(Microsoft Word - Kolofon Letno poro\350ilo.doc)

Transkripcija

1

2

3 AGENCIJA RS ZA OKOLJE V LETU 2010 AGENCIJA RS ZA OKOLJE Ljubljana, 2011

4 Agencija za okolje v letu 2010 Izdajatelj: Ministrstvo za okolje in prostor Agencija RS za okolje, Vojkova ulica 1 b, Ljubljana Urednica: Tanja Cegnar Uredniški svet: Silvo Žlebir, Inga Turk, Janja Turšič, Tamara Jesenko, Stanka Koren, Branko Gregorčič, Verica Vogrinčič Lektoriranje: Tamara Gorup Oblikovanje in tehnično urejanje: Tamara Gorup, Tanja Cegnar Tisk: Agencija RS za okolje Naklada: 500 Ljubljana, 2011 ISSN Posebna številka biltena ARSO Naše okolje

5 Kazalo Uvodna beseda generalnega direktorja 1 Poslanstvo Agencije RS za okolje 2 Meteorologija 4 Hidrologija 12 Upravljanje z vodami 15 Spremljanje stanja okolja 19 Okoljevarstvena dovoljenja in soglasja 25 Ukrepi za ohranjanje biodiverzitete 27 Podnebne spremembe 29 Seizmologija 32 Projekt Bober 36 Spletna stran Agencije RS za okolje 39 Finančni podatki 43 Kadrovski podatki 44 V spomin: Renato Vidrih ( ) 45 Publikacije Agencije RS za okolje 46 Seznam kratic 47 Kontaktni podatki 47

6

7 Uvodna beseda generalnega direktorja podobne mednarodne sporazume. Z Društvom Planet Zemlja smo ob dnevu Zemlje organizirali Eko konferenco, s katero smo želeli pokazati, da je zmanjševanje obremenjevanja okolja možno in da je čas, da varovanje okolja postane osnovna vrednota vseh nas. Že skoraj tradicionalno smo že peto leto zapored z Zvezo prijateljev mladine Slovenije izvedli tudi akcijo Zemljo so nam posodili otroci, ki je potekala pod pokroviteljstvom predsednika Republike Slovenije, dr. Danila Türka, v njej pa je sodelovalo 40 osnovnih in srednjih šol. Delo agencije je zelo dinamično, hkrati pa zahteva visoko stopnjo odgovornosti. V letu 2010 smo bili priča številnim nevarnim vremenskim dogodkom, med drugim nam bodo v spominu ostale predvsem septembrske poplave, ki so za seboj pustile ogromno škode. Ob tem je bilo pravočasno izdajanje opozoril in napovedi naših služb še kako pomembno. Agencija RS za okolje kot visoko strokovna organizacija opravlja naloge s področja okolja na nacionalni ravni. Naše poslanstvo je spremljanje in napovedovanje naravnih pojavov in procesov v okolju ter zagotavljanje kakovostnih javnih okoljskih podatkov. Tudi v letu 2010 smo si prizadevali, da bi bili pri delu kar se da uspešni. Končni rezultati kažejo, da smo z učinkovitimi medsebojnim strokovnim sodelovanjem dosegli zastavljene cilje, ponosni pa smo tudi na to, da vseskozi vzpostavljamo kakovosten odnos z uporabniki naših storitev. Dogajanje na Agenciji RS za okolje je skozi leto zelo intenzivno, o čemer pričajo številne dejavnosti in projekti, tako na državni kot tudi na mednarodni ravni. Tu velja izpostaviti predvsem projekt BOBER, s katerim želimo povečati znanje o razpoložljivi vodi in njeni kakovosti ter zmanjšati posledice naravnih nesreč, ki jih povzroča ekstremno vreme. Na spletni strani smo razširili nabor vremenskih informacij in ponudili dodatne vsebine s področja posebnih napovedi, agrometeorologije in arhiva meteoroloških podatkov. Ukvarjamo se z raziskovalnimi projekti, kot je npr. projekt Zgodovina gradnje v Ljubljani, v okviru katerega smo z Zavodom za gradbeništvo izdelali oceno potresne odpornosti, ranljivosti in ogroženosti stavb v Ljubljani. Obeležili smo tudi 10. obletnico izvajanja konvencije CITES v Sloveniji. Danes njeno izvajanje lahko ocenimo kot zelo uspešno in priznano tudi v očeh mednarodne skupnosti, predstavlja pa lahko tudi vzor odgovornega, pravilnega, celovitega in učinkovitega izvajanja za Za zagotavljanje pravočasnih in kakovostnih opozoril na nevarne pojave v naravi je potrebno nenehno vzdrževanje in nadgrajevanje sestavnih delov v meteorološkem in hidrološkem napovedovanju. K zmanjševanju škode ob takih dogodkih lahko veliko prispeva strokovno upravljanje z vodotoki in premišljeno prostorsko načrtovanje. Okrepiti je potrebno poplavno varnost na območjih, kjer živijo ljudje, zagotavljati čim manjšo škodo premoženja, prav tako pa je pomembno zagotoviti zadostna sredstva za vzdrževanje ter obnavljanje dotrajanih in poškodovanih objektov vodne infrastrukture. Omenim naj še naš ključni prispevek k zagotavljanju varnosti letenja v času izbruha vulkana na Islandiji aprila Verjamemo v nenehen napredek. Za razvijanje in uresničevanje novih idej je izjemnega pomena izmenjava informacij med sorodnimi okoljskimi institucijami po svetu. Svoje znanje redno izpopolnjujemo, da ostaja konkurenčno svetovni ravni. Prepričan sem, da bomo z bogatimi izkušnjami, profesionalnim delom in skupnim prizadevanjem tudi v prihodnje uresničevali svojo vizijo, torej da bomo ustvarjali čisto in človeku prijazno okolje. Dr. Silvo Žlebir, generalni direktor Agencije RS za okolje 1 Agencija RS za okolje v letu 2010

8 Poslanstvo Agencije RS za okolje Agencija RS za okolje je organ v sestavi Ministrstva za okolje in prostor. Opravlja strokovne, analitične in upravne naloge s področja okolja na državni ravni. Spremljamo, analiziramo in napovedujemo naravne pojave in procese v okolju ter skrbimo za zmanjševanje naravne ogroženosti ljudi in njihovega premoženja. V sklop nalog na tem področju sodijo državne službe za meteorologijo, hidrologijo in seizmologijo. Naše delo obsega tudi spremljanje onesnaženosti okolja in zagotavljanje kakovostnih javnih okoljskih podatkov; v ta namen razpolagamo z ustrezno merilno mrežo in laboratoriji. Skrbimo za uresničevanje zahtev varstva okolja, ohranjanje naravnih virov, biotske raznovrstnosti in zagotavljanje trajnostnega razvoja države. Agencija RS za okolje v največji meri prispeva k reševanju okoljskih problemov z izvajanjem okoljske zakonodaje. Na agenciji vodimo upravne postopke z zavezanci za plačevanje okoljskih dajatev: vodnih povračil, takse za obremenjevanje voda, takse za obremenjevanje zraka z emisijami ogljikovega dioksida ter takse za obremenjevanje okolja zaradi odlaganja odpadkov. Okoljske dajatve so izredno učinkovit in domišljen instrument varovanja okolja. Velik del teh sredstev zavezanci porabijo sami za namen zmanjšanja obremenjevanja okolja. Na agenciji izdajamo različna okoljevarstvena dovoljenja, med katerimi velja kot posebej zahteven projekt omeniti izdajanje dovoljenj za povzročitelje onesnaževanj večjega obsega IPPC dovoljenja. Vodimo tudi evidence emisij, odrejamo in spremljamo izvajanje sanacijskih programov itd. Celovito obravnavamo problematiko podnebnih sprememb, spremljamo njihove posledice ter pripravljamo strokovne osnove za prilagajanje nanje. Posebno vlogo v tem procesu ima tudi področje upravljanja z vodami. Notranje organizacijske enote agencije so uradi, sektorji, službe in oddelki. Agencija RS za okolje v letu

9 Kakovost poslovanja Skrbimo za kakovostno delovanje agencije in za izvajanje sistema stalnih izboljšav. Izvajanje teh nalog preverjamo na notranjih presojah, na zunanjih presojah s strani certifikacijskih organov in z vodstvenimi pregledi. anionov in instrument za določevanje elementarnega in organskega ogljika. Analizo osnovnih kationov z uporabo ionske kromatografije smo izvajali že prej, na novo pa smo uvedli metodo za določevanje levoglukozana in metodo za določevanje elementarnega in organskega ogljika. V letu 2010 sta bila januarja izvedena vodstveni pregled ter redna presoja sistema kakovosti s strani certifikacijskega organa (SIQ) po standardu ISO 9001:2000 in QWEB 2.0, notranja presoja po standardu ISO 9001:2008 in v novembru, v decembru pa je bila opravljena tretja analiza tveganja po standardu ISO Umerjevalni laboratorij je bil presojan po standardu ISO 17025:2005, tako na notranji presoji kot tudi na presoji s strani Slovenske akreditacije, v Kemijsko analitskem laboratoriju pa je bila v letu 2010 izvedena le notranja presoja. Pri obeh laboratorijih je bil opravljen tudi vodstveni pregled. Agencija ima tudi certifikat izvajalca navigacijskih služb letalskega prometa. Presoja certifikacijskega organa na Ministrstvu za promet je bila opravljena v novembru in decembru. V letu 2010 smo spremljali in analizirali 54 enostavnih in sestavljenih indikatorjev učinkovitosti procesov in kakovosti poslovanja ter analizirali povratne informacije odjemalcev. Skrb za kakovostne podatke Veliko skrb namenjamo pridobivanju kakovostnih podatkov, saj so le-ti osnova za dobro analizo stanja okolja in primerljivost podatkov. Umerjevalni laboratorij in Kemijsko analitski laboratorij sta akreditirana po standardu SIST EN ISO/IEC 17025, zato je ena izmed ključnih nalog zagotavljanje kakovosti postopkov, ki jih izvajata. V Umerjevalnem laboratoriju smo v letu 2010 izvajali kalibracije na področju temperature, relativne vlage, zračnega tlaka, smeri in hitrosti vetra, sončnega sevanja ter parametrov zraka. Umerjavalni laboratorij kot regionalni instrumentacijski center Svetovne meteorološke organizacije je v tem letu organiziral meteorološko delavnico ter v okviru DRR/SEE projekta realiziral ekspertne misije na področju jugovzhodne Evrope. Predstavnika Kemijsko analitskega laboratorija in Umerjevalnega laboratorija sta sodelovala v projektu IPA2008 kot strokovna eksperta. Svetovna meteorološka organizacija je v letu 2010 objavila publikacijo Instruments and observing methods, Report No. 101, Guidance on instrumentation for calibration laboratories including RICs, ki jo je pripravil Umerjevalni laboratorij. V letu 2010 smo v Kemijsko analitskem laboratoriju v okviru projekta BOBER pridobili tri nove instrumente: ionski kromatograf Shimadzu za določevanje osnovnih kationov, ionski kromatograf Dionex za določevanje Novi instrumenti v Kemijsko analitskem laboratoriju Z Institute for Reference Materials and Measurement (IRMM) smo sodelovali pri certificiranju referenčnega materiala za določene elemente v sledovih in posamezne policiklične aromatske ogljikovodike (PAH) v delcih PM10. Skozi vse leto so potekale priprave na širitev akreditacije za metodo določitve nekaterih policikličnih aromatskih ogljikovodikov v trdnih delcih v zunanjem zraku, metodo določitve Pb, Cd, As in Ni v frakciji lebdečih delcev z PM10 uporabo ICP-MS po kislinskem razklopu ter za vzorčenje in merjenje delcev in PM10. PM2,5 Pomemben del je predstavljalo pridobivanje strokovno relevantnih in metrično kakovostnih hidroloških parametrov površinskih in podzemnih voda, vodenje in koordiniranje vzdrževanja, obnove in gradnje infrastrukturnih merilnih sistemov v mrežah Agencije RS za okolje, prenos podatkov z avtomatskih postaj v baze in izvajanje logičnih kontrol podatkov. 3 Agencija RS za okolje v letu 2010

10 Meteorologija Na agenciji spremljamo, napovedujemo in opozarjamo na izredne vremenske in vremensko pogojene dogodke nad Slovenijo in njeno okolico, analiziramo in napovedujemo podnebno spremenljivost ter skrbimo za meteorološko podporo prometu, kmetijstvu, energetiki in ostalim gospodarskim panogam, in sicer s splošno dostopnimi meteorološkimi informacijami in storitvami. Ukvarjamo se tudi s proučevanjem vpliva vremena in podnebja na ljudi ter s prilagajanjem na podnebne spremembe. Skrbimo za pridobivanje in uporabo kakovostnih podatkov, prav tako pa tudi za razvoj in vzdrževanje državne meteorološke merilne mreže, strokovnih metodologij ter informacijskih podpornih sistemov. V Sloveniji je le v okviru Agencije RS za okolje zbranih dovolj strokovnjakov, izkušenj in znanja za opravljanje operativnih in razvojnih nalog, ki jih po priporočilih Svetovne meteorološke organizacije izvajajo državne meteorološke službe. Redno sprejemamo, obdelujemo, arhiviramo in razpošiljamo satelitske meritve MSG (Meteosat Second Generation). Redne radarske meritve opravljamo z meteorološkim radarjem na radarskem centru RC Lisca ter sprejemamo in obdelujemo meritve tujih sosednjih radarjev in evropskega kompozitnega centra. Meteorološko bdenje in opozarjanje Pomen državne meteorološke službe še posebej pride do izraza ob izrednih vremenskih dogodkih, ko spremljanje vremenskih razmer, napovedi prihodnjega vremena in pravočasna opozorila predstavljajo osnovo za nadaljnje ukrepe za zaščito življenj, okolja in premoženja. Opazovanja, meritve in vzdrževanje državne mreže meteoroloških postaj ter arhiva državnih meteoroloških informacij Na državni mreži meteoroloških postaj vsakodnevno opazujemo in shranjujemo vrednosti meteoroloških spremenljivk na devetih glavnih meteoroloških postajah: Rateče, Kredarica, Bilje, Ljubljana Bežigrad, Novo Mesto, Celje - Medlog, Lisca, Šmartno pri Slovenj Gradcu in Murska Sobota. Poleg tega vodimo in oskrbujemo tudi honorarno meteorološko mrežo (26 podnebnih postaj, 165 padavinskih postaj itd.), arhiviramo meteorološke podatke, jih posredujemo uporabnikom in izdelujemo krajša poročila o preteklem vremenu. Pri spremljanju razvoja padavinskih sistemov si pomagamo z meteorološkim radarjem na Lisci. Radarska slika padavin 18. septembra 2010 ob 2.30 uri po srednjeevropskem poletnem času (ob septembrskih poplavah). S pomočjo opazovalnih postaj in sistemov za daljinske meritve ozračja neprestano spremljamo trenutno stanje in na podlagi izkušenj ter izračunov računalniških meteoroloških modelov za simulacijo dogajanj v ozračju napovedujemo ter opozarjamo na prihodnje dogodke. Ob napovedanih neugodnih ali nevarnih vremenskih dogodkih izdajamo opozorila, ki jih posredujemo javnosti, posebnim uporabnikom in relevantnim državnim službam ter ustanovam. Sodelovanje z Upravo RS za zaščito in reševanje (URSZR) je ključno v postopkih obveščanja javnosti, lokalnih skupnosti ter interventnih služb o možnem nevarnem vremenu in ujmah. Opazovalni prostor postaje Kredarica, ki je naša najvišje ležeča meteorološka postaja (foto: Jernej Gartner). Skrbimo za uporabniško in medijsko odprt pristop do meteoroloških informacij in storitev, kar med drugim vključuje neposredna javljanja dežurnih napovedovalcev v programe radijskih postaj, možnost neposrednega telefonskega dostopa do dežurnega napovedovalca in Agencija RS za okolje v letu

11 sodelovanje pri podajanju vremenskih informacij na državni televiziji. Pripravljamo posebna vremenska poročila in napovedi za javna glasila, mobilno telefonijo in druge posebne uporabnike, kot so na primer veliki energetski sistemi, komunalne službe, snežne službe, večje mednarodne prireditve, upravljavci in vzdrževalci cest. naredili analize vremenskih razmer v času letalskih nesreč in incidentov za potrebe organov ministrstva za promet. Neugodne vremenske razmere in izdana opozorila V letu 2010 je meteorološka prognoza izdala 52 opozoril. Posamezno opozorilo je lahko vsebovalo enega ali več izrednih (nevarnih) dogodkov, lahko je bilo tudi večkrat obnovljeno. V skladu z Obveznim navodilom za izdajo opozoril in javljanje izrednih dogodkov smo opozorila pošiljali na Center za obveščanje RS (CORS) in v vednost vodstvu Agencije RS za okolje. Pri opozorilih, vezanih na obilne in/ali dolgotrajne padavine, smo sodelovali s hidrološko prognozo, v primerih ekoloških nesreč (razlitje nafte v morje) pa z ustreznimi organi. Vrsta izrednega dogodka Število izdanih opozoril Satelitska slika oblačnosti nad Evropo 17. septembra 2010 ob 14. uri Na področju letalske meteorologije neprekinjeno 24- urno izdajamo posebne napovedi za letališča Jožeta Pučnika Ljubljana, Edvarda Rusjana Maribor, Portorož in vojaško letališče Cerklje ob Krki. Izvajamo tudi meteorološko bdenje nad zračnim prostorom RS, izdajamo ustrezna opozorila za udeležence v zračnem prometu in nekatere upravljavce letališč ter dnevno seznanjamo posadke letal o vremenskih razmerah. Izbruh vulkana na Islandiji Poseben izreden dogodek v letu 2010 je bil izbruh vulkana na Islandiji, ki je ohromil zračni promet nad Evropo in tudi nad Slovenijo. Nevarnost obilnih padavin 10 Možnost močnega sneženja 7 Nevarnost poledice ali žleda 1 Možnost nastopa močne burje ali tramontane s sunki nad 25 m/s 13 Možnost močnega vetra - nad 20 m/s v katerem koli delu države, razen na območjih z burjo, tudi jugo ob morju Nevarnost slane in/ali pozebe 0 Možnost neviht s točo ali brez, nalivi in/ali močnimi sunki vetra 12 Nevarnost proženja snežnih plazov 1 Število izdanih opozoril za posamezne vrste izrednih dogodkov v letu 2010 Opozorila smo sproti posredovali tudi v enotni evropski opozorilni sistem Meteoalarm. Spletni portal združuje vse pomembne informacije o vremenskih ujmah, ki jih pripravljajo državne meteorološke službe velikega števila evropskih držav. Informacije so prikazane na enoten način, barvna lestvica kaže na stopnjo vremenske nevarnosti in možne posledice. Na ta način zagotavljamo usklajene interpretacije vremenske ogroženosti po vsej Evropi. 8 Skupaj z Upravo RS za zaščito in reševanje izpopolnjujemo sisteme za opozarjanje in obveščanje o vremenskih ujmah. S preletom letala smo opravili meritve koncentracije delcev vulkanskega prahu v zraku. Delo meteorologov v času prisotnosti vulkanskega prahu je prispevalo k zagotavljanju varnosti letenja. Organizirali smo številne dogodke za medije in pripravili več publikacij na temo izbruha vulkana, prav tako smo Opozorila na nevarne vremenske dogodke se nenehno obnavljajo in so javnosti dostopna na vremenskem portalu državne meteorološke službe ( ter na Evropskem meteorološkem opozorilnem portalu MeteoAlarm ( redno jih dostavljamo tudi sredstvom javnega obveščanja. Z opozorili obveščamo uporabnike o nevarnih vremenskih pojavih, ki bi lahko ogrozili njihova življenja ali imetje. Opozorila izdajamo, ko opazovane ali napovedane vrednosti posameznih meteoroloških spremenljivk presežejo vnaprej določene kriterije. V 5 Agencija RS za okolje v letu 2010

