije v zvezi s sprejetim in izdanim blagom; namestitev blaga v skladišča; pakiranje, če je potrebno. Osnovne naloge in namen skladiščne dejavnosti so (Potrč & Lerher, 2008, str. 1): prevzem in izdaja materiala; uskladiščenje hramba materiala in zaščita predmeta skladiščenja pred poškodbami, izgubami, požarom itn.; Tamara Curk: Analiza organizacije skladiščnega poslovanja v srednje velikem megamarketu 4

15 pravočasno zagotavljanje količine materiala za nemoteno proizvodnjo; vodenje evidence o količini uskladiščenega materiala in gotovih proizvodov. Cilji skladiščenja so (»Skladiščenje«[Višja prometna šola Maribor], b. d.): zagotovitev preskrbe vseh uporabnikov s potrebnim materialom ob čim večji ekonomičnosti te preskrbe; premoščanje časovnih razlik; zagotavljanje gospodarnosti; ekonomičnost in optimizacija zalog. Iz ciljev uskladiščevanja in vloge te dejavnosti v družbeni delitvi dela izhajajo ekonomske funkcije skladiščenja, in sicer (Logažar, 2004, str. 81): časovna funkcija uskladiščevanje omogoča usklajevanje proizvodnje in potrebe, torej gre za premoščanje časovnih razlik med proizvajalci in porabniki; prostorska funkcija z uskladiščevanjem stvari v javnih skladiščih se praviloma zmanjšuje prostorska oddaljenost med proizvodnjo in porabo; kakovostna funkcija uskladiščevanje omogoča doseganje hitrejšega ritma proizvodnje, njeno povečanje, po drugi strani pa enakomernejšo in popolnejšo porabo; količinska funkcija uskladiščevanje večjih količin blaga (na primer kritičnih proizvodov) omogoča posredovanje na tržišču; pomembno je zlasti hranjenje potrebnih količin državnih rezerv; zaščitna funkcija s hranjenjem se blago zaščiti pred škodljivimi procesi (s tem se ohranja vrednost); kreditna funkcija z izdajo skladiščnice za uskladiščeno blago je dana možnost pridobivanja kreditov (lombardni kredit). Proces skladiščenja predstavlja določene stroške za podjetje. Andolšek (1975, str. 62) klasificira skladiščne stroške tako: stroški zaradi skladiščenja samega: o obresti; o zastaranje okvare; o skladiščenje in prekladanje; Tamara Curk: Analiza organizacije skladiščnega poslovanja v srednje velikem megamarketu 5

16 o zavarovanje; o dajatve; o knjigovodsko vodenje; stroški zaradi nesposobnosti, da bi ustregli naročnikom: o pičle zaloge; o pomanjkanje strojnih delov; o»varčevanje«v pisarni; o neupoštevanje dobavnih rokov; stroški zaradi napačnih poslovnih odločitev: o naročimo premalo ali preveč; o prekratki ali predolgi dobavni roki; o neskladnost s sezono in modo; o nepravilna ekonomska propaganda; o potrebam primerna skladiščna oprema. 1.2 Vrste skladišča Skladišča lahko razdelimo po najrazličnejših merilih, najprej pa se bomo osredotočili na razdelitev glede na namen in funkcijo (Andolšek, 1975, str. 10): skladišča za shranjevanje blaga, ki je namenjeno za transport: o železniška skladišča; o kamionska skladišča; o luška skladišča; o carinska skladišča; o letališka skladišča; o špedicijska skladišča; o javna skladišča; industrijska skladišča: o obratna skladišča; o proizvodna skladišča; o skladišče gotovih izdelkov; distribucijska (trgovinska) skladišča. Tamara Curk: Analiza organizacije skladiščnega poslovanja v srednje velikem megamarketu 6

17 Skladišča lahko razdelimo tudi glede na pripravljenost blaga na transport, in sicer na skladišča za razsuto, sipno ali rinfuza blago, skladišča za nepakirano blago in skladišča za embalirano blago. Glede na lastnosti skladišča jih delimo na navadna, posebna in varnostna skladišča. V posebna skladišča shranjujemo blago, ki zahteva kakšno posebno ravnanje (na primer mora biti ogrevano ali hlajeno), v varnostna pa lahko vnetljive kemikalije in eksplozive (Andolšek, 1975, str. 14). Glede na izvor blaga delimo skladišča na skladišča za domače blago in skladišča za uvoženo blago. Glede na dejavnost delovne organizacije jih delimo na industrijska, kmetijska, trgovinska, transportna in druga. Glede na čas obstoja skladišča ali čas skladiščenja skladišča delimo na stalna skladišča, začasna skladišča, potujoča skladišča ter skladišča za gospodarske in državne rezerve. Glede na gradbeno izvedbo in obliko mehanizacije le-ta delimo na skladišča v nivoju in skladišča v več etažah. Glede na način, kako uporabljamo skladiščni prostor, pa jih delimo na zaprta, pokrita in odprta skladišča. V zaprta skladišča shranjujemo blago, katerega narava zahteva, da je skladiščeno varno. V pokrita skladišča shranjujemo blago, ki mu vlaga, temperaturne spremembe, prepih ne škodujejo, pred padavinami pa je zaščiteno. V odprta skladišča pa shranjujemo blago, ki ni pokvarljivo, ima pa navadno veliko težo in je obsežno (Andolšek, 1975, str. 15). 1.3 Notranja ureditev skladišča Notranja ureditev skladišča je način, kako razdeliti skladiščni prostor, da bo notranji transport potekal neovirano, kako je urejena in kakšna naj bo skladiščna oprema, da skladiščni procesi potekajo po načrtih. Ker se skladišča zelo razlikujejo glede na vrsto blaga in oblike skladiščnih procesov, je težko določiti notranjo ureditev, ki bi odgovarjala vsakemu skladišču enako. Vseeno pa je možno doseči boljšo ureditev, če upoštevamo nekaj osnovnih načel (Andolšek, 1975, str. 18). Andolšek (1975, str. 19) navaja deset osnovnih načel, in sicer: maksimalno ohranjanje kakovosti in količine blaga ob sorazmerno nizkih skladiščnih stroških; izkoriščen (eksploatiran) celotni prostor; Tamara Curk: Analiza organizacije skladiščnega poslovanja v srednje velikem megamarketu 7

18 določena optimalna velikost skladišča; funkcionalna razdelitev skladiščnih prostorov; s tremi koordinatami določeno vsako polje v silosu (da lažje najdemo uskladiščeno blago, ko ga potrebujemo); uvedeno šifriranje materialov; higiensko tehnične naprave (da zaščitimo blago pred zunanjimi vplivi in, da omogočimo skladiščnikom čim boljše pogoje za delo); človeški element v skladišču (skladiščnik mora biti seznanjen z blagom in načinom, kako pravilno ravnati z njim); nenehno izboljševanje skladiščnega procesa; oblikovana okvirna načela za razpored prostorov. Okvirna načela za razpored prostorov so odvisna od velikosti skladišča. V manjših skladiščih je prostor za odlaganje blaga ob stenah skladišča, v sredini pa je transportna pot, ki hkrati služi za manipulacije, ki se izvajajo s prevzemom in odpremo. Vhod v skladišče je hkrati tudi izhod iz skladišča. Za skladiščenje blaga uporabljamo police. Mehanizacija vključuje vozičke, ročna dvigala, pnevmatična dvigala in drugo. Tako skladišče je primerno za blago, ki ni pretežko in manipulacije z njim niso komplicirane. V srednje velikem skladišču je vhod ločen od izhoda. Blago je prav tako skladiščeno na policah ob stenah s transportno potjo v sredini. Mehanizacija je podobna kot v manjšem skladišču. Tukaj imamo navadno že eno delovno mesto, ki ima dober pregled čez celo skladišče in kontrolira vse delovne procese. V velikem skladišču je prav tako vhod ločen od izhoda, možnih je tudi več vhodov. Police so tukaj večje, nahajajo pa se ob transportnih poteh. Mehanizacija je tukaj večja, viličar ima običajno prostor za obračanje in se giblje na vse strani. Velika skladišča so po potrebi razdeljena na cone, od katerih ima vsaka svojo funkcijo (Andolšek, 1975, str. 21). Namen skladišča pogojuje skladiščno tehnologijo, le-ta pa zahteva ustrezno opremo in smotrno razdelitev skladiščne površine v cone, od katerih ima vsaka strogo določeno funkcijo. Skladišče lahko razdelimo v pet con, in sicer (Andolšek, 1975, str. 22): 1. cona prostor za prevzem blaga; 2. cona prostor za skladiščenje ali»silos«; 3. cona prostor za rezerve; Tamara Curk: Analiza organizacije skladiščnega poslovanja v srednje velikem megamarketu 8

19 4. cona prostor za odpravo blaga; 5. cona prostor za spremljevalne službe (pisarniški prostori, prostor za energetske vire, sanitarije in bivalni prostori za skladiščne delavce, ozvočenje in signalizacija, požarno varnostne naprave) Police Police uvrščamo med važno skladiščno opremo. Uvajanje polic omogoča sistematiko in red pri skladiščenju blaga. V glavnem so se pri nas uveljavile naslednje vrste polic (Andolšek, 1975, str. 27): police (regali) za paletizirano blago; pretočne police; avtomatizirane visoke police (regali). Police (regali) za paletizirano blago se delijo še na montažne police za ročno manipuliranje, ki se uporabljajo predvsem v skladiščih manjših in srednjih zmogljivosti, in na montažne police za mehansko manipuliranje z blagom, kamor lahko skladiščimo paletizirano in nepaletizirano blago, v kombinaciji s posebnim komisionirnim dvigalom pa omogočajo celo komisioniranje blaga kar z njih. Montaža omogoča, da jih postavimo kjerkoli in po potrebi spet razdremo ter prenesemo na drugo mesto. (Andolšek, 1975, str. 27) Pretočne police so prirejene tako, da imajo kanal, po katerem blago drsi. Nagnjene so za 2 do 3 odstotke od prostora za prevzem blaga proti prostoru za odpravo blaga. Po tem kanalu se polica prazni. Kosi blaga, palete, kartoni in podobno drsijo od prostora za prevzem k prostoru za oddajo po načelu FIFO (first in first out). Prednost teh polic je predvsem, da blago, ki je bilo prej uskladiščeno, tudi prej oddamo in tako ne moremo nobenega blaga pozabiti na policah (Andolšek, 1975, str. 29).»Avtomatizirane visoke police so v silosu razporejene po regalih, ki so vzporedni in dvopoljni. Med regali so hodniki, tako da so odlagalna polja na obeh straneh hodnika. Po hodniku teče po vodilu tirnici lift. Lift lahko na končnem čelu regalov preide na druge hodnike. Katerokoli regalno celico (odlagalno polje) je možno nedvoumno Tamara Curk: Analiza organizacije skladiščnega poslovanja v srednje velikem megamarketu 9

20 določiti in uporabiti v programu po tridimenzionalnem koordinatnem sistemu (koordinata x določa regal, koordinata y določa etažo in koordinata z določa celico po globini regala) tako, da je s pripadajočim alfanumeričnim znakom vsako odlagalno polje (celica v silosu) nedvoumno definirana.«(andolšek, 1975, str. 30).»Proces skladiščenja pri avtomatiziranih visokih policah: Viličar prinese paletni paket na položaj , ki se mu pravi»nulti položaj«(položaj nič). Ta je na čelni strani regala in meji na cono prostor za prevzem blaga. Tu prevzame paket lift, ga odnese in odloži v programirano celico. Pri odvzemu blaga (palete, kosa, paketa) iz celice je manipulacija obratna. Lift odnese blago na drugi konec regala, ki meji na cono prostor za odpravo blaga.«(andolšek, 1975, str. 31). 1.4 Temeljni skladiščni procesi Organizacija skladiščnega poslovanja je povezana s temeljnimi procesi, ki se izvajajo v skladišču. Blago, ki prihaja v skladišče z zunanjim ali notranjim transportom, prehaja skozi različne faze, ki jih imenujemo skladiščni procesi. Tok blaga skozi skladišče vključuje naslednje procese (Potrč & Lerher, 2008, str. 8): prevzem blaga; uskladiščenje blaga; komisioniranje blaga; odprema blaga Prevzem blaga Skladiščnik mora prekontrolirati listino, ki spremlja blago (prevzemnico, vozni list, dobavnico, oddajnico ipd.), da vidi, če je blago namenjeno (naslovljeno) njegovemu skladišču oziroma njegovi organizaciji združenega dela. Samo razkladanje mora opraviti skrbno, da blaga že ob tem ne poškoduje. Vsekakor mora pogledati, če so na embalaži kakšni opozorilni (navodilni) znaki, kako je treba ravnati z blagom na transportu in v skladiščnem procesu. Blago razložijo na prostor za prevzem. Na prevzemnem prostoru preštejejo, stehtajo, izmerijo, po potrebi napravijo ali dajo Tamara Curk: Analiza organizacije skladiščnega poslovanja v srednje velikem megamarketu 10

21 napraviti laboratorijske analize. Ugotovljene podatke primerjajo s podatki v spremnih dokumentih (vozni list, dobavnica). (Andolšek, 1975, str. 77). Prevzem blaga vključuje tudi transport blaga do prostora za skladiščenje. Notranji transport je lahko različen: z viličarji, raznimi štirikolesnimi vozički, rudli itd. Transport do prostora za skladiščenje prilagodimo razmeram, kakor je urejeno skladišče (Andolšek, 1975, str. 78) Uskladiščenje blaga Skladiščni prostori so lahko označeni (oštevilčeni) na tleh ali pa imamo regale (police) in so v njih polja za odlaganje tudi označena. V skladiščni evidenci mora biti razvidno, kje je blago odloženo (uskladiščeno). Skladiščne celice (polja) v regalih je treba v celoti izkoristiti. Seveda je treba upoštevati nosilnost regala in težo blaga. Če je blago paletizirano, skladiščimo kar polne palete drugo vrh druge (Andolšek, 1975, str. 79). Blago je lahko take narave, da zahteva poseben postopek, posebno nego tudi v času, ko je v skladišču. Morda mu škoduje vlaga, vročina ali mraz. Skladiščnik si mora prirediti evidenco in rokovnik, da bo vedel, kdaj in katero blago mora zračiti, kontrolirati in urejati temperaturo okolice, čistiti itd. Nekatere vrste blaga je treba prekladati, da se ne pokvari (npr. cement, da se ne strdi). Od časa do časa po potrebi prekladamo blago tudi zato, da upoštevamo načelo, da mora prej ven tisto blago, ki je prej prišlo (Andolšek, 1975, str. 80). Uskladiščeno blago mora biti venomer na razpolago zahtevam proizvodnje (skladišče vhodnega blaga in vmesna skladišča) in zahtevam povpraševanja odjemalcev (skladišče gotovih proizvodov). V osnovi mora biti blago, ki ima velik koeficient obračanja uskladiščeno bližje izdajnemu mestu in seveda obratno. Izdajanje v skladišče poteka ponavadi po zaporedju FIFO (first in first out), ki se navezuje na zagotavljanje kratkega časa ležanja blaga v skladišču (na primer: pokvarljivo blago) (Potrč & Lerher, 2008, str. 16). Tamara Curk: Analiza organizacije skladiščnega poslovanja v srednje velikem megamarketu 11

22 1.4.3 Komisioniranje blaga Ko govorimo o komisioniranju, imamo v mislih vse operacije, ki so potrebne za oblikovanje posameznih pošiljk na podlagi naročil. Za učinkovito komisioniranje je potrebno na podlagi strukture naročil in blaga oblikovati primerno organiziranje tokov blaga in informacij v skladišču. Glavni namen komisioniranja je minimiziranje časa za oblikovanje posameznih pošiljk in pomoč pri optimizaciji skladiščnega poslovanja (»Komisioniranje«[Nova Vizija, informacijski inženiring in svetovanje d.d.], b.d.). Od sistema toka blaga v skladišču je odvisno, kje sestavljamo komisione (kompletiramo blago po naročilu). Če imamo pretočni sistem, je prostor za komisioniranje lociran tako, da sledi prostoru za shranjevanje blaga. Če takega prostora nimamo (v povratnem sistemu), tedaj je prostor za prevzem in za predajo isti in tu tudi komisioniramo. Blago komisioniramo na temelju skladiščne listine (Andolšek, 1975, str. 81) Odprema blaga Odprema blaga je skupek del, ki usposobijo pošiljko za odpremo oziroma prevoz do kupca. Pri tem mora odpremna služba ugotoviti najcenejši način odpreme in prevoza, določiti najugodnejšo pot, izbrati transportna sredstva, urediti in izpolniti dokumentacijo ter predati pošiljko prevozniku. Poskrbljeno pa mora biti tudi, da je pošiljka pravilno zavarovana in da kupec prejme blago v dogovorjeni kvaliteti, količini in v dogovorjenem roku (Dolinar et al., 1974, str. 91). Komisionirano blago je treba pripraviti tako, da bo sposobno za odpravo in transport. Vse blago preštejemo in sploh prekontroliramo količine in kakovosti tako, kot so napisane v eni od skladiščnih listin. Skladiščnik mora naložiti blago na transportno sredstvo skrbno in pravilno, da se blago pri tem ne poškoduje. Prav tako mora paziti na vrstni red nakladanja in upoštevati kakršnekoli posebnosti blaga (kot na primer če je blago občutljivo na vlago). (Andolšek, 1975, str. 81). Tamara Curk: Analiza organizacije skladiščnega poslovanja v srednje velikem megamarketu 12