12 primerih nevarnosti poplav v teh postopkih tesno sodelujeta dežurna meteorološka in dežurna hidrološka služba. Spremljamo tudi stanje snežne odeje in opozarjamo na nevarnost snežnih plazov v gorskem svetu. Skrbimo za operativno spremljanje in izračun indeksov požarne ogroženosti naravnega okolja; postopek za izračun indeksov smo v letu 2010 dopolnili in ga razširili na večje število območij. Razglašena stopnja vremenske ogroženosti po kriterijih Meteoalarm za 17. september 2010 Izredni vremenski in hidrološki dogodki v letu 2010 Burja in sneženje 9. in 10. marca V notranjosti države je 9. in 10. marca močan veter gradil snežne zamete, na Primorskem pa je pihala izredno močna burja, ki je povzročila precej gmotne škode. Z izjemo manjšega dela Primorske je celotno državo prekril sneg, a ta razen v delu južne in jugozahodne Slovenije za ta letni čas ni bil nič neobičajnega. Najmočnejši veter smo izmerili v Vipavski dolini. Neurje s točo 17. junija 17. junija je v labilnem ozračju nastalo nekaj močnih neviht, nekatere je spremljala toča. Neurje s točo je pustošilo predvsem na Barju in v Grosupljem. V Grosupljem je toča padala kar 25 minut in dosegla velikost kokošjega jajca. Ponekod so neurje spremljali močan naliv in močni sunki vetra. 40 do 70 l. Največjo intenziteto padavin pričakujemo v noči s petka na soboto in nato ponovno v noči s sobote na nedeljo. V kolikor se napovedi ne bodo spremenile, bomo za omenjeni epizodi za zahodno Slovenijo razglasili rdečo (najvišjo) stopnjo vremenske ogroženosti. V tem času pričakujemo močan porast rek, zlasti v Posočju, na območju Vipavske doline, na območju Bohinja, na širšem obalnem območju in na območju Notranjske. Možna so razlivanja vodotokov, pojavijo se lahko hudourniški izbruhi. Obilno sneženje ob koncu novembra in v začetku decembra Od 26. novembra do 4. decembra je v večjem delu Slovenije padlo okoli 100 mm padavin. Novembra so sneg zabeležili na vseh merilnih postajah, z izjemo Krasa in Obale. Vročina in neurja od 10. do 24. julija Poleg hude vročine so državo med 10. in 24. julijem prizadela neurja. V medijih je najbolj odmevalo neurje 13. julija popoldne v Murski Soboti, ko je v eni uri padla zelo velika količina dežja. Izjemno močan je bil tudi naliv 29. julija na Obali. Izjemno obilne padavine in poplave od 16. do 19. septembra Od vremenskih dogodkov v letu 2010 nam bodo v spominu ostale predvsem ekstremne padavine med 17. in 19. septembrom. Obilno deževje je po večjem delu države povzročilo katastrofalne poplave z ogromno materialne škode. Voda je prestopila bregove številnih rek in potokov, poplavljala polja, ceste, objekte in sprožala zemeljske plazove. V Celju, Novem mestu in Ljubljani so septembra zabeležili rekordno količino padavin. Za več kot trikrat so mesečno povprečje padavin presegli v Ljubljani in Godnjah. Prvo predhodno opozorilo pred močnimi padavinami je državna meteorološka služba izdala 16. septembra 2010 ob ter ga posredovala Upravi RS za zaščito in reševanje in Centru za obveščanje RS. V njem smo zapisali: Slovenijo bo ta konec tedna zajelo močno jesensko deževje. Padavine bodo predvidoma najmočnejše od petka dopoldne do nedelje sredi dneva. V Posočju bo v približno 48 urah predvidoma padlo od 250 do 350 l dežja na kv. meter. Veliko dežja bo padlo tudi drugod v zahodni, južni in osrednji Sloveniji od 80 do 150 l na kv. m., v vzhodni pa od Proti vasi Malo Mlačevo na robu Radenskega polja (foto: Iztok Sinjur) Agencija RS za okolje v letu

13 Podnebne analize in strokovne podlage Po izrednih vremenskih dogodkih naredimo analize vremenskega dogajanja, ki nam pomagajo razvrstiti dogodke in njihove značilnosti ter nadgraditi sisteme za njihovo spremljanje in napovedovanje. Posebne analize in izdelke pripravljamo za potrebe kmetijstva, energetike in drugih gospodarskih panog. Podobni odkloni od povprečja kot pri letni temperaturi so bili tudi pozimi in jeseni, nekoliko toplejša je bila pomlad, največji pozitivni odkloni pa so bili zabeleženi poleti. Z izjemo visokogorja sta bila relativno najtoplejša november in julij, ko je bila povprečna temperatura v večjem delu države presežena za več kot 3 C, v Primorju pa za 2 C. V visokogorju je bil relativno najtoplejši julij. Povsod sta bila hladna jesenska meseca september in oktober, v visokogorju pa je kot relativno hladen izstopal december. Na Kredarici je bil december za 3,3 C pod dolgoletnim povprečjem. 2 C Karta štiridnevne vsote padavin od 8. ure 16. septembra do 8. ure 20. septembra 2010 Merilno mesto Največja polurna povp. hitrost Absol. največja povp. polurna hitrost Najmočnejši sunek Absol. najmočnejši sunek Dolenje Piran, boja Otlica Nova Gorica Luka Koper Škocjan Letališče Portorož Bilje Kapetanija Koper Postojna Ilirska Bistrica Najmočnejši izmerjeni sunki vetra v km/h na merilnih mestih Agencije RS za okolje in merilnih mestih, s podatki katerih razpolaga agencija; ob močni burji 9. in 10. marca Podnebne značilnosti v letu 2010 Povprečna temperatura zraka Po štirih zaporednih izjemno toplih letih je bila povprečna letna temperatura le malo nad povprečno vrednostjo primerjalnega obdobja V večjem delu države je bilo do 1 C topleje kot običajno, na Koroškem, severnem delu Štajerske in v Pomurju za več kot 1 C, v visokogorju pa je bila povprečna letna temperatura zraka nekoliko pod povprečjem; na Kredarici je bilo 0,2 C hladneje kot običajno. 1 C Odklon povprečne poletne temperature zraka v letu 2010 od povprečja obdobja Padavine Padavin je bilo v večjem delu države več kot v dolgoletnem povprečju, relativno najbolj namočen je bil jugozahod; v Primorju in na Krasu je bilo dolgoletno povprečje preseženo za več kot 40 %. 140% 120% 100% Odklon povprečnih padavin v letu 2010 od povprečja obdobja Manj padavin kot v povprečju je bilo na severu države, na Koroškem, pretežnem delu Štajerske in v severnem delu Pomurja. V Ljubljani je bilo leto 2010 drugo najbolj namočeno od začetka meritev, padlo je 1798 mm; več padavin je bilo le še leta 1965, ko so izmerili 1848 mm. V Portorožu je bilo 1394 mm, kar je najvišja vrednost od leta 1951 dalje. Od letnih časov je bila relativno najbolj namočena jesen, najmanj pa pomlad. 7 Agencija RS za okolje v letu 2010

14 V večjem delu države je bilo šest do sedem mesecev nadpovprečno namočenih. Povsod je izstopal september. Vzrok so bile ekstremne padavine med 16. in 19. septembrom, ki so povzročale poplave in številne zemeljske plazove. V teh dneh je v osrednjem delu države padlo med 200 in 300 mm dežja, na zahodu še več. Na merilnih mestih Črni vrh nad Idrijo in Otlica so opazovalci izmerili celo preko 500 mm dežja. višina padavin (m m ) PORTOROŽ Letna vsota padavin v Portorožu v letih in povprečje obdobja višina snežne odeje (cm) KREDARICA 0 1.nov 1.dec 1.jan 1.feb 1.mar 1.apr 1.maj 1.jun 1.jul Višina snežne odeje na Kredarici od novembra 2009 do julija 2010 in povprečje obdobja Sončno obsevanje Trajanje sončnega obsevanja je bilo z izjemo Ljubljanske kotline in Goriškega povsod malo pod dolgoletnim povprečjem, najmanjšo osončenost pa so zabeležili v jugozahodnem delu države. V večjem delu države je bilo več sonca kot običajno aprila, junija in julija. odklon od povprečja 150% 100% 50% 0% -50% MURSKA SOBOTA 80% 60% -100% jan feb mar apr maj jun jul avg sept okt nov dec Mesečni odklon padavin v Murski Soboti v letu 2010 od povprečja obdobja Višina snežne odeje je bila na Kredarici do sredine decembra malo pod dolgoletnim povprečjem, nato pa do srede junija višja kot ponavadi. Maksimum je znašal 450 cm, izmerjen pa je bil 19. aprila. Najdebelejša snežna odeja doslej je dosegla 700 cm, izmerili pa so jo aprila V Ljubljani je bilo v zimi 2009/10 85 dni s snežno odejo, maksimalna višina pa je bila 48 cm. V treh dnevih so imeli sneg tudi ob morju, z maksimalno višino 8 cm. odklon od povprečja Odklon povprečnega trajanja sončnega obsevanja v zimi 2009/10 od povprečja obdobja % 75% 50% 25% 0% -25% -50% LJUBLJANA -75% jan feb mar apr maj jun jul avg sept okt nov dec Mesečni odklon sončnega obsevanja v Ljubljani v letu 2010 od povprečja obdobja Agencija RS za okolje v letu

15 Vpliv vremena na rastline v letu 2010 Poleg vremena spremljamo tudi fenološki razvoj rastlin in vpliv vremenskih razmer na rastline. Januar, februar, marec Od začetka novembra 2009 do konca februarja 2010 je sneg ščitil ozimne posevke in druge rastline pred nizkimi temperaturami zraka. V prvih mesecih leta so bila tla na Obali obilno zasičena z vodo in zato neprimerna za obdelavo. Zamujala je setev zgodnjih vrtnin. Tudi fenološki razvoj zgodnje spomladanskih rastlin in razcvet sadnega drevja je za povprečnim rokom zamujal dva do tri tedne. V prvi tretjini marca je najprej zacvetel mandelj, 10 do 20 dni za povprečjem, v zadnji tretjini marca pa so na Goriškem in Vipavskem zacvetele marelice. V večjem delu države je povprečna temperatura zraka prešla vegetacijski prag 5 C vsaj 2 tedna kasneje kot leta April, maj, junij Aprila je bila zaloga vode v tleh obilna. Izjema je bil severovzhodni del države, kjer so se kmetijska tla v površinskem sloju že sušila. Fenološki razvoj je v primerjavi z običajnimi razmerami tudi aprila zaostajal. Zgodnje češnje na Goriškem so cvetele v deževnem vremenu. Opraševanje je bilo moteno. Sredi druge tretjine aprila so tla postala primerna za sajenje krompirja in pripravo tal za setev koruze. Potek vodne bilance tal v primerjavi s kumulativnimi padavinami in potencialno evapotranspiracijo ter temperaturo zraka in tal v Biljah v letu 2010 V prvi polovici maja je prevladovalo hladno in deževno vreme, ogrelo se je šele v zadnji tretjini meseca. Vodna bilanca je bila v vegetacijskih mesecih v zahodni polovici Slovenije izrazito pozitivna, v vzhodni polovici pa negativna. Na severovzhodu Slovenije so posevki ozimnega ječmena in pšenice ob klasenju dosegli nižjo višino od pričakovane. Opazna je bila tudi neenakomerna prehranjenost, predvsem zaradi nezadostne preskrbe tal z vodo, pomanjkanja padavin in slabe zadrževalne sposobnosti tal za vodo, slabšanja kakovosti tal, neprimerne obdelave, izčrpavanja humusa v tleh ter nezadostne količine razpoložljivega dušika. Zaradi hladnega vremena so slabo učinkovala tudi sredstva za zaščito posevkov pred pleveli. Oljna repica je prehitro odcvetela, oplodnja ni bila optimalna. Krompir je od sajenja do vznika potreboval kar 20 do 30 dni, počasneje je vzkalila tudi spomladanska setev vrtnin. 9 Agencija RS za okolje v letu 2010

16 Trave so latile kasneje kot povprečno, v osrednji Sloveniji šele konec prve in v drugi tretjini maja. Prvi odkosi za silažno krmo so potekali šele v zadnji tretjini maja. Po 7. juniju se je ogrelo nad povprečje. Izhlapevanje se je iz 4 mm dnevno na jugozahodu dvignilo skoraj do 6 mm, na severovzhodu celo nad ekstremnih 7 mm. Tla so se hitro izsušila, neporaščena tla pa so postala močno zaskorjena. V severovzhodni Sloveniji je voda v tleh v nekaj dneh postala skoraj nedostopna za rastline. zaradi bolezni, ki ga spremlja že več kot desetletje, že v drugi polovici avgusta listje obarvalo rjavo. 50 mm 30 mm 0 mm -30 mm -50 mm Površinska vodna bilanca, izračunana iz razlike med padavinami in potencialno evapotranspiracijo v juliju mm 30 mm 0 mm -30 mm -50 mm Potek vodne bilance tal v primerjavi s kumulativnimi padavinami in potencialno evapotranspiracijo ter temperaturo zraka in tal v Murski Soboti v letu 2010 Dolgoletno povprečje vode v tleh za julij ( ) Presenetljivo dobro preskrbljena z vodo pa je bila Goriška, kjer je poleti primanjkljaj vode v tleh običajen. Občasno je rastline ob močni pripeki ogrožal le vročinski stres, sredi junija pa so se že razdivjala neurja s točo, ki so prizadela predvsem osrednji del države. Julij, avgust, september Živo srebro se je v drugi tretjini julija ponekod povzpelo do 36 oz. 37 C. Velik problem za kmetijske rastline po vsej državi je bil vročinski stres, sušni stres je najbolj izčrpaval koruzo, okopavine, plodovke ter zelenjadnice. Rastne razmere so se spremenile v drugi polovici julija in v avgustu, ko so bile temperature zraka ponovno občasno prenizke, kar se je odražalo zlasti pri vrtninah. Paradižniki so ostajali predolgo zeleni, predrobni so bili plodovi paprike, jajčevci pa po cvetenju niso razvijali plodov. Razmere za vznik strniščnih posevkov so bile zaradi zadovoljive založenosti tal z vodo ugodne, manj optimalno je bilo stanje ob koncu avgusta, ko se je ohladilo. Razmere so bile izjemno ugodne za rast travne ruše; travniki so bili v večjem delu države bujni, travna ruša pa gosta, tako da je bil tretji odkos travinja zelo dober. Izjema je bila Dolenjska, kjer je padlo skoraj enkrat manj padavin kot v osrednji in severni Sloveniji. Poletni vročinski val je vplival na zgodnje odpadanje listja pri sadnem drevju. Tudi pri divjem kostanju se je Zorenje grozdja je pogosto motil dež (foto: Tanja Cegnar). Septembra so bile vremenske razmere neugodne za zaključevanje letnega vegetacijskega cikla kmetijskih rastlin. Zorenje grozdja je septembra pogosto motil dež, zaostajalo je vsaj 6 do 9 dni. Zaradi pogostih padavin so pokale grozdne jagode, vinogradniki so poročali o močnem pojavu grozdne gnilobe. Po 16. septembru je Slovenijo zajelo večdnevno deževje in hude poplave. Po ocenah kmetijske svetovalne službe je poplavilo ha kmetijskih površin. Škoda na kmetijskih pridelkih je nastala predvsem zaradi onesnaženja, še posebno tam, kjer je bila poplavna voda pomešana s fekalijami in odpadnimi olji, velika škoda pa je nastala tudi v gozdovih in v ribogojnicah. Tla so ostala preveč namočena vse do konca septembra, kar je oteževalo Agencija RS za okolje v letu

17 spravilo posevkov z njiv in pripravo tal za jesensko setev ozimnih žit. Optimalni termini za setev so bili zamujeni. Oktober, november, december Prvo jesensko slano so v večjem delu Slovenije zabeležili v zadnji tretjini oktobra, vse do zadnje tretjine novembra je bilo pretoplo in zato neugodno za rastline v mirovanju. Zaradi previsokih temperatur zraka v novembru ozimni posevki še niso bili dovolj utrjeni na nizke zimske temperature, zato je bila zaščita s snežno odejo ob koncu novembra zelo dobrodošla. Snežna odeja je pokrivala posevke in jih ščitila pred mrazom tudi večji del decembra. Center za upravljanje suše v jugovzhodni Evropi Spremljanje vodne bilance in vsebnosti vode v tleh je nedvomno najprimernejši način za ugotavljanje suše v kmetijstvu, zlasti ko gre za pridelavo brez uporabe namakanja. Sama suša pa je precej širši pojem, ki ga je težko definirati; v splošnem gre za časovno omejeno obdobje s primanjkljajem padavin, ki povzroča posledice v gospodarstvu in družbenem okolju. Zato je potrebno razmisliti o kazalcih, ki so bolj splošni in lahko zajamejo širši krog posledic. Eden od takih kazalcev je t. i. standardni padavinski indeks (SPI). Izračun SPI se lahko pripravi za različno dolga časovna obdobja, vendar običajno ne krajša od enega meseca. SPI prikaže, za koliko v izbranem obdobju padavine odstopajo od večletnega povprečja. Tako vrednosti SPI nad 0 kažejo bolj mokra, vrednosti pod 0 pa bolj suha obdobja od povprečja. Splošno sprejet prag za oznako stanja s pojmom»suša«je vrednost SPI-1, ki pomeni, da je aktualno stanje glede na večletne razmere uvrščeno med približno 30 % najneugodnejših stanj. Na pobudo Svetovne meteorološke organizacije je bila v decembru 2009 sprejeta odločitev, da se za spremljanje meteorološke suše kot univerzalni kazalec uporablja prav SPI. Implementacijo tega indeksa smo z uporabo mednarodnih baz podatkov opravili v okviru Centra za upravljanje suše v jugovzhodni Evropi (DMCSEE), ki je nastal na pobudo Konvencije za boj proti dezertifikaciji in Svetovne meteorološke organizacije. Organizacija DMCSEE je bila v letu 2006 zaupana Sloveniji, nalogo pa smo prevzeli na Agenciji RS za okolje. Trenutno v sofinanciranju EU v okviru programa transnacionalnega sodelovanja v regiji teče projekt, ki vzpostavlja glavne funkcije centra. Prvi produkti (karte SPI in nekaj drugih kazalcev, zbranih v mesečnih biltenih) so dostopni na spletni strani V letu 2010 v regiji ni bilo velikih težav s sušo; vrednosti SPI niso bile globoko negativne. Bila so krajša sušna obdobja, ki pa niso povzročila resnejših posledic. Na regionalni karti SPI za mesečno obdobje (avgust 2010) je razvidno, da je bilo takšno sušno obdobje v avgustu na jugu regije v Albaniji, Makedoniji ter na nekaj manjših območjih ob Črnem morju. Standardiziran padavinski indeks (SPI) univerzalni kazalec meteorološke suše (vir: 11 Agencija RS za okolje v letu 2010

18 Hidrologija upravljavcem pri posegih v režim vodotoka, zlasti pri načrtovani izgradnji hidroelektrarn na Savi. Na agenciji v okviru Urada za hidrologijo in stanje okolja izvajamo monitoringe okolja, ki so osnova za ocenjevanje ekološkega in kemijskega stanja površinskih voda, kemijskega stanja podzemnih voda, kakovosti zraka in padavin ter količinskega stanja površinskih in podzemnih voda. Prav tako napovedujemo hidrološke razmere površinskih vodotokov in morja ter opozarjamo pred ekstremnimi hidrološkimi pojavi. Hidrološki monitoring Tesno povezano z vremenom je stanje voda. V okviru hidrološkega spremljanja površinskih voda je delovalo 185 merilnih mest, na katerih smo spremljali višino vodne gladine, na 79 mestih tudi temperaturo vode, na 11 pa opravljali še odvzem vzorcev za ugotavljanje vsebnosti suspendiranega materiala v rekah. Sproti smo prenašali podatke 48 merilnih mest in izvedli 1084 meritev pretoka. Podatki hidrološkega monitoringa so bili podlaga za delovanje hidrološke prognostične službe, za zagotavljanje količinskih ocen pretokov in proučevanje hidroloških značilnosti vodnih območij in vodnih teles. Višino morske gladine, temperaturo morja, valovanje in morski tok smo spremljali na mareografski postaji v Kopru in oceanografski boji v Piranskem zalivu. Analitično delo hidrološkega monitoringa je obsegalo kontrolo in obdelavo podatkov, analiziranje in interpretiranje hidroloških parametrov, kot so vodostaj, pretok, temperatura vode in vsebnost suspendiranega materiala. Z analizo rezultatov hidrometričnega terenskega dela in izdelavo pretočnih krivulj so se podatki o vodostajih pretvarjali v količinsko oceno pretokov za leta 2008, 2009 in 2010, potekale so vzdolžne izravnave pretokov ter kontrola in dopolnjevanje manjkajočih nizov podatkov. V letu 2010 smo nadaljevali z evidenco razvodnic in vodozbirnih zaledij vodomernih postaj ter njihovih značilnosti, proučevali odtočne karakteristike porečij in analizirali spremembe režima površinskih voda. Izvajali smo izračun vodne bilance, obdobnih značilnih pretokov, analize trendov hidroloških parametrov, izračun hidroloških kazalcev okolja, indeksov vodnatosti za potrebe vodnih povračil, bilančni izračun srednjega letnega odtoka vode z območja Slovenije v Podonavski bazen in Jadransko morje za International Commission for the Protection of the Danube River in EUROSTAT. Ocenjevali smo tudi hidrološke karakteristike na nemerjenih lokacijah za potrebe upravnih postopkov, pripravljali študije ekstremnih hidroloških dogodkov in pojavov ter hidrološke podatke za ocenjevanje ekološkega stanja voda. Zbrane ter obdelane podatke in rezultate analiz smo posredovali notranjim in zunanjim naročnikom. Z Inštitutom za vode RS smo izdelovali hidrološko študijo za odsek srednje Save s pritoki. Rezultati študije bodo izhodišče načrtovalcem in Različni načini in pogoji za izvajanje meritev pretoka: klasična metoda dveh vrvi v času zimske odjuge, z uporabo daljinsko vodljivega čolna v času srednjih pretokov in s pomočjo žične premostitve v ekstremnih pogojih (foto: P. Gajser, M. Burger in N. Dolanc). V letu 2010 smo pripravili hidrološki letopis za leto 2008, ki je bil objavljen na spletni strani agencije. Obsega besedilni del z grafikami in slikami, ki interpretirajo rezultate hidrološkega monitoringa in podajo pregled hidrološkega stanja obravnavanega leta, ter tabelarični del s hidrološkimi podatki in hidrološkimi Agencija RS za okolje v letu

19 statistikami. Besedilni del letopisa nadgrajujemo s strokovnimi in analitičnimi vsebinami. Izdelali smo vodno bilanco in ocenili napajanje podzemnih vodnih teles Slovenije za leto Ocena temelji na rezultatih novega vodnobilančnega modela GROWA-SI, ki je bil razvit in v letu 2010 tudi umerjen s podatki hidrološkega monitoringa Agencije RS za okolje v sodelovanju z Institute of Chemistry and Dynamics of the Geosphere: Agrosphere iz Jülicha v Nemčiji. Vplivi podnebnih sprememb na oskrbo z vodo so bili preko podnebnih scenarijev simulirani v okviru mednarodnega projekta South East Europe Transnational Cooperation Programme z naslovom Climate change and impacts on water supply(cc-waters). temperatura morja je bila na mareografski postaji Koper 16,7 C, kar je okoli 1 C več od povprečja daljšega opazovalnega obdobja. Najvišja srednja dnevna temperatura morja je 17. julija znašala 31,1 C in je najvišja izmerjena temperatura morja doslej. Hidrološke razmere v letu 2010 Leto je bilo hidrološko zelo vodnato. Pretoki rek so bili v povprečju 30 % večji od povprečnih pretokov v 30- letnem primerjalnem obdobju. Najmanjši so bili julija, ponekod pa tudi januarja, februarja in avgusta. Najbolj vodnata meseca sta bila september in december, ko je bila vodnatost rek celo do trikrat večja kot navadno. Reke so v zadnjih mesecih leta večkrat močno poplavljale. Najobsežnejše so bile poplave v septembru, ko je nastala tudi zelo velika materialna škoda. Dostop do vodomernih postaj v času visokih voda je pogosto težaven (foto: M. Šupek). Letno povprečje srednjih letnih temperatur Mure, Savinje, Save, Idrijce, Kamniške Bistrice, Ljubljanice, Krke, Sore in Reke je bilo 9,7 C, kar je za 0,1 C več kot v dolgoletnem primerjalnem obdobju. Povprečna temperatura Blejskega jezera je znašala 12,6 C, kar je za 0,4 C manj kot običajno, povprečna letna temperatura Bohinjskega jezera pa je bila 10,3 C, kar je 0,9 C več kot v povprečju. Najnižja temperatura vode Blejskega jezera je bila 3,0 C, Bohinjskega pa 1,0 C. Najvišja temperatura Blejskega jezera je bila 25 C, Bohinjsko jezero pa se je ogrelo na 23 C. Srednja letna višina morja je bila 232,3 cm, kar je 15 cm nad dolgoletnim povprečjem in najvišja vrednost od leta 1960 dalje. Srednje mesečne višine so najbolj odstopale v prvih in zadnjih dveh mesecih leta, ko so bile od 12 do 17 % višje kot v primerjalnem obdobju. Povprečna letna 17. julija 2010 smo izmerili rekordno temperatura morja, in sicer 31,1 C (foto: Tanja Cegnar). Hidrološka prognostična služba V hidrološki prognostični službi smo spremljali in napovedovali hidrološke razmere površinskih vodotokov in morja ter opozarjali pred ekstremnimi hidrološkimi pojavi z namenom varovanja imetja, zdravja in življenj. Delo je potekalo z zbiranjem in analiziranjem hidroloških podatkov ter simulacijo hidroloških razmer in obveščanjem strokovnih služb in javnosti o trenutnih in predvidenih hidroloških razmerah. Temeljilo je na sprotnem zaznavanju hidroloških značilnosti, z rednim in izrednim opazovanjem s pomočjo državnega monitoringa hidroloških in meteoroloških razmer v Sloveniji, analiziranjem rezultatov meteoroloških in hidroloških modelov, sistemov za daljinsko zaznavanje atmosferskih parametrov in javno dostopnih podatkov hidroloških mrež sosednjih držav. Proces se je zaključil s pripravo rednih in izrednih obvestil strokovnim službam in javnosti ter pravočasnih opozoril pred škodljivim delovanjem voda. Vzpostavljen je bil sistem opozarjanja z barvno kodo HIDROALARM. Prednostna naloga je bila operativna vzpostavitev prve faze prognostičnega sistema Save in Soče s sistemom Flood Watch v okviru projekta Nadgradnja sistema za spremljanje in analiziranje stanja vodnega okolja v Sloveniji (BOBER). Prognostični sistem Sava 1 je postal operativen v začetku septembra 2010, rezultati testnega delovanja pa so bili uporabljeni tudi v času velike povodnji septembra Vzporedno je potekala izgradnja modela Soča 1. Potekalo je tudi pridobivanje podatkov z italijanskega dela porečja in vzpostavitev osnovne sheme modela. Skupaj z Državnim inštitutom za oceanografijo in eksperimentalno geofiziko (OGS Trst) smo izvedli testno postavitev in delovanje antene za radijsko zaznavanje površinskih tokov s sistemom CODAR za celoten Tržaški 13 Agencija RS za okolje v letu 2010

20 zaliv, vključno s slovenskim morjem. Po uspešni testni fazi so sledile aktivnosti za operativno delovanje. Vzpostavili smo dve semioperativni modelski orodji: SWAN za napovedovanje stanja morske gladine (valovi) ter modela NAPOM za napovedovanje morskih tokov, temperature morja in slanosti in Nafta za simulacijo širjenja razlitja ogljikovodikov (nafte, bencina ipd). Z omenjenimi orodji smo v letu 2010 uspešno simulirali, napovedovali in opozarjali pred ekstremno visokimi valovi ter pripravljali scenarije ogroženosti slovenskega morja ob večjih nesrečah z razlitji nevarnih snovi v morje. Izredni hidrološki dogodki v letu 2010 Leta 2010 je bilo skupno 73 pojavov visokih voda, ko so reke na vodomernih postajah presegle opozorilne pretoke, gladina morja na mareografski postaji pa opozorilni vodostaj. Slednje smo zabeležili kar 34-krat. Morje je poplavljalo v prvih treh in zadnjih štirih mesecih leta, najbolj 24. decembra sredi noči, ko je na mareografski postaji v Kopru višina morja dosegla 342 cm. V času septembrske povodnji so nekatere reke v zahodni, osrednji in južni Sloveniji dosegle ali se približale do zdaj najvišjim izmerjenim vrednostim pretokov in vodostajev, kar dokazuje silovitost vremenskih pojavov in poplav v letu Septembrska povodenj v Sloveniji sodi med tri največje v zadnjih 100 letih. Uspešno smo uporabili sistem barvne kode HIDROALARM za opozarjanje pred poplavami. Za ogrožena porečja je bila razglašena najvišja, rdeča stopnja ogroženosti. Dobro predvidena in napovedana povodenj, pravočasna obveščenost javnosti ter usklajena organizacija državnih služb za zaščito in reševanje ter Agencije RS za okolje so pomembno prispevale k zmanjšanju škode ob tej povodnji. Sistem opozarjanja z barvno kodo HIDROALARM, september 2010 Karta povratnih dob največjih pretokov 18. oz. 19. septembra 2010 Javnost, medije in službe zaščite in reševanja smo ob septembrski povodnji pravočasno opozarjali in obveščali, zato so bili lahko izvedeni tudi učinkoviti protipoplavni zaščitni ukrepi. Posledice naravne nesreče so bile tako precej manjše, kot bi sicer zaradi silovitosti pojava lahko bile. Na 35 vodomernih postajah smo z akustičnima dopplerjevima merilnikoma pretoka, ki omogočata izvajanje meritev tudi v ekstremnih razmerah, izvedli meritve velikih pretokov v zahodni, osrednji in južni Sloveniji. V času septembrske povodnji so mnoge reke prestopile bregove. Poplave na Viču (foto: Marko Clemenz). Agencija RS za okolje v letu

21 Upravljanje z vodami Cilj upravljanja z vodami je doseganje in ohranjanje dobrega stanja voda in drugih z vodami povezanih ekosistemov. Skrbeli smo za nadzor nad rednimi vzdrževalnimi deli na objektih vodne infrastrukture ter vodnih in priobalnih zemljiščih. Vodili smo postopke, s pomočjo katerih se odločamo o rabi vode ter omejujemo in usmerjamo rabe prostora izven režimov varstvenih in ogroženih območij po določilih zakona o vodah, kjer pa se v zadnjih letih srečujemo z zaostanki. Leta 2010 smo zaključili s 1000 zaostanki pri izdaji vodnih dovoljenj za različne vrste rab vode. Izvajali smo tudi določila ekološko sprejemljivega pretoka po uradni dolžnosti v skladu s sprejeto uredbo (uvedli smo več kot 150 postopkov), kjer se poskuša urediti spodnji prag še dovoljenih odvzemov vode v času nizkih pretokov in vodostajev. Imeli smo več kot 1300 nerešenih zadev glede vodnih soglasij. Postopki pri vodnih soglasjih so pogosto daljši, še posebej ko gre za posege v območja, na katerih je treba posebno pozornost posvetiti poplavni ogroženosti. Država je dolžna skrbeti za varnost ljudi, zato morajo biti posegi v prostor pazljivo preučeni. Za stranke in tudi za izdelovalce dokumentacije, katerih cilj je pridobiti potrebna soglasja in dovoljenja za načrtovani poseg v prostor, je varnost pogosto drugotnega pomena. Ko do poplave pride, se krivca za nastalo škodo ponavadi išče prav v izdaji vodnega soglasja, kar se je ponovno pokazalo ob poplavah v letu Poleg upravnih postopkov smo vodili še postopke projektnih pogojev (3700 izdanih pogojev, vlog pa še 1000 več) in pravice graditi (300 zadev), smernic in mnenj k prostorskim aktom (120), sodelovali pa smo tudi v postopkih ureditev meja. Prav tako smo odgovarjali na vrsto dopisov strank glede zadev urejanja voda (1500 zadev). Prisotni smo bili na terenu ob vseh poplavnih dogodkih in vključeni v delovanje civilne zaščite, nadzorovali smo tudi sredstva za sanacijske programe po poplavah po letu 2007, ki jih vodi ožje ministrstvo. Zagotavljanje sredstev za urejanje voda Na Agenciji RS za okolje smo pripravili analizo oz. pregled sredstev, ki so bila namenjena izvajanju obvezne državne gospodarske javne službe na področju urejanja voda. Vrednost objektov vodne infrastrukture znaša Ob upoštevanju 2 % letne amortizacije bi za letno vzdrževanje objektov vodne infrastrukture, vodnih in priobalnih zemljišč potrebovali DDV. Iz preglednice je razvidno, da v zadnjem desetletju nikoli ni bilo zagotovljenih dovolj sredstev za ustrezno vzdrževanje objektov vodne infrastrukture. Leto Vzdrževanje vodne infrastrukture ( ) (realizacija) Sanacija poplave 2007 ( ) Sprejeti proračun Rebalans 2010 Sprejeti proračun V celotni vrednosti je vključen tudi znesek namenjen za vzdrževanje visokovodnih nasipov Kot Hotiza. V celotni vrednosti je vključen tudi znesek za vzdrževanje visokovodnih nasipov Benica Petišovci in znesek za izvedbo sanacijskega programa odprave posledic poplav septembra 2007 na vodni infrastrukturi, vodnih in priobalnih zemljiščih. V celotni vrednosti je vključen tudi znesek za vzdrževanje visokovodnih nasipov Benica Petišovci in znesek za izvedbo sanacijskega programa odprave posledic poplav septembra 2007 na vodni infrastrukturi, vodnih in priobalnih zemljiščih. V okviru potrjenega rebalansa za leto 2010 smo morali sredstva za izvajanje obvezne državne gospodarske javne službe na področju urejanja voda predvidenih zmanjšati za , za izvajanje»sanacijskega programa 2007«pa predvidenih za Po dodatnih usklajevanjih smo pričakovali za 4 milijone prerazporeditev iz drugih programov. V skladu s sklepom Vlade RS št /2010/4 so se dodatno razporedila sredstva v višini 2 milijona za nujna dela po septembrskih poplavah. Poleg rednega vzdrževanja in sanacijskih programov so sredstva potrebna tudi za investicijsko vzdrževanje in optimizacijo ukrepov za izboljšanje poplavne varnosti na terenu. Sem sodijo tudi ukrepi odkupovanja zemljišč, zagotavljanja večjega prostora vodi in renaturacije. Seveda pa je potrebno ustrezno omejevati zasipavanja z gradbenimi in drugimi odpadki, ozaveščati javnost in preprečevati nelegalna dejanja na vodah. Potrebovali bi več strokovnjakov na področju spremljanja stanja voda, javne službe, določevanja poplavnih območij, ocen ogroženosti in nevarnosti, pri vodenju zahtevnih postopkov prostorskih aktov, vodnih soglasjih, gradbenih pravicah, vodnih pravicah za rabo vode itd. 15 Agencija RS za okolje v letu 2010