23 1.5 Tehnologija črtne kode V uporabi je precej načinov za zapis črtnih kod, ki so sestavljene iz niza vzporednih različno širokih temnih črt in različno širokih svetlih presledkov. S kombiniranjem širin črt in presledkov zapisujemo želene podatke. Črtna koda je takšna grafična oblika zapisa enotne številke artikla (EAN UCC) na embalaži artiklov v maloprodaji, ki omogoča hiter, enostaven in zanesljiv strojni prenos tega podatka v blagajne in drugo računalniško opremo trgovin. Z leti so razvili različne oblike (standarde) črtnih kod, ki so omogočile, da se je njihova uporaba razširila tudi na druga področja. Poleg uporabe v trgovinah jo sedaj srečujemo tudi v logistiki in transportu, proizvodnji, zdravstvu, šolstvu in kulturi, turizmu, v vladi in javni upravi (»Črtna koda osnove«[leoss d.o.o.], b.d.). Z uporabo tehnologije črtne kode v trgovinah zagotovimo, da hitro in brez napak strojno zajemamo enoznačne podatke o artiklih. Prav zapis enotne številke artikla v črtni kodi na embalaži predstavlja najbolj razširjen način njene uporabe. Z nastankom samopostrežnih trgovin se je potreba po pospešitvi dela in povečanju zanesljivosti vnosa podatkov na blagajnah pokazala kot konkurenčna prednost in nuja za obstoj. Izpisani artikel ima enolično določeno številko, ki je odvisna tudi od embalaže. Tako je na kartonski embalaži zavitka z dvanajstimi litri soka drugačna črtna koda kot na embalaži posameznega litra soka. Ker se v trgovinah prodajajo tudi artikli, ki niso predhodno embalirani in zato nimajo predtiskane črtne kode, obstaja zanje možnost določitev internih kod posameznega prodajalca. Te kode imajo na začetku namesto številke države številke med 200 in 299, sledi pa še interna koda, ki jo določijo v vodstvu podjetja. Na koncu je v črtni kodi zapisana še teža, ker je tako enostavneje zmanjševati zaloge. Take nalepke izpiše elektronska tehtnica, ki jo ima prodajalka delikates ali je na razpolago kupcem sadja in zelenjave. Ker ima taka tehtnica omejeno število tipk za izbiro artikla, ima vsaka tehtnica lastno številko (ki se izpiše na začetku interne šifre). (»Črtna koda osnove«[leoss d.o.o.], b.d.).»črtna koda je čitljiva ali bolje rečeno njen zajem je mogoč s čitalniki črtne kode (ročni, fiksni, režni, industrijski, OEM), ki imajo program in so povezani z računalnikom oz. informacijskim sistemom. Lahko pa so ti čitalniki samostojne naprave Tamara Curk: Analiza organizacije skladiščnega poslovanja v srednje velikem megamarketu 13

24 (ročni terminali in ročni računalniki), ki imajo vgrajen pomnilnik in program, ki jim omogoča delovanje. Pogosto so brezžično povezani z operacijskim sistemom in operirajo s t. i.»real time«podatki. Uporaba takšnih ročnih računalnikov omogoča hitro in dosledno izvajanje inventur v skladišču, inventur osnovnih sredstev, nadzora proizvodnje, sistem sledenja ipd.«(»črtna koda osnove«[leoss d.o.o.], b.d.) Vrste črtnih kod GS1 Slovenija (»Črtne kode in drugi podatkovni nosilci«[gs1 Slovenija], b.d.) ločuje črtne kode na naslednje skupine: EAN/UPC; GS1 DataBar; ITF-14; GS1-128; GS1 DataMatrix. V skupino črtnih kod EAN/UPC spadajo EAN-8, EAN-13, UPC-A in UPC-E. Od teh je najbolj razširjena koda EAN-13, ki se je uveljavila na evropskem tržišču za označevanje artiklov in proizvodov kot koda, ki točno določa državo in podjetje nastanka. Običajno prvi trije znaki definirajo državo oziroma nacionalno organizacijo, ki je izdala številko, naslednjih štiri, pet ali šest mest pove proizvajalca artikla, preostalih pet, štiri ali tri mesta dodeli artiklom proizvajalec, trinajsti znak je kontrolni znak, ki se po posebnem algoritmu izračuna na osnovi predhodnih dvanajstih števil in preverja točnost celotne številke izdelka. Simbole EAN lahko odčitavamo večsmerno, v osnovi se uporablja za označevanje izdelkov, ki gredo v trgovinah preko maloprodajnih mest (»Črtna koda osnove«[leoss d.o.o.], b.d.). Simboli GS1 DataBar so razviti za označitev manjših izdelkov in izdelkov, ki jih je težko označiti. GTIN lahko zapišejo na manjšem prostoru kot drugi linearni simboli GS1, lahko pa vsebujejo več informacij na enakem prostoru kot črtna koda EAN/UPC (»Črtne kode in drugi podatkovni nosilci«[gs1 Slovenija], b.d.). Tamara Curk: Analiza organizacije skladiščnega poslovanja v srednje velikem megamarketu 14

25 Koda ITF-14 je numerična koda višje gostote, ki se največkrat uporablja v skladiščih in v aplikacijah v težki industriji. Zaradi možnosti napačnega odčitavanja se okrog kode velikokrat uporablja črn okvir, ki preprečuje, da bi laserski žarek pri delnem preletu kode prenesel napačne podatke v aplikacijo (»Črtna koda osnove«[leoss d.o.o.], b.d.). GS1-128 je linearna simbologija, ki omogoča na majhnem prostoru zapisati več podatkov kot druge linearne simbologije. Simbologija GS1-128 je varianta simbologije Code 128. Glavna razlika med obema je, da se v sistemu GS1 uporablja standarden format podatkov, ki ga določa sistem aplikacijskih identifikatorjev. Simbolov GS1-128 praviloma ni mogoče uporabiti za identifikacijo enot na POS terminalu. Bistvena prednost te simbologije se pokaže pri označevanju enot v transportu, logistiki in v zdravstvenem sektorju (»Črtne kode in drugi podatkovni nosili«[gs1 Slovenija], b.d.). GS1 DataMatrix je dvodimenzionalna koda, ki omogoča, da se velika količina informacij kodira na zelo kompaktnem prostoru. Ta koda se lahko jedka ali z laserjem vgravira na površino enote in se tako ne izbriše tudi ob zelo neugodnih razmerah delovanja. Zato je GS1 DataMatrix precej primeren za aplikacije, katerih pogoji ne dovoljujejo uporabe običajnih črtnih kod (»Črtne kode in drugi podatkovni nosili«[gs1 Slovenija], b.d.). 1.6 RFID tehnologija Radiofrekvenčna identifikacija oziroma RFID je tehnologija, pri kateri izvajamo identificiranje s pomočjo elektromagnetnega valovanja na področju radijskih frekvenc. RFID omogoča brezkontakten prenos podatkov med nosilcem podatkov (RFID oznako) in RFID bralno-pisalno napravo. Za branje podatkov ne potrebujemo vidnega polja med RFID oznako in RFID bralno-pisalno napravo. Sistem omogoča branje večjega števila oznak v istem času in deluje tudi v zahtevnih pogojih, kot so mraz, umazanija ali kjer ni mogoč direkten dostop (»RFID tehnologija (Radio Frequency Identification)«[GS1 Slovenija], b.d.). Tamara Curk: Analiza organizacije skladiščnega poslovanja v srednje velikem megamarketu 15

26 Ko RFID odzivnik vstopi v območje dosega RFID čitalnika, ta preko ustrezne antene s pomočjo radijskih valov prebere podatke, ki so zapisani v RFID odzivniku. Vanj lahko vpiše tudi nove podatke. Čitalnik lahko v kratkem času identificira večje število odzivnikov (tudi več 100 v sekundi). RFID odzivnik tvorijo majhna integrirana elektronska vezja (čipi) in radiofrekvenčne antene. Obstajajo zelo različne oblike RFID odzivnikov: etikete (pravimo jim tudi pametne nalepke), kartice, obeski, steklene cevke, ploščice, diski, škatlice in podobno. Uporabljamo jih za označevanje in sledenje živali, prepoznavanje artiklov v trgovinah, identificiranje ladijskih kontejnerjev, plačilo cestnine, spremljanje pošiljk v logistiki, pri izposoji knjig v knjižnicah, registraciji delovnega časa, za kontrolo dostopa (v posebej zaščitene prostore, na parkirišča, v garaže), za kodiranje ključev, spremljanje proizvodnih procesov in podobno. (»Radiofrekvenčna identifikacija (RFID)«[Leoss d.o.o.], b.d.). Ločimo pasivne in aktivne RFID oznake. Pasivna RFID oznaka je sestavljena iz elektronskega vezja in antene. Bralna naprava deluje (Slika 1) tako, da s svojim elektromagnetnim poljem vzbudi elektromagnetno polje RFID oznake in s tem preko radijskih valov omogoči prenos podatkov, ki so zapisani na RFID oznaki. Po enakem postopku deluje zapisovanje v RFID oznako. Aktivna RFID oznaka pa je v bistvu pasivna RFID oznaka z lastnim napajanjem, s čimer povečamo obseg branja in omogočimo prenos večje količine podatkov. (»RFID tehnologija (Radio Frequency Identification)«[GS1 Slovenija], b.d.). Slika 1: Delovanje RFID Vir:»RFID tehnologija (Radio Frequency Identification)«[GS1 Slovenija], b.d. RFID sistem sestavljajo RFID odzivniki, RFID čitalniki in RFID antene. Če govorimo o pasivnih odzivnikih, ki nimajo lastnega napajanje, le-to dobijo z radijskimi valovi. Čitalnik stopi v stik z odzivnikom preko svoje RFID antene, ki v prostor okoli sebe Tamara Curk: Analiza organizacije skladiščnega poslovanja v srednje velikem megamarketu 16

27 oddaja radijske valove. Kadar se odzivnik nahaja dovolj blizu anteni, sprejme te radijske valove in si s tem zagotovi napajanje za delovanje. To mu omogoča, da po nekem določenem protokolu s čitalnikom vzpostavi komunikacijo, v okviru katere si izmenjata želene podatke (»Radiofrekvenčna identifikacija (RFID)«[Leoss d.o.o.], b.d.). Poleg odzivnikov, čitalnikov in anten sodijo k opremi tudi tiskalniki za pametne nalepke. Z njimi lahko na te nalepke natisnemo nek tekst, dodamo črtno kodo in v RFID odzivnike v nalepkah vpišemo želeno vsebino. Poleg pametnih nalepk pri teh tiskalnikih kot repromaterial uporabljamo običajne folije za tiskanje v obliki trakov (»Radiofrekvenčna identifikacija (RFID)«[Leoss d.o.o.], b.d.). Ko govorimo o radijskih frekvencah pri RFID identifikaciji, moramo vedeti, da so te frekvence lahko zelo različne. Začnejo se pri približno 100 kilohercih in segajo vse do več gigahercov. Vsaka komponenta RFID sistemov je namenjena za delovanje le na eni točno določeni frekvenci. V vsak RFID sistem so vključene le takšne komponente, ki delujejo na isti frekvenci (na primer odzivnika, ki deluje na 125 kilohercov ne moremo uporabljati v sistemu, ki deluje na 13,56 megahercov). Frekvenco RFID sistema izberemo glede na namen uporabe rešitve, saj se nekatere značilnosti delovanja na različnih frekvencah razlikujejo (razdalja prepoznavanja odzivnikov, hitrost prenašanja podatkov in podobno) (»Radiofrekvenčna identifikacija (RFID)«[Leoss d.o.o.], b.d.). 1.7 Diskusija V teoretičnem delu smo si najprej pogledali naloge, namen in cilje skladiščnega poslovanja. Nato smo si še pogledali vrste skladišč, kjer smo opazili, da obstajajo različne možne delitve le-teh. Nadaljevali smo z vpogledom v notranjo ureditev skladišč, kjer smo našli deset osnovnih načel za notranjo ureditev, ki pripomorejo k lažjemu poslovanju skladišča, pogledali pa smo si tudi različne vrste polic za bolj smotrno skladiščenja blaga. Sledila je opredelitev temeljnih skladiščnih procesov, ki so prevzem, uskladiščenje, komisioniranje in odprema. Opredelili smo še tehnologijo črtne kode, pogledali kako le-te delujejo in kako jih lahko beremo ter ne nazadnje pogledali različne vrste črtnih kod. Nazadnje smo pogledali še delovanje tehnologije RFID. Tamara Curk: Analiza organizacije skladiščnega poslovanja v srednje velikem megamarketu 17

28 2 PREDSTAVITEV OBSTOJEČEGA STANJA ORGANIZACIJE SKLADIŠČNEGA POSLOVANJA V tem poglavju si bomo pogledali, kakšno je trenutno stanje v izbranem srednje velikem megamarketu. Tako se bomo najprej sprehodili skozi samo skladišče in si podrobneje pogledali procese skladiščnega poslovanja, torej prevzem, skladiščenje in komisioniranje ter odpremo blaga. Za lažje razumevanje vzrokov za zastoje v procesu skladiščnega poslovanja bomo naredili vzročno-posledični diagram, ki ga bomo nato kritično analizirali in podali nekaj možnih rešitev za izboljšanje oziroma pospešitev skladiščnega poslovanja v Podjetju X. 2.1 Posnetek trenutnega stanja organizacije skladiščnega poslovanja V tem podpoglavju bomo opisali organizacijo skladiščnega poslovanja v izbranem srednje velikem megamarketu, torej v Podjetju X. Podjetje X tedensko opravi povprečno 10 prevzemov po 8 palet, torej prevzamejo tedensko približno 80 palet blaga. To blago se nato uskladišči, pri čemer se ga nekaj uskladišči v predelu, ki ni dostopen strankam, nekaj blaga pa gre neposredno v prodajo. Blago uskladiščeno v skladiščnem prostoru, nedostopnem strankam, se nato skomisionira na prodajne police, kjer je ponovno uskladiščeno, dokler ga ne vzamejo kupci oziroma stranke. Izhod oziroma odprema blaga se vrši pri blagajnah. Ocenjujemo, da se povprečno vrši 800 nakupov na dan oziroma nakupov na teden Prevzem blaga Tovornjak pripelje do nakladalne rampe in blago odloži na spuščeno nakladalno rampo. Le-to potem skladiščnik skupaj z blagom dvigne, da lažje blago spravi v skladišče. Določeno blago, ko je na primer sadje, se dostavlja že ponoči. V tem primeru ima voznik ključe, da si sam odpre vrata skladišča pri nakladalni rampi, s katero si pomaga dvigniti blago v samo skladišče. Blago skupaj z dobavnico pusti na začetku skladišča, zapre vrata in odide. V primeru, da se blago pripelje v času delovnih ur skladišča, se blago skupaj z dobavnico preda skladiščniku. Na dobavnici so navedeni naslednji podatki: podjetje, ki pošilja blago, plačnik blaga, prejemnik blaga, številka dobavnice, Tamara Curk: Analiza organizacije skladiščnega poslovanja v srednje velikem megamarketu 18

29 datum prejema naročila, datum odpošiljanja, zaporedna številka naročenega artikla, šifra, EAN koda, naziv proizvoda, količina, po koliko je pakirano blago, koliko paketov določenega artikla je bilo poslano in skupna teža blaga. Skladiščnik ima svoj prevzemni list, na katerem so naslednji podatki: dobavitelj, številka naročila, datum naročila, datum predvidene dostave, dobavna številka artikla, opis artikla, EAN koda, število paketov, koliko artiklov je pakiranih v posamezni paket, skupna količina artiklov in OK vrstica. Skladiščnik blago skupaj z prevzemnim listom dostavi vodji oddelka, za katerega je blago namenjeno. Kako ga dostavi, je odvisno od velikosti dobave. Če je bila dobava manjša (samo en karton) ga skladiščnik odnese, če je pa dobava večja, naloži kartone na tovorni voziček ali rolko in jih odpelje do oddelka. V redkih primerih, ko prispe cela paleta blaga, pa blago dostavi na oddelek z manjšim električnim viličarjem. Vodja oddelka nato blago kakovostno pregleda, ga prešteje in ugotovljeno napiše na prevzemni list v OK okence (kljukice, če je blago prispelo in Ø, če blago ni prispelo), prav tako popravi morebitne količine prispelega blaga (če je prispelo več ali manj blaga, kot je bilo naročeno), na koncu pa še prevzemnico podpiše. Prevzemni list se prav tako žigosa z datumom in prazno črto, na katero se kasneje dopiše Informacija. Skladiščnik nato s prevzemnim listom stopi do računalnika in podatke vnese v njihov program IMAGE in jih natisne. IMAGE se uporablja tudi za vnos reklamacij (na primer poškodovano blago), vračila blaga (artikel se več ne prodaja) in naročila. S tem ko skladiščnik natisne liste iz programa, dobi list Vnos blaga, na katerem je podana Informacija, ki je štirimestna številka. To številko mora skladiščnik prepisati na prazno črto na prevzemnem listu. Na tem listu pa so še naslednji podatki: filiala, dobavitelj, številka dobavnice, številka vnosa, kdo je obdelal vnos blaga, datum in ura knjiženja, datum dobavnice, datum prevzema, številka naročila, pozicija, številka artikla, opis artikla, dobavna številka artikla, količina kartonov, faktor (količina blaga v kartonu) in število kosov. Te papirje nato odda v posebej označen predalček, na katerem je napisano, za kateri oddelek gre. Na koncu dneva se ti papirji vložijo v arhiv. Prej smo že omenili, da se lahko zgodi, da blago ne prispe v celoti. V tem primeru se pokliče na podjetje, s katerega so prejeli blago, in se vpraša, ali bo blago prispelo Tamara Curk: Analiza organizacije skladiščnega poslovanja v srednje velikem megamarketu 19

30 naknadno. V primeru, da bodo blago poslali naknadno, vendar še isti dan, se prevzem pusti odprt in se zaključi, ko dodatno blago prispe. V nasprotnem primeru se prevzem zaključi in se sproži novo naročilo. V primeru poškodovanega blaga pa se izvede reklamacija. Pri tem vodja oddelka s svojim ročnim terminalom očita črtno kodo poškodovanega izdelka. Nato stopi do računalnika, na katerega priključi ročni terminal in prenese podatke poškodovanega blaga v program IMAGE, kjer potem vpiše, kako je poškodovano blago oziroma kaj vzrok reklamacije. Ko se reklamacijski zapisnik potrdi, se le-ta pošlje dobavitelju preko programa, skladiščnik pa natisne en izvod zapisnika za arhiv. Že prej smo omenili reklamacije in odpise. Zaposleni opravljajo reklamacije in odpise s pomočjo ročnih terminalov. Odpis se izvede, če se blago poškoduje med skladiščenjem (na primer na prodajnih policah, ko stranke iščejo artikle, jim le-ta lahko zdrsne iz rok in se poškoduje ob udarcu v tla) ali transportom (skladiščniku pade artikel na tla in se poškoduje, ko prestavlja artikel iz skladišča, nedostopnega strankam, na prodajne police ali pa stranki zdrsne iz rok, ko artikle prelaga iz košare ali vozička na tekoči trak). Za reklamacije in odpise je postopek podoben. Zaposleni (skladiščnik ali nekdo z oddelka) odčita črtno kodo poškodovanega artikla z ročnim terminalom in preveri, če so se na terminalu izpisali podatki odčitanega artikla. Nato stopi z ročnim terminalom do računalnika, priklopi terminal na računalnik s pomočjo USB kabla in prenese podatke iz ročnega terminala v program IMAGE. V tem programu se mu nato izpišejo vsi podatki artikla, nato je potrebno dopisati, kaj je narobe z artiklom (zakaj ga reklamira) ali kaj se je z njim zgodilo (zakaj ga daje v odpis). Na koncu podatke potrdi, v primeru reklamacije se ti podatki nato pošljejo dobavitelju, ali v primeru odpisa v matično podjetje in nazadnje se natisne en izvod reklamacijskega zapisnika ali zapisnika za odpis za njihov arhiv. Ker je Podjetje X trgovina, pogosteje prihaja do primera odpisa artikla, saj od strank ne moremo pričakovati tako skrbnega ravnanja z blagom kot od zaposlenih. Še prepogosto se dogaja, da stranki pade izdelek iz rok ali pa le-ta šele na blagajni opazi, da je izdelek poškodovan. V tem primeru blagajničarka pokliče oddelek, h kateremu spada ta artikel, predstavnik pride ponj in naredi odpis. Tamara Curk: Analiza organizacije skladiščnega poslovanja v srednje velikem megamarketu 20