22 Katastrofalne poplave septembra 2010 Priprava na dogodek, spremljanje stanja ter ukrepanje Obilne padavine med 17. in 20. septembrom 2010 so po Sloveniji povzročile poplave katastrofalnih razsežnosti. Agencija RS za okolje je bila v delu meteoroloških opazovanj, napovedovanja vremenske situacije in hidrološkega stanja, sodelovanja z Upravo za zaščito in reševanje, hidroloških meritev, obveščanja javnosti, spremljanja stanja na terenu ter usmerjanja koncesionirane obvezne državne gospodarske javne službe polno angažirana. Ob prvi izdani hidrološki napovedi 16. septembra 2010 smo vzpostavili dežurstvo zaradi povečanega stanja ogroženosti. Intenzivno smo spremljali stanje na vodotokih in pomembnih objektih vodne infrastrukture. Določene dejavnosti, kot so preventivno praznjenje zadrževalnikov, so se izvršile še pred nastopom poplav. Izvajali so se interventni ukrepi, zlasti na področju območja srednje Save, povodja jadranskih rek z morjem in povodja Soče. Zaradi obsega poplav, ki so na nekaterih območjih dosegle rekordne vrednosti, je bilo. naročeno snemanje iz zraka zaradi kasnejše priprave kart poplavne nevarnosti ter izboljšanja načrtov zaščite in reševanja. Na terenu se je opravil tudi preliminaren ogled stanja. Porečje Save Na območju srednje Save sta bila zadrževalnika Prigorica in Logatec pred deževjem prazna, Drtiščica pa je obratovala na stalni ojezeritvi, kar pomeni, da je bil zagotovljen ves aktiven zadrževalni volumen. Na območju Savinje smo pred deževjem praznili vse akumulacije na območju Žovneškega jezera, Šmartinskega ter Slivniškega jezera, medtem ko sta bili akumulaciji Vonarje in Prišlin suhi in pripravljeni na zadrževanje celotnega visokovodnega vala Sotle. Ob nastopu deževja so bile popolnoma zaprte vse pregrade, tam je vse čas potekalo stalno dežurstvo. Na območju zgornje Save smo že opravili predhodni pregled območja. Pozornost je bila usmerjena na območja, ki so bila prizadeta ob predhodnih poplavah in na katerih potekajo intenzivna vzdrževalna in sanacijska dela. Pregledani so bili ključni zaplavni objekti in vzpostavljena komunikacija s predstavniki lokalnih skupnosti. V času izrednega dogodka je na območju spodnje in srednje Save, Savinje in zgornje Save potekalo redno dežurstvo in spremljanje stanja. Sava pred hrvaško mejo, 19. september 2010 (foto: Nejc Pogačnik) Na Glinščici pri Inštitutu za Biologijo v Ljubljani je bil postavljen obrambni nasip iz AB elementov za preprečitev poplavljanja stanovanjskih površin na desnem bregu in inštituta na levem bregu. Na Iški v Črni vasi je bilo izvedeno čiščenje naplavin, ki so zamašile strugo in povzročile poplavljena naselja; v občini Zagorje ob Savi so bila na več mestih na Kotredeščici in Mediji odstranjena podrta drevesa iz struge, ki so grozila z zadrževanjem vodnega toka in poplavljanjem. Na območju zgornje Save sta bila zaradi odnešene kamnite Agencija RS za okolje v letu 2010 drče interventno podprta leva brežina in podslapje pragu na Zgoši, ki je ogrožala most na lokalni cesti. Na območju srednje Save je bila gladina poplavne vode južno od Črnovaške ceste bistveno višja od gladine vode na severni strani ceste. Voda z južne strani je prepočasi odtekala proti Ljubljanici. Cesta je povzročala zajezbo in obstoječi propust na Volarju ni omogočal dovolj velikega pretoka. Predlog je bil, da se skozi cestno telo Črnovaške ceste omogoči dodatni pretok v velikosti obstoječega, kar bi zagotovilo hitrejše odtekanje ujete 16

23 vode nad Črnovaško cesto. Na območju Savinje se je začelo beležiti sledove visokih voda, nadzorovati območja, ki so jih prizadele poplave, ter pripravljati oceno škode. Območje Jadranskega morja Po obilnem deževju so vodotoki v Vipavski dolini še dodatno narasli, reka Vipava ter nekateri njeni večji pritoki so dosegli ekstremne pretoke. Vipava je začela poplavljati že na območju pred smetiščem v Ajdovščini, prav tako pa je bilo poplavljeno območje stanovanjskih in drugih objektov v Vipavi na izviru. V srednjem in spodnjem toku, na območju od Batuj dolvodno je Vipava povzročila največ škode ter poplavljala površine znatno večjega obsega od vsakoletnih poplav. Največ poplavljenih stanovanjskih in gospodarskih objektov je bilo v Mirnu, Biljah in Renčah, dostop do teh naselij je bil skorajda onemogočen, poplavljenih je bilo tudi veliko cestišč. Na območju povodja jadranskih rek se je takoj pristopilo k preventivnim dejavnostim. Povodje jadranskih rek Na območju reke Reke so bile razmere obvladljive z intenzivnim upravljanjem akumulacij Mola in Klivnik, saj je bilo težišče padavin v zaledju obeh akumulacij, medtem ko na ostalem povodju Reke izrednih padavin ni bilo. Vzdolž struge Reke so sicer bile poplave, vendar v manjšem obsegu in brez hujših posledic. Obsežnejši nanosi plavja so se ustvarili pred mostovi. Na celotnem povodju Rižane so nastopile izredne razmere. Voda je prestopila bregove in skoraj vzdolž celotne struge povzročila pravo razdejanje. Prelita voda je zalila nižja območja Bertoške in Ankaranske bonifike. Podobno je bilo tudi na povodju Dragonje. Voda je prestopila bregove na celotnem območju naravne struge ter preplavila in opustošila kmetijske površine ob strugi. Pred mejnim prehodom Dragonja je voda prelila desno brežino ter tekla po celotni Sečoveljski dolini preko letališča Portorož v Soline. Pri tem je povzročila pravo razdejanje. Poplavljeni so bili stanovanjski objekti, močno poškodovani in uničeni pa so bili nasadi in kmetijske površine. Posledice so bile tudi v solinah, predvsem na notranjem kanalu Piketo, kjer je prišlo do prelivanja vode iz solin v kanal, pri čemer so nastale obsežne poškodbe. Na območju povodja reke Soče so bili najbolj prizadeti Hubelj in Vipava s pritoki ter Idrijca od izvira; na povodju jadranskih rek pa Dragonja in Rižana s pritoki ter razbremenilnika Rižane s sistemom Bertoške bonifike. Tudi na večini ostalih vodotokov so bili vodostaji visoki, prihajalo je do poplav, erozijskih poškodb struge in bližnje komunalne infrastrukture ter poškodb na priobalnih zemljiščih z velikimi količinami odloženega nanosa proda in plavja. Ob upadanju vodostajev so se kazale vedno nove poškodbe, ki jih je bilo potrebno z interventnimi ukrepi odpraviti ali omiliti. Porečje Mure Na porečju Mure so bili v času obilnih padavin zabeleženi povišani vodostaji. Predstavniki koncesionarja so na terenu spremljali stanje vodne infrastrukture ter njeno obratovanje. Visokovodna situacija je bila obvladljiva, saj smo s pravilnim časovnim odpiranjem in pripiranjem zapornic hkrati polnili zadrževalnike oz. vodo preusmerili preko razbremenilnega kanala pred Mursko Soboto v Muro, ki je imela pretok cca 550 m3/s. Težave s povišanimi vodostaji so se pojavile na manjših vodotokih, na katerih smo zaradi pomanjkanja finančnih sredstev opustili redna vzdrževalna dela, predvsem redne košnje in odstranjevanje prekomerne lesne zarasti. Na porečju Mure zaradi sorazmerno majhne intenzitete padavin ni bilo večjih škod. Porečje Drave Povečani vodostaji so bili tudi na porečju Dravinje, Pesnice, v manjši meri pa tudi Drave. Poplavljene so bile predvsem kmetijske površine, nekaj cest in hiš. Po upadu vode smo začeli s popisom škode in ocenjevanjem stanja za pripravo programov in izvedbo nujnih intervencijskih del. Večjih poškodb na vodni infrastrukturi ni bilo. Potrebni ukrepi za izboljšanje stanja pri zagotavljanju poplavne varnosti Sistemski ukrepi 1. Potrebna je kadrovska okrepitev na področju službe spremljanja stanja voda in napovedovanja ter modeliranja in analiziranja, nadzora nad javno službo urejanja voda, določevanja poplavnih območij, ocen ogroženosti in nevarnosti, strokovnih podlag ter vodenja zahtevnih postopkov prostorskih aktov, vodnih soglasij, pravic graditi in vodnih pravic za rabo vode. Potrebno je okrepiti tudi inšpekcijski nadzor, ki je nujen za preprečevanje nelegalnih dejanj na vodah. 2. Zagotoviti je potrebno več sredstev za operativno vzdrževanje vodotokov in hidromelioracijskih sistemov. Zaradi nezadostnega vzdrževanja v zadnjih 20 letih se profili rek in potokov zmanjšujejo ter ob pojavu višjih vodostajev prej zapustijo svojo strugo. Dolinska hidromeliorirana območja zaradi nezadostnega vzdrževanja spet delujejo kot močvirja. Potrebno je okrepiti poplavno varnost na območjih, kjer živijo ljudje, in zagotavljati čim manjšo škodo premoženja, seveda ob upoštevanju naravovarstvenih vidikov. Sredstva so potrebna tudi v kmetijstvu (sekundarna odvodnja na hidromelioriranih kmetijskih zemljiščih) in gozdarstvu. 3. Potrebni so sistemski investicijski ukrepi za zadrževanje voda in plavin na dolinskih in hudourniških območjih, in sicer z gradnjo zaplavnih pregrad, suhih zadrževalnikov in akumulacij. Prav tako so potrebna sredstva za obnovo obstoječih dotrajanih objektov in naprav, vzdolžnih zavarovanj 17 Agencija RS za okolje v letu 2010

24 4. 5. v urbanih naseljih, boljše spremljanje pregradnih objektov na akumulacijah, vzpostavitev daljinskega spremljanja in bolj točnega upravljanja z napravami na objektih, ponovno vzpostavitev projektiranih stanj objektov ter izgradnjo stabilizacijskih objektov na novo sproženih hudournikih po vse pogostejših lokalnih neurjih. Potreben je resen razmislek o načinu prostorskega načrtovanja. Ključno je vprašanje, ali se s pozidavami in dejavnostmi umakniti iz ogroženih območij (erozijska in poplavna območja). Občine so za nivo obdelave voda in erozijskih procesov premajhna enota, zato je potrebno boljše regionalno načrtovanje, ki bo omogočalo kakovostno presojo upravičenosti umeščanj v prostor glede na potencialno škodo. Jasno je treba razmejiti, kaj je na področju poplavne varnosti dolžnost države, MOP-a in kaj drugih nosilcev pristojnosti na vodah. Zagotavljanje poplavne varnosti ter ohranjanje in uravnavanje vodnih količin se mora namreč pravično porazdeliti med uporabnike prostora in rabe vode. Konkretni ukrepi Naselja na spodnji Savi je potrebno zaščititi z nasipi hitreje, kot je dinamika hidroenergetske izgradnje, ter ljudem na tem območju omogočiti večjo poplavno varnost. To bi lahko dosegli z ločitvijo izgradnje hidroenergetskih objektov na spodnji Savi od zagotavljanja boljše poplavne varnosti za naselja. Z okoljskim in kmetijskim ministrstvom ter lokalnimi skupnostmi je potrebno nastaviti skupne projekte uravnavanja vodnega režima v dolini Dragonje, Rižane, Barja, Vipave, Pesnice in Dravinje. Za izboljšanje poplavne varnosti so potrebni nekateri ukrepi (foto: Janez Polajnar). Agencija RS za okolje v letu

25 Spremljanje stanja okolja Meddržavni in mednarodni monitoringi voda Pod okriljem meddržavnih stalnih komisij za vodno gospodarstvo poteka izmenjava hidroloških podatkov in usklajevanje pretokov meddržavnih vodotokov z Avstrijo, Madžarsko in Hrvaško. V letu 2010 je potekalo usklajevanje pretokov z Avstrijo za Muro (za leto 2008), z Madžarsko za mejne vodotoke Velika Krka, Kobiljski potok in Ivanjševski potok (za leto 2009) ter s Hrvaško za Kolpo, Sotlo in Savo (za leto 2009). V letu 2010 so hidrološke službe držav, ki mejijo na Muro (Avstrija, Slovenija, Hrvaška in Madžarska), pristopile k izdelavi hidrološke študije celotnega porečja Mure. Študija, ki jo izdeluje zunanji izvajalec, zajema analizo hidroloških podatkov na celotnem toku Mure za enotno obdobje V skladu z bilateralnimi sporazumi in mednarodnimi konvencijami smo tako na področju hidrologije kot pri spremljanju ostalih spremenljivk stanja okolja izvajali različne meddržavne in mednarodne monitoringe kakovosti voda. S sosednjimi državami Italijo, Avstrijo, Hrvaško in Madžarsko smo opravljali monitoring na mejnih vodotokih, v okviru Donavske konvencije smo vključeni v mednarodni monitoring v porečju Donave (TNMN), v okviru Barcelonske konvencije pa spremljamo kakovost morja in vnos onesnaženja s kopnega. Pripravili smo podatke in poročila o kakovosti voda v Sloveniji ter jih pošiljali na Evropsko komisijo, Evropsko agencijo za okolje, sekretariat Donavske konvencije, sekretariat UNEP/MAP in druge mednarodne institucije, s katerimi ima Slovenija pogodbene obveznosti. Podatki omogočajo oceno, ali Slovenija izpolnjuje zahteve evropske direktive s področja voda, ter primerjavo stanja kakovosti voda v Sloveniji z drugimi državami. Sodelujemo tudi v ekspertnih delovnih skupinah za implementacijo Direktive o vodah 2000/60/EEC, tako na mednarodnem kot tudi na državnem nivoju. Mutska Bistrica na karavli: vzorčenje bentoških nevretenčarjev v okviru Stalne slovensko-avstrijske komisije za Dravo Ocene kemijskega in ekološkega stanja voda Monitoring kakovosti voda je v letu 2010 potekal na približno 350 merilnih mestih površinskih in podzemnih voda. V ta obseg je vključen monitoring kemijskega in ekološkega stanja ter monitoring stanja voda na območjih s posebnimi zahtevami (kopalne vode, površinski viri pitne vode...). V program so bili vključeni fizikalno-kemijski parametri, biološki elementi kakovosti (fitoplankton, bentoški nevretenčarji, fitobentos in makrofiti) ter mikrobiološki parametri. Skrbeli smo za zagotavljanje kakovosti podatkov, zato so bile izvedene 19 Agencija RS za okolje v letu 2010

26 številne presoje vzorčenj ter presoje kemijskih in mikrobioloških laboratorijev, ki izvajajo analize za potrebe državnega monitoringa kakovosti voda. Kemijsko stanje površinskih voda Ekološko stanje površinskih voda Izdelali smo oceno kemijskega in ekološkega stanja površinskih voda in kemijskega stanja podzemnih voda. Kemijsko stanje površinskih in podzemnih voda se razvršča v dva (dobro ali slabo), ekološko stanje površinskih voda pa v pet razredov kakovosti (zelo dobro, dobro, zmerno, slabo in zelo slabo). Ocena Agencija RS za okolje v letu 2010 stanja voda predstavlja izhodišče za pripravo temeljnih in dodatnih ukrepov, ki so sestavni del načrta upravljanja voda po povodjih in s katerimi bo zagotovljeno varstvo voda ter vodnih in pripadajočih kopenskih ekosistemov. 20

27 Kemijsko stanje podzemnih voda Dobro kemijsko stanje dosega 147 (94 %) vodnih teles površinskih voda. Slabo kemijsko stanje je zaradi preseganja vsebnosti živega srebra določeno na vodnem telesu Sava Vrhovo - Boštanj, Krka Soteska - Otočec, vsa vodna telesa na morju pa so v slabem kemijskem stanju zaradi presežene vsebnosti tributilkositrovih spojin (TBT). Vir onesnaženja v morju je verjetno posledica uporabe TBT v premazih za zaščito proti obraščanju ladij. 59 ocenjevanih vodnih teles (38 %) ne dosega dobrega ekološkega stanja, od tega sta dve vodni telesi (1 %) razvrščeni v zelo slabo stanje, 7 (5 %) v slabo in 50 (32 %) v zmerno ekološko stanje oziroma zmeren ekološki potencial. V slabo ali zelo slabo ekološko stanje spadajo Kamniška Bistrica v spodnjem toku, Meža od Črne do Dravograda, Pivka Prestranek - Postojnska jama, Sotla Dobovec - Podčetrtek, Rinža, Kobiljanski potok, Koren in Cerkniščica. Vzorčenje podzemne vode za kemijske analize Podzemne vode so najbolj obremenjene v severovzhodnem delu Slovenije in okolici Celja. Največje breme predstavlja onesnaženje z nitrati in pesticidi. Slabo kemijsko stanje je z visoko ravnjo zaupanja določeno za Savinjsko, Dravsko in Mursko kotlino ter z nizko za Vzhodne Slovenske gorice. Preostala vodna telesa imajo dobro kemijsko stanje. Vsebnost nitratov se v podzemnih vodah bistveno ne zmanjšuje, upada pa vsebnost atrazina. Površinski viri pitne vode glede fizikalno-kemijskih parametrov dosegajo kakovost po direktivi o pitni vodi. Vode za življenje in rast morskih školjk in morskih polžev ustrezajo predpisanim merilom. Eden izmed bioloških kazalcev stanja voda 21 Agencija RS za okolje v letu 2010

28 Kopalne vode V letu 2010 smo kakovost kopalnih voda spremljali na 19 odsekih na rekah (Idrijca, Nadiža, Soča, Krka, Kolpa), na 8 kopalnih vodah na Blejskem jezeru, Bohinjskem jezeru in Šobčevem bajerju ter na 21 kopalnih vodah na morju. Na posameznem merilnem mestu na celinskih vodah je bilo med kopalno sezono, ki traja od 15. junija do 31. avgusta, odvzetih po 7 vzorcev vode, na morju pa v obdobju od 1. junija do 15. septembra na posameznem merilnem mestu po 10 vzorcev. Vsi vzorci vode, tako na celinskih vodah kot tudi na morju, so bili po vsebnosti intestinalnih enterokokov skladni s priporočili Inštituta za varovanje zdravja RS. Na kopalnem območju Velika Zaka na Blejskem jezeru so bile v vzorcu, odvzetem pred kopalno sezono, določene rahlo povišane vrednosti Escherichie coli, ki pa so bile ob ponovnem vzorčenju v skladu s priporočili inštituta. Vzrok za kratkotrajno povišane vrednosti pripisujemo racam, ki se na tem kopalnem območju izven kopalne sezone redno zadržujejo in s svojimi iztrebki kopalno vodo lokalno onesnažijo, v času kopalne sezone pa jih preženejo kopalci. Spremljanje kakovosti zraka Agencija RS za okolje izvaja meritve onesnaženosti zraka na stalnih merilnih mestih, meritve ozadja, meritve kakovosti zraka z mobilno postajo in difuzivnimi vzorčevalniki ter meritve kakovosti padavin. Merilna mesta so v večjih mestih ter na območjih v bližini večjih virov onesnaženosti zraka. Neprekinjeno spremljanje kakovosti zunanjega zraka je v letu 2010 potekalo na 14 postajah. Na merilnih mestih smo izvajali meritve žveplovega dioksida, dušikovih oksidov, ogljikovega monoksida, ozona, delcev in PM10 PM2,5, organskih spojin in meteoroloških razmer (smer in hitrost vetra, temperatura, relativna vlaga, sončno sevanje, pritisk). Kemijsko analitski laboratorij je izvajal kemijske analize težkih kovin, policikličnih aromatskih ogljikovodikov (PAH) in ionov v delcih in PM2,5. PM10 V letu 2010 smo z mobilno postajo merili v Črnomlju, Idriji in v Celju ter tako pridobili podatke o kakovosti zraka v krajih oz. na območjih, ki niso zajeta v stalno samodejno merilno mrežo. Ker nas pri kakovosti zraka zanima zlasti vpliv emisije škodljivih snovi iz industrijskih objektov, prometa in razpršenih virov na zdravje ljudi, vegetacijo in materiale, se z mobilno postajo večinoma izvajajo meritve v naseljih, v bližini prometnih cest in v bližini večjih industrijskih virov emisije. Poročila o meritvah z mobilno postajo so vidna na spletni strani agencije. Meritve padavin so potekale na 5 merilnih mestih: Iskrba, Ljubljana Bežigrad, Rakičan pri Murski Soboti, Rateče pri Planici in Škocjan. Kopalci v Izoli (foto: Tanja Cegnar) Po metodologiji Evropske komisije za vrednotenje kakovosti kopalnih voda v prehodnem obdobju so tako v letu 2010 prvič od začetka izvajanja zahtev Direktive 76/160/EGS (leta 2004) vse kopalne vode v Sloveniji ustrezale obvezujočim zahtevam oziroma neskladnih kopalnih voda ni bilo. Po kakovosti izstopajo vode na morju, saj že dve leti zapored (2009 in 2010) dosegajo popolno (100 %) skladnost celo s strožjimi, priporočenimi zahtevami, v ostalih letih pa je bila skladnost s priporočenimi zahtevami tudi zelo visoka. Na kopalnih vodah celinskih voda konstantnega mikrobiološkega onesnaženja ne zaznavamo, je pa kakovost spremenljiva, odvisna od meteoroloških in hidroloških pogojev. Kljub temu so vse kopalne vode na celinskih vodah v letu 2010 ustrezale zahtevam direktive, kar 56 % pa tudi priporočenim zahtevam. Kakovost slovenskih kopalnih voda je glede na poenotene kriterije ocenjevanja v Evropski uniji primerljiva s stanjem kopalnih voda v drugih državah članicah unije. Od aprila do septembra smo izdajali napoved koncentracij ozona za dva dni vnaprej za celotno Slovenijo. Omenjena napoved je v tem času vidna na spletni strani agencije. V primeru presežene opozorilne ali alarmne vrednosti smo na različne naslove (bolnišnice, šole, vrtci, mediji) posredovali obvestila o preseženi koncentraciji. Koncentracije ozona so v letu 2010 prekoračile le opozorilno urno vrednost 180 µg/m3 na Krvavcu (30. junij in 1. julij), Otlici (2. in 12. julij) ter v Kopru (7. julij). V skladu z Uredbo o emisiji snovi v zrak iz nepremičnih virov onesnaževanja morajo vsi upravljavci, katerih masni pretoki snovi v odpadnih plinih presegajo vrednost, ki je predpisana, izvajati meritve onesnaževal v zunanjem zraku. V skladu s pravilnikom smo določenim izvajalcem izdali pooblastila za ocenjevanje celotne obremenitve zunanjega zraka na območju vrednotenja. Upravljavci morajo agenciji za okolje do 31. julija 2011 posredovati podatke o obstoječi obremenitvi (podatki o meritvah), skupaj s celotno obremenitvijo zunanjega zraka (modeliranje). Poročilo o okolju v Sloveniji 2009 Poročilo o okolju je pripravilo Ministrstvo za okolje in prostor v sodelovanju z drugimi resorji na podlagi 106. Agencija RS za okolje v letu

29 in 107. člena Zakona o varstvu okolja. Državni zbor ga je potrdil na svoji seji 15. decembra Bosna in Hercegovina Črna gora Makedonija Srbija Albanija Turčija Hrvaška Lihtenštajn Švica Malta Romunija Češka Slovaška Madžarska Ciper Islandija Bolgarija Avstrija Slovenija Grčija Italija Belgija Norveška Estonija Litva Latvija Luksemburg Poljska Portugalska Irska Velika Britanija Španija Nizozemska Francija Finska Danska Nemčija Švedska Obseg vseh poročevalskih obveznosti držav članic EEA (vir: Register Reporting Obligations Database, EEA) Poročilo obravnava obdobje Dokument podaja objektivno oceno stanja okolja, ki temelji na spremljanju uresničevanja zastavljenih ciljev in s tem uspešnosti vodenja okoljske politike. Poročilo o okolju v Sloveniji 2009 zajema podatke o stanju okolja, pritiskih na okolje (vplivi na ekosisteme in zdravje, vplivi gospodarstva in drugih človekovih dejavnosti) ter odzivih človeka in družbe. Koordinacija priprave poročila in redakcija vsebine, ki obsega 363 strani, sta bili opravljeni na Agenciji RS za okolje. Mednarodno poročanje Del nalog informacijskega sistema okolja je povezan z izmenjavo podatkov v okviru evropskega okoljskega poročevalskega sistema EIONET, kjer se v izmenjavo posreduje poročila in informacije, namenjene tuji in domači strokovni ter laični javnosti. Izmed približno 270 poročanj s seznama mednarodnih poročevalskih obveznosti se jih je na leto 2010 nanašalo 88, od teh je več kot polovica potekala preko poročevalskega omrežja EIONET. Prejemniki večine teh poročil so Evropska agencija za okolje (EEA), Evropska komisija, Evropski statistični urad (EUROSTAT) in Joint Research Centre (JRC). Portal EIONET v Sloveniji ( uporabniku med drugim omogoča dostop do centralnega odložišča poročil, ki jih države pripravljamo po mednarodnih poročevalskih obveznostih ter do ostalih orodij, ki so državam v pomoč pri sledenju in izpolnjevanju teh obveznosti. Sistem imenovan Reportnet je vzpostavila Evropska agencija za okolje za poročanje po tako imenovanem prednostnem toku podatkov, ki zajema letno poročanje na področju približno desetih okoljskih tematik. Za te podatkovne tokove vodijo tudi evidenco uspešnosti poročanja. Slovenija je med najbolje ocenjenimi državami, kar kaže kazalec OP2 Poročanje okoljskih podatkov. Črna Gora Albanija Madžarska Malta Luksemburg Italija Bosna in Hercegovina Grčija Islandija Turčija Makedonija Srbija Nizozemska Hrvaška Poljska Velika Britanija Španija Finska Portugalska Norveška Češka Lihtenštajn Ciper Romunija Bolgarija Belgija Irska Slovenija Litva Danska Estonija Francija Švica Latvija Slovaška Švedska Avstrija Nemčija Uspešnost držav pri poročanju na EEA po t. i. prednostnem toku v letu 2009/10 (vir: Koncept Skupnega okoljskega informacijskega sistema (SEIS) se je v Evropi po delih pravzaprav že začel izvajati. Odločilno vlogo upravljavca in povezovalca vsebin ima pri tem v Sloveniji Agencija RS za okolje, ki je na področju okolja ključna strokovna institucija in upravljavec okoljskih podatkov. Poleg evropskega portala kopalnih voda in portala namenjenega problematiki ozona, ki delujeta že dlje, je letos nov s SEIS povezan pristop priprave okoljskega poročila, imenovan SENSE. 23 Agencija RS za okolje v letu 2010

30 Evropska agencija za okolje je 30. novembra v Evropskem parlamentu predstavila Evropsko okoljsko poročilo SOER 2010 z delovnim naslovom The European environment state and outlook Agencija tovrstna poročila pripravlja vsakih 5 let. Za razliko od predhodnih poročil zadnje ni tiskano v celoti in ne gre za enoten dokument. Prevedeno je v jezike sodelujočih držav, tiskan pa je le povzetek, medtem ko so celotne vsebine predstavljene na posebnem spletnem portalu. Del poročila so tudi strukturirane predstavitve držav članic EEA (Članice EU in 10 pridruženih članic). Izmed 37 sodelujočih držav jih je 13 (med njimi tudi Slovenija) svoj prispevek predstavilo v tehnologiji semantičnega spleta. Gre za pilotni projekt imenovan Shared European and National State of the Environment information (SENSE), ki naj bi bil korak k vzpostavljanju Skupnega evropskega okoljskega informacijskega sistema (SEIS). Prevedli smo povzetek poročila in vsebin, ki se nanašajo na Slovenijo in smo jih v okviru projekta SENSE posredovali na spletišče poročila. Sodelujoče države pri pripravi SOER 2010 v okviru projekta SENSE. Stanje 23. novembra 2010: ročno naloženo (zeleno), SENSE (modro) (vir: EEA 2011). Agencija RS za okolje v letu

31 Okoljevarstvena dovoljenja in soglasja Na stanje okolja človek vpliva z emisijami snovi in energij v okolje (vode, zrak, tla), pa tudi preko ravnanja z odpadki. Na področju voda je krovna vodna direktiva uvedla upoštevanje imisijskega načela, torej omejevanja emisij nevarnih snovi v vodno okolje, kar je opredeljeno v okoljevarstvenem dovoljenju. Tudi na področju hrupa in zraka se z upoštevanjem določenih prehodnih obdobij uveljavlja imisijski princip, ki dejansko omogoča učinkovitejše omejevanje emisij v okolje in zagotavljanje zahtevanega imisijskega standarda. Emisije (1.000 t/leto) Emisije (1.000 t) Leto Cestni promet Ostali promet Energetika Industrijske kotlovnice Mala kurišča Tehnol. proc. Emisije SO 2 v Sloveniji Leto Cestni promet Ostali promet Energetika Industrijske kotlovnice Mala kurišča Emisije NO x v Sloveniji Skrb za izboljšanje stanja okolja mora biti vključena v čim zgodnejši fazi načrtovanja posegov v okolje. Da bi zmanjšali negativne vplive na okolje, so bili uvedeni tudi različni ekonomski instrumenti, kot je uvedba plačila okoljskih dajatev po načelu»onesnaževalec plača«. Pri tem je zelo pomembno motivacijsko sredstvo za zmanjšanje onesnaževanja možnost oprostitve ali znižanja plačila dajatev zaradi vlaganja sredstev v varovanje okolja. Naša vloga pri določanju višine okoljske dajatve je določanje enot obremenitve posameznega zavezanca na področju emisij industrijskih odpadnih voda v vode oz. javno kanalizacijo. Te enote obremenitve pa se določijo na podlagi podatkov letnih poročil o monitoringu odpadnih voda, zato je potrebno poročila skrbno pregledati in ovrednotiti. Za učinkovit nadzor in načrtovanje dovoljenih emisij je bilo uvedeno odločanje v upravnem postopku. Ti postopki se vodijo po Zakonu o upravnem postopku kot procesnem zakonu, v vsebinskem smislu pa se pri odločanju uporabljajo različni materialni predpisi. Upravnih postopkov za zagotavljanje nadzora in načrtovanja emisij je več kot 200 vrst, letno pa se izda več 1000 posamičnih upravnih aktov. Tako smo na področju okolja vodili več kot 6000 upravnih postopkov, izdali okoli 5000 upravnih aktov od tega okoli 2700 na področju ohranjanja narave. Za večino postopkov so pripravljeni elektronski obrazci vlog, objavljeni na spletu, ki strankam in upravnim delavcem olajšajo in izboljšajo komunikacijo, skrajšajo čas, potreben za izvedbo ugotovitvenega postopka, in hkrati omogočajo tudi vodenje različnih evidenc o izdanih odločbah in vsebinah. V nekaterih primerih je možna tudi računalniška obdelava vloge in računalniški izpis osnove odločbe. Poleg obrazcev vlog in navodil za izpolnjevanje pa na spletu objavljamo tudi področne predpise in strankam posredujemo vse druge informacije. Po uveljavitvi novega Zakona o varstvu okolja leta 2004 sta se odprli dve novi obsežni poglavji, ki vplivata na obvladovanje in zmanjšanje emisij v okolje, namenjeni pa sta predvsem spodbujanju razvoja in uporabi tehnologij, ki preprečujejo obremenjevanje okolja. Eno je uvedba posebnih okoljevarstvenih dovoljenj za dejavnosti in naprave, ki lahko povzročajo onesnaževanje okolja večjega obsega (IPPC dovoljenja), drugo pa je trgovanje s pravicami do emisije toplogrednih plinov, ki sodi na področje blaženja podnebnih sprememb. Podeljevanje okoljevarstvenih dovoljenj za večje onesnaževalce izhaja iz evropske Direktive o celovitem preprečevanju industrijskega onesnaževanja in nadzoru nad njim, znane pod kratico IPPC (Integrated Pollution Prevention and Control). Cilj direktive je doseči celovit pristop k preprečevanju in nadzorovanju onesnaževanja ter visoko stopnjo varstva okolja. Slovenija je direktivo prenesla v svoj pravni red z ZVO-1 in Uredbo o vrsti dejavnosti in naprav, ki lahko povzročajo onesnaževanje okolja večjega obsega. V letu 2010 smo zaključili projekt izdaje IPPC dovoljenj za obstoječe naprave (razen odlagališč, kjer se čaka na spremembe predpisov). V letih je dobilo IPPC dovoljenje skupaj okoli 145 obstoječih naprav; od tega je bilo v letu 2010 izdanih 27 IPPC dovoljenj (24 obstoječim in 3 novim napravam), trem upravljavcem obstoječih naprav 25 Agencija RS za okolje v letu 2010

32 so bila dovoljenja zavrnjena, 10 okoljevarstvenih dovoljenj izdanih v prejšnjih letih pa je bilo spremenjenih. Skupaj je bilo v postopkih izdajanja IPPC dovoljenj v letu 2010 izdanih 40 upravnih aktov. 200 IPPC DOVOLJENJA ZA OBSTOJEČE NAPRAVE VSI UPRAVNI AKTI januar 2007 januar februar marec april maj junij julij avgust september oktober november december 2008 januar februar marec april maj junij julij avgust september oktober november december 2009 januar februar marec april maj junij julij avgust september oktober november december 2010 januar februar marec april maj junij julij avgust september oktober november december Število izdanih 150 Meseci Dinamika izdajanja IPPC dovoljenj v letih Ko posegi presegajo s predpisi določene pragove, pa je na podlagi EIA Direktive potrebno že v najzgodnejši fazi načrtovanja opraviti presojo vplivov na okolje. Presoja vplivov na okolje obsega vse segmente varstva okolja in posega tudi na druga področja, kot je varstvo zdravja ljudi, varovanje kulturne dediščine in ohranjanje narave. Če presoja pokaže, da je poseg sprejemljiv, se zanj izda okoljevarstveno soglasje. V letu 2010 je agencija vodila 50 postopkov presoje vplivov na okolje. Posebno pozornost namenjamo varovanju kakovosti zraka v mestih (foto: Tanja Cegnar). Agencija RS za okolje v letu

33 Ukrepi za ohranjanje biodiverzitete Ohranjanje narave V skladu z Zakonom o ohranjanju narave (ZON) je bilo v letu 2010 v okviru različnih upravnih postopkov izdanih več kot 2600 odločb oz. upravnih aktov. Najštevilčnejši je upravni postopek izdaje naravovarstvenih pogojev in soglasij, kjer je bilo obravnavanih preko 4400 vlog. Na področju ohranjanja živalskih in rastlinskih vrst je bilo obravnavanih preko 350 zadev, od tega največ na področju izvajanja trgovine z vrstami in njihovimi deli ter izdaje dovoljenj za posege v populacije zavarovanih vrst na ozemlju Republike Slovenije. Med zavarovane živalske vrste je uvrščen tudi rjavi medved. Za odvzem medveda iz narave je bilo v letu 2010 izdanih 12 t. i. ustnih odločb, in sicer v primerih, ko je šlo za nujne ukrepe v javnem interesu in je obstajala nevarnost za življenje in zdravje ljudi. Na agenciji imamo na razpolago stalno dostopno telefonsko številko, na katero pokličejo predstavniki Zavoda za gozdove Slovenije oziroma t. i. intervencijske skupine za hitro ukrepanje v primeru, ko velike zveri ogrožajo življenje ljudi. V skladu z njihovim strokovnim mnenjem izdamo ustno odločbo, ki je takoj izvršljiva. porabljena za poplačilo škode, ki jo je povzročil volk na drobnici. V okviru razpisa za sofinanciranje nakupa elektromrež in pašnih aparatov za preprečevanje nadaljnje škode pa je bilo dodeljenih skoraj V preteklih letih je bil zabeležen občuten porast odškodninskih zahtevkov, na podlagi katerih so se uveljavljale odškodnine za škodo, ki naj bi jo na drobnici povzročil krokar. V letu 2010 se je nadaljevala študija, ki naj bi odgovorila na vprašanje, ali krokarji res napadajo drobnico. Krokar kljub večletnemu opazovanju ni bil prepoznan kot povzročitelj škode na drobnici. V letu 2010 je bila opravljena študija, ki je omogočila pridobitev podatkov o biologiji vidre in pripravi smernic za izvajanje učinkovitega preprečevanja škode v ribnikih. Volk (foto: Miha Krofel) V skladu z Zakonom o varstvu podzemnih jam izdajamo dovoljenja in soglasja za ureditev in ogledovanje ter izvajanje prireditev, snemanj in obiskovanja jam v skladu z varstvenimi režimi. V letu 2010 je bilo izdanih 87 dovoljenj in soglasij. Rjavi medved (foto: Miha Krofel) Osnova za upravljanje s populacijo rjavega medveda, kamor sodi tudi odvzem iz narave, je poznavanje biologije in ekologije vrste (vedenjskih, prehranjevalnih značilnosti ipd.), pa tudi številčnosti vrste in odnosa do človeka. V ta namen smo financirali raziskovalni projekt Proučevanje dejavnikov habituacije rjavega medveda na človeka z uporabo GPS telemetrije. Projekt se je začel v letu 2008 in v tem času je bilo s posebnimi telemetrijskimi ovratnicami opremljenih 33 medvedov. Zbranih je bilo GPS lokacij in podatkov o aktivnostih medvedov. Z analizo podatkov, ki bo zaključena v letu 2011, bomo pridobili veliko informacij o biologiji in ekologiji rjavega medveda. Obravnavamo škodne dogodke, ki jih povzročijo živali zavarovanih vrst na premoženju. Za leto 2010 je bilo obravnavanih skoraj 1400 dogodkov in izplačanih odškodnin. Več kot polovica sredstev je bila 27 Ris (foto: Miha Krofel) Agencija RS za okolje v letu 2010