31 Izdelali smo diagram poteka prevzema blaga (Slika 2). Postopek prevzema blaga se začne, ko voznik blago pripelje do nakladalne rampe, in konča, ko se papirji odložijo v za to namenjen predalček. ZAČETEK Slika 2: Diagram poteka prevzema blaga Dobava blaga na nakladalno rampo Dobavnica Blago z dobavnico se odpelje na Prevzemni list oddelek Kontrola kakovosti Reklamacijski zapisnik Je blago v redu? NE Koliko? VSO Zavrnitev dobave DA DEL Reklamacija KONEC poškodovanega blaga Reklamacijski zapisnik Kontrola Preostanek gre količine naprej Sprožitev ponovnega Prispelo naročeno? NE Kaj je? naročila NE MANJKO DA Še pride? VIŠEK DA Tamara Curk: Analiza organizacije skladiščnega poslovanja v srednje velikem megamarketu 21

32 Nadaljujemo s prevzemom Počakamo, da blago prispe Podpis prevzemnega lista Vnos podatkov v računalnik Vnos blaga Kontrola kakovosti in količine KONEC Izdelali smo še procesno karto (Tabela 1) za prevzem blaga, pri čemer upoštevamo, da dobi Podjetje X povprečno osem palet blaga na dobavo. Tamara Curk: Analiza organizacije skladiščnega poslovanja v srednje velikem megamarketu 22

33 Tabela 1: Procesna karta prevzema blaga št. Opravilo D POT KČ PČ NČ 1 2 Dvig blaga v skladišče Premik blaga do oddelka Kontrola kakovosti količine in Reklamacijski zapisnik D 90 5 Podpis prevzemnega lista 10 6 Vnos podatkov v računalnik 100 Skupaj Skupni čas s ali 21 min in 20 s Legenda procesne karte: tehnološka operacija skladiščna operacija KČ koristni čas [s] transportna operacija D zastoj PČ potrebni čas [s] kontrolna operacija S pot [m] NČ nekoristni čas [s] Postopek prevzema blaga smo razdelili na šest opravil in sicer: dvig blaga v skladišče s pomočjo nakladalne rampe, premik blaga do oddelka z električnim viličarjem, kontrola kakovosti in količine blaga, izdelava reklamacijskega zapisnika, podpis prevzemnega lista in vnos podatkov računalnik. Čas ustvarjanja reklamacijskega zapisnika zajema čas, ki ga vodja oddelka potrebuje, da gre po ročni terminal, nato za odčitavanje črtne kode, preverjanje pravilnosti odčitane črtne kode, povezovanje ročnega terminala z računalnikom in vnos podatkov v računalnik. Tamara Curk: Analiza organizacije skladiščnega poslovanja v srednje velikem megamarketu 23

34 V procesu prevzema blaga smo opravili pot 930 metrov in skupaj porabili sekund ali 21 minut in 20 sekund časa. Od tega je 110 sekund ali 1 minuto in 50 sekund koristnega časa, sekund ali 18 minut potrebnega časa ter 90 sekund ali 1 minuto in 30 sekund nekoristnega časa. Koristni čas predstavlja 9 odstotkov celotnega časa, potrebni čas 84 odstotkov celotnega časa in nekoristni čas 7 odstotkov celotnega časa, kar smo tudi grafično prikazali (Slika 3). Slika 3: Grafični prikaz deležev časa za prevzem blaga 7% 9% Koristni čas Potrebni čas Nekoristni čas 84% Uskladiščenje in komisoniranje blaga Ker je Podjetje X trgovina, se nekaj blaga uskladišči tako, da se blago zloži neposredno na prodajne police. Podjetje X pa ima tudi nekaj skladiščnega prostora, do katerega stranke ne morejo dostopati. To skladišče uporabljajo predvsem za lažjo premostitev časovnih zamikov med naročilom in dejansko dobavo. V tem skladišču se shranjujejo pijače, predvsem brezalkoholne in piva, živila z daljšim rokom trajanja, ki ne potrebujejo posebnih zahtev za shranjevanje (na primer konzerve, čipsi, sladkarije in drugo) in večji artikli. Podjetje X na primer ponuja pralne stroje po akcijski ceni, v tem primeru v trgovini razstavijo en artikel, ostale pa shranijo v skladišču, strankam nedostopnem. Tamara Curk: Analiza organizacije skladiščnega poslovanja v srednje velikem megamarketu 24

35 Ta skladiščni prostor je sestavljen iz več visokoregalnih enot, pri čemer ena visokoregalna enota obsega 10 metrov dolžine in 1 meter in 25 centimetrov globine oziroma širine ter 6 metrov višine. Za odlaganje in dostopanje do artiklov na višjih regalnih mestih imajo na voljo dva visokoregalna viličarja. Prav tako pa imajo zamrzovalno komoro (za skladiščenje zamrznjenih izdelkov) in hladilnico (za jogurte, svežo mleko, pudinge in podobno). Ko se sprehodimo skozi skladišče, opazimo, da imajo očitno pomanjkanje skladiščnega prostora, saj so regali že zapolnjeni, novejše dobavljeno blago pa je naloženo na tovorne vozičke ali rolke in postavljeno ob stene hodnikov. S tem se občutno zmanjša prehodnost hodnikov in otežujejo ter podaljšajo poti. Prav tako opazimo, da imajo nepregledno postavitev artiklov v skladiščne regale. Na nekaterih nižjih regalih sicer piše, za katero znamko izdelkov gre (na primer Fructal, Dana, Rauch), vendar ne na vseh, na višjih pa ni nič napisano. Prav tako niso označeni tovorni vozički ali rolke, lokacije posameznih tovornih vozičkov pa se nenehno spreminjajo (artikli ne ostajajo na enakih mestih). Vsako jutro, dve uri pred odprtjem trgovine, pridejo tako imenovani nalagalci. To so ljudje, ki jih Podjetje X najame, da pomagajo prestaviti blago iz skladišča na prodajne police. Vsak izmed nalagalcev je zadolžen za določene police, na katere mora naložiti artikle. To stori po pravilih nalaganja, določenimi s tako imenovanim»spaceman-om«.»spaceman«je list papirja, na katerem je zapisano, za katero skupino artiklov gre, na kateri regalni meter bodo artikli zloženi, od kdaj velja ta postavitev, na katero polico gredo kateri artikli, prav tako pa je priložena slika postavitve za lažjo orientacijo. Spodaj pa še je pripisano kateri artikli gredo iz prodaje, kateri v prodajo, kateri se selijo in morebitne opombe. Ta navodila dobi podjetje iz njihovega matičnega podjetja, torej ne določi podjetje samo, kje bodo postavljeni kateri artikli. Tamara Curk: Analiza organizacije skladiščnega poslovanja v srednje velikem megamarketu 25

36 Slika 4:»Spaceman«Vir: Podjetje X, 10. oktober 2011 Tamara Curk: Analiza organizacije skladiščnega poslovanja v srednje velikem megamarketu 26

37 V našem primeru»spacemana«(slika 4) imamo žgane pijače na šestem regalnem metru. Regalni meter meri 125 centimetrov, sestavljen pa je iz šestih polic, pri čemer je kot prva polica navedena najbolj zgornja polica, kot šesta pa čisto spodnja. Prva in druga polica sta naloženi enako, s tem da ima prva polica samo»face«, kar pomeni, da so artikli naloženi samo v prvi vrsti, ne pa tudi v globino. Kot lahko vidimo na Slika 4, je za vsako polico posebej določeno, kateri artikli bodo postavljeni na njej. Napisani pa so po vrsti, kot morajo biti zloženi, od leve proti desni. Prav tako so napisane številke artikla (interne številke Podjetja X), EAN kode, dejansko ime artikla in številka F. Številka F nam pove, koliko»face-ov«oziroma artiklov mora biti vidnih v prvi vrsti. Koliko artiklov pa naložijo v globino, pa je odvisno tako od odločitve podjetja kot tudi od števila artiklov, ki jih ima na voljo. Za lažjo orientacijo je prav tako priložena slika, kjer so artikli različno obarvani in označeni s številko. Nalagalec ima torej že določeno, katere vrste polic mora doložiti. Najprej se odpravi do določenega regalnega metra in preveri, katere artikle in koliko jih mora naložiti, nato pa se odpravi v skladišče po te artikle. Pri tem nalaga izbrane artikle v tovorni voziček. Opazili smo, da se nalagalci ne znajdejo v skladišču, saj iščejo artikle, ker so ti naloženi v neoznačenih tovornih vozičkih, ki ne ostajajo na enakem mestu dlje časa oziroma v njih ne najdemo vedno enakih artiklov. Ko ima nalagalec artikle, ki jih potrebuje za izbrani regalni meter, se odpravi do regalnega metra in naloži artikle na police. Ta postopek ponavlja, dokler ni zapolnil vseh polic. Na koncu vodja oddelka preveri, če so artikli naloženi v skladu s»spaceman-om«. Tako je trgovina pripravljena na odprtje in s tem tudi na prihod kupcev. Kupec običajno pride v trgovino s seznamom za nakup, vzame voziček ali košaro (odvisno od predvidene velikosti njegovega nakupa), v katerega bo zlagal izbrane produkte. Ker ne moramo predvideti poti, ki jih bo opravil ta kupec, tudi ne moremo opisati natančnega poteka komisioniranja. Ker je Podjetje X trgovina, njihov cilj ni optimalno komisioniranje, vendar ta, da je kupec čim dlje v trgovini ter da dokupi še kakšno stvar, ki ni njegovem seznamu. Temu primerna je tudi postavitev določenih artiklov v trgovini. Artikli, ki se najpogosteje znajdejo na seznamu kupcev, kot sta na primer kruh in meso, se nahajajo globlje v trgovini, na poti do teh artiklov pa so postavljeni razni akcijski artikli z namenom, da pritegnejo kupca k dodatnemu nakupu. Prav iz tega razloga so najpogosteje kupljeni artikli tudi ločeni med sabo. Mlečni izdelki Tamara Curk: Analiza organizacije skladiščnega poslovanja v srednje velikem megamarketu 27

38 na primer niso skupaj z mesom ali kruhom, pa tudi pijače so ločene. Manjši artikli, kot so žvečilni gumiji, lizalke, manjše čokoladice, pa se nahajajo pri blagajnah oziroma ob izhodu, saj tudi po teh artiklih kupci pogosto posežejo. Vseeno pa ima podjetje nad določenimi prehodi označeno, katere skupine produktov se nahajajo na policah, ki obdajajo prehod za lažje delo komisioniranja. Vendar se te table nahajajo le pri oddelkih kozmetike in tehnike. Kljub tem napisom se določeni kupci (tisti, ki niso redne stranke Podjetja X) pri teh produktih še zmedeni ali jih celo sploh ne najdejo Odprema blaga Ko ima kupec vse želeno blago, se z vozičkom ali košaro odpravi proti blagajni, kjer artikle zloži na avtomatski tekoči trak. V stranicah držala tekočega traku je pri blagajni tudi senzor, ki pripomore k temu, da se trak ustavi, ko blago prispe do blagajne. Tekoči trak ima tudi senzorje, da zaznajo, če je na traku kakšen artikel z magnetnim varovalom, in na to tudi opozarja blagajničarko, dokler le-ta ne vzame artikla s tekočega traku. Varovalo blagajničarka odstrani ali ga razmagneti. Koliko časa je potrebnega, je odvisno od vrste varovala, saj so različna varovala na različnih artiklih. Na oblačilih in obtvi se uporablja varovalo, pri katerem je večji del na eni strani oblačila ali jezika obuvala, manjši del (kapica varovala) s špico pa je nameščen na drugo stran oblačila ali jezika obuvala in se seveda prilega večjemu delu. Na dražjih alkoholnih pijačah (na primer viski) se uporabljata dve vrsti varoval, in sicer prva vrsta varovala zgleda kot dodaten zamašek, druga vrsta varovala je napeljana okoli vratu steklenice tik pod zamaškom dovolj tesno, da ne more zdrsniti s steklenice. Nekateri artikli (na primer USB ključki) so zaprti v škatlice, ki se odprejo s pomočjo odstranjevalca varovala, ki ga ima blagajničarka na blagajni. Najpogostejša varovala pa so manjši magnetni kartoni, ki se prilepijo na embalažo artikla in ga blagajničarka samo razmagneti (torej ga ne odstrani). Pri blagajnah si kupci lahko tudi kupijo nosilno vrečko ali škatlo, v katero zložijo artikle, da jih lažje odnesejo iz trgovine. Za določene artikle, kot so sveže meso, zamrznjeni izdelki ali manjši tekstilni izdelki, jim tudi blagajničarka ponudi manjšo Tamara Curk: Analiza organizacije skladiščnega poslovanja v srednje velikem megamarketu 28

39 plastično vrečko zastonj. Za večje tekstilne izdelke ali večjo skupino tekstilnih izdelkov pa priloži večjo tekstilno vrečko. Blagajničarka odčita črtno kodo (EAN kodo) artikla s čitalnikom črtne kode, ki je vgrajen v blagajno. Če ta čitalnik črtne kode ne zazna, uporabi ročni čitalnik črtne kode ali pa v skrajnem primeru kodo ročno pretipka. V primeru, da koda sploh ne prime ali da kode sploh ni, blagajničarka pokliče v glavno blagajno, s katere preko mikrofona pozovejo predstavnika oddelka, da se oglasi na določeni blagajni. Kode najpogosteje ni na artiklu pri sadju in zelenjavi, saj kupci pozabijo stehtati nabrano sadje in zelenjavo. Ko pride nekdo izmed zaposlenih iz poklicanega oddelka, jim blagajničarka preda artikel in pove, da potrebuje kodo. Sledi čakanje, da se ta vrne z oddelka s pravilno kodo, ki jo nato odčita. Ta celoten postopek je lahko zelo zamuden, saj se včasih zelo dolgo čaka zaposlenega iz oddelka, kar je predvsem moteče, kadar je gneča v trgovini. Najbolj zamudno je, da zaposleni kodo iščejo, saj gre včasih za zadnji artikel ali pa so artikli med sabo pomešani. Ko blagajničarka odčita vse artikle, pove stranki znesek, ki ga slednja nato plača z gotovino ali s kartico. Za opravljen nakup blagajničarka stranki na koncu izda še račun. Prej smo že omenili, da mora blagajničarka klicati na glavno blagajno, če potrebuje določen oddelek. Pokliče tudi, če potrebuje storno določenega artikla, razen če gre za zadnji odčitani artikel (zadnji odčitan artikel lahko blagajničarka stornira sama). Prav tako mora blagajničarka poklicati, če potrebuje storno računa in v primeru, ko je potrebno narediti spremembo cene ali vračilo denarja. V primeru, da stranka potrebuje originalni račun za davčne zavezance, jo blagajničarka napoti h glavni blagajni, saj se originalni računi ne morejo izdati na blagajnah. Prav tako je potrebno stopiti z računom do informacij, če potrebujemo potrjeno garancijo (v primeru nakupa tehničnih izdelkov). Potek celotnega postopka smo prikazali na diagramu poteka odpreme blaga (Slika 5). Za nas se odprema začne, ko stranka pride z napolnjenim nakupovalnim vozičkom ali nakupovalno košaro do blagajne, in konča, ko stranka s plačanim nakupom odide od blagajne. Tamara Curk: Analiza organizacije skladiščnega poslovanja v srednje velikem megamarketu 29

40 Slika 5: Diagram poteka odpreme blaga ZAČETEK Zlaganje artiklov na trak Varovalo na artiklu DA Odstranjevanje varovala NE Odčitavanje črtnih kod Manjka koda? DA Klicanje oddelka NE Čakanje na kodo Plačilo Odčitavanje kode Račun KONEC Tamara Curk: Analiza organizacije skladiščnega poslovanja v srednje velikem megamarketu 30

41 Izdelali smo še procesno karto za odpremo blaga (Tabela 2). Da bomo lažje podali čas trajanja posameznega opravila, bomo predpostavili, da se opravlja nakup 25 vsakdanjih artiklov. Kot vsakdanje artikle si predstavljamo hrano (sadje, meso, kruh, mlečni izdelki, razna druga živila), pijačo (razni sokovi, piva ipd.) in razne druge potrebščine (na primer toaletni papir, zobna pasta, gel za tuširanje). Predpostavljamo tudi, da je stranka pozabila stehtati sadje in zelenjavo. Prav tako bomo vzeli neko povprečno vrednost hitrosti odčitavanja črtnih kod, saj nekatere blagajničarke delajo hitreje kot druge. Tabela 2: Procesna karta odpreme blaga št. Opravilo D POT KČ PČ NČ Zlaganje artiklov na trak Premikanje artiklov po traku do blagajne Odstranjevanje varovala Odčitavanje črtnih kod Pomanjkanje črtne kode , D Plačilo 40 7 Izdaja računa 10 Skupaj 3, Skupni čas 605 s ali 10 min in 5 s Legenda procesne karte: tehnološka operacija skladiščna operacija KČ koristni čas [s] transportna operacija D zastoj PČ potrebni čas [s] kontrolna operacija S pot [m] NČ nekoristni čas [s] Tamara Curk: Analiza organizacije skladiščnega poslovanja v srednje velikem megamarketu 31

42 Odpremo blaga smo razdelili na sedem opravil, in sicer: zlaganje artiklov na trak, pomikanje artiklov po traku, odstranjevanje varovala, odčitavanje črtnih kod, pomanjkanje kode, plačilo in izdajo računa. Pod pomanjkanje kode smo zajeli vsa opravila, ki so potrebna za pridobitev pravilne kode: klicanje oddelka, predaja artikla nekomu z oddelka in čakanje, na pravilno kodo. Prav tako smo za posamezno opravilo uporabili povprečne čase, saj se lahko določena opravila zelo zavlečejo (na primer pomanjkanje kode ali odstranjevanje varovala). V procesu odpreme blaga smo naredili pot 3,5 metrov ter porabili 650 sekund ali 10 minut in 5 sekund, od tega je 310 sekund ali 5 minut in 10 sekund koristnega časa, 55 sekund potrebnega časa ter 240 sekund ali 4 minute nekoristnega časa. Koristni čas predstavlja 51 odstotkov celotnega časa, potrebni čas 9 odstotkov celotnega časa in nekoristni čas 40 odstotkov celotnega časa, kar smo tudi grafično prikazali (Slika 6). Kot lahko vidimo, največji del predstavlja nekoristni čas, ki predstavlja pomanjkanje kode. Žal v tem primeru nekoristnega časa ne moremo popolnoma odstraniti, vendar menimo, da ga lahko zmanjšamo. Slika 6: Grafični prikaz deležev časa za odpremo blaga 40% 51% Koristni čas Potrebni čas Nekoristni čas 9% Tamara Curk: Analiza organizacije skladiščnega poslovanja v srednje velikem megamarketu 32

43 2.2 Kritična analiza V prejšnjem podpoglavju smo si pogledali potek skladiščnega poslovanja v izbranem srednje velikem megamarketu. Tekom opisovanja procesa smo že opazili zastojev v skladiščnem poslovanju, sedaj pa bomo s pomočjo vzročno-posledičnega diagrama (Slika 7) ocenili možne vzroke za te zastoje. Določili smo štiri glavne skupine vzrokov za zastoje, in sicer: tehnologija, zaposleni, organizacija in prostor. Slika 7: Vzročno-posledični diagram NEUČINKOVITO SKLADIŠČNO POSLOVANJE INFORMATIKA Zastarela oprema Okvare Napake ORGANIZACIJA SKLADIŠČNEGA POSLOVANJA Slaba povezanost med oddelki Slabo načrtovanje dobave ZAPOSLENI Neizkušenost Nenatančnost Nemotiviranost Preobremenjenost PROSTOR Premajhne kapacitete Tamara Curk: Analiza organizacije skladiščnega poslovanja v srednje velikem megamarketu 33

44 Skupina A: Informatika V današnjem svetu je še kako pomembna ustrezna informacijska podpora raznim procesom. Če nimamo ustrezne informatike, pride do zastojev v procesu in s tem pade tudi naša konkurenčnost, saj nismo zmožni pravočasno ustreči zahtevam trga. V našem izbranem srednje velikem megamarketu smo ugotovili, da je največji problem zastarela informatika, saj imajo enake računalnike, čitalnike črtnih kod, blagajne in POS terminale že od vsega začetka svojega poslovanja. Morda je v tistem času ta tehnologija omogočila večjo konkurenčnost, vendar temu danes ni več tako. Zaradi dotrajane informatike in počasnejšega delovanja informacijskega sistema prihaja do okvar in napak v procesu. Problem: zastarela oprema; okvare opreme; napake v procesu. Posledica dotrajane informatike je počasnejše delovanje procesa kot tudi okvare opreme in napake v procesu. Zaradi upočasnitve procesa, sploh pri odpremi blaga, prihaja do nezadovoljstva strank in če je nezadovoljstvo dovolj veliko, se lahko odločijo, da več ne bodo opravili svojega nakupa v izbranem srednje velikem megamarketu, kar nam predstavlja finančno izgubo. Okvare opreme nam predstavljajo stroške, saj moramo to opremo popraviti oziroma najeti nekoga, da jo popravi. Starejša kot je oprema, več okvar se pojavlja, večje stroške imamo. Prav tako pa zaradi počasnejšega delovanja opreme prihaja do napak, kot je na primer dvakrat blokiran isti artikel. Rešitve: uvedba blagajniških tehtnic; nov fiksni čitalnik črtnih kod; uvedba novih POS blagajn; inštalacija mrežnih kartic za brezžični prenos v obstoječe računalnike; brezžični ročni terminali; opravljanje prevzema s pomočjo ročnih terminalov. Tamara Curk: Analiza organizacije skladiščnega poslovanja v srednje velikem megamarketu 34

45 Skupina B: Zaposleni Zaposleni so zelo pomemben faktor v poslovanju podjetja, saj imajo le-ti stik s strankami. Tukaj opažamo, da velik del zaposlenih predstavljajo študentje, ki se hitro menjavajo. To pomeni, da je vsake toliko časa potrebno uvajati v delo novega študenta in preden se le-ta uteče in si pridobi zadostne izkušnje, mine kar nekaj časa, kar povzroča zastoje in napake v procesu. Ker se študentje hitro menjavajo in jih je potrebno uvajati, morajo večji del delovnih nalog opraviti redno zaposleni. Podjetje raje zaposluje študente, saj imajo z njimi manj stroškov kot z redno zaposlenimi. Prav tako imajo omejitve, koliko ljudi lahko Na oddelku je na primer zaposlenih pet ljudi, od tega ima eden trenutno dopust, eden pa vzame bolniško, kar pomeni, da ostanejo trije zaposleni na oddelku. S tem se delovne naloge petih ljudi porazdelijo med le tri ljudi, kar zaposlene preobremeni. S tem pa se tudi zmanjša natančnost opravljanja dela in motiviranost za opravljanje dela. Problem: neizkušenost zaposlenih; nenatančnost zaposlenih; preobremenjenost zaposlenih; nemotiviranost zaposlenih. Posledica nastalih problemov je upočasnitev procesa, saj nekateri zaposleni niso dovolj izkušeni (oziroma so v fazi uvajanja) za opravljanje svojega dela, s tem pade večji del dela na izkušenega zaposlenega, ki pa zaradi hitenja dela napake. Zaradi preobremenjenosti pa zaposlenim pade volja do dela, prav tako postanejo živčni in posledično neprijazni tako do drugih zaposlenih kot tudi do strank. Neprijazen kolektiv pa lahko odvrne stranke od vračanja v naš srednje veliki megamarket. Rešitve: uvedba samopostrežnih tehtnic na oddelku sadja in zelenjave; zaposlovanje bolj izkušenega kadra. Tamara Curk: Analiza organizacije skladiščnega poslovanja v srednje velikem megamarketu 35

46 Skupina C: Organizacija Slaba povezanost med oddelki se v našem primeru nanaša predvsem na pomanjkanje kode na artiklu. Blagajničarka mora v tem primeru poklicati na glavno blagajno, od koder preko mikrofona pokličejo oddelek. Blagajničarka mora nato počakati, da pride nekdo izmed zaposlenih in da sporoči, kaj je narobe. To je zelo zamudno in menimo, da bi se ta postopek dalo skrajšati oziroma poenostaviti. Če blagajničarka zahteva napačni oddelek, mora ponoviti celoten postopek za drugi oddelek, kar tudi kaže na slabo povezanost, saj se zdi, da bi napačni oddelek lahko predal artikel in sporočilo pravilnemu oddelku. Slabo načrtovanje dobave je vidno v prenatrpanosti skladiščnih prostorov, saj se naročuje večja količina določenih izdelkov kot pa je povpraševanje po njih. Po drugi strani pa akcijski artikli kar kopnijo s polic in jih primanjkuje. Vseeno je tukaj veliko tudi odvisno od dobaviteljev, saj podjetje včasih naroči artikle predčasno, ker pričakujejo večji časovni zamik med naročilom in dobavo. Problem: slaba povezanost med oddelki; slabo načrtovanje dobave. Posledica slabe povezanosti med oddelki je upočasnitev procesa, predvsem v primeru manjkajoče kode ali napačno tehtanih artiklov pri procesu odpreme. Zaradi slabega načrtovanja dobave prihaja do prenatrpanega in težko prehodnega skladiščnega prostora nedostopnega strankam. Po drugi strani pa prihaja do pomanjkanja akcijskih artiklov, saj jih podjetje ne naroči dovolj. Veliko strank se odpravi po nakup v določeno trgovino, ker vidijo v prospektih različne akcije. Za stranke je lahko veliko razočaranje, če pridejo po nakup in teh artiklov več ni. Nezadovoljne stranke pa se nerade vračajo. Rešitev: uvedba direktnih linij na oddelke; bolj dosledno načrtovanje dobave; uvedba možnosti nujne dobave blaga. Tamara Curk: Analiza organizacije skladiščnega poslovanja v srednje velikem megamarketu 36

47 Skupina D: Prostor Založeni hodniki, neprehodnost, ovirane poti, otežen dostop do artiklov, otežen pregled nad artikli, dolgotrajno iskanje določenih artiklov, vse to kaže na premajhno kapaciteto skladiščnega prostora. Kako težko je najti določene artikle v tako nepreglednem prostoru, smo videli, ko smo prosili zaposlenega, če nam lahko prinese vez piva, saj jih je na policah v trgovini zmanjkalo. Zaposleni je odšel v skladišče, nedostopno strankam, in se vrnil približno pet minut kasneje z dvema vezoma (eden je bil za nas, eden pa je bil namenjen na prodajno polico). Po našem mnenju zaposleni ne bi potreboval toliko časa, če bi skladišče bilo manj natrpano. Žal pa se Podjetje X nahaja na lokaciji, kjer v bližini ni nobenega skladiščnega prostora za najem, prav tako pa ni prostora za izgradnjo dodatnega manjšega skladišča. Problem: premajhne kapacitete. Posledica premajhnega skladiščnega prostora, nedostopnega strankam, je, da prihaja do prenatrpanosti skladišča in do oviranih transportnih poti. Prav tako pa je izredno nepregledno, saj, kot smo opazili, nimajo ravno označenih regalov, kar vodi do zamudnega iskanja artiklov. Rešitev: pospešitev toka blaga skozi skladišče; boljše označevanje odlagalnih mest. Tamara Curk: Analiza organizacije skladiščnega poslovanja v srednje velikem megamarketu 37

48 2.3 Diskusija V tem poglavju smo si pogledali, kakšno je trenutno stanje organizacije skladiščnega poslovanja v izbranem srednje velikem megamarketu. Najprej smo se osredotočili na prevzem, kjer smo ugotovili, da za prevzem osem palet blaga potrebujejo 21 minut in 20 sekund časa. Kot smo omenili že prej, se nato nekaj tega blaga uskladišči v skladiščnem prostoru, ki ni dostopen strankam, od koder se nato po potrebi blago nalaga na prodajne police. Nekaj blaga pa se naloži direktno na prodajna mesta. V prodajnem delu trgovine se blago zlaga glede na»spaceman-e«. To blago je nato pripravljeno, da ga vzamejo stranke. Ko si naberejo želeno blago, se odpravijo proti blagajnam, kjer se vrši odprema blaga. Ugotovili smo, da blagajničarka za odpremo 25 artiklov potrebuje 10 minut in 20 sekund časa, v primeru ko sadje in/ali zelenjava ni stehtano. Ocenili smo, da se to zgodi enkrat na 30 nakupov. Pri kritični analizi smo nato s pomočjo vzročno-posledičnega diagrama ugotavljali možne vzroke za manj učinkovito skladiščno poslovanje, kakšne so posledice teh vzrokov ter kakšne so možne rešitve. Tamara Curk: Analiza organizacije skladiščnega poslovanja v srednje velikem megamarketu 38

49 3 PREDLOGI PRENOVE TRENUTNE ORGANIZACIJE SKLADIŠČNEGA POSLOVANJA Že v prejšnjem poglavju smo predlagali nekaj možnih rešitev za pospešitev skladiščnega poslovanja v izbranem srednje velikem megamarketu. V tem poglavju se bomo osredotočili predvsem na uvedbo blagajniških tehtnic, novih POS blagajn, samopostrežnih tehtnic na oddelku sadja in zelenjave ter na uvedbo brezžičnega ročnega terminala. Najprej bomo te rešitve opisali, nato jih analizirali in primerjali prenovljeno stanje s trenutnim stanjem oziroma ocenili, koliko časa bi prihranili z uvedbo teh rešitev. Nazadnje bomo izračunali celotno investicijo, amortizacijo predlaganih rešitev in ocenili, kako dolgo bi trajalo, da bi se nam investicija povrnila. 3.1 Uvedba blagajniških tehtnic V Sloveniji je uporaba blagajniških tehtnic še relativno slabo razvita. Pri nas smo zasledili podjetje Mettler Toledo d.o.o., ki se ukvarja s prodajo blagajniških in drugih tehtnic. Vodilni trgovci (Spar, Mercator, Tuš) praviloma te tehnologije ne uporabljajo. Še vedno se držijo klasičnega postrežnega (na primer za meso, delikatesa) ali samopostrežnega (na primer za sadje, zelenjava) tehtanja z obračunom cene in izdajo samolepilne etikete. Na tej samolepilni etiketi je napisan naziv artikla, tehtana količina, cena in črtna koda, ki jo na blagajni odčita blagajničarka s čitalnikom črtne kode. Uporaba blagajniških tehtnic je že prisotna v diskontnih trgovinah (na primer Lidl, Hofer). Pri tem sistemu si stranka lahko sama stehta želeno količino na primer sadja ali zelenjave, vendar končno tehtanje z določitvijo točne cene izbranega artikla poteka na blagajni z uporabo blagajniške tehtnice. Ločimo dva tipa blagajniških tehtnic: prostostoječe tehtnice; vgradne tehtnice. Prostostoječe tehtnice se pretežno uporabljajo v manjših prodajalnah, restavracijah in pripravljalnicah hrane. Tehtnica je praviloma nameščena poleg blagajne in omogoča Tamara Curk: Analiza organizacije skladiščnega poslovanja v srednje velikem megamarketu 39

50 direkten prenos teže v blagajno, kjer se izvede obračun. Primer takšne tehtnice je blagajniška tehtnica z nazivom VIVA (Slika 8). VIVA ima dimenzije tehtalne površine 280 x 316 milimetrov in natančnost tehtanja 0,002 kilograma pri tehtnicah zmogljivosti tehtanja do 6 kilogramov ter 0,005 kilograma pri tehtnicah zmogljivosti do 15 kilogramov. Tehtnica ima priložen LCD za odčitavanje stehtane količine, možno pa je tehtnico priključiti direktno na blagajno za lažje obračunavanje stehtanih količin. Slika 8: Blagajniška tehtnica VIVA Vir:»Blagajniške tehtnice«[mettler Toledo d.o.o.], b.d. Vgradne tehtnice se vgradijo v čitalnike črtne kode. V Sloveniji so najbolj razširjeni čitalniki črtne kode proizvajalca PSC serije Magellan. Metller Toledo za tovrstne čitalnike črtnih kod nosi naziv DIVA. Takšna tehtnica sestoji iz tehtalnega elementa (tehtalne celice), terminala (enovrstičnega ali večvrstičnega), elementov za vgradnjo v čitalnik črtne kode in elementov za povezavo na POS blagajno (ustrezni kabli in komunikacijski protokoli). Takšno tehtnico je torej mogoče vgraditi v že prej nameščen čitalnik črtne kode. Ker pa so blagajniške tehtnice DIVA ustvarjene za priključitev na čitalnike črtnih kod proizvajalca PSC, je možno kupiti tudi celoten čitalnik črtne kode z že vgrajeno blagajniško tehtnico DIVA. Primer takšnega čitanika je Magellan 8400 (Slika 9). Magellan 8400 ima zmožnost stranskega odčitavanja črtnih kod, kar pomeni, da blagajničarka več ne rabi iskati kode na artiklu in je obračati proti čitalniku Tamara Curk: Analiza organizacije skladiščnega poslovanja v srednje velikem megamarketu 40

51 črtne kode, in tudi zmanjšanje možnosti, da se posamezna koda odčita večkrat. Omogoča tudi hitrejše odčitavanje črtnih kod artiklov, lažje pa tudi odčita poškodovane ali zmečkane črtne kode, s čimer se zmanjša nepotrebno ročno vnašanje črtnih kod. Blagajniška tehtnica DIVA ima najmanjšo dovoljeno težo tehtanja 40 gramov. Tako kot tehtnica VIVA ima tudi DIVA natančnost tehtanja 0,002 kilograma pri tehtnicah zmogljivosti tehtanja do 6 kilogramov ter 0,005 kilograma pri tehtnicah zmogljivosti do 15 kilogramov (»Blagajniške tehtnice«[mettler Toledo d.o.o.], b.d.). Slika 9: Čitalnik črtne kode Magellan 8400 z vgrajeno blagajniško tehtnico DIVA Vir:»Blagajniške tehtnice«[mettler Toledo d.o.o.], b.d. Praviloma ima trgovec na POS blagajniškem mestu že nek svoj prikazovalnik in zaradi prostorske stiske ne želi še dodatnega prikazovalnika za blagajniško tehtnico. V ta namen je Mettler Toledo razvil VCODisp. VCODips je programska oprema, ki omogoča prenos podatkov tehtanja na trgovčev zaslon in s tem eliminira potrebo po dodatnem zaslonu za prikazovanje tehtane količine. Za naš srednje veliki megamarket bi izbrali čitalnik črtne kode proizvajalca PSC serije Magellan 8400 z že vgrajeno blagajniško tehtnico DIVA do 6 kilogramov zaradi večje natančnosti tehtanja in s programsko opremo VCODisp. To tehtnico bi uvedli za Tamara Curk: Analiza organizacije skladiščnega poslovanja v srednje velikem megamarketu 41