34 10. obletnica izvajanja konvencije CITES v Sloveniji V Sloveniji se je izvajanje Konvencije o mednarodni trgovini z ogroženimi prostoživečimi živalskimi in rastlinskimi vrstami (konvencija CITES) pričelo aprila 2000 prav na Agenciji RS za okolje. Deseto obletnico uveljavitve tega mednarodnega sporazuma smo v letu 2010 obeležili s številnimi dogodki, povezanimi predvsem z informiranjem javnosti. Ena izmed vitrin na letališču z deli in izdelki iz živali in rastlin s seznamov konvencije CITES Med letom smo na temo mednarodne trgovine z ogroženimi vrstami opozarjali tudi z dvema strokovnima predavanjema v Botaničnem vrtu Univerze v Ljubljani in Prirodoslovnem muzeju Slovenije, na vse slovenske osnovne šole in v knjižnice pa smo poslali posodobljeno zgibanko in knjižna kazala z informacijami o ogroženih živalskih in rastlinskih vrstah. Pošta Slovenije je ob tej priložnosti izdala tudi razglednično dopisnico z žigom z dne 23. aprila Raznovrstne publikacije Agencije RS za okolje prispevajo k boljšemu poznavanju konvencije CITES Posebej za to priložnost smo na agenciji predstavili dosedanje izvajanje konvencije CITES v Sloveniji. Na to temo so bili objavljeni številni članki, televizijski in radijski prispevki. 10. obletnico smo skupaj z Ministrstvom za okolje in prostor, Aerodromom Ljubljana in Carinsko upravo RS počastili tudi na Letališču Jožeta Pučnika Ljubljana, kjer smo pripravili priložnostno tematsko razstavo o konvenciji CITES s plakati in razstavo carinsko zaseženih osebkov CITES. V odhodnih avlah letališča smo postavili stalni vitrini, opremljeni z deli in izdelki iz živali ali rastlin s seznamov konvencije CITES. Potnike opozarjata o predpisanih omejitvah pri nakupu tovrstnih osebkov. Agencija RS za okolje v letu 2010 Razglednična dopisnica Pošte Slovenije 28

35 Podnebne spremembe Podnebje in njegova vsakodnevna pojavna oblika vreme nam vedno znova dokazujeta, da je sodobna družba z moderno tehnologijo veliko bolj ranljiva, kot bi si radi predstavljali in kot bi si želeli. Delovanje v povezavi s podnebnimi spremembami na Agenciji RS za okolje delimo na: spremljanje izpustov toplogrednih plinov in prizadevanja za njihovo zmanjševanje; spremljanje stanja podnebja in njegovega vpliva na okolje, ki v celoti sloni na meteorološkem, agrometeorološkem, hidrološkem in ekološkem spremljanju razmer. Za spremljanje sprememb podnebja so potrebne še posebej natančne meritve; pripravo strokovnih podlag za načrtovanje ukrepov prilagajanja na podnebne spremembe temperatura ( C) Povprečna temperatura zraka v Ljubljani v letih in povprečje obdobja V zadnjih desetletjih je opazen trend naraščanja povprečne temperature. Trgovanje z emisijami toplogrednih plinov Trgovanje s pravicami do emisije je uvedeno z namenom, da bi zmanjšali onesnaževanje okolja na ekonomsko učinkovit način. Shema trgovanja s pravicami za izpuščanje toplogrednih plinov je vzpostavljena kot eden od ekonomskih instrumentov mednarodne skupnosti za obvladovanje podnebnih sprememb in za uresničevanje ciljev Kjotskega protokola. Pravica do trgovanja obsega določeno količino snovi, ki jo posameznik v določenem času lahko izpusti v okolje. Pravico podeli država pod pogoji, opredeljenimi v Zakonu o varstvu okolja in podzakonskih aktih. Za obratovanje naprave, ki povzroča emisijo toplogrednih plinov, mora upravljavec pridobiti dovoljenje, prav tako pa mora vsako leto predložiti Agenciji RS za okolje v potrditev načrt monitoringa emisij. Pravico do emisije ima v obsegu vsakoletnih podeljenih emisijskih kuponov (en emisijski kupon je pravica do emisije ene tone ekvivalenta ogljikovega dioksida), za dodatne emisije pa mora kupone dokupiti. V trgovanje z emisijami je bilo v Sloveniji v letu 2009 vključenih okrog 8216 kt CO2 ekvivalenta emisij, kar predstavlja dobrih 42 % vseh slovenskih emisij toplogrednih plinov. Za delovanje trga in spremljanje trgovanja je država vzpostavila register emisijskih kuponov, ki ga vodimo na agenciji. Vsi registri držav podpisnic Kjotskega protokola so elektronsko povezani z registrom Združenih narodov, ki deluje v okviru Kjotskega protokola. Trgovanje znotraj EU je bilo vzpostavljeno 1. januarja Slovenski register deluje od konca novembra 2005, od 16. oktobra 2008 pa je povezan z registrom Združenih narodov. Trgovanje z emisijskimi kuponi je prosto; poleg zavezancev, ki so pridobili dovoljenje za izpuščanje toplogrednih plinov, lahko trgujejo z emisijskimi kuponi vse fizične in pravne osebe, ki so v registru odprle račun. V letu 2010 je 87 upravljavcev naprav, ki imajo dovoljenja za izpuščanje toplogrednih plinov, na podlagi izvedenega monitoringa izpustov poročalo o skupno kt CO2 ekvivalenta emisij. Za to količino emisij so morali kot zavezanci trgovanja v slovenski register predati kupone, ki so jim bili dodeljeni na podlagi Odloka o državnem načrtu razdelitve emisijskih kuponov za obdobje Od tu se kuponi preko EU registra vrnejo na register Združenih narodov oziroma v Kjotski protokol. Evidence toplogrednih plinov Slovenija mora vsako leto poročati (Evropski komisiji do 15. marca in Sekretariatu UNFCCC do 15. aprila) o nacionalnih evidencah antropogenih emisij in ponorov toplogrednih plinov. Za pripravo teh evidenc in za njihovo redno poročanje smo odgovorni na Agenciji RS za okolje. Pri evidentiranju emisij sodelujemo s številnimi drugimi 29 Agencija RS za okolje v letu 2010

36 ustanovami in upravnimi organi, ki posredujejo podatke o aktivnostih in druge ustrezne podatke, potrebne za pripravo evidenc. Plini, ki jih spremljamo v evidencah toplogrednih plinov, so: ogljikov dioksid (CO2), metan (CH4), didušikov oksid (N2O) ter tako imenovani F-plini, ki obsegajo fluorirane ogljikovodike (HFC), perfluorirane ogljikovodike (PFC) in žveplov heksafluorid (SF6). Da lahko različne toplogredne pline med sabo primerjamo in seštevamo, jih moramo prej pomnožiti z njihovim toplogrednim potencialom, ki se izraža v razmerju glede na toplogredni učinek CO2. Industrijski procesi 4% Goriva v široki rabi 11% Kmetijstvo 10% Odpadki 3% Promet 28% Ostalo 2% Energetika 32% Raba goriv v industriji 10% Delež emisij toplogrednih plinov po sektorjih v letu Gg CO2 ekv leta Energetika Raba goriv v industriji Promet Goriva v široki rabi Industrijski procesi Kmetijstvo Odpadki Ostalo Podnebna spremenljivost Slovenije Na Agenciji RS za okolje imamo zelo bogat arhiv podnebnih meritev. Na podlagi teh meritev spremljamo, kako se podnebje v Sloveniji spreminja in kakšen je vpliv globalnih podnebnih sprememb. Preverjanje in homogenizacija podnebnih nizov sta časovno zahtevna procesa in končni rezultati bodo na voljo konec leta Emisije toplogrednih plinov za obdobje Temperatura je naraščala na vseh podnebnih območjih, večinoma statistično značilno. Zanimivo je, da je hitrost ogrevanja od zime do poletja podobna, medtem ko je bil jeseni porast majhen ali ga sploh ni bilo. V splošnem se je dnevni hod temperature nekoliko zmanjšal. Opazna je razlika med mestnimi in podeželskimi postajami. Dvig temperature je bil zaradi vpliva toplotnega otoka v mestih nekoliko večji kot na ostalih postajah. Na vseh postajah je bil temperaturni trend v veliki meri odsev globalnih podnebnih sprememb. Letni odklon temperature od povprečja obdobja , na osnovi podatkov 10 postaj Dvig poletne temperature zraka vpliva na porast toplih dni. Tropske noči so bile na začetku in sredi 20. stoletja redke, v zadnjih letih pa so ponekod že vsakoleten pojav. Število hladnih dni se je pomembno zmanjšalo samo ponekod, število ledenih dni pa povsod. Spremembe v višini padavin večinoma niso velike, vendar so že statistično značilne. Trendi po sezonah nakazujejo, da se je spremenil padavinski režim. Jesenski Agencija RS za okolje v letu

37 višek padavin se je povečal, poleti pa se je višina padavin nekoliko zmanjšala. Pozimi in spomladi se je višina padavin zmanjšala ali ostala enaka. Sprememba sezonske višine novozapadlega snega je opazna na vseh postajah, z izjemo Postojne, in je posledica zmanjševanja višine padavin in naraščanja temperature pozimi. 700 višina (cm) Največja aprilska debelina snežne odeje na Kredarici v obdobju Mreže so učinkovita zaščita pred točo (foto: Tanja Cegnar). Najbolj nas prizadenejo vse pogostejši izredni vremenski in hidrološki dogodki, a tudi spremembe v pretočnih režimih, zaledenelosti jezer, debelini snežne odeje in ostalih značilnostih okolja, ki zahtevajo ustrezen odziv posameznikov, družbe in gospodarstva. Prilagajanje na podnebne spremembe Podobno kot v Evropi in večjem delu sveta meritve v Sloveniji jasno kažejo, da se podnebje ogreva. Hkrati z ogrevanjem ozračja se spreminjajo tudi številne druge podnebne spremenljivke (padavine, snežna odeja ), ki pomembno vplivajo na številne človekove dejavnosti. Kmetijstvo je med sektorji, ki so najbolj ranljivi na podnebne spremembe (foto: Tanja Cegnar). Pri pripravi strokovnih podlag za prilagajanje imamo pomembno vlogo, saj je prav sistematična ocena ranljivosti na podnebne spremembe pogoj za izdelavo strategije prilagajanja. S projekti smo začeli pred nekaj leti, ko je bila izdelana prva ocena ranljivosti slovenskega kmetijstva na podnebne spremembe. Ni naključje, da so se prizadevanja najprej začela v kmetijstvu, saj je povezava med vremenom in kmetijstvom splošno priznana, agrometeorologija pa že dolgo uveljavljena interdisciplinarna veda. V zadnjih letih in predvsem z Belo knjigo o prilagajanju je prevladalo spoznanje, da so skoraj vsi gospodarski sektorji ranljivi na podnebne spremembe in da se bodo morali nanje prilagajati. 31 Mesta spadajo med bolj ranljiva območja (foto: Tanja Cegnar). Potrebo po prilagajanju na podnebne spremembe in opažene spremembe v stanju okolja smo obširneje predstavili v knjigi Okolje se spreminja: Podnebna spremenljivost Slovenije in njen vpliv na vodno okolje, ki je izšla leta Agencija RS za okolje v letu 2010

38 Seizmologija Med ujmami nas najbolj presenetijo potresi, ki zahtevajo največ žrtev in povzročijo ogromno škode. Slovenija leži na potresno nevarnem območju, zato lahko na naših tleh pričakujemo tudi močnejše potrese. Na potrese se pripravljamo s stalnim opazovanjem in proučevanjem potresne dejavnosti, saj na ta način zmanjšujemo potresno tveganje. K temu pripomore gosto postavljena in kakovostno opremljena državna mreža potresnih opazovalnic, ki je bila zgrajena leta 2006, danes pa letno zabeleži tudi do nekaj tisoč dogodkov, od katerih jih prebivalci različnih predelov Slovenije čutijo nekaj deset. Datum Žariščni čas (UTC) Zem. širina Zem. dolžina Globina Magnituda Intenziteta Nadžariščno področje h:min N E km MLV EMS ,78 14, ,2 IV Postojna ,78 14, ,1 III-IV Postojna ,78 14, ,7 V Postojna ,75 15, ,9 IV-V Rude, Hrvaška ,65 15, ,2 III Metlika ,22 14, ,1 IV Cerklje na Gorenjskem ,78 14, ,3 III Postojna ,16 13, ,4 IV Tolmin ,30 14, ,1 IV Naklo ,30 14, ,6 IV Naklo ,30 14, ,0 III Naklo ,31 14, ,1 III Naklo ,16 13, ,8 III Tolmin ,93 15,40 6 1,7 III-IV Raka ,11 14, ,2 IV Domžale ,85 15,45 9 2,6 III Kostanjevica na Krki ,59 15,09 8 1,9 III-IV Dravograd ,64 14, ,5 IV Jurišče ,28 13,64 7 1,7 IV Lepena ,95 14, ,6 III Borovnica ,81 15,43 6 1,9 IV-V Gorjanci ,80 15,45 1 1,7 III Gorjanci ,64 15, ,9 V Remšnik ,61 14, ,5 V Ilirska Bistrica ,61 14, ,5 V Ilirska Bistrica ,60 14, ,8 III-IV Ilirska Bistrica ,93 14,52 2 0,6 III Ig ,93 14,50 1 0,8 III Ig ,94 14,43 0 0,5 III Kamnik pod Krimom ,97 14,51 3 0,3 II-III Tomišelj ,57 14, ,4 III Ilirska Bistrica ,59 14,25 7 2,6 III-IV Ilirska Bistrica ,16 14, ,4 III-IV Škofja Loka ,55 14, ,5 III Ilirska Bistrica ,54 14,27 9 1,7 III Ilirska Bistrica ,27 14, ,8 IV Črnivec ,53 14, ,6 III Ilirska Bistrica ,06 14, ,5 IV Polšnik ,60 14, ,4 III Ilirska Bistrica ,10 14, ,7 III-IV Medvode ,61 14, ,8 III Ilirska Bistrica ,82 14,71 9 1,4 III Velike Lašče Potresi v Sloveniji in bližnji okolici, ki so jih v letu 2010 čutili prebivalci Slovenije in je bila njihova intenziteta vsaj III. stopnje po EMS-98 Potresi v Sloveniji v letu 2010 Potresna dejavnost je bila v Sloveniji leta 2010 zmerna. Seizmografi državne mreže potresnih opazovalnic so leta 2010 zabeležili 2596 lokalnih potresov ter vsaj 878 oddaljenih in 577 bližnjih potresov. Za lokalne potrese štejemo tiste, ki so nastali v Sloveniji ali so od najbližje slovenske opazovalnice oddaljeni manj kot 50 km. Kot oddaljene obravnavamo tiste, katerih žarišče je oddaljeno več kot 11 stopinj (nekaj več kot 1200 km) od Ljubljane, žarišča bližnjih (regionalnih) pa so na oddaljenosti med lokalnimi in oddaljenimi potresi. Seizmografi so zapisali tudi več primerov umetno povzročenega tresenja tal ali razstreljevanja. Prebivalci različnih območij Slovenije so čutili več kot 85 potresnih sunkov z nadžariščem v Sloveniji ali njeni bližnji okolici. Najmočnejši potres v Sloveniji v letu 2010 se je zgodil 15. januarja ob 14. uri 20 minut UTC (15.20 po lokalnem času) pri Postojni. Čutili so ga prebivalci celotne osrednje in jugozahodne Slovenije. Njegova lokalna magnituda je bila 3,7, največja intenziteta pa V. stopnje po EMS-98. Februarja se je večkrat streslo pri Naklem. Najmočnejši dogodek je bil 15. februarja ob 18. uri in 25 minut UTC (19.25 po lokalnem času). V septembru 2010 je bila potresna aktivnost povečana na ilirskobistriškem področju; najmočnejša potresa sta se zgodila 15. septembra, ob UTC in UTC. Oba sta imela Agencija RS za okolje v letu

39 lokalno magnitudo 3,5. V letu 2010 je bilo pri Postojni lociranih 398, pri Naklem 203 in pri Ilirski Bistrici 275 potresov. Nadžarišča lokalnih potresov v letu 2010, ki smo jim določili žariščni čas, instrumentalni koordinati nadžarišča (epicentra) in globino žarišča. Barva simbola ponazarja žariščno globino, njegova velikost pa vrednost lokalne magnitude MLV. Mesec Oddaljeni potresi Bližnji potresi Lokalni potresi Umetni dogodki Skupaj Januar Februar Marec April Maj Junij Julij Avgust September Oktober November December Skupaj Potresi in umetno povzročeni dogodki v letu 2010, ki jih je zabeležila slovenska državna mreža potresnih opazovalnic. Trikomponentni zapis potresa 15. januarja 2010 pri Postojni na potresni opazovalnici CEY državne mreže potresnih opazovalnic Potres z največ žrtvami v letu 2010 Spremljali smo tudi potresne razmere v svetu. Potres z največ žrtvami je 12. januarja 2010 prizadel Port-au- Prince na Haitiju in zahteval več kot življenj. Najmočnejši potres v letu 2010 pa je bil 27. februarja v morju blizu obale Čila (Mb = 7,2, Ms = 8,5, Mw = 8,8). 33 Agencija RS za okolje v letu 2010

40 veliko škode nastalo kot posledica cunamija z največjo višino valov 7 m. Najgloblji potres z žariščem na globini 641 km se je 23. julija zgodil v zalivu Moro na Filipinih. Državna mreža potresnih opazovalnic Trikomponentni zapis potresa na Haitiju na potresni opazovalnici LJU državne mreže potresnih opazovalnic. Prikazan je zapis v dolžini ure in pol. Veliko življenj sta zahtevala tudi potresa 13. aprila na Kitajskem in 25. oktobra v Indoneziji. Pri slednjem je V letu 2010 je na območju Slovenije delovalo 26 digitalnih potresnih opazovalnic, povezanih v omrežje z neprekinjenim prenosom podatkov v središče za obdelavo v Ljubljani, ter 5 začasno postavljenih opazovalnic. Delovalo je tudi 12 opazovalnic, opremljenih z akcelografi Etna in K2, ki so namenjeni predvsem beleženju močnejših potresov in so stalno nameščeni na območjih, kjer so takšni potresi pogostejši. Poleg stalnih opazovalnic akcelografe po močnejših potresih začasno namestimo tudi na potresno območje, da beležijo morebitne popotrese. Seizmometri državne mreže potresnih opazovalnic Seizmološki projekti Mednarodni projekt Harmonization of Seismic Hazard Maps for the Western Balkan Countries Disaster Preparedness and Prevention Initiative for South-Eastern Europe (DPPI SEE), sodeluje kot država donator in ponuja programsko opremo ter pomoč strokovnjakov s področja seizmologije. Cilj projekta je izdelava kart potresne nevarnosti za področje zahodnega Balkana, usklajenih z evropsko zakonodajo (EUROCODE-8) in zasnovanih na skupnem katalogu. Slovenija v projektu Harmonization of Seismic Hazard Maps for the Western Balkan Countries (Harmonizacije kart potresne nevarnosti v državah zahodnega Balkana), ki ga v obdobju financirata NATO - Science for Peace program in Agencija RS za okolje v letu

41 Ocenjevanje potresne nevarnosti za lokacijo NEK 2 (mednarodni projekt ) V projektu sodelujemo na področju priprave in analize seizmoloških podatkov (potresni katalog), interpretacije geofizikalnih raziskav ter verjetnostnega ocenjevanja potresne nevarnosti z občutljivostnimi študijami. V letu 2010 se je zaključila prva faza projekta. Raziskovalni projekt Zgodovina gradnje v Ljubljani (pregled gradbenih lastnosti ter potresne odpornosti in ranljivosti objektov, ) V okviru projekta za Mestno občino Ljubljana (MOL) smo skupaj z Zavodom za gradbeništvo na osnovi do sedaj izdelanih metodologij, orodij in zbranih podatkov izdelali oceno potresne odpornosti, ranljivosti in ogroženosti stavb z zidano nosilno konstrukcijo, ki predstavljajo večino stavb, zgrajenih do druge svetovne vojne v Ljubljani. Na podlagi Registra nepremičnin (REN) smo ugotovljene korelacije uporabili za vse zidane stavbe v MOL in zanje pridobili ocene potresne odpornosti. Pri določitvi pričakovane potresne obtežbe ter pri oceni potresne ogroženosti stavb in prebivalcev so uporabljeni karta potresne mikrorajonizacije MOL in podatki iz Centralnega registra prebivalcev. Podatke o dinamičnih lastnostih za nekaj tipičnih stavb smo pridobili z metodo meritev potresnega nemira, na podlagi meritev na prostem površju pa je zanje v primeru potresa ocenjena nevarnost resonance stavbe. Za vse sloje so definirani ustrezni atributi. Povezani so v enotno bazo, ki jo bo možno nadgrajevati z novimi podatki. Projekt smo zaključili maja Mednarodni projekt econtentplus Programme Best Practice Network: OneGeology Europe Geološki podatki so nepogrešljivi na mnogih področjih. V okviru projekta so se povezali številni evropski geološki zavodi in druge organizacije, ki pripravljajo ali hranijo geološke podatke. Izdelali smo standarde za izmenjavo geoloških podatkov, ki so dosegljivi na skupnem portalu ( v kar 20 evropskih jezikih. Eden od ciljev je bila tudi izdelava geološke karte Evropske unije v merilu 1: Pripravljeni podatki so usklajeni z zahtevami INSPIRE direktive. V projektu smo imeli predvsem vlogo končnega uporabnika, ki je definiral potrebe in želje uporabnika geoloških podatkov. Aktivno smo sodelovali v delovni skupini User cases and best practice in meeting stakeholder needs. Projekt je bil uspešno zaključen na končnem sestanku vseh članov konzorcija oktobra 2010 v Parizu. Projekt NERIES V okviru evropskega projekta NERIES smo aktivni udeleženci pri izdelavi kataloga in podatkovnega arhiva evropskih potresov. V letu 2010 smo se pripravljali za izdelavo končnega poročila projekta. Uvajanje standarda Evrokod v Sloveniji Pravilnik o mehanski odpornosti in stabilnosti objektov (Uradni list Republike Slovenije, št. 101, ) določa zahteve, s katerimi se zagotovita mehanska odpornost in stabilnost objektov, cilj pa je tudi omejiti ogrožanje ljudi. jambori in dimniki). Pripravljeni so bili osnutki komentarjev delov standardov, ki se nanašajo na potresno obtežbo ter na splošne principe modeliranja in analize. Posebna pozornost je bila namenjena modeliranju in analizi sodelovanja med konstrukcijo in temeljnimi tlemi. Utrjevanje opečnih zidov s sodobnimi metodami V zadnjih treh desetletjih so bili raziskani vzroki za neustrezno obnašanje zidanih stavb med potresi, na podlagi ugotovljenih pomanjkljivosti pa razviti ukrepi za izboljšanje potresne odpornosti. Poleg klasičnih metod utrjevanja se razvija utrjevanje s sodobnimi materiali. Kjer ga varstvo arhitekturne kulturne dediščine dopušča, je čisto, razmeroma hitro in enostavno izvedljivo, postaja pa tudi cenovno sprejemljivo, zato je zanimanje zanj čedalje večje. V okviru naloge so bili pred rušenjem preiskani opečni zidovi stavbe na Komenskega ulici v Ljubljani. Izvedene so bile preiskave dveh zidov v obstoječem in s polimernimi laminati utrjenem stanju. Preiskave so potrdile učinkovitost oblaganja s polimeri ojačanimi oblogami, tako zaradi povečanja odpornosti kot tudi kapacitete deformacij in sipanja energije. V primerjavi odpornosti utrjenega zidu z odpornostjo nearmiranega referenčnega zidu je bil faktor povečanja enak 2,3-krat, za 50 % pa se je povečala tudi sposobnost deformiranja. Digitalizacija podatkovnih virov za zgodovinske potrese Digitalizacija podatkovnih virov poteka že od leta Takrat smo začeli sistematično zbirati in digitalizirati podatkovne vire za potrese, ki so jih čutili prebivalci Slovenije, s poudarkom na obdobju pred letom Za projekt NERIES smo bili obvezani pripraviti digitalne kopije vseh podatkovnih virov, uporabljenih za projekt. Zato smo digitalizirali tako večino dostopnih in ohranjenih virov iz kataloga Vladimirja Ribariča kot tudi približno 50 let pozneje najdene vire. Načrti za prihodnost V letu 2011 bomo še naprej aktivno sodelovali pri pripravi materiala za priročnik, ki ga bo izdala Evropska seizmološka komisija; gre za priročnik za delo na terenu pri zbiranju makroseizmičnih podatkov. Načrtujemo tudi nadaljevanje procesa digitalizacije podatkovnih virov za zgodovinske potrese in razširitev pripadajoče podatkovne baze. Aktivno bomo sodelovali pri pripravah za razstave in spremljajoče aktivnosti, ki bodo obeležile 500. obletnico najmočnejšega potresa na naših tleh, 26. marca Nadaljevali bomo z drugo fazo projekta ocenjevanja potresne nevarnosti na območju predvidene jedrske elektrarne Krško II. Za potrebe načrtovanja ukrepov na področju civilne zaščite bomo izdelali karto potresne intenzitete, z Upravo RS za zaščito in reševanje pa bomo sodelovali pri pripravi nabora ukrepov v primeru nastanka močnega potresa. Prav tako bomo nadaljevali z nalogami na področju uvajanja standarda Evrokod v Sloveniji. Področje potresno odporne gradnje obravnava Evrokod 8 (EC8). V Sloveniji so bili vsi standardi iz družine EC8 že uradno sprejeti kot slovenski standardi SIST-EN V letu 2010 je bilo delo usmerjeno v obravnavo tistih delov EC8, ki jih nismo obravnavali v preteklih letih (EC8-4: Silosi, rezervoarji in cevovodi; EC8-5: Temelji, oporne konstrukcije in geotehnični vidiki; EC8-6: Stolpi, 35 Agencija RS za okolje v letu 2010

42 Projekt Bober: Nadgradnja sistema za spremljanje in analiziranje stanja vodnega okolja Zaradi vse večje potrebe po natančnejših podatkih, analizah in napovedih veličin iz vodnega kroga, kakor običajno rečemo procesu kroženja vode v naravi, smo se na agenciji odločili za projekt, ki smo ga v letu 2010 poimenovali BOBER. Od začetka intenzivnejših priprav na projekt je preteklo več kot pet let. Ekstremni dogodki zadnjih let, ki smo jih pravočasno napovedali in nanje opozorili prebivalstvo, so dokaz, da smo bili na pravi poti, ko smo načrtovali omenjeni projekt. Osnovni cilj projekta je povečanje sposobnosti proučevanja in spremljanja dejavnikov v vodnem krogu. Poplavljena Kostanjevica, september 2010 (foto: Janez Polajnar) Razširitev znanja o razpoložljivi vodi in njeni kakovosti Da bi dosegli ta cilj, je potrebno izdelati količinske prostorske analize padavin in z njimi povezanih veličin. Sem sodijo tudi veličine o kakovosti z dovolj veliko prostorsko ločljivostjo in v vseh mogočih časovnih skalah, od nekajminutnih intervalov do nekaj deset let. S tako dobljenimi analizami poiščemo povezanost s pretoki na površinskih in podzemnih vodotokih oz. izdelamo vodno bilanco, katere rezultat je podrobno vedenje o razpoložljivi vodi in njeni kakovosti z največjo možno prostorsko ločljivostjo. Agencija RS za okolje v letu 2010 Potrebujemo dovolj merilnih postaj, ki merijo posamezne veličine v zraku in na vodotokih. To so meteorološke postaje, ki razen padavin merijo še druge veličine, potrebne za analizo in napoved vremena ter voda, padavinske postaje, ki merijo padavine, hidrološke postaje na površinskih vodotokih, ki merijo pretoke in kakovost voda, ter hidrološke postaje na podzemnih vodah, ki merijo stanje podtalnice in njeno kakovost. Vse naštete merilne postaje proizvajajo točkovne podatke, ki jih je potrebno kasneje analizirati v prostoru. Gostota takih postaj (predvsem padavinskih) v zelo razgibanem reliefu, kot je slovenski, nikoli ni dovolj velika. Zato si pomagamo še z meteorološkim radarjem, 36

43 ki daje prostorsko sliko količinske porazdelitve padavin. Za pripravo ustreznih prostorskih in časovnih analiz podatkov, pridobljenih iz mreže merilnih postaj, ter vključitev podatkov v numerične meteorološke in hidrološke modele za pripravo analiz in napovedi, potrebujemo ustrezno računsko moč. Zakaj moramo več vedeti o vremenu, podnebju in razpoložljivosti vode? Za boljše načrtovanje (npr. izolacij pred toplotnimi izgubami, naklonov in nosilnosti streh, kanalizacije za odvod meteorne vode itd) so potrebni kakovostni podatki. Kmetijstvo, promet in druge dejavnosti so neposredno odvisne od vremena in podnebja. Ustrezno prostorsko načrtovanje je še posebej pomembno tam, kjer je potrebno zmanjšati tveganje zaradi vremensko pogojenih ujm na minimum. Ker postaja pitna voda v svetovnem merilu vedno večji problem in ker Slovenija spada med najbogatejša področja s pitno vodo v Evropi, moramo posebej skrbno gospodariti z našim vodnim bogastvom, saj je voda potencialno naša dragocena izvozna dobrina. Zmanjšanje posledic naravnih nesreč, ki jih povzroča ekstremno vreme Kadar govorimo o dejavnostih in ukrepih za zmanjšanje ali celo preprečitev posledic naravnih nesreč, ki jih povzroča ekstremno vreme, imamo v mislih predvsem dejavnosti, ki smo jih označili kot razširitev znanja. Le na osnovi analiz in podatkov lahko izdelamo podrobne karte ranljivosti za posamezne vremenske ujme. Pomembno je predvsem prostorsko načrtovanje, tako da je tveganje, da bo vreme povzročilo škodo, minimalno ali celo nično. Z dobrimi podatki in analizami lahko na primer natančno določimo področja z večjim ali manjšim poplavnim tveganjem, prav tako tudi področja z večjim tveganjem, na primer za sušo, zemeljske plazove itd. Grajenje hiš na poplavnem ali plazovitem področju je nesmiselno, v nasprotnem primeru pa je potrebno izvesti zaščitne ukrepe glede na ugotovljeno stopnjo ranljivosti oziroma tveganja. Potrebujemo čim več kakovostnih podatkov, saj na ta način lahko zmanjšamo posledice vremenskih ujm. Pri zmanjševanju škode je potrebna tudi pripravljenost širše skupnosti na ukrepanje. Ljudje morajo biti seznanjeni z naravo in lastnostmi posameznih potencialnih vremensko pogojenih nesreč, saj se le tako lahko ustrezno organizirajo. K temu pripomore objavljanje analiz in ugotovljenih lokalno pogojenih posebnosti. Najpomembnejši dejavnik je vsekakor zanesljivost informiranja. Pomembno je, da je za informiranje, predvsem pa za opozarjanje pred prihajajočo ujmo, odgovoren en sam pooblaščen center. Običajno je to državna meteorološka služba, kadar gre za vreme, in hidrološka služba, kadar gre za vode. Potrditev projekta in pričakovani rezultati 25. maja 2010 je Evropska komisija s sklepom odločila o izvajanju projekta Nadgradnja sistema za spremljanje in analiziranje stanja vodnega okolja v Sloveniji, ki je del Operativnega programa razvoja okoljske in prometne infrastrukture za obdobje Celotna vrednost odobrenega projekta je K izvajanju bo 85 % prispeval Kohezijski sklad EU, 15 % pa proračun Republike Slovenije. Projekt bomo izvajali v obdobju V okviru projekta BOBER pričakujemo naslednje rezultate: nadgradili oz. na novo bomo postavili 281 merilnih mest po vsej Sloveniji, od tega 90 meteoroloških merilnih mest, 145 merilnih mest za spremljanje stanja površinskih voda in 46 merilnih mest za spremljanje stanja podzemnih voda; nadgradili bomo radarsko omrežje v Sloveniji in mu dodali nov vremenski radar na lokaciji severozahodno od Ljubljane; nabavili bomo novo merilno opremo za občasne meritve pretokov in vodostajev ter kot pomorska država vzpostavili meritve dinamike morja; zagotovili bomo delovne prostore ob slovenski obali za delovanje Službe za morsko meteorologijo in oceanografijo; posodobili bomo računalniške zmogljivosti v računskem centru Agencije RS za okolje, tako za obvladovanje celotne merilne mreže in toka podatkov kakor tudi za potrebe računsko zahtevnih matematičnih modelov, ki jih uporabljamo za napovedovanje vremena; za potrebe spremljanja kakovosti voda, zraka in tal bomo zgradili prizidek s prilagojenimi prostori za kemijsko analitski in biološki laboratorij ter prostori za umerjanje meteoroloških instrumentov ter merilnikov za kakovost zraka; vzpostavili bomo sisteme za spremljanje in napovedovanje hidrološkega stanja Save in Soče, za spremljanje in napovedovanje dinamike morja, za spremljanje stanja podtalnice v aluvialnih telesih ter za spremljanje suše. Dejavnosti do konca leta 2010 V okviru projekta BOBER smo v letu 2010 izvedli 8 javnih naročil in sklenili 14 pogodb. Skupna vrednost podpisanih pogodb znaša Do 31. decembra smo porabili in izstavili tri zahtevke za povračilo v skupni višini Kohezijski sklad EU je povrnil 85 % oz Rezultate v letu 2010 predstavljamo po glavnih sestavnih delih projekta. Izgradnja novih ali nadgradnja obstoječih merilnih mest V začetku leta smo skupaj s pooblaščenim inženiringom opravili terenske oglede lokacij merilnih mest za potrebe izdelave geodetskega načrta in projektne naloge za posamezno merilno mesto, ki so bile nato izdelane za 62 merilnih mest, za 25 mest so bile izdelane deloma, ostalo pa jih je še Agencija RS za okolje v letu 2010

44 Pooblaščeni inženiring je prav tako v sodelovanju z našimi strokovnjaki urejal pravico grajenja na merilnih mestih. Izgradnja nove laboratorijske stavbe ter nakup prostorov za Službo za pomorsko meteorologijo in oceanografijo Usklajevali smo pripravljalne načrte projekta za gradbeno dovoljenje za laboratorijski objekt in ostale pogodbene posege v okviru projekta. Izdelana je bila študija prometne ureditve bodočega laboratorijskega prizidka. Pripravili smo popis nujno potrebnih adaptacijskih del za nadomestne prostore, v katerih bo deloval umerjevalni laboratorij v času gradnje. Nakup laboratorijske opreme, opreme za računalniški center in nakup vozil za izvedbo projekta Dobavljena je bila oprema za kemijsko analitski in biološki laboratorij ter za občasni hidrološki monitoring. Za potrebe terenskih ogledov lokacij merilnih postaj ter izvajanja nalog v zvezi z nadgradnjo merilne mreže smo kupili 2 terenski in 4 pick-up vozila. Poskrbeli smo za rezervno napajanje in klimatizacijo računskega centra. Hlajenje smo izvedli s pomočjo talne vode. Kapaciteta hlajenja bo zadoščala tudi po nadgradnji opreme v računskem centru. Za pretok podatkov od merilnih postaj do računskega centra na sedežu agencije ter posredovanje podatkov v mednarodno izmenjavo smo zagotovili programsko opremo za prenos in kontrolo podatkov. Razvoj programskih orodij Model prognostičnega sistema za reko Savo smo operativno testirali na realnih podatkih, začeli pa smo tudi z umerjanjem modela za Sočo. Predvidoma bo prva faza vzpostavitve obeh modelov zaključena v prvi polovici leta Pripravili smo projektne naloge za izdelavo modelskih orodij za spremljanje suše, ocenjevanje stanja podzemnih voda in prognoziranje dinamike morja. Naročilo smo objavili konec oktobra, odločitev o oddaji naročila najugodnejšim ponudnikom pa bo sprejeta v začetku leta Informiranje in obveščanje javnosti Po sprejetju sklepa Komisije EU, s katerim je odobrila projekt, smo julija organizirali tiskovno konferenco za javnost, na kateri smo predstavili projekt. Izdelan je bil logotip, logo za projekt ter nalepke različnih dimenzij za naprave, kupljene iz sredstev projekta. Projekt smo predstavili tudi v dvojezični brošuri. Logo projekta BOBER Agencija RS za okolje v letu