52 tehtanje sadja in zelenjave, postopek tehtanja mesa in artiklov delikatese bi pustili nespremenjen, saj tam ne prihaja do toliko napak in posledično zastojev odpreme blaga. Ker pa ima DIVA najmanjšo dovoljeno težo tehtanja 40 gramov, bi prav tako priporočili uporabo že prej tehtanih artiklov, predvsem pri lažjih artiklih (na primer peteršilj, listi zelene, mehka solata), kot tudi težjih artiklov (na primer 10-kilogramske vreče krompirja), saj ima omenjena tehtnica največjo dovoljeno težo tehtanja 6 kilogramov. S tem bi odpravili nepotrebno klicanje oddelkov v primeru neustrezno tehtanega sadja ali zelenjave oziroma v primeru, ko se pozabi stehtati sadje ali zelenjava, kar bi zmanjšalo zastoje v procesu odpreme blaga. 3.2 Uvedba samopostrežnih tehtnic Na oddelek sadja in zelenjave bi uvedli samopostrežne tehtnice. Priporočili bi samopostrežno tehtnico bc-u3 (Slika 10), ki ima kapaciteto tehtanja 15 kilogramov in 4 megabajtov spomina, kar zadostuje za shranitev približno 3000 artiklov. Vgrajen ima tudi tiskalnik, ki natisne standardno etiketo s stehtano količino, ceno in črtno kodo. (»Samopostrežne tehtnice«[mettler Toledo d.o.o.], b.d.). Slika 10: Samopostrežna tehtnica bc-u3 Vir:»Samopostrežne tehtnice«[mettler Toledo d.o.o.], b.d. Tamara Curk: Analiza organizacije skladiščnega poslovanja v srednje velikem megamarketu 42

53 Stranke bi si tako lahko same stehtale sadje in zelenjavo, s čimer bi podjetje strankam izkazalo večje zaupanje. Blagajničarke bi vseeno na blagajni z blagajniško tehtnico DIVA preverile pravilnost tehtanja. V primeru napačno stehtane količine blaga bi na to opozorile stranko in ponudile možnost odstranitve odvečnih artiklov ali ponovno tehtanje. V primeru tehtanja napačnega artikla (na primer na vrečki je koda za banane, v vrečki pa je krompir), bi tudi ponovno stehtale blago in s tem zajele pravilno ceno. Prav tako bi stehtale artikle, ki jih stranka pozabi stehtati sama. Ker ne moremo pričakovati od blagajničark, da bi vedele vse PLU-je na pamet, bi k blagajni priložili list A4- formata s PLU-ji za vse sadje in zelenjavo. S tem bi lahko zmanjšali število zaposlenih na samem oddelku, saj bi si stranke same tehtale nabrano blago in bi tako potrebovali le še eno zaposleno osebo, ki bi po potrebi priskočila na pomoč strankam in nalagala blago na police. 3.3 NoviPOS Kot smo omenili že v prejšnjem poglavju, smo opazili, da ima izbrani srednje veliki megamarket dotrajano informacijsko opremo. Zato predlagamo, da podjetje uvede Shuttle komplet vse v enem (»Shuttle komplet vse v enem«[skupina COMP, Slaviša Todorović s.p.], b.d.), ki vsebuje Shuttle X50V3, Windows 7 POSReady, novipos za trgovce, poslovni paket OIS, dve uri izobraževanja in vnos artiklov. Shuttle X50V3 je vse v enem osebni računalnik s 15,6 colskim (39,6 cm) LCD zaslonom na dotik, z integriranih 2 GB spomina in 160 GB trdega diska. Vse aplikacije lahko preprosto in najhitreje zaženemo že z dotikom na zaslon. Je izjemno energijsko varčen, saj je s tovrstnim modelom poraba električne energije zreducirana za 50 %. NoviPOS za trgovce (»NoviPOS za trgovce«[skupina COMP, Slaviša Todorović s.p.], b.d.) je modul za uporabo na PC blagajni. Na voljo sta dve verziji, in sicer NoviPOS Basic in NoviPOS Premium ter dodatne opcije k verziji NoviPOS Premium. NoviPOS Basic ponuja: izdajo in izpis računov za končne kupce in davčne zavezance; prijavo uporabnikov in vodenje prometa po uporabniku; več uporabnikov lahko dela prodajo, tudi če predhodni ni zaključil računa; Tamara Curk: Analiza organizacije skladiščnega poslovanja v srednje velikem megamarketu 43

54 storniranje računov; ročni vnos artiklov, skupin, partnerjev, cenikov; preprosto iskanje artiklov po nazivu, šifri, kodi, skupini; poročila (artikli, skupine, davčni zavezanci, poročila po blagajnikih, finančna poročila), zaključki, kopije računov; možnost avtomatskega zaključevanja blagajne; priključitev prikazovalnika za kupca, čitalnika črtne kode ali enostavne tehtnice. NoviPOS Premium pa poleg funkcij NoviPOS Basic-a ponuja tudi (»NoviPOS za trgovce«[skupina COMP, Slaviša Todorović s.p.], b.d.): mrežna verzija (več blagajn, povezava na PC za blagovno knjigovodstvo); dodatni dokumenti (predračun, dobavnica); vodenje zaloge, popis inventure (tudi za nabavne artikle), pregled zaloge po poslovalnicah; paketna prodaja (črtna koda za pakete); prikaz informacije o ceni artikla; možnost povezovanja zunanjih naprav (glej Dodatne opcije); možnost prenosa prometa blagajne v glavni program. Dodatne opcije (»NoviPOS za trgovce«([skupina COMP, Slaviša Todorović s.p.], b.d.): prijava in odjava na delo in z dela (enostaven pregled delovnega časa blagajnika); povezava s tiskalnikom za nalepke, regalne kartone in izpisovanje le-teh; prodajne akcije glede na zahtevo; plačevanje z darilnimi boni in kontrola že prejetih bonov; modul VIP kartice, vključno z evidencami in zbiranjem salda; povezava s plačilnim POS terminalom; prikaz slik artiklov; prenos iz centralne baze. Poslovni paket OIS (»Poslovni paket OIS«[Skupina COMP, Slaviša Todorović s.p.], b.d.) obsega naslednje module: Tamara Curk: Analiza organizacije skladiščnega poslovanja v srednje velikem megamarketu 44

55 modul Računi (izdaja računov, vključuje enostavne saldakonte in je brez blagovnega poslovanja); modul BO in MP (za maloprodajo brez posebnega maloprodajnega modula, izpis maloprodajnega računa na POS tiskalnik); modul DDV (omogoča vodenje dokumentacije za DDV); modul GK in SK (dnevnik, dogodki in kartica glavne knjige, kontni plan, saldakonti kupcev in dobaviteljev); modul OS (omogoča vodenje osnovnih sredstev, izračun amortizacije, preglede, tiskanje nalepk); modul Potni nalog (omogoča evidenco potnih nalogov); modul Rezervacije (omogoča vodenje rezervacij). Ta novejša oprema bi omogočila hitrejše delovanje, na primer hitrejše tiskanje računov, saj bi se hitreje poslala informacija o tiskanju računa iz blagajne do tiskalnika. Blagajničarki ta oprema daje več svobode pri opravljanju njenega dela, saj ni potrebno več klicati na glavno blagajno za vse, kar gre narobe, saj lahko s tem programom sama stornira tako posamezne artikle kot tudi celotne račune. Prav tako bi blagajničarke lahko same izdajale originalne račune za davčne zavezance, s čimer se prihrani čas stranki, ki ga potrebuje za pot do glavne blagajne, za čakanje v vrsti in za čakanje na izdajo originalnega računa. 3.4 Uvedba brezžičnega ročnega terminala Vnos informacij v informacijski sistem s pomočjo tipkovnice je zelo počasen, drag in pogosto nenatančen. Za zamenjavo takšnega načina vnosa so se razvile nove tehnologije avtomatskega vnosa na mestu, kjer je informacija tudi nastala. V blagovnem prometu je razširjena tehnologija branja črtne kode z brezkontaktnim laserskim čitalnikom, ki omogoča hiter in natančen vnos velikega števila podatkov. Laserski čitalnik je pogosto priklopljen direktno na računalnik, toda včasih niti to ne zadostuje potrebam po mobilnosti. V primerih, ko na delovnem mestu ni računalnika, se uporablja ročni računalnik z vgrajenim čitalnikom črtne kode, to je ročni terminal (»Kaj so ročni terminali?«[info-kod d.o.o.], b.d.). Tamara Curk: Analiza organizacije skladiščnega poslovanja v srednje velikem megamarketu 45

56 Priporočili bi uvedbo brezžičnega ročnega terminala Unitech PA500 ([INFO-KOD d.o.o.], b.d.). Prenosni terminal z vgrajenim čitalnikom linearnih črtnih kod Unitech PA500 (Slika 11) spada v tako imenovani razred enterprise PDA terminalov. Dimenzije tega terminala so 126 milimetrov v višino, 76 milimetrov v širino in ima 23 milimetrov debeline, z baterijo vred pa je težek 213 gramov. Odporen je na padce z višine 1,2 metra na betonska tla. Baterija zmogljivosti mega-amperskih ur pri 3,7 voltov napetosti omogoča daljšo uporabo terminala na terenu, in sicer do 12 ur pri branju ene črtne kode vsakih 5 sekund. Baterija se popolnoma napolni v 3 urah. Odlikuje ga barvni zaslon na dotik visoke ločljivosti. Opremljen je z operacijskim sistemom Microsoft Windows Mobile 5.0. Za komunikacijo je poskrbljeno z integriranim Bluetooth in WLAN b/g modulom. Slika 11: Ročni terminal Unitech PA500 Vir: Unitech PA500 [INFO-KOD d.o.o.], b.d. Namizni računalniki običajno niso standardno opremljeni z mrežno kartico, ki omogoča brezžični prenos podatkov, torej domnevamo, da tudi računalnik na prevzemnem mestu izbranega srednje velikega megamarketa nima možnosti brezžične povezave, zato bi priporočili nakup brezžične PCI mrežne/bluetooth 4.0 kartice Gigabyte GC-WB300D ([mimovrste d.o.o.], b.d.). Brezžična PCI mrežna in Bluetooth kartica Gigabyte GC- WB300D (Slika 12) omogoča priklop osebnega računalnika ali strežnika v brezžično in omrežje Bluetooth. Kartica ima dve zunanji odstranljivi anteni in omogoča priklop osebnega računalnika ali strežnika v brezžično omrežje. Podpira brezžični standard n, ki omogoča hitrosti prenosa podatkov do 300 megabajtov na sekundo, s tem da ohranja kompatibilnost z najbolj razširjenima b in g Tamara Curk: Analiza organizacije skladiščnega poslovanja v srednje velikem megamarketu 46

57 standardoma. V omrežju Bluetooth pa omogoča hitrosti prenosa podatkov do 3 megabajte na sekundo. Slika 12: Brezžična PCI mrežna/bluetooth 4.0 kartica Gigabyte GC-WB300D Vir: Brezžična PCI mrežna/bluetooth 4.0 kartica Gigabyte GC-WB300D [mimovrste d.o.o.], b.d. Ročni terminali bi uporabljali za pomoč pri prevzemu. Ker Podjetje X prejema večino (približno 90 odstotkov) vsega blaga iz matičnega podjetja, bi bilo možno uvesti prevzemanje s pomočjo brezžičnih ročnih terminalov. V tem primeru bi matično podjetje na paket ali paleto blaga prilepilo črtno kodo s podatki o blagu, ki se nahaja v paketu ali na paleti. Skladiščnik ali vodja oddelka bi pri tem odčital to črtno kodo z ročnim terminalom, preveril ujemanje podatkov z dobavnico in če se količina dobavljenega blaga res ujema z dobavnico. Ta količinski pregled mu vzame manj časa, saj se dobavnica večinoma ujema z dobavljenim blagom, medtem ko se prevzemni list ne, saj podjetje velikokrat ni zmožno dobaviti naročenega blaga v celoti. Prav tako opravi kakovostni pregled blaga in hkrati z ročnim terminalom odčita črtne kode morebiti poškodovanih artiklov. Nato brezžično prenese vse pridobljene podatke na računalnik v program IMAGE, kjer se že podatki dobavljenega blaga združijo s podatki o naročilu, tako da lahko točno vidimo, če kateri artikli niso prišli. Podatke le še potrdimo in natisnemo Vnos blaga. Vnos blaga spnemo skupaj z dobavnico in odložimo v arhiv. S tem eliminiramo potrebo po prevzemnem listu, kar pomeni tudi manj stroškov, saj prihranimo pri stroških papirja in barve za tiskalnik. Predvidevamo, da bi z uporabo ročnih terminalov prihranili tudi čas pri odpisu blaga, saj bi podatke prenesli brezžično in se s tem izognili nepotrebnemu morebitnemu Tamara Curk: Analiza organizacije skladiščnega poslovanja v srednje velikem megamarketu 47

58 iskanju USB kabla in priključevanju ročnega terminala na računalnik. Podatke bi lahko tudi poslali že med potjo do računalnika in s tem še dodatni prihranili čas. 3.5 Ostali predlogi Predlagali bi še uvedbo možnosti direktnega klicanja oddelka z blagajne v primeru manjkajoče kode. To se nam zdi lahko izvedljivo, saj so telefoni že na vsaki blagajni, prav tako pa zaposleni z oddelkov nosijo s seboj prenosne telefone. Vsak oddelek ima svojo interno številko, ki je povezana s prenosnim telefonom. Vse, kar bi bilo v tem primeru potrebno, je, da se blagajničarkam na list papirja napiše, katero interno številko je potrebno klicati, da dobi želeni oddelek. Tako bi blagajničarka lahko v primeru manjkajoče ali napačne kode, poklicala direktno na oddelek in jim povedala, kaj potrebuje. S tem bi se prihranil čas, saj ne bi bilo potrebno čakati, da pride nekdo iz oddelka, da mu povemo, kaj potrebujemo. Priporočili bi tudi boljše označevanje lokacij za blago. Kot smo že ugotovili, se izbrani srednje veliki megamarket sooča s pomanjkanjem prostora, tako da odlagajo blago na tla oziroma v tovorne vozičke. Ti tovorni vozički imajo na svojih stranicah prostor za list papirja A4-formata. V ta predalček bi tako lahko vložili list, na katerem bi pisalo, kaj se nahaja v vozičku oziroma bi se tako označilo za katere artikle je ta tovorni voziček namenjen. Ti vozički bi ostali na enakem mestu in v njih bi se zlagali enaki artikli. S tem menimo, da bi se zmanjšalo iskanje artiklov pri premikanju blaga iz skladišča, nedostopnega strankam na prodajne police. 3.6 Analiza učinkovitosti predlaganih rešitev Prevzem blaga Ko tovornjak pripelje do nakladalne rampe, skladiščnik vzame ročni terminal in dvigne nakladalno rampo z blagom. Nato se z dobavnico, blagom in ročnim terminalom odpravi na oddelek, za katerega je blago namenjeno. Tam se odčita črtna koda, ki se nahaja na paketu ali paleti blaga. Vodja oddelka preveri ujemanje dobavnice in izpisanega na ročnem terminalu. Nato opravi kakovostni in količinski pregled. Če je Tamara Curk: Analiza organizacije skladiščnega poslovanja v srednje velikem megamarketu 48

59 blago poškodovano, odčita črtno kodo poškodovanega artikla z ročnim terminalom. Če se količina blaga ne ujema z dobavnico, to zapiše na dobavnico. Ker smo prevzemni list odstranili iz procesa prevzema, se vodja oddelka podpiše na dobavnico. Skladiščnik nato z ročnim terminalom in dobavnico stopi do računalnika, na katerega je že med potjo prenesel podatke o dobavljenem blagu. V programu IMAGE preveri ujemanje naročenega in dobavljenega, popravi količine dobavljenega blaga, če je potrebno, vpiše razloge za morebitne reklamacije in jih potrdi. Po potrebi tudi sproži novo naročilo. Sledi še tiskanje Vnosa blaga in s tem je prevzem zaključen. Izdelali smo procesno karto (Tabela 3) za prenovljeni proces prevzema. Tako kot prej bomo upoštevali, da Podjetje X prejme povprečno osem palet blaga na dobavo. Čas ustvarjanja reklamacijskega zapisnika zajema čas odčitavanja črtne kode, vpisovanje razloga za reklamacijo in potrditev podatkov. Tabela 3: Procesna karta za prenovljen proces prevzema blaga št. Opravilo D POT KČ PČ NČ 1 2 Dvig blaga v skladišče Premik blaga do oddelka Kontrola kakovosti količine in Reklamacijski zapisnik D 30 5 Podpis dobavnice 10 6 Vnos podatkov v računalnik 40 Skupaj Skupni čas 920 s ali 15 min in 20 s Tamara Curk: Analiza organizacije skladiščnega poslovanja v srednje velikem megamarketu 49

60 Legenda procesne karte: tehnološka operacija skladiščna operacija KČ koristni čas [s] transportna operacija D zastoj PČ potrebni čas [s] kontrolna operacija S pot [m] NČ nekoristni čas [s] Postopek prevzema ostaja razdeljen na šest opravil, pri čemer smo podpis prevzemnega lista nadomestili s podpisom dobavnice. V procesu prevzema blaga smo opravili pot 930 metrov in skupno porabili 920 sekund ali 15 minut in 20 sekund časa. Od tega je 50 sekund koristnega časa, 840 sekund ali 15 minut potrebnega časa in 30 sekund nekoristnega časa. Koristni čas predstavlja 6 odstotkov celotnega časa, potrebni čas 91 odstotkov celotnega časa in nekoristni čas 3 odstotke celotnega časa, kar smo tudi grafično prikazali (Slika 13). Slika 13: Grafični prikaz deležev časa po prenovi procesa prevzema blaga 3% 6% Koristni čas Potrebni čas Nekoristni čas 91% Tabela 4 prikazuje primerjavo trajanja procesa za obstoječe in prenovljeno stanje. Skupni čas se je pri tem skrajšal za 360 sekund ali 6 minut. Koristni čas se je zmanjšal za 60 sekund ali 1 minuto, potrebni čas za 240 sekund ali 4 minute in nekoristni čas za 60 sekund ali 1 minuto. Primerjavo trajanja smo prav tako prikazali grafično (Slika 14). Tamara Curk: Analiza organizacije skladiščnega poslovanja v srednje velikem megamarketu 50

61 Čas v sekundah Tabela 4: Primerjava trajanja procesa za obstoječe in prenovljeno stanje Trajanje procesa za obstoječe stanje Trajanje procesa za prenovljeno stanje Koristni čas (s) Potrebni čas (s) Nekoristni čas (s) Skupni čas s ali 21 min in 20 s 920 s ali 15 min in 20 s Slika 14: Grafični prikaz primerjave trajanja procesa za obstoječe in prenovljeno stanje Koristni čas Potrebni čas Nekoristni čas Skupni čas Obstoječe stanje Prenovljeno stanje Odprema blaga Odprema se prične, ko stranka pride do blagajne in začne zlagati nabrano blago na trak. Trak transportira blago do blagajne, kjer blagajničarka najprej odstrani varovala. Sledi odčitavanje črtnih kod, ki lahko poteka hitreje, saj imamo nov čitalnik črtnih kod, ki bolje zazna kode. V primeru, da na blagajno pride sadje in zelenjava, ki ni bilo stehtano Tamara Curk: Analiza organizacije skladiščnega poslovanja v srednje velikem megamarketu 51

62 ali je bilo neustrezno stehtano, sedaj stehta sadje in zelenjavo blagajničarka in ji ni treba več klicati oddelka. V primeru, da manjka koda na kakšnem drugem artiklu, še vseeno kliče oddelek. Ko odčita črtne kode vseh artiklov, sledi plačilo blaga in izdaja računa. Izdelali smo procesno karto za prenovljen proces odpreme blaga (Tabela 5). Tudi tukaj bomo predpostavili, da se opravlja nakup 25 vsakdanjih artiklov in, da je stranka pozabila stehtati sadje in zelenjavo, kar v tabeli označimo kot pomanjkanje kode. Čas pomanjkanja kode zajema čas, ki ga potrebuje blagajničarka, da stehta blago, poišče PLU za stehtano blago in s tem vnese ceno artikla v blagajno. Tabela 5: Procesna karta prenovljenega procesa odpreme blaga št. Opravilo D POT KČ PČ NČ Zlaganje artiklov na trak Premikanje artiklov po traku do blagajne Odstranjevanje varovala Odčitavanje črtnih kod Pomanjkanje črtne kode , D 20 6 Plačilo 40 7 Izdaja računa 5 Skupaj: 3, Skupaj: 300 s ali 5 min Legenda procesne karte: tehnološka operacija skladiščna operacija KČ koristni čas [s] transportna operacija D zastoj PČ potrebni čas [s] kontrolna operacija S pot [m] NČ nekoristni čas [s] Tamara Curk: Analiza organizacije skladiščnega poslovanja v srednje velikem megamarketu 52

63 Odpremo blaga smo ponovno razdelili na sedem opravil. V procesu odpreme blaga smo naredili pot 3,5 metrov ter porabili 300 sekund ali 5 minut, od tega je 225 sekund ali 3 minute in 45 sekund koristnega časa, 55 sekund potrebnega časa in 20 sekund nekoristnega časa. Koristni čas predstavlja 75 odstotkov celotnega časa, potrebni čas 18 odstotkov celotnega časa in nekoristni čas 7 odstotkov celotnega časa, kar smo tudi grafično prikazali (Slika 15). Slika 15: Grafični prikaz deležev časa po prenovi procesa odpreme blaga 18% 7% Koristni čas Potrebni čas Nekoristni čas 75% Tabela 6: Primerjava trajanja procesa za obstoječe in prenovljeno stanje Trajanje procesa za obstoječe stanje Trajanje procesa za prenovljeno stanje Koristni čas (s) Potrebni čas (s) Nekoristni čas (s) Skupni čas 605 ali 10 min in 5 s 300 s ali 5 min Tamara Curk: Analiza organizacije skladiščnega poslovanja v srednje velikem megamarketu 53

64 Čas v sekundah Tabela 6 prikazuje primerjavo trajanja procesa za obstoječe in prenovljeno stanje. Skupni čas se je pri tem skrajšal za 305 sekund ali 5 minut in 5 sekund. Koristni čas se je zmanjšal za 85 sekund ali 1 minuto in 25 sekund, potrebni čas je ostal nespremenjen, medtem ko se je nekoristni čas zmanjšal za 220 sekund ali 3 minute in 40 sekund. Primerjavo trajanja smo prav tako grafično prikazali na (Slika 16). Slika 16: Grafični prikaz primerjave trajanja procesa za obstoječe in prenovljeno stanje Koristni čas Potrebni čas Nekoristni čas Skupni čas Obstoječe stanje Prenovljeno stanje 3.7 Investicija Za izboljšanje skladiščnega poslovanja smo predlagali nakup brezžične PCI mrežne/bluetooth 4.0 kartice Gigabyte GC-WB300D, ki stane 27,75 evrov, nakup brezžičnega ročnega terminala PA500, katerega ceno ocenjujemo na 1.000,00 evrov, nakup samopostrežne tehtnice bc-u3, ki stane 1.862,00 evrov, nakup čitalnika črtnih kod Magellan 8400, ki stane 717,00 evrov, nakup blagajniške tehtnica DIVA, ki stane 435,00 evrov, nakup licence za programsko opremo VCODisp, ki stane 104,00 evre in nakup kompleta Shuttle vse v enem, ki stane 1.438,80 evrov. Zdi se nam, da je za začetek dovolj le ena brezžična mrežna kartica, saj imajo le en računalnik, v katerega se vnašajo podatki o prevzemu, reklamacijah in odpisih. Priporočili pa bi nakup štirih brezžičnih ročnih terminalov, kar nanese 4.000,00 evrov. Za oddelek sadja in zelenjave se nam zdi, da bi bilo dovolj, če postavimo tri samopostrežne tehtnice, kar znese Tamara Curk: Analiza organizacije skladiščnega poslovanja v srednje velikem megamarketu 54

INFORMATOR BIROKRAT 1/2011

INFORMATOR BIROKRAT 1/2011 ta Veleprodaja Maloprodaja Storitve Računovodstvo Proizvodnja Gostinstvo Turizem Hotelirstvo Ticketing CRM Internetna trgovina Izdelava internetnih strani Grafično oblikovanje NOVOSTI IN NASVETI ZA DELO

Prikaži več

Diapozitiv 1

Diapozitiv 1 VSEBINA predavanj Klasifikacija skladišč Tipi distribucijskih centrov Cross-dock distribucijsko skladišče VSEBINA predavanj Klasifikacija skladišč Tipi distribucijskih centrov Cross-dock distribucijsko

Prikaži več

EU-TPD 1 PODROBNOSTI KODIRANJA Informacije za trgovino JB za DCTA, (Final 1.2) Obveznost kodiranja izdelka, urejena s predpisom EU-TPD se n

EU-TPD 1 PODROBNOSTI KODIRANJA Informacije za trgovino JB za DCTA, (Final 1.2) Obveznost kodiranja izdelka, urejena s predpisom EU-TPD se n EU-TPD 1 PODROBNOSTI KODIRANJA Informacije za trgovino Obveznost kodiranja izdelka, urejena s predpisom EU-TPD se nanaša na tobačne izdelke na trgu EU in na tobačne izdelke, izdelane v EU, vključno s tistimi

Prikaži več

Vse na svojem mestu. informacijski sistem za vodenje skladišč

Vse na svojem mestu. informacijski sistem za vodenje skladišč Vse na svojem mestu. informacijski sistem za vodenje skladišč Kaj je AtlasWMS? Izpopolnjen sistem za upravljanje skladišča (WMS) AtlasWMS podpira tako procese avtomatiziranega (blago k človeku) kot ročnega

Prikaži več

Pogoji poslovanja Catena.si je spletna trgovina podjetja Catena d.o.o.. Pogoji poslovanja so sestavljeni upoštevajoč vse zakonske obveznosti in mednar

Pogoji poslovanja Catena.si je spletna trgovina podjetja Catena d.o.o.. Pogoji poslovanja so sestavljeni upoštevajoč vse zakonske obveznosti in mednar Pogoji poslovanja Catena.si je spletna trgovina podjetja Catena d.o.o.. Pogoji poslovanja so sestavljeni upoštevajoč vse zakonske obveznosti in mednarodne smernice za e-poslovanje, ki jih zastopa tudi

Prikaži več

UNIVERZA V MARIBORU FAKULTETA ZA LOGISTIKO DIPLOMSKO DELO Barbara Brežnik

UNIVERZA V MARIBORU FAKULTETA ZA LOGISTIKO DIPLOMSKO DELO Barbara Brežnik UNIVERZA V MARIBORU FAKULTETA ZA LOGISTIKO DIPLOMSKO DELO Barbara Brežnik UNIVERZA V MARIBORU FAKULTETA ZA LOGISTIKO Diplomsko delo visokošolskega strokovnega programa Gospodarska in tehniška logistika

Prikaži več

Diapozitiv 1

Diapozitiv 1 NAČRTOVANJE SKLADIŠČA Načrtovanje oblike in števila sprejemnih/odpremnih dokov KAJ JE zunanja postavitev objekta? DEFINICIJA Zajema načrtovanje oblike skladišča, načrtovanje dimenzij skladišča, načrtovanje

Prikaži več

Diapozitiv 1

Diapozitiv 1 P R A V I L A OBNAŠANJA ZA ZAGOTAVLJANJE VARNOSTI IN DISCIPLINE NA VAROVANEM OBMOČJU TOVARNE TKI HRASTNIK, d.d. na naslovu C. 1. maja 33, Hrastnik. S temi pravili morajo biti seznanjeni in jih upoštevati

Prikaži več

Microsoft Word - PRzjn-2.doc

Microsoft Word - PRzjn-2.doc Na podlagi 24. člena Zakona o javnem naročanju (Ur. l. RS, št. 128/06) (v nadaljevanju ZJN-2), in 33. člena Statuta Občine Vrhnika (Ur. l. RS, št. 99/99, 39/00 36/01 in 77/06) izdajam naslednji P R A V

Prikaži več

Document ID / Revision : 0519/1.3 ID Issuer System (sistem izdajatelja identifikacijskih oznak) Navodila za registracijo gospodarskih subjektov

Document ID / Revision : 0519/1.3 ID Issuer System (sistem izdajatelja identifikacijskih oznak) Navodila za registracijo gospodarskih subjektov ID Issuer System (sistem izdajatelja identifikacijskih oznak) Navodila za registracijo gospodarskih subjektov Gospodarski subjekti Definicija: V skladu z 2. členom Izvedbene uredbe Komisije (EU) 2018/574

Prikaži več

PowerPoint Presentation

PowerPoint Presentation LOGISTIKA LOGISTIČNI PODSISTEMI DISTRIBUCIJSKA LOGISTIKA VSEBINA predavanj Definiranje termina logistika, logistična veriga, oskrbovalna veriga Definiranje distribucijske logistike (obseg, vloga in pomen)

Prikaži več

INFORMATOR BIROKRAT 1/2011

INFORMATOR BIROKRAT 1/2011 ta Veleprodaja Maloprodaja Storitve Računovodstvo Proizvodnja Gostinstvo Turizem Hotelirstvo Ticketing CRM Internetna trgovina Izdelava internetnih strani Grafično oblikovanje NOVOSTI IN NASVETI ZA DELO

Prikaži več

RAM stroj Nataša Naglič 4. junij RAM RAM - random access machine Bralno pisalni, eno akumulatorski računalnik. Sestavljajo ga bralni in pisalni

RAM stroj Nataša Naglič 4. junij RAM RAM - random access machine Bralno pisalni, eno akumulatorski računalnik. Sestavljajo ga bralni in pisalni RAM stroj Nataša Naglič 4. junij 2009 1 RAM RAM - random access machine Bralno pisalni, eno akumulatorski računalnik. Sestavljajo ga bralni in pisalni trak, pomnilnik ter program. Bralni trak- zaporedje

Prikaži več

Splošni pogoji poslovanja Splošni pogoji spletne trgovine Dentalia so sestavljeni v skladu z Zakonom o varstvu potrošnikov (ZVPot), Zakonom o varstvu

Splošni pogoji poslovanja Splošni pogoji spletne trgovine Dentalia so sestavljeni v skladu z Zakonom o varstvu potrošnikov (ZVPot), Zakonom o varstvu Splošni pogoji poslovanja Splošni pogoji spletne trgovine Dentalia so sestavljeni v skladu z Zakonom o varstvu potrošnikov (ZVPot), Zakonom o varstvu osebnih podatkov (ZVOP-1) ter Zakonom o elektronskih

Prikaži več

Pravila za merjenje izdelkov

Pravila za merjenje izdelkov Pravila za merjenje izdelkov Zakaj so pomembna pravila merjenja? Kadar partnerji v poslovnem procesu uporabljajo vsak svoja pravila merjenja, se lahko zgodi, da bodo bistveni podatki o prodajni enoti napačni.

Prikaži več

Priloga 1: Pravila za oblikovanje in uporabo standardiziranih referenc pri opravljanju plačilnih storitev Stran 4012 / Št. 34 / Uradni lis

Priloga 1: Pravila za oblikovanje in uporabo standardiziranih referenc pri opravljanju plačilnih storitev Stran 4012 / Št. 34 / Uradni lis Priloga 1: Pravila za oblikovanje in uporabo standardiziranih referenc pri opravljanju plačilnih storitev Stran 4012 / Št. 34 / 24. 5. 2019 Uradni list Republike Slovenije PRILOGA 1 PRAVILA ZA OBLIKOVANJE

Prikaži več

Microsoft Word - CNC obdelava kazalo vsebine.doc

Microsoft Word - CNC obdelava kazalo vsebine.doc ŠOLSKI CENTER NOVO MESTO VIŠJA STROKOVNA ŠOLA STROJNIŠTVO DIPLOMSKA NALOGA Novo mesto, april 2008 Ime in priimek študenta ŠOLSKI CENTER NOVO MESTO VIŠJA STROKOVNA ŠOLA STROJNIŠTVO DIPLOMSKA NALOGA Novo

Prikaži več

Veljavnost: od vključno dalje SI.MOBIL telekomunikacijske storitve, d.d. Šmartinska cesta 134B, 1000 Ljubljana Posebni pogoji prodaje zun

Veljavnost: od vključno dalje SI.MOBIL telekomunikacijske storitve, d.d. Šmartinska cesta 134B, 1000 Ljubljana Posebni pogoji prodaje zun Veljavnost: od vključno 23. 05. 2016 dalje SI.MOBIL telekomunikacijske storitve, d.d. Šmartinska cesta 134B, 1000 Ljubljana Posebni pogoji prodaje zunaj poslovnih prostorov Vsebina Posebnih pogojev prodaje

Prikaži več

SPLOŠNI NABAVNI POGOJI GOSPODARSKE DRUŽBE GUMITES, d.o.o. Splošni Nabavni Pogoji (v nadaljevanju SNP) urejajo pogodbeno razmerje med gospodarsko družb

SPLOŠNI NABAVNI POGOJI GOSPODARSKE DRUŽBE GUMITES, d.o.o. Splošni Nabavni Pogoji (v nadaljevanju SNP) urejajo pogodbeno razmerje med gospodarsko družb SPLOŠNI NABAVNI POGOJI GOSPODARSKE DRUŽBE GUMITES, d.o.o. Splošni Nabavni Pogoji (v nadaljevanju SNP) urejajo pogodbeno razmerje med gospodarsko družbo gumites, d.o.o. (v nadaljevanju Naročnik) in tretjimi

Prikaži več

IND/L Zakon o državni statistiki (Uradni list RS, št. 45/1995 in št. 9/2001) Letni program statističnih raziskovanj (Uradni list RS, št. 97/2013) Spor

IND/L Zakon o državni statistiki (Uradni list RS, št. 45/1995 in št. 9/2001) Letni program statističnih raziskovanj (Uradni list RS, št. 97/2013) Spor IND/L Zakon o državni statistiki (Uradni list RS, št. 45/1995 in št. 9/2001) Letni program statističnih raziskovanj (Uradni list RS, št. 97/2013) Sporočanje podatkov je obvezno. Vprašalnik za statistično

Prikaži več

Microsoft Word - ponudba_programski_paket

Microsoft Word - ponudba_programski_paket DIJAŠKI DOM BEŽIGRAD LJUBLJANA Kardeljeva ploščad 28, Ljubljana Tel. 01 53 42 867 e-mail: info@ddb.si Datum:15.8.2012 Naročnik : Dijaški dom Bežigrad Ljubljana, Kardeljeva ploščad 28, 1000 Ljubljana Ponudnik:

Prikaži več

KRMILNA OMARICA KO-0

KRMILNA OMARICA KO-0 KOTLOVSKA REGULACIJA Z ENIM OGREVALNIM KROGOM Siop Elektronika d.o.o., Dobro Polje 11b, 4243 Brezje, tel.: +386 4 53 09 150, fax: +386 4 53 09 151, gsm:+386 41 630 089 e-mail: info@siopelektronika.si,

Prikaži več

II-RIS-Primer Seminarske Naloge Redni-LJ

II-RIS-Primer Seminarske Naloge Redni-LJ UNIVERZA V LJUBLJANI FAKULTETA ZA UPRAVO Študijski program: Visokošolski strokovni program Uprava Prva stopnja (bolonjski) Način študija: redni ČIŠČENJE VOZIL V AVTOPRALNICI Seminarska naloga Predmet:

Prikaži več

Microsoft Word - bohinc

Microsoft Word - bohinc UČINKOVITOST POVEZANOSTI NABAVNE IN LOGISTIČNE FUNKCIJE V TRGOVSKEM PODJETJU Boštjan Bohinc bostjan.bohinc1@gmail.com Povzetek V prispevku želimo analizirati učinkovitost povezanosti nabavne in logistične

Prikaži več

Navodila Trgovina iCenter

Navodila Trgovina iCenter Napredovanja v plačne razrede javnih uslužbencev 2019 S pomočjo SAOP programa Kadrovska evidenca lahko ob dokupljeni kodi vodimo napredovanja javnih uslužbencev. Za napredovanja v letu 2019 je potrebno

Prikaži več

JAVNO ZBIRANJE PONUDB 1. PODATKI O NAROČNIKU Naročnik: Javni zavod ŠKTM za šport, kulturo, turizem in mladino Radlje ob Dravi Naslov: Mariborska cesta

JAVNO ZBIRANJE PONUDB 1. PODATKI O NAROČNIKU Naročnik: Javni zavod ŠKTM za šport, kulturo, turizem in mladino Radlje ob Dravi Naslov: Mariborska cesta JAVNO ZBIRANJE PONUDB 1. PODATKI O NAROČNIKU Naročnik: Javni zavod ŠKTM za šport, kulturo, turizem in mladino Radlje ob Dravi Naslov: Matična številka: 3372421000 Davčna številka: 58270574 Transakcijski