45 Spletna stran Agencije RS za okolje Ker želimo svoje podatke čim bolj približati javnosti, si prizadevamo, da bi bili ti v največji meri dosegljivi na naših spletnih straneh na naslovu Tu imajo uporabniki dostop do najrazličnejših sklopov z okoljem povezanih informacij in orodij za njihovo obdelavo. Zaradi boljše preglednosti so spletne strani razdeljene na tematske sklope: vreme, vode, zrak, podnebne spremembe in varstvo okolja. Na vhodni spletni strani se nahajajo tudi povezave do številnih specializiranih portalov. Podrobneje bomo predstavili nekaj bolj obiskanih strani naših informacij na spletu. obiski v tisočih J F M A M J J A S O N D ARSO Meteo EIONET Obiskanost spletišč ARSO po mesecih Najbolj obiskane so strani z vremenskimi informacijami. Številni podatki o preteklem, trenutnem in prihodnjem vremenu so javnosti dostopni preko spletnega vremenskega portala Državne meteorološke službe ( ali ki je dostopen tudi preko mobilnega vmesnika ( Atlas okolja Atlas okolja ( daje vpogled v nekatere prostorske podatke preko spleta; zaenkrat so prikazane industrijske naprave, komunalne čistilne naprave, komunalna odlagališča, meritve elektromagnetnih sevanj, občutljiva območja evtrofikacije in kopalnih voda ter njihova prispevna območja. S kartografskim prikazovanjem in prostorskimi poizvedbami dobimo odgovore na vprašanja o položaju določenega pojava v prostoru in o njegovem razmerju do ostalih elementov. Izvedemo lahko osnovne analitične operacije, kot sta iskanje določenih objektov s pomočjo poizvedovalnega stavka, posebnih iskalcev ali analiza stanja v okolju s pomočjo preseka (z lokacijsko poizvedbo in presekom slojev na primer dobimo informacije o koordinati položaja, parcelni številki, podatke o tem, ali je lokacija v ekološko pomembnem oziroma zavarovanem območju itd.). Poleg presekov portal omogoča tudi iskanje po atributih. V Atlasu okolja so prikazani prostorski podatki, ki so v uradni evidenci Agencije RS za okolje in se nanašajo na problematiko okolja (vode, narava, vreme, potresi, varovanje okolja ). Kot dodatni podatki za povezovanje z okoljskimi vsebinami so v sistem vključene tudi druge državne evidence s prostorsko vsebino: prostorske enote, pregledne karte in infrastruktura. Atlas okolja na področju narave združuje uradne evidence v okviru registrov: Register območij Natura 2000, Register ekološko pomembnih območij, Register zavarovanih območij, Register naravnih vrednot in Register podzemnih jam. Uporabniki lahko poiščejo določen naslov, parcelo, zemljepisno ime, naredijo osnovni presek različnih slojev in poizvedbo po posameznih podatkih. 39 Agencija RS za okolje v letu 2010

46 Kazalci okolja v Sloveniji Kazalce okolja v Sloveniji objavljamo na spletnem naslovu ( So eno izmed najbolj uporabnih orodij za poročanje o okolju. Temeljijo na številčnih podatkih, ki kažejo stanje, določeno lastnost, predvsem pa razvoj obravnavanih pojavov. Kazalci predstavljajo analitično osnovo za preverjanje uspešnosti okoljskih politik in za njihove morebitne popravke. Namenjeni so vzpostavitvi povezave med podatki in cilji okoljske politike. Primerno izbrani kazalci, ki temeljijo na dovolj dolgi podatkovni časovni vrsti, lahko kažejo ključne smeri razvoja pojavov v okolju, zato so lahko v pomoč pri načrtovanju in upravljanju okolja, prav tako pa tudi splošni javnosti pri razumevanju okoljske problematike. Sistem je organiziran in financiran kot del nacionalnega poročila o okolju v skladu z obveznostjo iz 106. člena Zakona o varstvu okolja in v skladu s pravico javnosti do obveščenosti o stanju okolja in učinkovitosti okoljskih politik. Narejeni so na osnovi metodologije EEA in so tako večinoma mednarodno primerljivi. Pomembni so tudi za zbiranje podatkov o razpoložljivih virih podatkov in podatkovnih tokovih v zvezi okoljem. Kazalci okolja v Sloveniji (vir: Trenutno je na spletnem portalu objavljenih preko 150 kazalcev, ki so združeni po tematikah. Nekateri kazalci predstavljajo gonilne sile in pritiske na okolje, kot so na primer gospodarske panoge, drugi stanje in vplive okolja na živa bitja, na primer na zdravje ljudi, tretji zopet odzive okoljske politike na neko neželeno stanje. Do leta 2006 so periodično izhajali tudi kot natisnjene publikacije. Nabor kazalcev smo kasneje tako razširili, da enotna publikacija ni več smiselna, zato jih danes tiskamo le še za posamezne okoljske problematike. Informacijski sistem Sirena V letu 2010 smo veliko dela vložili v posodobitev informacijskega sistema Slovenski registri na področju narave (IS SIRENA). Zasnovan je bil v letu 2007 za pravilno in učinkovito vodenje evidenc, izpolnjevanje poročevalskih obveznosti in zagotavljanje hitrega posredovanja informacij javnega značaja. Informacijski sistem SIRENA vključuje evidence in registre, ki jih predpisujejo Zakon o ohranjanju narave in na njegovi podlagi sprejeti podzakonski predpisi, skupna zakonodaja Evropske skupnosti ter ratificirani mednarodni sporazumi. Sestavlja ga šest podatkovnih zbirk, od tega je pet spletnih, ena pa namizna. Podatke vzdržujemo uslužbenci Agencije RS za okolje in pooblaščeni zunanji uporabniki. Dostopni so s spletne strani Za širšo javnost je nedvomno najbolj uporaben Register zavarovanih in ogroženih vrst (REZA), ki vključuje seznam ogroženih in zavarovanih živalskih in rastlinskih vrst. Poleg osnovnih sistematskih podatkov je za vsako vrsto prikazan njen varstveni status ter predpisane obveznosti, ki izhajajo iz ratificiranih mednarodnih sporazumov, skupne zakonodaje Evropske skupnosti ali domače zakonodaje. V register je trenutno vključenih preko različnih živalskih in rastlinskih taksonov. Evidenca odškodninskih zahtevkov (ODSEV) omogoča vodenje in zbiranje podatkov glede na povzročitelje škod, čas nastanka škode, način varovanja premoženja in predmet škode. Namenjena je vodenju in vzdrževanju evidence o škodi, ki jo na premoženju povzročijo živali zavarovanih vrst in za katero je bilo odobreno izplačilo odškodnine. Omogoča pripravo različnih analiz, pregledov in s tem načrtovanje ukrepov za preprečevanje nadaljnje škode na premoženju. Register označenih živali (ROZ), Register dovoljenih ravnanj z živalskimi in rastlinskimi vrstami ter izdanih dovoljenj za prikazovanje živali javnosti (ZOBO), Evidenca o trgovini z živalmi prostoživečih vrst (ANTE) in Podatkovna zbirka za spremljanje mednarodne trgovine z ogroženimi vrstami (CITES) so zaradi varstva osebnih podatkov širši javnosti dostopni v omejenem obsegu. V obliki letnih poročil so na naših spletnih straneh objavljeni zbirni podatki iz vseh evidenc in registrov IS SIRENA. Agencija RS za okolje v letu

47 Spletna objektna storitev (WFS) Vstopna stran informacijskega sistema SIRENA Agencija RS za okolje je skrbnik večje količine okoljskih prostorskih podatkov. Da bi omogočili enostaven dostop, smo vzpostavili brezplačno spletno storitev Spletna objektna storitev (ARSO WFS) za izdajanje okoljskih prostorskih podatkov ( Namenjena je vsem, ki želijo pridobiti okoljske prostorske podatke v digitalni obliki (vektorski zapis). Emisije v vode iz industrijskih in drugih naprav Podatki o emisijah v zrak iz industrijskih virov za leta so dostopni na: nacionalne evidence emisij različnih onesnaževal zraka pa na: in e/emisijske%20evidence%20onesnazeval%20jan11.xls. Spletna objektna storitev Emisije v vode in zrak Poleg prostorskih podatkov je omogočen tudi prenos podatkov o emisijah v vode: Bilten Na Agenciji RS za okolje smo tudi v letu 2010 vsak mesec izdali bilten z naslovom Naše okolje, ki je dostopen na spletni strani pod bližnjico Mesečni bilten. V posamezni številki smo objavili mesečne podatke o podnebnih razmerah in razvoju vremena, vplivu vremena na rastline in pridelek, podatke o višini in temperaturi morja, pretokih in temperaturi rek ter jezer, zalogah podzemnih voda, poročila o potresih v Sloveniji in po svetu ter onesnaženosti zraka. Vsak mesec smo predstavili izbrano meteorološko postajo, od februarja do septembra pa tudi opis obremenjenosti zraka s cvetnim prahom. Posebno pozornost smo namenili podnebnim spremembam in odmevnejšim 41 Agencija RS za okolje v letu 2010

48 dogodkom v letu 2010, ki so prav tako zasedali mesto v biltenu. Vsem zainteresiranim smo omogočili brezplačno prejemanje biltena po elektronski pošti, izhajal pa je tudi v omejeni tiskani nakladi. Bilten najdete tudi na Facebooku pod imenom Naše Okolje. Akcija Zemljo so nam posodili otroci 2010 Naslovnice mesečnega biltena v letu 2010 V okviru ozaveščanja javnosti smo v letu 2010 izpeljali akcijo Zemljo so nam posodili otroci, ki jo Agencija RS za okolje v sodelovanju z Zvezo prijateljev mladine Slovenije organizira od leta Že tretjič zapored je potekala pod pokroviteljstvom predsednika Republike Slovenije, dr. Danila Türka. V akciji, ki se je začela januarja, so sodelovali učenci iz 40 osnovnih in srednjih šol. Pod vodstvom mentoric in mentorjev so pripravili 41 projektov nominacij pravnih oseb in posameznikov, ki v lokalnih okoljih ter na področju celotne države najbolje skrbijo za ohranjanje naravnega okolja. Akcija se je uradno zaključila ob mednarodnem dnevu Zemlje 22. aprila s prireditvijo v kongresnem centru hotela Mons, kjer so bile slavnostno podeljene nagrade zmagovalcem. Predsednik Danilo Türk in zmagovalci akcije Zemljo so nam posodili otroci Agencija RS za okolje v letu

49 Finančni podatki V letu 2010 je znašal sprejeti proračun Agencije RS za okolje , veljavni proračuni pa Realizacija proračunskih sredstev je znašala , kar predstavlja glede na sprejeti proračun 96 % oz. 91,3 % glede na veljavni proračun. Na glavnem programu Okoljevarstvena politika in splošne administrativne zadeve je veljavni proračun glede na sprejetega manjši zaradi planiranja odprodaje vile Sončnice, do katere pa ni prišlo ter zaradi prerazporeditve sredstev za plačilo članarine mednarodni organizaciji EUMETSAT. Na glavnem programu Upravljanje in nadzor vodnih virov je veljavni proračun večji zaradi prerazporeditve sredstev na podlagi sklepa Vlade za vzdrževanje zadrževalnika Vogršček ter za interventne ukrepe po poplavah septembra Sredstva so bila prerazporejena tudi za plačilo odškodnin in zamudnih obresti po pravnomočnih sodbah, po katerih smo bili dolžni plačati kot tožena stranka. Realizacija sredstev na programu Splošne okoljevarstvene storitve je glede na veljavni proračun 56 %, zaradi nižje realizacije kohezijskih sredstev, kot je bilo planirano. Program vključuje tudi lastno dejavnost, ki se lahko skladno s Pravilnikom o postopkih za izvrševanje proračuna Republike Slovenije plačuje tudi januarja 2011 za preteklo leto. Na glavnem programu Gradbena regulativa in nadzor je realizacija glede na veljavni proračun 64,4 %, ker je bila pogodba z Geološkim zavodom Slovenije podpisana šele v začetku meseca septembra 2010, sredstva pa so bila rezervirana za letno pogodbo. Realizacija proračuna v letu Agencija RS za okolje v letu 2010

50 Kadrovski podatki V začetku leta 2010 je bilo na Agenciji RS zaposlenih 447 javnih uslužbencev, in sicer: 428 za nedoločen čas in 19 za določen čas (13 jih je nadomeščalo odsotne javne uslužbence, 3 so bili pripravniki, 3 javni uslužbenci pa so bili zaposleni na projektu, ki ga vodi agencija). Konec leta je bilo zaposlenih 446 javnih uslužbencev, in sicer: 426 za nedoločen čas in 20 za določen čas (11 jih je nadomeščalo odsotne javne uslužbence, 4 so bili pripravniki, 5 pa jih je bilo zaposlenih za projektih, ki jih vodi agencija). magisterij (58 ) doktorat znanosti (26 ) visoka izobrazba (30 ) 187 zaposlenih je bilo razporejenih na uradniška, 260 pa na strokovno tehnična delovna mesta. Med zaposlenimi je bilo 232 žensk in 215 moških. Povprečna starost zaposlenega na agenciji je bila 45,4 leta: povprečna starost žensk je bila 42,7 let in moških 48,3 leta. Struktura delavcev z visoko izobrazbo univerzitetna izobrazba (219 ) Med zaposlenimi je bilo 17 invalidov. Izmed 447 zaposlenih jih je imelo 30 visoko izobrazbo (7 %), 219 univerzitetno izobrazbo (49 %), 58 magisterij (13 %) in 26 doktorat znanosti (6 %). Agencija RS za okolje v letu

51 V spomin: Renato Vidrih ( ) S področij seizmologije in mineralogije je sam ali s soavtorji napisal več kot 350 strokovnih in poljudnih člankov ter knjige: Minerali na Slovenskem, Kamnine in minerali (prevod), Seidlova geološka zbirka, Svet mineralov, Državna mreža potresnih opazovalnic, Potresna dejavnost zgornjega Posočja, Kaj spreminja svet, Nemirna Zemlja, Evolucija zemlje in geološke značilnosti Slovenije, žal pa ni dočakal izida zadnje knjige Albin Belar - pozabljen slovenski naravoslovec. Minerali iz njegove zbirke so pogosto fotografirani za različne fotografske razstave in publikacije, nekateri zelo redki pa so objavljeni v Enciklopediji Slovenije in Velikem leksikonu. Renato Vidrih Po kratki, a hudi bolezni, je 13. februarja 2010 umrl dr. Renato Vidrih, direktor Urada za seizmologijo in geologijo ter dolgoletni urednik vsakoletne publikacije Potresi v letu Renato Vidrih je bil rojen 1. februarja 1957 v Postojni. Po opravljeni maturi na gimnaziji v Ajdovščini je vpisal študij geologije. Po diplomi iz geologije na Fakulteti za naravoslovje in tehnologijo ljubljanske univerze je nadaljeval z magistrskim študijem. Magistriral je z delom Geološke in seizmotektonske karakteristike severnega dela zahodnih Julijskih Alp. Doktorsko disertacijo z naslovom Geološki vidiki potresa 12. aprila 1998 v Zgornjem Posočju pa je zagovarjal leta Leta 1980 se je na povabilo prof. dr. Vladimirja Ribariča k sodelovanju zaposlil na takratnem Seizmološkem zavodu SRS. Njegova delovna področja so bila poleg obdelave ter študija domačih in tujih potresov še makroseizmične, seizmotektonske ter predvsem seizmogeološke raziskave. Kot svetovalec vlade je nadaljeval delo na nekdanji Upravi RS za geofiziko. Izdelal je številne karte potresne nevarnosti in ogroženosti na podlagi seizmogeoloških pojavov ter karte seizmične mikrorajonizacije za različne predele Slovenije. Od leta 2001 je bil direktor Urada za seizmologijo in geologijo na Agenciji RS za okolje, kjer je bila njegova prva skrb dokončanje izgradnje omrežja potresnih opazovalnic. Ob svojem rednem poklicu geologa in seizmologa je bil zelo dejaven na področju mineralogije. V 30 letih zbiranja mineralov je postala njegova zbirka, ki obsega prek 3500 registriranih primerkov, ena od največjih sistematskih zbirk v Sloveniji. Renato Vidrih pri ogledu poškodb po potresu v Turčiji leta 1999 Za odličnost v komuniciranju znanosti je dvakrat prejel priznanje Prometej znanosti, drugič skupaj s soavtorji knjige in razstave v Prirodoslovnem muzeju Slovenije: Evolucija zemlje in geološke značilnosti Slovenije, prav tako je prejel tudi Zoisovo priznanje Prirodoslovnega muzeja. Neizbrisno sled je pustil tudi v delu Ministrstva za obrambo, predvsem pa na Upravi Republike Slovenije za zaščito in reševanje, kot član Štaba Civilne zaščite RS in pisec številnih člankov na temo potresov v reviji Ujma. Za svoje dolgoletno delo na področju zaščite in reševanja je lani prejel srebrni znak CZ. V zadnjih letih je imel tudi več samostojnih fotografskih razstav. Prek njih je ljubitelje narave seznanjal z lepotami geološkega sveta doma in po svetu, obenem pa s fotografijami katastrofalnih posledic potresov poskušal prebivalce ozaveščati glede potresne (ne)varnosti. Zapustil je ogromno število besedil, tako za strokovno kot laično javnost. Renato Vidrih je bil po srcu seizmolog in je vedno govoril, da je za delo na razpolago 24 ur na dan. Z njegovim odhodom je nastala vrzel, ki jo bo težko zapolniti. 45 Agencija RS za okolje v letu 2010