Prikaži več

IND-L Zakon o državni statistiki (Uradni list RS, št. 45/95 in št. 9/01) Letni program statističnih raziskovanj za leto 2011 (Uradni list RS, št. 92/1

IND-L Zakon o državni statistiki (Uradni list RS, št. 45/95 in št. 9/01) Letni program statističnih raziskovanj za leto 2011 (Uradni list RS, št. 92/1 IND-L Zakon o državni statistiki (Uradni list RS, št. 45/95 in št. 9/0) Letni program statističnih raziskovanj za leto 0 (Uradni list RS, št. 9/) Sporočanje podatkov je obvezno. Vprašalnik za statistično

Prikaži več

Microsoft Word - nagrajenci Excellent SME 2017_tisk

Microsoft Word - nagrajenci Excellent SME 2017_tisk Podelitev nagrad imetnikom certifikata Excellent SME za leto 2017 19. junij 2018, kongresni center Brdo pri Kranju Predstavljamo družbe in podjetnike, ki so v letu 2017 dosegle najvišjo bonitetno oceno

Prikaži več

Številka projekta: 19/2011 Spremembe in dopolnitve odloka o PUP za centralna naselja Vrsta mape: stališča do pripomb Stran 1 od PROSTORSKO UREDI

Številka projekta: 19/2011 Spremembe in dopolnitve odloka o PUP za centralna naselja Vrsta mape: stališča do pripomb Stran 1 od PROSTORSKO UREDI Stran 1 od 10 1. PROSTORSKO UREDITVENI POGOJI - naslovna stran IBIS, d.o.o. Slovenska Bistrica inženiring biro, investicijsko svetovanje Trg Alfonza Šarha 1, Slov. Bistrica Št. projekta: 19/2011 Datum:

Prikaži več

Princip oskrbovalnega kroga ALENKA KNEZ Design Manager

Princip oskrbovalnega kroga ALENKA KNEZ Design Manager Princip oskrbovalnega kroga ALENKA KNEZ Design Manager Skupina DS Smith 26,000 zaposlenih v 36 državah OBRATUJEMO PO CELEM SVETU naše divizije EMBALAŽA, ODPADNI PAPIR, PAPIR, PLASTIKA North America Plastic

Prikaži več

Poročanje izdanih računov pri gotovinskem poslovanju

Poročanje izdanih računov pri gotovinskem poslovanju Poročanje izdanih računov pri gotovinskem poslovanju Vrsta dokumenta: Uporabniška navodila Pripravil/i: Za: Naviservice +386 1 548 3999 naviservice@adacta.si Adacta d.o.o. Verovškova 55a, 1000 Ljubljana

Prikaži več

Univerza v Ljubljani Fakulteta za računalništvo in informatiko Blaž Roženbergar Upravljanje trgovskega blaga z značkami RFID DIPLOMSKO DELO VISOKOŠOLS

Univerza v Ljubljani Fakulteta za računalništvo in informatiko Blaž Roženbergar Upravljanje trgovskega blaga z značkami RFID DIPLOMSKO DELO VISOKOŠOLS Univerza v Ljubljani Fakulteta za računalništvo in informatiko Blaž Roženbergar Upravljanje trgovskega blaga z značkami RFID DIPLOMSKO DELO VISOKOŠOLSKI STROKOVNI ŠTUDIJSKI PROGRAM PRVE STOPNJE RAČUNALNIŠTVO

Prikaži več

SLO NAVODILA ZA UPORABO IN MONTAŽO Kat. št.: NAVODILA ZA UPORABO DVB T, DVB C TV ključek PCTV Systems Quatro Kataloška št.: 67

SLO NAVODILA ZA UPORABO IN MONTAŽO Kat. št.: NAVODILA ZA UPORABO DVB T, DVB C TV ključek PCTV Systems Quatro Kataloška št.: 67 SLO NAVODILA ZA UPORABO IN MONTAŽO Kat. št.: 67 80 13 www.conrad.si NAVODILA ZA UPORABO DVB T, DVB C TV ključek PCTV Systems Quatro Kataloška št.: 67 80 13 KAZALO VSEBINA PAKETA...3 NAMESTITEV IN UPORABA...3

Prikaži več

SPLOŠNI POGOJI SODELOVANJA IN PRAVILA NAGRADNE IGRE»S PRINGLESOM DO EUR«Uvodne določbe 1. člen S temi splošnimi pogoji so urejena pravila sodelo

SPLOŠNI POGOJI SODELOVANJA IN PRAVILA NAGRADNE IGRE»S PRINGLESOM DO EUR«Uvodne določbe 1. člen S temi splošnimi pogoji so urejena pravila sodelo SPLOŠNI POGOJI SODELOVANJA IN PRAVILA NAGRADNE IGRE»S PRINGLESOM DO 1.000 EUR«Uvodne določbe 1. člen S temi splošnimi pogoji so urejena pravila sodelovanja ter izvedba nagradne igre, ki jo organizira Poslovni

Prikaži več

DRUŽBA ZA AVTOCESTE V REPUBLIKI SLOVENIJI

DRUŽBA ZA AVTOCESTE V REPUBLIKI SLOVENIJI DRUŽBA ZA AVTOCESTE V REPUBLIKI SLOVENIJI DARS d.d. POGLAVJE 10 SPOSOBNOST za Izdelavo projektne dokumentacije za izgradnjo poslovne stavbe DARS na lokaciji Grič Junij 2018 Opozorilo ponudnikom: Vsi predloženi

Prikaži več

Rešitve za muzeje jekleni del vašega podjetja

Rešitve za muzeje jekleni del vašega podjetja Kovinski regali za muzeje Sistem TERRA Izvlečne mreže za varno in pregledno shranjevanje muzejskih predmetov Najpomembnejše pri zasnovi depojskega prostora je zaščita muzejskih predmetov. Še več, predmeti

Prikaži več

Prodajna knjižica

Prodajna knjižica Fakturiranje Programska rešitev je namenjena fakturiranju blaga in storitev v domači in tujih denarnih enotah. Računi se lahko izdajajo tako za davčne zavezance kot končne potrošnike. Račune/predračune

Prikaži več

Microsoft Word - P-2_prijava

Microsoft Word - P-2_prijava PRIJAVA Naročnik Oznaka Ime posla NIJZ Trubarjeva cesta 2 1000 LJUBLJANA 52K050717 Javno naročilo Prevzem odpadkov javnega zdravstvenega zavoda Povsod, kjer obrazec P-2 uporablja izraz»ponudnik«, gre v

Prikaži več

an-01-sl-Neprava_nadzorna_kamera_z_utripajoco_LED.docx

an-01-sl-Neprava_nadzorna_kamera_z_utripajoco_LED.docx SLO - NAVODILA ZA UPORABO IN MONTAŽO Kat. št.: 11 75 222 www.conrad.si NAVODILA ZA UPORABO Neprava nadzorna kamera z utripajočo LED Kataloška št.: 11 75 222 KAZALO PRAVILNA UPORABA... 3 VSEBINA PAKETA...

Prikaži več

Priloga 1: Poročilo o pregledu Firma izvajalca javne službe: Sedež izvajalca javne službe: ID za DDV: Matična številka izvajalca javne službe: POROČIL

Priloga 1: Poročilo o pregledu Firma izvajalca javne službe: Sedež izvajalca javne službe: ID za DDV: Matična številka izvajalca javne službe: POROČIL Priloga 1: Poročilo o pregledu Firma izvajalca javne službe: Sedež izvajalca javne službe: ID za DDV: Matična številka izvajalca javne službe: POROČILO O PREGLEDU MALE KOMUNALNE ČISTILNE NAPRAVE Z ZMOGLJIVOSTJO,

Prikaži več

KEMAMIX G

KEMAMIX G KEMAMIX G Grobi apnenocementni omet in malta za zidanje Dober oprijem na podlago Pravilna in kontrolirana sestava Ustreza skupini ometov GP CS IV po SIST EN 988-1:2017 Malta za zidanje po SIST EN 988-2:2017

Prikaži več

Microsoft Word - Horvat-Urban.doc

Microsoft Word - Horvat-Urban.doc UNIVERZA V MARIBORU EKONOMSKO-POSLOVNA FAKULTETA MARIBOR DIPLOMSKO DELO PROBLEMATIKA PRODAJE REZERVNIH DELOV ZA GOSPODARSKA VOZILA»MAN«Študent: Urban HORVAT Naslov: Cankarjevo nabrežje 3, Ljubljana Številka

Prikaži več

Microsoft Word - P-2_prijava

Microsoft Word - P-2_prijava PRIJAVA Naročnik Oznaka Ime posla NIJZ Trubarjeva cesta 2 1000 LJUBLJANA 49K040717 Javno naročilo Nakup novih diskovnih kapacitet Povsod, kjer obrazec P-2 uporablja izraz»ponudnik«, gre v postopkih, kjer

Prikaži več

an-01-Vodoodporna_prenosna_polnilna _postaja_Powerbank_Beltrona_Camouflage_5200_mAh.docx

an-01-Vodoodporna_prenosna_polnilna _postaja_Powerbank_Beltrona_Camouflage_5200_mAh.docx SLO - NAVODILA ZA UPORABO IN MONTAŽO Kat. št.: 130 76 00 www.conrad.si NAVODILA ZA UPORABO Vodoodporna prenosna polnilna postaja Powerbank Beltrona Camouflage 5200mAh Kataloška št.: 130 76 00 KAZALO 1.

Prikaži več

Turingov stroj in programiranje Barbara Strniša Opis in definicija Definirajmo nekaj oznak: Σ abeceda... končna neprazna množica simbolo

Turingov stroj in programiranje Barbara Strniša Opis in definicija Definirajmo nekaj oznak: Σ abeceda... končna neprazna množica simbolo Turingov stroj in programiranje Barbara Strniša 12. 4. 2010 1 Opis in definicija Definirajmo nekaj oznak: Σ abeceda... končna neprazna množica simbolov (običajno Σ 2) Σ n = {s 1 s 2... s n ; s i Σ, i =

Prikaži več

Zakon o državni statistiki (Uradni list RS, št. 45/1995 in št. 9/2001) Letni program statističnih raziskovanj (Uradni list RS, št. 89/2015) Sporočanje

Zakon o državni statistiki (Uradni list RS, št. 45/1995 in št. 9/2001) Letni program statističnih raziskovanj (Uradni list RS, št. 89/2015) Sporočanje Zakon o državni statistiki (Uradni list RS, št. 45/1995 in št. 9/2001) Letni program statističnih raziskovanj (Uradni list RS, št. 89/2015) Sporočanje podatkov je obvezno. Vprašalnik za statistično raziskovanje

Prikaži več

Navodila Trgovina iCenter

Navodila Trgovina iCenter Knjiženje izdanih računov iz modula Fakturiranje glede na način plačila V navodilih, ki sledijo obravnavamo tematiko priprave temeljnice izdanih računov, ki smo jih fakturirali v modulu Fakturiranje. Glede

Prikaži več

101353_-an-01-sl-_vbodni_termometer

101353_-an-01-sl-_vbodni_termometer SLO - NAVODILO ZA NAMESTITEV IN UPORABO Št. izd. : 101353 www.conrad.si TFA LT-102 VBODNI TERMOMETER Št. izdelka: 101353 1 KAZALO 1 LASTNOSTI...3 2 LCD ZASLON...3 3 ZAČETEK OBRATOVANJA...3 4 UPRAVLJANJE...4

Prikaži več

Loterija Slovenije, d. d. Ljubljana, Gerbičeva ulica 99 Pravila igre na srečo TikiTaka Številka: Ljubljana, VLADA REPUBLIKE SLOV

Loterija Slovenije, d. d. Ljubljana, Gerbičeva ulica 99 Pravila igre na srečo TikiTaka Številka: Ljubljana, VLADA REPUBLIKE SLOV Loterija Slovenije, d. d. Ljubljana, Gerbičeva ulica 99 Pravila igre na srečo TikiTaka Številka: 333-16-22 Ljubljana, 23. 8. 2016 VLADA REPUBLIKE SLOVENIJE JE DNE 21. 5. 2015 IZDALA ODLOČBO ŠT. 46101-7/2015/4,

Prikaži več

Uredba Komisije (ES) št. 414/2009 z dne 30. aprila 2009 o spremembi Uredbe (EGS) št. 2454/93 o določbah za izvajanje Uredbe Sveta (EGS) št. 2913/92 o

Uredba Komisije (ES) št. 414/2009 z dne 30. aprila 2009 o spremembi Uredbe (EGS) št. 2454/93 o določbah za izvajanje Uredbe Sveta (EGS) št. 2913/92 o SL L 125/6 Uradni list Evropske unije 21.5.2009 UREDBA KOMISIJE (ES) št. 414/2009 z dne 30. aprila 2009 o spremembi Uredbe (EGS) št. 2454/93 o določbah za izvajanje Uredbe Sveta (EGS) št. 2913/92 o carinskem

Prikaži več

PODATKI O VLOŽNIKU prostor za potrditev prejema (ime in priimek oz. naziv pravne osebe) (naselje, ulica in hišna številka) (poštna številka in pošta)

PODATKI O VLOŽNIKU prostor za potrditev prejema (ime in priimek oz. naziv pravne osebe) (naselje, ulica in hišna številka) (poštna številka in pošta) PODATKI O VLOŽNIKU prostor za potrditev prejema (ime in priimek oz. naziv pravne osebe) (poštna številka in pošta) (telefon) (elektronska pošta) IZPOLNI OBČINA NAPOVED PODATKOV ZA ODMERO NADOMESTILA ZA

Prikaži več

NEVTRIN d.o.o. Podjetje za razvoj elektronike, Podgorje 42a, 1241 Kamnik, Slovenia Telefon: Faks.: in

NEVTRIN d.o.o. Podjetje za razvoj elektronike, Podgorje 42a, 1241 Kamnik, Slovenia Telefon: Faks.: in NEVTRIN d.o.o. Podjetje za razvoj elektronike, Podgorje 42a, 1241 Kamnik, Slovenia Telefon: +386 1 729 6 460 Faks.: +386 1 729 6 466 www.nevtrin.si info@elektrina.si USB RFID READER Navodila za uporabo?

Prikaži več

an-01-USB_digitalni_zvocniki_Logitech_S-150.docx

an-01-USB_digitalni_zvocniki_Logitech_S-150.docx SLO - NAVODILA ZA UPORABO IN MONTAŽO Kat. št.: 91 60 80 www.conrad.si NAVODILA ZA UPORABO USB digitalni zvočniki Logitech S-150 Kataloška št.: 91 60 80 KAZALO 1. VARNOSTNI NAPOTKI... 3 2. NASTAVITEV VAŠIH

Prikaži več

PowerPointova predstavitev

PowerPointova predstavitev SKLOP 1: EKONOMIKA KMETIJSKEGA GOSPODARSTVA Upravljanje kmetijskih gospodarstev Tomaž Cör, KGZS Zavod KR Vsem značilnostim kmetijstva mora biti prilagojeno tudi upravljanje kmetij. Ker gre pri tem za gospodarsko

Prikaži več

an-01-Stikalo_za_luc_za_na_stopnisce_Zamel_ASP-01.docx

an-01-Stikalo_za_luc_za_na_stopnisce_Zamel_ASP-01.docx SLO - NAVODILA ZA UPORABO IN MONTAŽO Kat. št.: 146 29 41 www.conrad.si NAVODILA ZA UPORABO Časovno stikalo za luč za na stopnišče Zamel ASP-01 Kataloška št.: 146 29 41 KAZALO OPIS NAPRAVE... 3 LASTNOSTI...

Prikaži več

Microsoft Word - Povzetek revidiranega letnega porocila 2006.doc

Microsoft Word - Povzetek revidiranega letnega porocila 2006.doc CINKARNA Metalurško kemična industrija Celje, d.d. Kidričeva 26, 3001 Celje OBJAVA POVZETKA REVIDIRANEGA LETNEGA POROČILA ZA LETO 2006 V skladu z ZTVP-1 ter Sklepom o podrobnejši vsebini in načinu objave

Prikaži več

2017 Seven CORPORATE_IZVOZNI FOCUS_slo

2017 Seven CORPORATE_IZVOZNI FOCUS_slo Izvozni focus 2017 Seven Refractories je podjetje, ki proizvaja materijale za ognjeodporno keramiko. Ustanovljeno je bilo maja 31.maja 2010. Izgraditev hale in postavitev dveh proizvodnih linij smo zaključili

Prikaži več

UPS naprave Socomec Netys PL (Plug in) UPS naprava Socomec Netys PL moč: 600VA/360W; tehnologija: off-line delovanje; vhod: 1-fazni šuko 230VAC; izhod

UPS naprave Socomec Netys PL (Plug in) UPS naprava Socomec Netys PL moč: 600VA/360W; tehnologija: off-line delovanje; vhod: 1-fazni šuko 230VAC; izhod UPS naprave Socomec Netys PL (Plug in) UPS naprava Socomec Netys PL moč: 600VA/360W; tehnologija: off-line delovanje; vhod: 1-fazni šuko 230VAC; izhod: 1-fazni 230VAC; 4 šuko vtičnica preko UPS-a; 2 šuko

Prikaži več

KM_C

KM_C VABILO K ODDAJI ZAVEZUJOČIH PONUDB ZA NAKUP STANOVANJA NA ZELENICI 8 V CELJU - NEPREMIČNINE CELJE ID 1077-19-33 1 Predmet prodaje Predmet prodaje v tem vabilu k oddaji zavezujočih ponudb za nakup stanovanja

Prikaži več

Microsoft Word - Zapisnik_EKOmisije_1_obisk_18_in_21_11_2011.doc

Microsoft Word - Zapisnik_EKOmisije_1_obisk_18_in_21_11_2011.doc EKOmisija 1. obisk ZAPISNIK 18. 11. 2011 Kranj in Škofja Loka: TŠC Kranj (strokovna gimnazija in strokovna in poklicna šola), Gimnazija Kranj, ŠC Škofja Loka (Srednja šola za lesarstvo in Srednja šola

Prikaži več

SLO NAVODILA ZA UPORABO IN MONTAŽO Kat. št.: NAVODILA ZA UPORABO Akumulatorski ročni LED reflektor IVT PL 838 4x1WB Kataloška š

SLO NAVODILA ZA UPORABO IN MONTAŽO Kat. št.: NAVODILA ZA UPORABO Akumulatorski ročni LED reflektor IVT PL 838 4x1WB Kataloška š SLO NAVODILA ZA UPORABO IN MONTAŽO Kat. št.: 86 83 42 www.conrad.si NAVODILA ZA UPORABO Akumulatorski ročni LED reflektor IVT PL 838 4x1WB Kataloška št.: 86 83 42 KAZALO 1. UVOD...3 2. OPOZORILO! POMEMBNI

Prikaži več

UNIVERZA V MARIBORU FAKULTETA ZA LOGISTIKO Teja Lovrec RAZISKAVA PRENOVE SLEDENJA V MLM PE ALUTEC magistrsko delo Celje, maj 2013

UNIVERZA V MARIBORU FAKULTETA ZA LOGISTIKO Teja Lovrec RAZISKAVA PRENOVE SLEDENJA V MLM PE ALUTEC magistrsko delo Celje, maj 2013 UNIVERZA V MARIBORU FAKULTETA ZA LOGISTIKO Teja Lovrec RAZISKAVA PRENOVE SLEDENJA V MLM PE ALUTEC magistrsko delo Celje, maj 2013 UNIVERZA V MARIBORU FAKULTETA ZA LOGISTIKO Teja Lovrec RAZISKAVA PRENOVE

Prikaži več

Splošni pogoji poslovanja 1. Uvodna določba 1) Splošni pogoji poslovanja so pravni dogovor med končnim uporabnikom (fizična ali pravna oseba, v nadalj

Splošni pogoji poslovanja 1. Uvodna določba 1) Splošni pogoji poslovanja so pravni dogovor med končnim uporabnikom (fizična ali pravna oseba, v nadalj Splošni pogoji poslovanja 1. Uvodna določba 1) Splošni pogoji poslovanja so pravni dogovor med končnim uporabnikom (fizična ali pravna oseba, v nadaljevanju»naročnik«) in družbo VI NOVA d.o.o. (v nadaljevanje»ponudnik«).

Prikaži več

Navodila za uporabo PROSTOSTOJEČE GARDEROBNO STOJALO IZDELANO V NEMČIJI myhansecontrol.com myhansecontrol.com Uporabniku prijazna navodila ID: #05000

Navodila za uporabo PROSTOSTOJEČE GARDEROBNO STOJALO IZDELANO V NEMČIJI myhansecontrol.com myhansecontrol.com Uporabniku prijazna navodila ID: #05000 Navodila za uporabo PROSTOSTOJEČE GARDEROBNO STOJALO IZDELANO V NEMČIJI myhansecontrol.com myhansecontrol.com Uporabniku prijazna navodila ID: #05000 Hitro in preprosto do cilja s kodami QR Ne glede na

Prikaži več

Davčno potrjevanje računov s programsko opremo PCA 3000 PCA davčna blagajna verzija 768 1

Davčno potrjevanje računov s programsko opremo PCA 3000 PCA davčna blagajna verzija 768 1 Davčno potrjevanje računov s programsko opremo PCA 3000 PCA davčna blagajna verzija 768 1 1. Uvod S 02.0.1.2016 se v Sloveniji uvaja sistem davčnega potrjevanja računov. Zakon in pravilnik o davčnem potrjevanju

Prikaži več

1. IDENTIFIKACIJA PODATKOVNEGA NIZA 1.1 Naslov Strukturno-tektonska karta Slovenije 1: Alternativni naslov Strukturno-tektonska karta Slove

1. IDENTIFIKACIJA PODATKOVNEGA NIZA 1.1 Naslov Strukturno-tektonska karta Slovenije 1: Alternativni naslov Strukturno-tektonska karta Slove 1. IDENTIFIKACIJA PODATKOVNEGA NIZA 1.1 Naslov Strukturno-tektonska karta Slovenije 1:250.000 1.2 Alternativni naslov Strukturno-tektonska karta Slovenije 1:250.000 1.3 Okrajšani naslov - 1.4 Globalni

Prikaži več

Javna_narocila_MV_01

Javna_narocila_MV_01 KNJIŽNICA FRANCA KSAVRA MEŠKA ORMOŽ NOTRANJI PREDPIS O ODDAJI JAVNIH NAROČIL MALE VREDNOSTI Ormož, 2003 Knjižnica Franca Ksavra Meška Ormož, Kolodvorska 9, 2270 Ormož Notranji predpis o oddaji naročil

Prikaži več

INDUSTRIJA 4.0: PRILOŽNOSTI DIGITALNE PREOBRAZBE PROCESA RAZVOJA BARV IN PREMAZOV TOMAŽ KERN, BENJAMIN URH, MARJAN SENEGAČNIK, EVA KRHAČ

INDUSTRIJA 4.0:  PRILOŽNOSTI DIGITALNE PREOBRAZBE PROCESA RAZVOJA BARV IN PREMAZOV TOMAŽ KERN, BENJAMIN URH, MARJAN SENEGAČNIK, EVA KRHAČ INDUSTRIJA 4.0: PRILOŽNOSTI DIGITALNE PREOBRAZBE PROCESA RAZVOJA BARV IN PREMAZOV TOMAŽ KERN, BENJAMIN URH, MARJAN SENEGAČNIK, EVA KRHAČ AGENDA IZZIV OZADJE RAZISKAVE POSNETEK STANJA ANALIZA STANJA in

Prikaži več

Microsoft Word - vprasalnik_AZU2007.doc

Microsoft Word - vprasalnik_AZU2007.doc REPUBLIKA SLOVENIJA Anketa o zadovoljstvu uporabnikov statističnih podatkov in informacij Statističnega urada RS 1. Kako pogosto ste v zadnjem letu uporabljali statistične podatke in informacije SURS-a?

Prikaži več

ISOFT , računalniški inženiring

ISOFT , računalniški inženiring ISOFT, računalniški inženiring Marko Kastelic s.p. Sad 2, 1296 Šentvid pri stični Spletna stran podjetja:http://www.isoft.si podjetja ISOFT Spletna stran sistema sledenja vozil track.si: http://www.track.si

Prikaži več

SLO NAVODILA ZA UPORABO IN MONTAŽO Kat. št.: NAVODILA ZA UPORABO Laserliner tester napetosti AC tive Finder Kataloška št.: 12 3

SLO NAVODILA ZA UPORABO IN MONTAŽO Kat. št.: NAVODILA ZA UPORABO Laserliner tester napetosti AC tive Finder Kataloška št.: 12 3 SLO NAVODILA ZA UPORABO IN MONTAŽO Kat. št.: 12 33 32 www.conrad.si NAVODILA ZA UPORABO Laserliner tester napetosti AC tive Finder Kataloška št.: 12 33 32 KAZALO 1. FUNKCIJE / UPORABA... 3 2. VARNOSTNI

Prikaži več

Microsoft Word - 5RD_ Pogodba.doc

Microsoft Word - 5RD_ Pogodba.doc Znanstveno-raziskovalno središče Koper, s skrajšano firmo ZRS Koper, Garibaldijeva ulica 1, 6000 Koper, ki ga zastopa direktor prof. dr. Rado Pišot, matična številka: 7187416000, ID številka za DDV: SI

Prikaži več

PRAVILA IN POSTOPKI ZA ZAMENJAVO BANKE Informacije za stranke Ljubljana, februar

PRAVILA IN POSTOPKI ZA ZAMENJAVO BANKE Informacije za stranke Ljubljana, februar PRAVILA IN POSTOPKI ZA ZAMENJAVO BANKE Informacije za stranke Ljubljana, februar 2013 1 I. Uvodno pojasnilo Članice Združenja bank Slovenije so leta 2007 na pobudo Zveze potrošnikov Slovenije opredelile

Prikaži več

Elektro Gorenjska, Sedež družbe: Kranj Telefon n. c.: podjetje za distribucijo Poslovni naslov: Faks: električne energije, d.

Elektro Gorenjska, Sedež družbe: Kranj Telefon n. c.: podjetje za distribucijo Poslovni naslov: Faks: električne energije, d. Elektro Gorenjska, Sedež družbe: Kranj Telefon n. c.: 04 2083 000 podjetje za distribucijo Poslovni naslov: Faks: 04 2083 600 električne energije, d. d. Ulica Mirka Vadnova 3a 4000 Kranj www.elektro-gorenjska.si

Prikaži več

Microsoft Word - ABB Robotski sistem za varjene osnove kontejnerja ASM-13.doc

Microsoft Word - ABB Robotski sistem za varjene osnove kontejnerja ASM-13.doc Posvet AVTOMATIZACIJA STREGE IN MONTAŽE 2013 Ljubljana, 4.december 2013 ABB ROBOTSKI SISTEM ZA VARJENJE OSNOVE KONTEJNERJA, Robert LOGAR POVZETEK Robotski sistemi se pogosteje uporabljajo za izdelavo izdelkov

Prikaži več

SLO - NAVODILO ZA UPORABO IN MONTAŽO Št

SLO - NAVODILO ZA UPORABO IN MONTAŽO Št SLO - NAVODILA ZA UPORABO IN MONTAŽO Kat. št.: 19 14 56 www.conrad.si NAVODILA ZA UPORABO Univerzalni širokopasovni predojačevalnik Kemo B073, komplet za sestavljanje Kataloška št.: 19 14 56 Kazalo Slike...

Prikaži več

Microsoft Word - 021_01_13_Pravilnik_o_zakljucnem delu

Microsoft Word - 021_01_13_Pravilnik_o_zakljucnem delu Na podlagi 64. člena Pravil o organizaciji in delovanju Fakultete za humanistične študije, št. 011-01/13 z dne 27. 6. 2013, je Senat Univerze na Primorskem Fakultete za humanistične študije na svoji 4.

Prikaži več

Na podlagi 24. in 25. člena Zakona o varstvu osebnih podatkov (Ur. list RS, št. 94/07), sprejema ravnatelj javnega zavoda Dijaški dom Nova Gorica nasl

Na podlagi 24. in 25. člena Zakona o varstvu osebnih podatkov (Ur. list RS, št. 94/07), sprejema ravnatelj javnega zavoda Dijaški dom Nova Gorica nasl Na podlagi 24. in 25. člena Zakona o varstvu osebnih podatkov (Ur. list RS, št. 94/07), sprejema ravnatelj javnega zavoda Dijaški dom Nova Gorica naslednji P RAVILNIK o izvajanju videonadzora I. SPLOŠNE

Prikaži več

DNEVNIK

DNEVNIK POROČILO PRAKTIČNEGA USPOSABLJANJA Z DELOM PRI DELODAJALCU DIJAKA / DIJAKINJE. ( IME IN PRIIMEK) Izobraževalni program FRIZER.. Letnik:.. oddelek:. PRI DELODAJALCU. (NASLOV DELODAJALCA) Šolsko leto:..

Prikaži več

Diapozitiv 1

Diapozitiv 1 Predstavitev Episcenter programov zvestobe Primerjalna analiza cen in rokov prenosa izvajalcev poštnih storitev na izbranih produktih v Republiki Sloveniji v letu 2013 September 2013 Naročnik: Agencija

Prikaži več

Pravilnost podatkov, navedenih v vlogi, bo

Pravilnost podatkov, navedenih v vlogi, bo Pravilnost podatkov, navedenih v vlogi, bo Šolsko leto: 2019/2020 preverila komisija za sprejem otrok v vrtec pri upravljavcih zbirk osebnih podatkov, ki Datum oddaje vloge: / jih vodijo v skladu z zakonom.

Prikaži več

untitled

untitled BREMENSKE JEKLENE VRVI kakovostnega razreda 5, izdelani po EN 131 v izvedbi z 1, 2, 3 ali stremeni NAVODILO ZA UPORABO Ta navodila naj pazljivo preberejo vsi uporabniki. Olajšala vam bodo delo s stroji

Prikaži več

Microsoft Word doc

Microsoft Word doc SLO - NAVODILO ZA MONTAŽO IN UPORABO : št. art. : 90 79 14 www.conrad.si Zvočniki Hercules XPS 2,1 20 Gloss Št. izdelka: 90 79 14 Navodila za uporabo so sestavni del izdelka. Vsebujejo pomembne napotke

Prikaži več

(Microsoft Word - U\350enje telegrafije po Kochovi metodi.doc)

(Microsoft Word - U\350enje telegrafije po Kochovi metodi.doc) MORSE UČENJE PO KOCHOVI METODI Računalniški program za učenje skupaj z nekaterimi dodatnimi datotekami dobite na spletni strani avtorja: http://www.g4fon.net/. Zanimive strani so tudi: - http://www.qsl.net/n1irz/finley.morse.html

Prikaži več

KM_C

KM_C POVABILO K ODDAJI ZAVEZUJOČIH PONUDB ZA NAKUP STANOVANJA TRNOVELJSKA CESTA 14 V CELJU - NEPREMIČNINE CELJE ID 1073-2466-13 IN GARAŽNEGA MESTA ID 1073-2466-63 1 Predmet prodaje Predmet prodaje v tem povabilu

Prikaži več

Na podlagi 270. člena zakona o zračni plovbi (Uradni list SFRJ, št. 45/86), v zvezi s 4. členom ustavnega zakona za izvedbo temeljne ustavne listine o

Na podlagi 270. člena zakona o zračni plovbi (Uradni list SFRJ, št. 45/86), v zvezi s 4. členom ustavnega zakona za izvedbo temeljne ustavne listine o Na podlagi 270. člena zakona o zračni plovbi (Uradni list SFRJ, št. 45/86), v zvezi s 4. členom ustavnega zakona za izvedbo temeljne ustavne listine o samostojnosti in neodvisnosti Republike Slovenije

Prikaži več

Navodilo za urejanje zavarovanj po šifri podlage za zavarovanje 033 prek portala e-vem Ljubljana, oktober 2015

Navodilo za urejanje zavarovanj po šifri podlage za zavarovanje 033 prek portala e-vem Ljubljana, oktober 2015 Navodilo za urejanje zavarovanj po šifri podlage za zavarovanje 033 prek portala e-vem Ljubljana, oktober 2015 Kazalo vsebine 1. Pooblastilo za izvajanje postopkov prek portala e-vem... 4 2. Prijava v

Prikaži več

POROČILO

POROČILO UVOD Delovanje knjižnice Fakultete za kemijo in kemijsko tehnologijo v Ljubljani (UL FKKT), ki je sedaj že 17 let funkcionalno združena s Centralno tehniško knjižnico (CTK), lahko ocenimo kot uspešno kar

Prikaži več

NAVODILA ZA IZPOLNJEVANJE UGOVORA ZOPER INFORMATIVNI IZRAČUN DOHODNINE Če davčni zavezanec ugotovi, da so podatki v informativnem izračunu nepravilni

NAVODILA ZA IZPOLNJEVANJE UGOVORA ZOPER INFORMATIVNI IZRAČUN DOHODNINE Če davčni zavezanec ugotovi, da so podatki v informativnem izračunu nepravilni NAVODILA ZA IZPOLNJEVANJE UGOVORA ZOPER INFORMATIVNI IZRAČUN DOHODNINE Če davčni zavezanec ugotovi, da so podatki v informativnem izračunu nepravilni ali nepopolni, v 15 dneh od vročitve informativnega

Prikaži več

SPLOŠNI PODATKI O GOSPODARSKI DRUŽBI 1. Ime PIPISTREL Podjetje za alternativno letalstvo d.o.o. Ajdovščina 2. Naslov Goriška cesta 50A, 5270 Ajdovščin

SPLOŠNI PODATKI O GOSPODARSKI DRUŽBI 1. Ime PIPISTREL Podjetje za alternativno letalstvo d.o.o. Ajdovščina 2. Naslov Goriška cesta 50A, 5270 Ajdovščin SPLOŠNI PODATKI O GOSPODARSKI DRUŽBI 1. Ime PIPISTREL Podjetje za alternativno letalstvo d.o.o. Ajdovščina 2. Naslov Goriška cesta 50A, 5270 Ajdovščina 3. ID za DDV/Davčna številka SI68911564 4. Datum

Prikaži več

SPLOŠNI PODATKI O GOSPODARSKI DRUŽBI 1. Ime PIPISTREL Podjetje za alternativno letalstvo d.o.o. Ajdovščina 2. Naslov Goriška cesta 50A, 5270 Ajdovščin

SPLOŠNI PODATKI O GOSPODARSKI DRUŽBI 1. Ime PIPISTREL Podjetje za alternativno letalstvo d.o.o. Ajdovščina 2. Naslov Goriška cesta 50A, 5270 Ajdovščin SPLOŠNI PODATKI O GOSPODARSKI DRUŽBI 1. Ime PIPISTREL Podjetje za alternativno letalstvo d.o.o. Ajdovščina 2. Naslov Goriška cesta 50A, 5270 Ajdovščina 3. ID za DDV/Davčna številka SI68911564 4. Datum

Prikaži več

6.1 Uvod 6 Igra Chomp Marko Repše, Chomp je nepristranska igra dveh igralcev s popolno informacijo na dvo (ali vec) dimenzionalnem prostoru

6.1 Uvod 6 Igra Chomp Marko Repše, Chomp je nepristranska igra dveh igralcev s popolno informacijo na dvo (ali vec) dimenzionalnem prostoru 6.1 Uvod 6 Igra Chomp Marko Repše, 30.03.2009 Chomp je nepristranska igra dveh igralcev s popolno informacijo na dvo (ali vec) dimenzionalnem prostoru in na končni ali neskončni čokoladi. Igralca si izmenjujeta

Prikaži več

Navodila za programsko opremo FeriX Namestitev na trdi disk Avtor navodil: Martin Terbuc Datum: December 2007 Center odprte kode Slovenije Spletna str

Navodila za programsko opremo FeriX Namestitev na trdi disk Avtor navodil: Martin Terbuc Datum: December 2007 Center odprte kode Slovenije Spletna str Navodila za programsko opremo FeriX Namestitev na trdi disk Avtor navodil: Martin Terbuc Datum: December 2007 Center odprte kode Slovenije Spletna stran: http://www.coks.si/ Elektronski naslov: podpora@coks.si

Prikaži več

(Microsoft Word - Nakupovalni vodi\350 po angle\232kih spletnih trgovinah - IzAnglije)

(Microsoft Word - Nakupovalni vodi\350 po angle\232kih spletnih trgovinah - IzAnglije) Nakupovalni vodič po angleških spletnih trgovinah Vedno več ljudi se odloča za nakupe preko spleta. Cene na spletu so pogosto ugodnejše, izbira bolj široka, nakupovanje pa je enostavno in udobno. Dandanes

Prikaži več